Жетварското пеење во Македонија - Родна Величковска

Rodna Veli~kovska
@ETVARSKOTO PEEWE VO MAKEDONIJA
SKOPJE, 2002
INSTITUT ZA FOLKLOR "MARKO CEPENKOV" SKOPJE
INSTITUTE OF FOLKLORE "MARKO CEPENKOV" SKOPJE SPECIAL EDITIONS Volume 45
Rodna Veli~kovska THE HARVEST SINGING IN MACEDONIA
Skopje, 2002
INSTITUT ZA FOLKLOR "MARKO CEPENKOV" SKOPJE POSEBNI IZDANIJA Kniga 45
Rodna Veli~kovska @ETVARSKOTO PEEWE VO MAKEDONIJA
SKOPJE, 2002
Ovaa kniga se temeli na magisterskiot trud na tema: "@etvarskoto peewe vo Makedonija", odbranet na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Belgrad na 04.08.1999, pred komisijata vo sostav: prof. d-r Dimitrije O. Golemovi}, prof. d-r Nice Fracile, prof. d-r Olivera Vasi}, prof. d-r Nenad Qubinkovi} i prof. d-r Mirjana Veselinovi}-Hofman. Od se' srce im se zablagodaruvam na mentorot prof. d-r Dimitrije Golemovi}, na prof. d-r Nice Fracile i prof. d-r Olivera Vasi} za ukaànata pomo{ kako i na recenzentite na ovaa kniga: prof. d-r Dimitrije O. Golemovi} i prof. d-r Dragoslav Ortakov. Avtorkata
VOVED
Rodna Veli~kovska
Imaj}i ja predvid prazninata {to postoi vo oblasta na ètvarskoto peewe, odlu~iv temata na ovoj trud da bide tokmu ovaa zapostavena oblast na muzi~kiot folklor, bidej}i, osven toa, ovoj na~in na peewe e na pat kon napolno is~eznuvawe. S do neodamna ova peewe be{e so~uvano vo sredinite kade {to gradskata muzi~ka kultura ima{e najmalku uslovi da dopre i da zavladee. Takvi sredini se nekoi ruralni i planinski predeli na Makedonija, koi vo minatoto ìlavo se sprotivstavuvaa na sekakvo vlijanie odnadvor. Za izrabotkata na ovaa kniga gi izbrav komparativnoistoriskata i deskriptivnata metoda, koi ovozmoùvaat sledewe na pojavata na ètvarskoto peewe vo proces, negoviot razvoj, transformacii i, kone~no, negovoto postepeno is~eznuvawe. Vo taa smisla, so pomo{ na fromalno-genetskata, funkcionalnata i strukturnata analiza ovozmoèno e rekonstruirawe na pojavite vo ètvarskoto peewe {to pomaga da se objasnat specifikite na ovoj vid folklorno izrazuvawe tolku ìvo vo bliskoto minato. Moite istraùvawa se potpiraat vrz empiriskiot materijal sobran za vreme na mnogubrojnite terenski istraùvawa vr{eni od strana na sorabotnicite na Institutot za folklor "Marko Cepenkov" vo Skopje kako i vrz moite li~no snimeni materijali. Pri terenskite istraùvawa primeneta e metodata na intervju, slobodni razgovori, opservacii, a vo izvesna merka i metodata na direktno u~estvuvawe vo samiot proces kako na ètvarskata dejnost taka i vo ètvarskoto peewe. Ovie istraùvawa se vr{eni vrz materijalot snimen na 43 magnetofonski lenti vo vremenskiot interval od 1957 do 1998 godina. Od okolu 400 ètvarski pesni (me|u koi sekako se nao|at i brojni varijanti), za ovoj trud e izbran 120 primeri. Ilustrativniot muzi~ki materijal preto~en vo me|unarodno priznatata notografska fiksiranost e reprezentativen re~isi za site oblasti na Makedonija kade{to se peat ètvarskite pesni (vidi Etni~ka karta na Makedonija).
@etvarskoto peewe vo Makedonija
Bidej}i vo Makedonija se sre}avaat dva vida na ètvarsko peewe: 1) dvoglasno, glavno od burdonski tip i 2) ednoglasno, toa nalaga primena na posebni kriteriumi na istraùvawe i vrz taa osnova napraviv izbor na ilustrativniot folkloren materijal. Tie kriteriumi se slednive: 1) pesnata da e dvoglasna, pa 2) kako takva da e zastapena na {to po{iroko podra~je na Makedonija i 3) da se izveduva vo kontekst na ètvata, odnosno da ja ispolnuva svojata osnovna namenska funkcija. Pri pretstavuvaweto na spomenatiot materijal vodev smetka pesnite da gi zadovoluvaat normite {to gi bara samoto izveduvawe na ètvata. Imeno, vo korpusot se zastapeni pesni {to se peat na po~etokot na ètvata, potoa pesni {to se peat vo ostanatite delovi od denot na ètvata: 1) nautro, 2) za vreme na uìnata, 3) pred pladne, 4) na pladne, 5) po pladne, 6) koga sonceto zao|a, 7) koga ètvarite se vra}aat doma itn., odnosno so site nivni melodiski karakteristiki i za sekoja prigoda posebno. Vo trudot naveduvam i primeri na ednoglasno ètvarsko peewe, karakteristi~no za nekoi predeli na Makedonija (toa e prikaàno, kako {to ve}e spomnav, na kartata priloèna na krajot od knigata na koja{to se ozna~eni predelite vo koi ètvarskoto peewe se izveduva dvoglasno, ednoglasno kako i mestata vo koi otsustvuva ètvarskoto peewe kako poseben vid na muzi~ko izrazuvawe). Osven gornite kriteriumi, vodev smetka za toa pesnite da se zavr{eni, t.e. celosno otpeani so site nivni delovi. No, treba da se istakne i edna druga osobenost, a toa e deka ima i takvi slu~ai koga se zemeni primeri na nekoi tekstuelno nezavr{eni pesni, pred s zaradi nivnata zavr{enost vo muzi~ki pogled, a se karakteristi~ni i va`ni kako primeri za sevkupnosta na analiti~kiot pregled na pesnite.
10
Rodna Veli~kovska
Za da se dobie {to pojasna slika ne samo za ètvata kako tradiconalna proizvedstvena dejnost, tuku i za ètvarskoto peewe kako posebno umetni~no doìvuvawe, {to vsu{nost go pretstavuva sredi{niot predmet na ovoj trud, pri koristeweto na metodata na anketirawe, intervjuirav mnogu informatori koi dolgo vreme se zanimavale so ètvarskata rabota. Bidej}i tie vodat poteklo od planinskite predeli na pove}e kraevi od Makedonija (osobeno od slednite oblasti: Krivopalane~ko, Kumanovsko, Kratovsko, na severoistok i Pore~e, Mariovo, Ki~evsko i Ohridsko-stru{ko, na jugo-zapad), vo koi s do neodamna ne postoela nikakva druga mo`nost za zarabotka osven zaminuvaweto na rabota vo ìtnite krai{ta kako eden vid sezonska, lokalna rabotna migracija i kade{to maìte rabotele kako majstori - yidari, bi~kajxii, kosa~i i drugo, a ènite rabotele prvenstveno kako ètvarki. Ona {to posebno me interesira kaj poslednive e toa {to tie bile glavnite nositeli na ètvarskoto peewe i deka vo kraevite kade {to tie zaminuvale na privremena rabota, so svoeto peewe izvr{ile vlijanie vrz lokalniot manir na muzicirawe, no istovremeno se odvival i eden reverzibilen proces. Imeno, i lokalnata pea~ka tradicija izvr{ila izvesno vlijanie vrz niv taka {to so toa samo se zbogatuval nivniot repertoar i na izvesen na~in postepeno se menuval nivniot na~in na peewe. Toa se pojavi za koi podocna }e se zadràm malku podetalno.
11
Na mojot metodolo{ki pristap vlijae{e i faktot {to denes pogolemiot broj na naselenieto od Skopje i negovata okolina se sostoi od doselenici od site krai{ta na Makedonija. Jas uspeav da stapam vo kontakt so nekoi od niv i da gi intervjuiram vo vrska so pra{awata koi se odnesuvaat na mojot interes na istraùvawe. Osven toa, istraùvav i vo nekoi sela vo okolinata na Skopje so cel da se informiram za nekoi poedinosti vo vrska so ètvata i ètvarskoto peewe tamu, kako i vo mojot roden kraj, koj go napu{tiv vo 1972 godina. Toa e seloto Gorobinci vo neposredna blizina na Sveti Nikole, sredi{teto na poznatoto Ov~e Pole. Posledniov toponim e edna od pogolemite poznati ìtnici na Makedonija. S do sedumdesettite godini na HH-ot vek tamu be{e zadràno ra~noto obavuvawe na ètvarskite raboti, {to podrazbira i postoewe na seu{te ìva tradicija i aktivno peewe za vreme na ètvata. Vo moite pove}ekratni obidi uspeav da gi pronajdam lu|eto koi me snabdija so informacii relevantni za mnogu elementi koi mi nedostsuvaa za da ja dokompletiram slikata koja se odnesuva na ovoj vid peewe. Inaku, jas moèv prili~no verno da se potpram i na sopstvenoto iskustvo vo ètvarskata rabota, bidej}i neposredno sum u~estvuvala vo nejzinoto izvr{uvawe u{te od mojata edinaesetta godina, taka {to mi se poznati i seu{te sveì obi~aite vo vrska so ètvata, vr{eweto i seeweto na ìtoto, t.e. so celiot ciklus na odgleduvaweto na cerealnite kulturi na po~vata od spomenatiot kraj. Od mojata majka nau~iv da `nejam i, se razbira, da gi praktikuvam, kako norma, obi~aite koi ja pridruùvaat ètvata. Kako izvonredna pea~ka taa ne propu{ti nas, pette sestri, od koi jas sum najmladata, da ne' vovede vo tajnite ne samo vo ètvarskata rabota tuku i na ètvarskoto peewe. No, od poslednovo, osobeno silno me pogodi pesnata "Oblagala se Petkana" (primer br. 69), koja ja pee{e majka mi, se ~ini pred s poradi nejzinata neposredna povrzanost so samiot ~in na ètvarskata dejnost, za koja{to, dolgo potoa mislev deka gi naterala i mnogu drugi èni, na nekoj na~in, da se poistovetat so vistinskata ili so mitskata @etvarka.1
1
Pokraj pesnite, ima mnogu veruvawa i predanija svrzani so ètvata. Me|u niv mislam deka treba da se navedat i slednite dve za potekloto na potpolo{kata: 1. Si bila edna ètvarka i oti{la na niva da `nee. So sebe go ponela svoeto detence vo peleni i koga po~nala da `nee go ostavila pod eden "polog". Po izvesno vreme, koga do`neala, oti{la da go zeme deteto od pod pologot za da si odi
12
Rodna Veli~kovska
Podatocite do koi dojdov a koi se odnesuvaat na pesnite, kaùva~ite, poto~no, informaciite za pea~kite, snimatelite i melografite se nao|aat vo VIII-to poglavje i se podredeni vo posebni registri. Za àl, vo nekoi zapisi nedostasuvaat elementarnite podatoci za kaùva~ite, za nivnata vozrast, {to bi pridonelo za pocelosniot uvid vo stepenot na so~uvanosta i transformaciite na ètvarskite pesni. Inaku, sekade e navedena datata na zapisite, pa taka vremenski moème mo{ne to~no da se orientirame vo odnos na sostojbata na ètvarskata tradicija. Nedostatocite vo preciznosta na naveduvaweto na podatocite, donekade se usloveni od faktot {to vo po~etokot na sedumdesettite godini upravata na Institutot za folklor vo Skopje povela akcija za sobirawe na muzi~ko-folkloren i drug materijal od terenot na Makedonija, a bidej}i vo toj period imalo mal broj na stru~ni istraùva~i, bilo odlu~eno da se angaìraat i nadvore{ni sorabotnici. Toa bile u~iteli po selata i gradovite na Makedonija, koi Institut gi snabduval so magnetofoni i magnetofonski lenti na koi prili~no verno i stru~no e fiksirana sostojbata na folklorot {to vo toj period bil ìv vo tradicionalna smisla na zborot. Tie nadvore{ni sorabotnici imale zada~a da soberat s {to moàt da najdat na terenot, a smetaat deka e folklor, za na toj na~in da se so~uva del od bogatoto kulturno nasledstvo na makedonskiot narod. Se razbira, pove}eto od niv ne bile dovolno podgotveni za izvr{uvaweto na supstancijalni samostojni istraùvawa od toj vid, pa poradi toa se sre}avaat nekoi propusti, kako na primer godinata na ra|aweto na kaùva~ite, a s drugo, {to se odnesuva do folklornite, etnolo{kite i etnomuzikolo{kite materijali e na edno zavidno nivo i se smeta deka tie sorabotnici, na poleto na sobiraweto na folklornata gra|a, dale zna~aen pridones za so~uvnosta na tradicijata do toj moment. Taka, vo podatocite za pea~kite glavno se naveduva deka tie po profesija se
doma, no ne go na{la tamu. Go barala dolgo vreme pod polozite i ne moèla da go najde. Spored predanieto, od àl za deteto se pretvorila vo ptica - potpolo{ka. 2. Edna ètvarka si go ostavila deteto pod "polog" i oti{la da `nee. Koga go pobarala deteto za da si odi doma, ne go na{la na mestoto kade{to go ostavila. Baraj}i go pod polozite nad nea letalo edno pile i velelo: "potpolog, pot-polog!" (navodno, deteto se pretvodilo vo ptica). Kako dokaz za toa, narodniot raskaùva~ veli deka pticata "potpolo{ka" se javuva isklu~ivo za vreme na ètvata i seu{te go bara deteto velel}i: pot-polog, pot-polog! Vo prvata varijanta majkata - ètvarka, pretvorena vo ptica, go bara deteto, a vo vtorata, deteto pretvoreno vo ptica & kaùva na majkata kade da go bara (kaàl Cele Blaèski, s. Bel~i{ta, Ohridsko, AIF m.l. 3908).
13
doma}inki. No tie se i neposredni u~esnici vo tradicionalnoto obavuvawe na pove}eto polski raboti, osobeno na ètvarskite, koi se vr{eni so primitivni rekviziti. Pokraj toa, ènite se tradicionalnite ~uvari i praktikanti na obi~aite i obredite, prodolùva~i na doma{nite kultovi, na kultovite od ìvotniot ciklus kako i na onie rituali koi go sledat celiot godi{en ciklus do najsitnite detali. Vo okolnostite vo koi{to nemalo mo`nost da se primeni mehanizacijata, tradicionalnoto izvr{uvawe na ètvata se zadràlo s do neodamna, kako {to toa imav mo`nost li~no da go zabeleàm, na primer, vo planinskoto selo Vini~e koe se nao|a 15 km oddale~eno od Skopje. Vo 1998 godina tamu se `nee{e so srp i se vr{e{e so dobitok vo doma}instvoto na Traj~e Velkovski (roden 1946 godina). Me| utoa, tradicionalnoto peewe za vreme ètvata, {to sega ne e rasprostaneto vo po{iroki razmeri, ja izgubilo nekoga{nata funkcija, pa taka ètvarskite pesni momentno se peat, iako so golema qubov, samo kako sirvivali i reminiscencija na porane{nata i mnogu bogata ètvarska pea~ka tradicija za vreme na nekoi drugi seu{te aktivni tradicionalni sobiri koi so tekot na vremeto se transformirale i imaat druga namena. Takvi sobiri vo ponovo vreme se raznite vidovi institucionalizirani folklorni festivali i redovni ili periodi~ni regionalni folklorni smotri, ~ii u~esnici se kulturno-umetni~ki dru{tava i grupi koi re~isi na kulten na~in ja neguvaat tradicionalnata folklorna kultura vo Makedonija. Me|u niv se i onie makedonski iselenici koi ìveat {irum svetot i redovno doa|aat na festivalite vo Makedonija so repertoar so~uvan od nivniot roden kraj, vo koj ~esto moàt da se najdat mnogu arhai~ni elementi kako vo na~inot na prikaùvawe na ètvata na scenata taka i pri peeweto na pesnite na manifestaciite kako {to se "Gajda" vo s. Iwevo, Radovi{ko, "Istibawsko zdravoìvo" vo s. Istibawa, Ko~ansko, "Ilindenski denovi" vo Bitola, festivalot za narodni instrumenti i pesni "Pece Atanasovski" vo s. Dolneni, blizu Prilep i drugi (vidi gi fotografiite br. 5 i 6 vo poglavjeto Ilustracii).
14
Rodna Veli~kovska
Treba da se istakne i eden drug mo{ne biten moment vo vrska so pogore iznesenoto. Makedonskata Televizija ima snimeno nekolku filmovi za ètvata od kraevite kade{to taa seu{te ne e napu{tena, barem kako scenska performansa i prodolèna tradicija. Tipi~en primer za toa e dokumentarniot film "@etva" vo koj u~estvuvaat ~lenovite na Kulturno- umetni~koto dru{tvo "Janko Gligorov" od Sveti Nikole snimen vo s. Trstenik, vo neposredna blizina na gradot. Lu|eto od toj kraj prili~no verno uspele da go rekonstruiraat celiot tradicionalen tek na ètvata, sekako pridruèna so prigodnoto peewe. Celta na ovoj trud e, vo granicite na moite mo`nosti, da se definiraat estetskite vrednosti na ètvarskite narodni pesni, nabljuduvaj}i go ètvarskoto peewe kako sociolo{ki fenomen koj postoel vo Makedonija, vo nekoi sosedni zemji, pred s vo Srbija i Bugarija, pa i po{iroko na Balkanot, kako srodna pojava koja gri`livo se neguvala niz vekovite. Vo taa smisla se sledi pojavata, razvojot i transformaciite i, na krajot, postepenoto gasewe na ètvarskoto peewe kako posebna tradicionalna institucija vo poslednite nekolku decenii od minatiot vek. Toa podrazbira potreba od izveduvawe na strukturna analiza na ovoj vid peewe, na intenzitet na sosednite vlijanija i na stepenot na negoviot razvoj neposredno pred negovoto napolno is~eznuvawe. Vo po~etokot, ova peewe bilo od sinkreti~ka priroda, a potoa postepeno se zdobivalo so ostanatite funkcii, koi gi razvivalo i neguvalo s do pojavata na novata tehnologija na zemjodelsko proizvdstvo na ovie prostori, {to dovelo do negovoto nepovratno gubewe. Poradi sloènosta na materijalot, za celite na prou~uvaweto na osobenostite na ètvarskoto peewe vo Makedonija, se nametnuva potrebata trudot da se podeli na dva osnovna dela, koi ponatamu se podredeni vo posebni poglavja. Del I:
15
Vo I-to poglavje se zboruva za geografsko-istoriskite osobenosti na Makedonija i nivnoto vlijanie vrz razvojot na ètvarskoto peewe. II-to poglavje gi opafa}a obi~aite i veruvawata vo vrska so ètvata. III-to poglavje & e posveteno na ulogata na ètvarskoto peewe vo procesot na ètvata. So etnomuzikolo{kata analiza, primeneta vo IV-to poglavje, se istraùvaat strukturno-kompoziciskite zakonitosti na ètvarskite napevi i tipolo{ko-funkcionalnata priroda na pesnite. Se ukaùva na specifi~nosta na pea~kata praksa vo Makedonija so ogled na toa {to ètvarskoto peewe pretstavuva najizvorniot del od kulturnoto nasledstvo vo ramkite na na{ata vokalna tradicija. V-to poglavje pretstavuva zaklu~ok na trudot. Vo VI-to poglavje se nao|a rezimeto na angliski jazik. Del II: Najnapred, vo I-to poglavje, e daden prilogot so notni primeri i prosledeni so tekstovite na pesnite, potoa, vo IIto poglavje, sleduva re~nikot na tu|i i pomalku poznati zborovi od makedonskite govorni tipovi. III-to poglavje e rezervirano na klasifikacijata na pesnite, podelena spored vidovite i prilikite koga se izveduvaat pesnite vo tekot na ètvata, spored mestata na snimawe i spored oblastite od kade{to poteknuvaat pesnite. IV-to poglavje sodrì registar na pea~kite i kaùva~ite spored mestata na snimawe na pesnite, registar na snimatelite, registar na de{ifrantite, registar na melografite i registar na magnetofonskite lenti od Arhivot na Institutot za folklor "Marko Cepenkov" - Skopje od koi se crpeni pesnite. Vo V-to poglavje priloèni se fotografii i vo VI-to poglavje dadena e karta na etni~kite predeli na Makedonija vo koi se izveduva ètvarskoto peewe. Na krajot, vo VII-to poglavje, se nao|a bibliografija na izvorite i gra|ata od kade {to e crpen materijalot, kako i koristena stru~na literatura.
DEL I
I. GEOGRAFSKO-ISTORISKITE OSOBENOSTI NA MAKEDONIJA I NIVNOTO VLIJANIE VRZ RAZVOJOT NA @ETVARSKOTO PEEWE
1. Geografski osobenosti
18
Rodna Veli~kovska
Vo geografski pogled, Makedonija go zazema sredi{niot del na Balkanskiot poluostrov. U{te od najstarite vremiwa taa bila vo centarot na mnogu burni istoriski nastani. Niz tekot na vekovite, od praistorijata do denes, na po~vata na Makedonija se sudruvale razni etni~ki grupacii, pri {to do{lo do etnobiolo{ki i etnosocijalni pretopuvawa i kulturni interferencii. So toa osobeno silno bile pogodeni predelite po koi se dvièle longitudinalnite pati{ta kako {to se MoravskoVardarskata i Moravsko-Mari~kata dolina, kade{to se nao|ale i glavnite balkanski raskrsnici (Cviji 1922: 17-18). Osobeno krupni etni~ki promeni se slu~ile so doa|aweto na Slovenite na tie prostori {to pretstavuva najgolema presvrtnica vo etnogenezata na balkanskite narodi koja se odvivala na celiot Balkanski poluostrov vo tekot na Sredniot vek. So naseluvaweto na Balkanskiot poluostrov, Slovenite so sebe ja donele i svojata kultura. Naseluvaj}i se na ilirsko-tra~ko-helenskoto trome|e, tie doa|ale vo postojani kontakti so site onie etnosi koi tamu gi zateknale, vpivaj}i ja vo sebe celata kulturna raznovidnost na starobalkanskiot supstrat (Palikru{eva: 1997, 11). Specifi~nata geografska polo`ba na Makedonija, pred s poradi opkruènosta so mnogobrojni planini, ridi{ta i kotlini od zatvoren tip, gi uslovila dvièwata i formite na raznite etni~ki procesi {to ovde otsekoga{ mnogu intenzivno i dramati~no se odvivale. Prirodnite granici presudno vlijaele i vrz modeliraweto na specifi~nata geopoliti~ka polo`ba na Makedonija kako i na etnogenetskite tekovi i kulturno-istoriskite procesi.
19
Vo antropogeografski pogled, vrz osnova na odredeni etni~ki karakteristiki, teritorijata na dene{na Republika Makedonija, spored podelbata koja ja dal M. Filipovi} (Filipovi 1937: 434-439), moè da se podeli na 5 oblasti. Toa se: 1. Gornovardarskata,2 2. Debarskata,3 3. Brsja~kata,4 4. [opskata5 i 5. Jugoisto~no makedonskata oblast.6 Istata podelba ja prifatil i P. Vlahovi} (Vlahovi 1973: 15-16). Na sli~en na~in se napraveni i podelbite na G. Palikru{eva, B. Vidoeski, \. Zdravev (Etnologija na Makedoncite 1997: 7-15, 31-46, 177-184) i M. Konstantinov ("Makedonci" 1992: 153).
I. Gornovardarskata ili Skopskata etni~ka oblast gi opfa}a predelite ju`no od [ar Planina i Skopska Crna Gora. Na sever se grani~i so Pre{evsko-kumanovskiot prevoj, na jug se prostira do Taorskata klisura, na istok go opfa}a Ov~e Pole i se grani~i so [opskata oblast, a na zapad se nao|a granicata so Albanija. Se deli na ~etiri predelni celini. 1. Polog: 1a. Gorni Polog, 1b. Dolni Polog, 2. Skopska ramnina, 3. @egligovo (od Skopje kon Kumanovo) i 4. Ov~e Pole. 3 II. Debarskata etni~ka oblast se narekuva u{te i Mija~ka oblast i se prostira ju`no od planinata Korab vo slivot na rekata Radika i nejzinata pritoka, potoa vo slivot na rekata Drim, s do planinata Jablanica, na jug. Na istok se grani~i so planinskite grebeni na Bistra, Jama i Stogovo; zapadnata granica se protega dol` dràvnata granica so Albanija, od Korab do planinata Jablanica, sosema na jug. Se deli na slednite predelni celini: 1. Debar, 2. @upa, 3. Golo Brdo i 4. Reka. Poslednava, ponatamu se deli na drugi geografski odrednici: 4a. Gorna Reka, 4b. Dolna Reka, 4v. Mala Reka. 4 III. Brsja~kata oblast se protega na jugozapadniot del od Makedonija. Severnata granica e so Taorskata klisura, planinite Gore{nica, Jakupica, Suva Gora i Bistra; na zapad se dviì preku planinite Jama i Stogovo. Od planinata Stogovo dràvnata granica se spu{ta kon Drim, pa potoa se ka~uva na Jablanica i prodolùva kon ezerata vo jugozapadna Makedonija. Ju`nata granica leì na Ohridskoto i Prespanskoto ezero i planinata Nixe. Isto~nata granica se protega od Nixe do Koùf i Demir-Kapija, go presekuva Vardar preku rekata Kriva Lakavica, potoa se dviì kon Bregalnica i jugozapadno od Ov~e Pole izleguva na ustieto vo Taorskata klisura. Se deli na sledenite predelni celini: 1. Stru{ki Drimkol, 2. Stru{ko Pole, 3. Ohridsko pole, 4. Malesija, 5. Debarca, 6. Ki~evija, 7. Pore~e, 8. @eleznik, 9. Prespa (Gorna Prespa), 10. Pole: 10a. Bitolsko pole, 10b. Prilepsko pole, 11. Gorna [emnica, 12. Mariovo, 13. Tikve{ i 14. Vele{ki kraj. 5 IV. [opskata etni~ka oblast go zafa}a severoisto~not del od Makedonija. Ju`nata granica na [opskata oblast se protega dol` planinata Ogra`den. Severnata granica preminuva vo Srbija, a isto~nata vo Bugarija. Makedonskiot del od [oplukot go so~inuvaat: 1. Sredorek (me|u rekata P~iwa i dolniot tek na Kriva Reka), 2. Slavi{te (okolu sredniot tek na Kriva Reka), 3. Kratovska kotlina, 4. Osogovija, 5. Ko~ansko Pole, 6. Pijanec i 7. Male{evo.
20
Rodna Veli~kovska
2. Istoriski osobenosti
V. Jugoisto~nata makedonska etni~ka oblast gi opfa}a kraevite koi nekoga{ & pripa|ale na klasi~na Makedonija. Severnata granica se protega od Demir Kapija preku planinata Pla~kovica do slednata planina Ogra`den. Od istok i jug se grani~i so Bugarija i Grcija. Se deli na sledenite predelni celini: 1. Gevgeliski, 2. Dojranski, 3. Strumi~ki i 4. Radovi{ki kraj. (Filipovi 1937: 434-439).
21
22
Rodna Veli~kovska
Vo prvite vekovi po doa|aweto, Slovenite bile li{eni od me|usebnite kontakti, {to predizvikalo izvesno razdvojuvawe na isto~noju`noslovenski i zapadnoju`noslovenski jazi~en ogranok, odnosno na bugarskiot i makedonskiot od srpskiot, hrvatskiot i slovene~kiot jazik. Pri naseluvaweto na Slovenite vo makedonskite oblasti, tie sekoga{ nastojuvale da gi zaposednat zemjodelskite reoni. Doa|aj}i vo bliski kontakti so lokalnoto naselenie, slovenskite naselenici brgu po~nale da ja usvojuvaat tu|ata pobogata materijalno proizvodstvena kultura. Kako rezultat na simbiozata koja nastala me|u slovenskite doselenici i zate~enoto naselenie na teritorijata na dene{na Makedonija, do{lo do formirawe na edna nova slovenska kultura. Vo poznatata srednovekovna legenda "@itieto na Tiveriopolskite ma~enici" se govori deka starosedelcite - Hristijani se trudele na Slovenite - pagani da im ja prenesat Hristosovata vera (Etnogeneza 1997: 16). I pokraj toa, golem broj Sloveni eden podolg vremenski period gi po~ituvale i ponatamu svoite paganski bogovi so toa {to im prinesuvale `rtvi. Najpo~ituvan bil bogot na gromot - Perun, ~ij kult, po kone~noto vospostavuvawe na hristijanstvoto bil izedna~en so kultot na sveti Ilija. Potoa, sli~no se slu~ilo i so bogot na doma{nite ìvotni - Volos ili Veles i drugi. Denes postojat nekoi tragi i likovni pretstavi koi go prikaùvaat bogot Perun kako za{titnik, odnosno patron na zemjodelieto, osobeno na ìtata. Do neodamna, postoelo i odredeno pravilo deka s do Ilinden, odnosno do sveti Ilija (2 avgust po Gregorijanskiot kalendar), ne smeelo da se jade ìto od poslednata ètva (âusidis 1994: 423-428). Na toj den, vo ~est na Sv. Ilija se mesi "poga~a" od novoto ìto, koja se blagoslovuva i se jade na samiot den od praznikot (Mako{ina 1982: 88). Starosedelcite - Makedonci i drugite ìteli, iako postepeno se pretopile vo s pobrojnata slovenska masa, pri izgradbata na novata makedonska slovenska kultura vnele dosta svoi obi~ai i veruvawa. Pod nivno vlijanie Slovenite go prisvoile imeto Makedonci, a tatkovinata ja imenuvale vo Makedonija (Etnogeneza 1997: 17). Iako Slovenite ne moèle da gi izbegnat okolnite vlijanija vo novata postojbina, tie sepak se borele da go so~uvaat ona {to go donele od svojata pratatkovina, a toa e narodnata tradicija, obredite i pesnite. Isto taka, iako niz vekovite paganstvoto postepeno mu go otstapuvalo mestoto na hristijanstvo, predhristijanskoto melopoetsko tvore{tvo sosema ne se izgubilo i prodolìlo da ìvee zaedno so novoto. Taka bilo s do doa|aweto na Turcite na Balkanskiot poluostrov.
23
So doa|aweto na Turcite vo Makedonija po~nal da se sozdava eden sosema poinakov biolo{ki i kulturen proces, za koj, od strana na zavladeanite, se smetalo deka pretstavuva vra}awe kon primitivniot tradicionalizam, a nivniot ìvot se sveduval na borba za gol opstanok. Toa osobeno bilo slu~aj vo periodot od invaziite na turskite osmanliski vojski pa s do kone~noto etablirawe na turskata administracija. Vo tie vremiwa starite formi na makedonskata narodna muzi~ka tradicija ostanale nepromeneti, odnosno konzervirani vo se}avawata, pa kako takvi prodolìle prakti~no da se prenesuvaat od generacija na generacija, opstojuvaj}i vo vid na tragi i sirvivali. Podocna, vo ambientot na gradskata orientalna tradicija tie po~nale postepeno da se transformiraat i da gi usvojuvaat karakteristikite na noviot poprestièn, iako tu| na~in na peewe. No, tie promeni vo pea~kata tradicija koi nastale poradi nadvore{nite vlijanija se izrazeni osobeno vo vtorata polovina na XIX-ot vek i se odnesuvaat prvenstveno na makedonskata gradska muzi~ka tradicija, dodeka pogolemiot del od tradicionalnata selska muzi~ka praktika ostanal seu{te von opsegot na orientalnite kontakti. Koga go velime ova, pred s ja imame predvid sostojbata vo koja se nao|alo selskoto naselenie. Imeno, kako {to e poznato, vo periodot na turskiot feudalen sistem zemjata ne bila vo sopstvenost na selanite, tuku na turskite spahii. Spored toa, moè da se kaè deka ètvata imala karakter na masovni formi na prinudna rabota ("angarija"), shodno potrebite na begovite i ~iflik saj-biite. Vo toj period tipi~ni se sezonskite dvièwa na selskoto naselenie poradi izvr{uvaweto na ètvarskite raboti. Kako posledica od tie periodi~ni migracii se sozdale promeni vo voobi~aeniot na~in na ìveewe vo golemite ku}ni zadrugi i voop{to vo dotoga{niot patrijarhalen ìvot na koj Makedoncite dotoga{ bile prinudeni da ìveat so cel da go so~uvaat svojot identitet kako narod vo celina.
24
Rodna Veli~kovska
I pokraj tie ~esti dvièwa, vo demografski pogled, strukturata na naselenieto vo planinskite predeli na Makedonija ostanala nepromeneta. Toa naselenie od makedonsko poteklo prete`no ìveelo vo kompaktni celini kako na primer vo Krivopalane~kiot, Kratovskiot, Kumanovskiot, Pore~kiot, Prilepskiot, Bitolskiot, Ohridskiot, Stru{kiot, Strumi~kiot, Radovi{kiot, Male{evskiot i drugite kraevi, poradi toa {to bile daleku od "longitudinalnite" prirodni komunikacii na Balkanot koi se dvièle niz dolinite na rekite Vardar i Morava. Ovie kraevi gi naveduvam pred s zatoa {to vo niv zabeleìtelno e izrazeno prisustvoto na specifi~no ètvarsko peewe, koe primalo, a isto taka i vr{elo vlijanie na ostanatite, sosednite oblasti. Naselenieto od ovie kraevi ne bilo izloèno na direknite dopiri so turskata folklorna tradicija i na nejzinoto vlijanie, taka {to toa i ponatamu ja zadràlo sopstvenata avtohtona tradicija. Prifateni bile samo brojni termini i izrazi od sekojdnevniot ìvot od tursko, odnosno orientalno poteklo. Turskata tema vo nekoi ètvarski pesni prirodno se nametnala, pred s kako izraz na te{kata i prinudna rabota i toa vo vremeto koga turskata dominacija ve}e bila pri nejziniot kraj. Za nekoi zna~ajni vlijanija vo samata struktura na pesnite i melodiite ne moè da stane zbor, osven za nekoi muzi~ki karakteristiki kako {to se prekumernata sekunda, melizmite i aksak ritmovite kako odraz na orientalnite vlijanija, koi glavno se sre}avaat vo gradskata muzi~ka vokalna i instrumentalna tradicija kako manir koj svesno se neguval poradi neposrednite kontakti i toga{nata moda koja vladeela, uvezena so posredstvo na profesionalnite muzi~ari - ~algaxii i a{ici. [to se odnesuva do prekumernata sekunda, kako eden od glavnite elementi na orientalnite vlijanija, evidentirana pred s vo vizantiskata muzika, prisutna e vo postariot sloj na vokalna muzika (vo obrednite i obi~ajnite pesni) i kaj nekoi drugi balkanski narodi. Osven toa, seu{te ne e dovolno istraèno vizantiskoto vlijanie vrz folklorot na ostanatite ju`noslovenski narodi, isto kako {to ne e sosema prou~ena turskata narodna muzika koja, pak, od svoja strana pretrpela vlijanie od muzi~kata tradicija na drugite orientalni narodi, {to isto taka treba da se zeme predvid (\or|iev 1984: 213). Ako ovie vlijanija ponekoga{ i se najdat vo ètvarskoto peewe, moè da se kaè deka toa se samo incidentni slu~ai (primer br. 90: "Samo Rade do drum `nee"), koga vo refrenite se koristat turski zborovi, a koi za tekstot nemaat nekoe osobeno zna~ewe. Me|utoa, takvite interpolacii, glavno
25
turski zborovi, ne se tipi~ni samo za ètvarskoto peewe, pa poradi toa vo ovoj trud ne se osvrnuvam na niv. Orientalni elementi (kako na pr. prekumernata sekunda) moàt da se sretnat vo mnogu zapisi koi se ~uvaat vo Arhivot na Institutot za folklor. Tie se sre}avaat i denes na terenot {to pretstavuva sostojba nastanata poradi vlijanieto na mediumite, preku koi razni pea~i i grupi, od komercijalni pri~ini, povtorno se navra}aat na orientalnite stilovi i svesno gi neguvaat kako poseben manir. Krajot na turskoto vladeewe na prostorite na Makedonija go zamenuva sozdavaweto na kapitalisti~kite op{testveni odnosi i privatnata sopstvenost, {to ja uslovila pojavata na novite vidovi na eksploatacija i osiroma{uvawe na selskoto naselenie. Poradi toa ìtelite vo pasivnite planinski predeli i ponatamu bile primorani grupno i sezonski da zaminuvaat na rabota kako nadni~ari vo ìtorodnite ramni~arski predeli na Makedonija. Vakviot na~in na rabota se zadràl s do vremeto na socijalizmot. Edna od prvite merki na po~etokot na voveduvaweto na novoto op{testveno ureduvawe e zakonot za agrarna reforma i ukinuvaweto na zemjosopstveni~kite imoti. Vo uslovi na op{testveno planiranite stopanstva nastanal procesot na zdruùvawe na individualnite zemjodelci vo zadrugi po pat na dekret na nivo na povoenata Federativna Narodna Republika Jugoslavija.
26
Rodna Veli~kovska
Zna~i, s do socijalizmot kako op{testveno politi~ko i stopansko ureduvawe, kako i neposredno potoa, vo Makedonija od planinskite sela na Krivopalane~kiot i Kratovskiot kraj, od edna i Male{evskiot kraj od druga strana, masovno se simnuvale vo ramni~arskite kraevi organizirani grupi na ètvarki, koi se sostoele isklu~ivo od devojki na vozrast od 16 do 18 godini starost, predvodeni od t.n. dragomani. Koga doa|ala sezonata za vr{ewe na ètvenite raboti, tie grupno zaminuvale prvenstveno vo Ov~e Pole7, kako i porano, da rabotat na posedite na op{testvenite zadrugi i dràvni kombinati. Vo novite uslovi na zadru`na rabota tie i ponatamu ja neguvale svojata ètvarska tradicija, no so poseben elan i àr. Duri i pove}e, vo taa situacija vo nivnite pesni do{le do izraz odamna potisnatite impulsi protiv tu|ite ugnetuva~i. Imeno, vo toj period slobodno po~nale da se peat pesni vo koi se izloùvaat na satira osmanskite spahii i nasilnici. Me|utoa, tie novi uslovi po~nale da go napla}aat svojot danok: obi~aite zabrzano po~nale da se gubat, bidej}i so noviot sistem, kako i vo ostanatite oblasti na javniot i privatniot ìvot, zapo~nal procesot na "desakralizacija" bidej}i istaknuvaweto na religioznite i obi~ajnite praktiki bilo zabraneto so zakon. Me|utoa, toa ne se odnesuvalo i na peeweto, bidej}i se smetalo za dobro i pottiknuva~ko vo rabotata.
opeano vo Zbornikot na Pan~o Mihajlov pod naslov "Moma ètvarka na Ov~e Pole" (Mihajlov 1924: 85, pesna br. 187).
27
Kolektivizacijata i zadru`niot na~in na proizvodstvo traele relativno kratko, zvani~no od 19478 do 1954 godina. Zna~i, po raspa|aweto na pove}eto zadru`ni stopanstva i povtornata preraspredelba na zemji{teto na porane{nite i novite sopstvenici, imame proces na vra}awe na stariot na~in na rabota na privatnite posedi, a so toa i na prodolùvawe na praktikuvaweto na obi~aite i obredite. Starata pea~ka ètvarska tradicija povtorno oìvuva za kratko i trae s do sedumdesettite godini na HH-ot vek vo pove}eto krai{ta na Makedonija. Bidej}i ètvata se odviva{e do poso~eniot period, obi~aite okolu nea i peeweto se zadràni relativno seu{te sveì vo se}avawata na postarite i srednite generacii, pa spored toa moàt da se dobijat relevantni podatoci za ètvarskata pea~ka tradicija vo Makedonija.
Spored kaùvaweto na Du{an Angelov (1921), na 7-mi mart 1947 godina vo s. Gorobinci, Sveti Nikole, formirana e prvata zadruga.
II. OBIÂITE I VERUVAWATA PRI @ETVATA
Koga }e stasa ètvata, stasuva i sre}ata na selanecot. Miodrag A. Vasiqevi}, etnomuzikolog
26
Rodna Veli~kovska
Vo pedolo{ka smisla, odnosno vo odnos na fizi~kiot i hemiskiot sostav na zemji{teto, od edna, i reljefot, od druga strana, Makedonija e prete`no planinska zemja, dodeka pome|u planiskite masivi se protegaat mnogubrojni plodni kotlini, povrzani so re~ni i ezerski dolini, blagi planinski padini i ramni poliwa, predeli vo koi e zastapen najgolemiot del od zemjodelskoto proizvodstvo (Nikolov 1997: 47-64). Pokraj toa, raznite prirodno-geografski i klimatski uslovi bile od ogromno zna~ewe za razvitokot na makedonskoto zemjodelie koe pretstavuvalo va`na granka od stopanstvoto vo minatoto, no, vo izvesna merka taka e i denes. Obrabotkata na zemjata bila zasnovana vrz stariot na~in na stopanisuvawe koj bil od ekstenziven karakter protkaen so razni obi~ai, obredi, veruvawa i magiski postapki, vr{eni so cel da se obezbedi dobar rod preku celata godina, a voedno i dobro zdravje na lu|eto i dobitokot koi u~estvuvale na ovoj ili onoj na~in vo izvr{uvaweto na zemjodelskite raboti. Duri do ponovo vreme, vo ridsko-planinskite predeli na Makedonija ne bila mo`na po{irokata primena na mehanizacijata vo zemjodelieto, taka {to tie s do neodamna pretstavuvaa predeli vo koi prete`no se `nee{e so srp i se vr{e{e so kowi i dobitok. Taka, vo ètvenite obi~ai i obredi vo Makedonija so~uvan e prili~en broj na elementi od dale~nite vremiwa, ~ija osnova ja prepoznavame osobeno vo zavr{niot del na ètvata, a koj go pretstavuva najsve~eniot obred na agrarnata godina, ~ii mnogobrojni protagonisti bile zapravo site ~lenovi na semejstvoto. Tie elementi delumno se so~uvani vo se}avawata na generaciite od bliskoto minato. Toa vaì i za motivski raznovidnite ètvarski pesni. Treba da se naglasi deka spored dosega{nite soznanija najmnogu so~uvani podatoci za ètvata i ètvarskite pesni vo Makedonija ima ne' samo vo [opskata etni~ka oblast, koja se smeta za edna od vode~kite vo taa sfera na ovoj vid na zemjodelsko proizvodstvo, tuku i vo pove}e nejzini oblasti.
27
@etvata, kako i sekoja druga tradicionalna dejnost vo Makedonija, e povrzana so razni obredni i magiski dejstvija. Poznato e deka tie obredni i magiski praktiki se primenuvale u{te od dale~noto minato. Za da postigne podobri rezultati i da se so~uva o~ekuvaniot rod, drevniot zemjodelec smetal ne samo na rabotata, tuku i na dejstvata od magisko-religiozen karakter, kako nerazdvoen del od rabotnata dejnost.78 Tie magiski praktiki se raznovidni i se izveduvaat po odreden redosled. Postojat brojni praktiki koi se obavuvaat pred po~etokot na samata ètva, so cel da se so~uva ìtoto od razni nesakani vlijanija. Taka na primer, na \ur|ovden se pravi "potka", odnosno, mlada (bukova ili leskova) granka se zaboduva vo nivata poseana so nekoja ìtna kultura, koja, spored narodnoto veruvawe, ima za{titna funkcija.79 Taa treba da bide {to podolga za ìtoto da ja dostigne nejzinata visina. Toa voedno se pravi so cel da se za{titi ìtnata kultura od grad i od "ma|esnici", odnosno od èni koi so pomo{ na razni "magii" go sobiraat rodot od nivite. Isto taka, obrednoto lulawe koe se vr{i za vreme na |ur|ovdenskite praznici ima va`na uloga vo toj pogled. Spored misleweto na Spiridakis, lulaweto kako magi~en obred proizleglo od nabljuduvaweto na dvièweto na grankite na drvjata na prolet (Spyridakis 1973: 117-123). Starite narodi, sekako bile svesni deka veterot pogodno vlijael vrz oploduvaweto na rastenijata. So lulaweto, lu|eto se obidele da go pottiknat ni{aweto na drvjata, poto~no, so pomo{ na imitativnata magija da sozdadat veter povolen za dobivawe na pobogata ètva. Kako {to ve}e be{e istaknato, ètvarskite obi~ai i obredi se odvivale po odreden red, pa taka:
78
Za drevnoto poteklo na agrarnite praznici i obredi kaj Slovenite govorat pove}e avtori. Nekoi od niv smetaat deka obredite bile tesno povrzani so rabotata i na~inot na ìveewe na selanite. Zemjodelskata rabota se vr{ela vo to~no odreden period od godinata, so fiksni datumi, smetano spored narodniot kalendar (F.F. Bolonev i M.N. Mel\nikov 1981: 3). 79 Vo Ohridskiot region pri `neeweto se kr{i "potkata" i se stava preku prviot polog i pri toa se izgovara magi~nata formula: "Kako {to se krcka potkata, taka da krckaat prepolnetite ambari!" Vo vrska so ova postoi veruvawe deka ako potkata bide sirova, godinata }e bide plodna (rodna), a ako bide suva, nema da ima dovolno ìto (Kitevski 1977: 165).
28
Rodna Veli~kovska
1) Po~etokot na ètvata se obeleùval so simboli~no za`nejuvawe80. I obrednoto zapo~nuvawe na ètvata se vr{i so cel da se so~uva rodot na nivite. Po~etokot na rabotata - za`nejuvaweto - pretstavuva mnogu vaèn ~in vo rabotata na ètvarite. Podgotovkite okolu za`nejuvaweto se vr{at i traat eden ili pove}e denovi. Toa podrazbira podgotovka i proverka na raznite alatki za ètvata, nabavka na "~ukanica", odnosno 'ràna slama za vrzuvawe na snopjeto, gotvewe na obrednata hrana za sve~eniot i obreden po~etok na ètvata. Najnapred se odreduval denot na za`nejuvaweto, pod uslov, se razbira, ìtoto da e stasano za ètva. Toa moralo da go utvrdi doma}inot so proverka na poseanite nivi. Potpiraj}i se vrz sopstvenoto dolgogodi{no iskustvo, sopstvenikot znael koja niva koga moè da bide stasana za ètva. Po~etokot na ètvata trebalo da padne vo nekoj "dobar den", a za takvi se smetaat ponedelnik, sreda ili ~etvrtok (Nikodinovski 1977: 173). Toa se pravelo so cel ètvata da pomine lesno, rabotite da vrvat dobro i uspe{no da zavr{at, a voedno da ima napredok i sloga vo semejstvoto. Zapo~nuvaweto na ètvata vo ponedelnik e povrzano so veruvaweto vo dobar po~etok na rabotata i napredok vo ètvata. Isto taka, va`no bilo i toa {to po~etokot na ètvata da bide povrzan i uskladen, po mo`nost, so mese~evite meni. Najdobro bilo ètvata da zapo~ne za vreme na mlada mese~ina bidej}i se smetalo deka toa nosi dobar rod beri}et, ili edna sedmica od denot koga mese~inata po~nuvala "da se polni", odnosno da bide vo faza na polnewe, za da "se polnat ambarite so ìto", a ne za vreme na polna mese~ina {to pak se smetalo za lo{ po~etok. D. Bandi} ukaùva na toa deka polskite raboti se tabuirani, vo odnos na mese~evite meni i se baziraat vrz dve osnovni idei: prvo, vrz sfa}aweto deka mladata mese~ina asocira na oskuden rod, a polnata mese~ina na bogat rod na posevite i vtoro, vrz sfa}aweto deka polskite raboti se vr{at dodeka mese~inata e seu{te mlada, zna~i za vreme "na nejzinoto polnewe", bidej}i vo toj slu~aj se veruvalo deka posevite }e rasnat i dobro }e napreduvaat (Bandi} 1980: 283). Imeno, se smetalo deka, kako {to se polni mese~inata, taka i zrnoto }e se polni, so drugi zborovi, deka i rodot }e bide bogat i dobar, odnosno zdrav i so~uvan. Toa ukaùva na faktot deka vo ovie narodni obi~ai se reflektira postoeweto na tragi na lunarniot kult.
80
O. A. Pa{ina ukaùva na istata obrednost kaj isto~noslovenskite narodi, so {to se potvrduva postoeweto na edna op{toslovenska pojava vo tie ramki (Pa{ina 1998: 140).
29
Eden mnogu vaèn moment pri odeweto na ètva e ranoto stanuvawe na ètvarite. Tie vo minatoto na ètva poa|ale mnogu rano nautro, dodeka seu{te bilo temno, so drugi zborovi koga denot odel na nagore, a ne popladne koga denot se namaluval, t.e. koga odel na nadolu. Me|utoa, se za`nevalo duri i koga Sonceto izgrevalo, a toa se pravelo za da bide lebot bel, a toa zna~i ìtoto da bide ~isto - bez "glamwi". Toa se praktikuvalo s poradi dlaboko vkorenetoto veruvawe deka Sonceto, isto kako i Mese~inata, imaat misti~no vlijanie vrz ~ove~kiot ìvot i vrz s ona {to e povrzano so nego, deka poseduvaat natprirodna mo} i vlijaat vrz celokupnoto ~ove~ko deluvawe, zna~i i vrz samata rabota i nejziniot ishod. Koga ètvarite poa|aat na ètva rano nautro, ne trebalo nikoj da gi vidi, za da im bide lesno letoto, za da moàt "podobro da `neat, polesno da im odi rabotata, da ne se prese~at". Toa bilo mnogu va`no za{to ètvata bila najglavnata letna rabota i dolgo traela, re~isi preku celoto leto.81 Na "za`nevaweto" srpovite moèl da gi nosi bilo koj. Se tovarel kow so snopovi 'rànata slama - "~ukanica" - na koja se stavale srpovite, "kol~eto" za vrzuvawe na novoto snopje, torbata so leb i stomna polna so voda. Toa se noselo za da se polnat ambarite so ìto.
81
Spored narodnoto smetawe, ètvata zapo~nuva na Sv. Troica i trae do Petrovden, odnosno, kalendarski smetano, od 12 juni do 12 juli; me|utoa, ètvata i sobiraweto na letniot rod porano podolgo traele, re~isi preku celoto leto, glavno vo zavisnost od vremenskite uslovi, geografskata polo`ba i reljefot na zemji{teto. Treba da se naglasi deka najrano sozreva ja~menot i toj najnapred se `nee, potoa 'r`ta, pa p~enicata i, na krajot, ovesot.
30
Rodna Veli~kovska
Kako {to ve}e be{e spomnato, prviot den pri zaminuvaweto na ètva ili pri takanare~enoto "ru~uvawe" (Mladenovski 1977: 2), ètvarite gi izbegnuvale slu~ajnite minuva~i za da ne im "frlat mrza" pa da ne im odi lesno rabotata. Tie se pazele osobeno od pogledot na lo{ite, "uroklivi" èni, bidej}i veruvale deka sredbata so takva èna }e im ja ote`ne rabotata. Izbegnuvale sredbi i so bremeni, "te{ki" èni, pla{ej}i se deka rabotata }e im odi te{ko ili deka }e im pote~e rakata poradi {to ne }e moàt da `neat. Potekuvaweto na rakata e bolest koja kaj narodot e poznata pod imeto "cerma" (Mladenovski 1977: 2) ili "serma" i taa se le~ela so gazewe na ote~enata raka od strana na nekoja bremena èna, a vo nekoi sela toa le~ewe se izveduvalo so gazewe ili so pritiskawe na stap od strana na nekoj govedar, osobeno nautro koga gi pribiral govedata i gi teral na pasewe. Pri toa toj ja izgovaral "magi~nata formula": "Ajde, cermo, po goveda!" Ako ètvarite pominuvale pokraj voda (~e{ma, reka, brazda, jaz) prefrluvale preku sebe nekolku race ("grstovi") voda za da ne gi boli "polovinata" za vreme na ètvata, odnosno za da im bide lesna rabotata i za da moàt brgu da rabotat, "da itaat" kako {to te~e i "ita vodata". Srpot - osnovnoto orudie za ètva - pri prvoto izleguvawe na ètvarite od doma se kriel za da ne se znae kade odat. Isto taka, se vnimavalo i drugite ètvari da ne im go vidat srpot pred po~etokot na samata ètva, bidej}i veruvale deka }e se slu~i ne{to lo{o, odnosno se vardelo na ètvarite da ne im se slu~i nekoja nesre}a pri rabotata, na primer nekoj od niv da ne se prese~e, da ne im vleze "~eklas", "osilki", "osiqki" vo o~ite, ili pak da ne gi kasne zmija. Za srpot, so crven konec vrzuvale zelen bosilok82 i perce za da im bide lesna rabotata "kako perce". Pri za`nejuvaweto, vsu{nost na samiot po~etok na ètvata, sekoj se pazel da ne go vidat ostanatite pri izveduvaweto na ovoj intimen ritualen ~in, veruvaj}i deka so toa si obezbeduva lesnotija i ume{nost vo `neeweto, za{to od sekogo se o~ekuvalo da raboti naporno i odgovorno za vreme na celata ètva. A toa moèlo da se ostvari samo ako sekoj poedine~no i site zaedno bi
82
Spored V. âjkanovi}, bosilokot e "bo`ji cvet" i vo bav~ata najprvin treba da se zasadi bosilok, pa duri potoa drugo cve}e (âjkanovi 1973).
31
se za{titile i so~uvale od nesakani nezgodi pri rabotata za vreme na letoto.83 Za vreme na ètvata srpot ne se podaval od raka na raka, za da ne im se predade "mrzata" na ètvarite, tuku se frlal na zemja, pa toga{ onoj koj go zemal srpot od zemja prodolùval so `neeweto. Za vreme na odmorot84 srpot nikako ne se spu{tal na zemja tuku se drèl na ramo. Razli~nite obredni dejstva koi se vr{ele za vreme na ètvata imale za cel osiguruvawe na uspe{na rabota i obezbeduvawe na zdravje na ètvarite. Postoelo veruvawe deka rodot }e se so~uva ako gazdaricata na ku}ata prva za`nee. Me|utoa, "postata", odnosno odredeniot del od nivata koj se `nee vo eden pravec, go zapo~nuvalo nekoe ma{ko, obi~no gazdata, odnosno sopstvenikot na nivata, ili nekoj od naemnite ètvari - "argati", ili sinot na sopstvenikot, ili pak najstariot ~len na semejstvoto. Redosledot pri `neeweto e sledeniot: najnapred nastapuval sopstvenikot, a po nego ostanatite ètvari, vo zavisnost od vozrasta. Zna~i, po na~eloto na senioritet, ètvarite "se fa}ale po red" vo `neeweto. Tie najnapred se prekrstuvale 85, pa duri potoa po~nuvale da `neat.
83
Za ova v. AIF m.l. 3523, snimila V. Matija{evi}, kaàla Milica Cvetkovska (1925), s. Dobra~a, Kumanovski kraj. 84 @etvarite se odmoraat samo koga jadat. 85 Prekrstuvaweto e opeano i vo stihovite na pesnata za ètvarkata Ruà: Krst si ~ini bela Ruà, Krst si ~ini sre{ta sl'nce. ........................ (Verkovi} 1961: 174)
32
Rodna Veli~kovska
Voop{to, vo cela Makedonija, pri za`nejuvaweto, prvite dve rakatki se vkrstuvaat, se na`nejuvaat u{te dva "pologa"86, pa duri potoa site ètvari sednuvaat da pojaduvaat. Lebot se kr{el na polovina za da se "kr{at ambarite od bogatiot rod", a lebot, "prekrsten", se staval preku krstot napraven od o`neanoto ìto. Preku lebot se stavalo malku sol, potoa sekoj }e izedel po dve zal~iwa, se napival voda i na krajot lebot se vra}al vo torbata. Na site ovie dejstva im prethodelo posebnoto donesuvawe na lebot na nivata. Prvata ètvarka - najvrednata, odnosno onaa "koja imala lesna raka", nosej}i go lebot na glava }e o`neela edna "rakatka" ("peska", "rukovet", "rukatka", "rukavenka"), ja ostavala na zemja, o`nejuvala u{te edna i ja poloùvala vrz prvata, a tretata rakatka ja prekrstuvala preku drugite dve i taka pravela krst; a za seto toa vreme taa go nosela (drèla) lebot na glava. Na krajot, go simnuvala lebot od glavata i go ostavala na zemja, se prekrstuvala, go kr{ela lebot na polovina i go prekrstuvala so molitvata: "Kako {to se kr{i lebot, taka da se kr{at ambarite so ìto!" Potoa site ètvari sednuvale da pojaduvaat, a edno par~e leb i malku sol se ostavalo nad polozite.87
86 87
Polozi se nekolku rakatki (do desetina) ostaveni na edno kup~e, nevrzani. Eden polog, zna~i, se sostoi od nekolku rakatki, a od pove}e polozi se vrzuva snop, a od snopovite se pravat "krstini".
33
Karakteristi~en e obi~ajot vo eden kraj na zapadna Makedonija vo oblasta Gorna Debarca, koj se izvr{uvala pri ètvata a se razlikuval od ostanatite obi~ai vo istata oblast, pa i od drugite ètvarski obi~ai od cela Makedonija. Imeno, vo seloto Velmej, kako i vo drugi sela vo oblastite Dolna i Sredna Debarca, pred za`nejuvaweto, so blagosov se izgovarale ovie magiski formuli: "Gospodi, pomoì, ajde nova ètva!" (Kitevski 1977: 165) ili: "Boè pomoì, airlija da bide rabotava!", ili pak: "So zdravje da se raboti i da se jade beri}eto! Lu|eto vo semejstvoto da se zdravi i ìvi!" Potoa onoj koj blagoslovuval, iskornuval tri klasa ìto i gi frlal pred sebe, velej}i: "Na klasjeto po nivjeto plod i beri}et, na snagata zdravje, lesnina i polet vo rabotata!" Toj ja zemal stomnata, naleval malku voda vo ednata raka, ja frlal pred sebe velej}i: "Kako vodata {to te~e brgu i lesno, taka da odat brgu i lesno rabotite okolu sobiraweto na ètvata po poleto!" Seto ova se obavuvalo na eden kraj od nivata, poto~no, na isto~nata strana, bidej}i ottamu "izleguva sre}ata", i porastot na semejstvoto da bide takov kako {to rasne denot (Nikodinovski 1977: 174). Od seto ova se nayiraat jasni tragi od {iroko rasprostanetoto veruvawe vo ìtniot demon inkarniran vo klasjeto od ìtoto, koj sekoja prolet "voskresnuva" za da bide "usmrten" na krajot od ètvata so srpovite na ètvarite, {to pretstavuva eden vid inicijaciski obred i inkarnacija na mitot za Oziris ~ija{to smrt i voskresnuvawe go simbolizirat ritamot na godi{nite vremiwa (Stojanovi}-Lafazanovska 2001: 36). Ova pretstavuva izvod od Frejzerovoto tolkuvawe spored koe se raboti za edna mnogu stara religiska pretstava, svojstvena na site narodi ~ija osnovna stopanska dejnost e zemjodelieto vo koja nema rasna podelenost i e ograni~ena na oddelni kontinenti, a naj~esto se pojavuvala spontano, von me|usebnite kulturni vlijanija (Frejzer 1977: 5-106).
34
Rodna Veli~kovska
Vo \ev|eliskiot kraj, pri za`nevaweto, vedna{, u{te so prvata posta moralo da se vrze edeno "snop~e", bidej}i se veruvalo deka nivata }e se izraduva: "niva da se z'r'duve". Koga }e dojdel doma}inot ili doma}inkata da donese ru~ek, najmladiot ètvar go "ispravuval snop~eto" pred doma}inot, prefrluval nekoja marama preku klasjeto, velej}i: "Aj arlija biri}et!" Toga{ doma}inot, ili nekoj drug koj }e naide vo toj moment, frlal sitni pari vrz maramata. Ovoj obi~aj na site im e poznat i poradi toa, sekoj koj vo toa vreme odel na nivata si staval po nekolku pari~ki vo xebot, za da ne se posramoti, ako nekoj mu ispravi snop: "da ne gu ustrame, da mu nekuj snop isprave" (Tanovi 1927: 336). Vo navedeniot primer kaj S. Tanovi}, frlaweto na sitni pari na ètvarite, vsu{nost bi pretstavuvalo supstitucija za ~ove~kata `rtva. Ova naveduva na razmisluvawe deka vo minatoto ètvarite na ovoj na~in fa}ale nekoj slu~aen pominuva~, {to pretstavuva ostatok ili tragi od ~ove~ka `rtva koja se prinesuvala za plodnost na poliwata (Frejzer 1977: 533). Eve edna humoris-ti~na pesna, nameneta za eden takov minuva~, pesna koja ja izgubila silinata na dramatikata na ~ove~koto `rvoprinesuvawe: Koj ke po p't ke pominit, Vratete go, da go vratime, Uìna da mu daime, Ot èlka jajca kavgana, Ot àba noga pastrma, Ot glu{~eo me{e sirewe, Ot le{nik bov~a rakia. (Miladinovci 1962: 460)
35
Potoa ètvarite po~nuvale da `neat.88 Se `neelo vo pravec sever-jug, onaka kako {to ìtnoto klasje obi~no e navednato na taa strana. Onoj koj prv }e zapo~nel so rabotata, so srpot zad grb zasekuval od klasjeto bez pri toa da se svrti nazad. Toj toa go pravel za da ne go boli "polovinata". 89 Bolkite vo grbot trebalo da se prese~at kako {to se se~e klasjeto. Za taa ista cel, pred samiot po~etokot na za`nejuvaweto, ili pak neposredno po nego, od prvata rakatka sekoj zemal nekolku klasa ìto i gi zadenuval na pojas, odnosno okolu polovinata za da se za{titi od bolki vo polovinata: "za da ne go boli polovinata vo tekot na ètvata" (Nikolov 1960: 289).90 Istovremeno, se zemal eden strak od prese~enoto ìto, se frlal napred (sekoj toa go pravel pred sebe) za "da mu odi napred rabotata". Ako se slu~elo nekogo da po~ne da go boli polovinata vo tekot na ètvata, vo selata od Kozja~kiot kraj (vo Kumanovskata oblast) se veruvalo deka razboleniot ètvar }e se izle~i dokolku se provle~e pod otkopan koren od brest koj raste nad voda (Mladenovski 1977: 2). Po~etokot na ètvata bil prosleden u{te so nekoi obi~ai koi imaat svoj koren vo imitativnata magija, a nivnata funkcija bila da se obezbedi lesnotija vo rabotata. Imeno, pred za`nejuvaweto, site ètvari sednuvale na zemja "za da ja ostavat teìnata", izgovaraj}i ja pri toa magiskata formula: "Na nea teìna, na nas lesnina" (Nikodinovski 1977: 174), ili: "Na nivata teìna, poleìna91, a na mene lesnina", a toa zna~i "da se ostavat mrzata i te{kotiite", nivata da bide oblagorodena so bogat rod, a od teìnata ìtoto da polegne po zemja. Otkako }e prefrlat preku sebe grst voda, tie presekuvale po eden klas od ìtoto i go frlale pred sebe za da im napreduva rabotata (Kitevski 1989: 95).
88
Ako ìtoto ne e stasano za ètva, ovie obi~ai gi izveduva samo edna èna, koja vedna{ potoa se vra}a doma (Kitevski 1989: 165). 89 Vo Vrawsko Pomoravje, {tom }e se slu{ne prvoto grmewe, onie koi se ètvari se kitat so kopriva i se valkaat po zemjata za da ne gi boli polovinata, kako i "da se valkaat debeli snopovi po nivata" (âjkanovi 1985: 239). 90 Sli~no i kaj F.F. Bolonev i M.N. Mel\nikov 1981: 264. 91 za ìtoto da "polegne" na zemjata od teìnata na bogatiot rod.
36
Rodna Veli~kovska
Prviot raboten den ètvarite se vra}ale doma porano, pred da zajde sonceto, "dodeka denot e u{te bel", so veruvawe deka i idnata godina "ìtoto }e bide ~isto" (Haxi-Vasiqevi 1909: 347) i deka "lebot }e bide bel". Po~etokot na rabotata, kako {to ve}e be{e napomnato, bil doveren na nekoja vredna devojka "{to ima lesna raka" (Kravcov 1976: 56), kako vo pesnata "Za`ni, Ruò, tize najnaprede, / belki ti je, Ruò, lenka raka" (Firfov 1959: 199), za rabotata da se odviva brgu i lesno da te~e. Voedno, taa trebalo da umee ubavo da pee. Zna~i, pri za`nevaweto postoel eden strogo utvrden red po koj se odvivale site ètvarski raboti. Onoj koj ja koordiniral ètvata, odnosno ja "prosi~al postata", t.e. go drèl pravecot i ozna~uval do kade }e se `nee, se vika "postaxija" (primer br. 80. "Postaxijo golemxijo"). Toa obi~no bil nekoj mlad i vreden ma` naj~esto i samiot gazda na nivata, koj ja odreduval dolìnata i {irinata na postata, odnosno delot koj se `neel vo edna nasoka frontalno, vo zavisnost od brojot na ètvarite. Postaxijata se nao|al na po~etokot i toj ja "postavuval postata". Vsu{nost toj gi vodel ètvarite i od nego zavisela brzinata na `neeweto. Isto taka, toj gi vrzuval snopovite otkako }e se o`neela nivata.92
92
Vo nekoi krai{ta na Makedonija, toj {to ja "tera postata", na krajot gi vrzuva snopovite i pravi krstini od niv.
37
Posledniot ètvar koj se nao|al na krajot od postata, "na opa{ija", isto taka imal va`na uloga pri `neeweto. Toa naj~esto bila nekoja mlada nevesta93 i se vikala "krajxika" ili "opa{arka". Taa "vrtela kraj" i trebalo da `nee so isto tempo so postaxijata za da ne se "posrami" pred drugite ètvari, odnosno, trebalo da napreduva vo ista linija so postaxijata, bidej}i ostanatite ètvarite se upravuvale po niv. Ako nekoj zaostanel vo `neeweto, ostanatite go narekuvale "koza" - vidi (primer br. 73: "Ostana ti kriva koza").
93
Vo Skopskiot kraj, vo minatoto, toa bila nekoja postara èna (Filipovi 1939: 216.
38
Rodna Veli~kovska
Zad ètvarite zadolìtelno odele "polo|ari" (primer br. 20: "Destan bego nogu stoka ima"), odnosno onie koi gi sobirale "polozite", a toa naj~esto bile deca94. Od nasobranite polozi se pravele snopovi. Jovan Haxi-Vasiqevi} vo knigata "Stara Ju`na Srbija" opi{uva kako Arbana{anite (ìteli na pravoslavnoto selo Arbana{ko vo Kumanovskata oblast) gi vrzuvale o`neanite snopovi. Obi~no onoj koj ja "se~el" postata, odnosno ja vodel, toj i gi vrzuval snopovite (Haxi-Vasiqevi 1909: 347). Toa obi~no bile silni maì.95 Moèlo i èni da vrzuvaat snopje (primer br. 88: "Samo Jane do drum `nalo"). Snopovite se vrzuvale so t.n. "jaìci", "juìci" ili "v'ìjna" ("v'è" vo ednina)96, koi se pravele od prethodno pripremena 'ràna slama "~ukanica" ili "'rànica".97 Pri toa se koristelo ve}e spomenatoto drveno kol~e, ili samo "kol~e", so koe se pravi jazol na 'rànicata, se vrti i vo krug i na toj na~in se stega za da bide snopot {to pocvrsto vrzan. Pri vrzuvaweto na prviot snop eden polog se postavuval taka {to klasot da dojde nagore, a vtoriot polog se poloùval so vrvot nadolu za da se "vkrsti beri}etot", odnosno idnata godina ìtoto da porasne tolku visoko {to da moè klasjeto da se svitka od silnata teìna i na toj na~in samoto da se vkrsti. Prviot snop se postavuval vo ispravena polo`ba so klasjeto nagore i pri toa se podigal i spu{tal so lesno udirawe. Pritoa se izgovarale slednite zborovi koi imaat magisko zna~ewe: "do godina pogolem da bide{!" Inaku ostanatoto snopje se vrzuvalo pravo. Taka vrzanite snopovi "se denele", t.e. se redele vo "krstina", koja se sostoela od 6 do 13 snopa, a potoa se vkrstuvale spored odredeni pravila za da se za{titat od do`d i od ptici da ne go kolvat zrnoto.
94 95
nad 10 godi{na starost. Ako nema ma`, snopjeto go vrzuvaat i èni. Vo \ev|elisko snopje vrzuvaat ènite i Ciganite (Tanovi 1927: 335). 96 spored kaùvaweto na Milka Pop-Jovanova Petru{eva, rodena 1923 godina vo Bogdanci, \ev|elisko. 97 Najnapred se "~ukaat" 'rànite strakovi, sobrani od nekolku rakatki za da se istresat zrnata, a potoa se potopuvaat vo voda, da omeknat, za da moè polesno da se vrze snopot i cvrsto da se stegne so pomo{ na "kol~e" napraveno od nekoe lesno no cvrsto drvo.
39
2) Krajot na ètvata se ozna~uval so pravewe na "brada" ili "kitka" kako sostaven del od ètvenite obi~ai. Pri "do`nejuvaweto" na poslednata niva, site ètvari brzale da ja "isterat postata", a poslednata "peska", "ruktka", "rukovtka" trebalo da bide polna "za da se polni ambarot". Nea ja podigal vo vis nekoj od ètvarite i pri toa ja izgovaral slednava magiska formula: "Od nas rabota, od Boga beri}et!" Drugi pak, so poslednata rakatka izvikuvale: "Aj, da n& bide pun ambr i do godina".98 Otkako }e ja zavr{ele posledata posta, ètvarite gi frlale srpovite na zemja. Vo oblasta Debarca, vo zapadniot del na Makedonija, za srpot se vrzuval eden klas od ìtoto "za da i srpot bide zadovolen" (Kitevski 1977: 166). Zna~i, frlaweto na srpovite na zemja bilo na krajot od ètvata, no toa se pravelo preku ramoto. Ako se slu~elo srpovite da legnat, toa se smetalo za dobar znak, a toa zna~elo deka site }e bidat "zdravi i ìvi" vo tekot na celata godina. Ako nekoj srp se zabodel vo zemjata, se smetalo za lo{ znak, "ne ~inelo" za sopstvenikot na nivata kako i za negovoto semejstvo. Po ova obredno dejstvie, ètvarite gi zemale srpovite i po~nuvale da pravat "brada". Bradata se pravela na taj na~in {to na nivata se ostaval eden mal neo`nean del (10 do 20 koreni ìto) i toa na mestoto kade{to ìtoto bilo najdobro, najgusto, najvisoko i naj~isto, odnosno kade{to nemalo treva i kakol. Samo takvoto ìto se koristelo za pravewe na bradata. 99 Naj~esto bradata se pravela od p~enica, a nekade i od oves, bidej}i ovesot najdocna se `neel. Site ètvari se sobirale vo krug i gi poloùvale srpovite, redej}i gi eden pokraj drug okolu neo`neanoto mesto, taka {to od niv se pravel zatvoren krug. Potoa nekolku èni, ako na mestoto slu~ajno se na{lo malku treva, korewe i sli~no, go ~istele toa mesto od korovot i kamewata "za da bide ~isto ìtoto ". Otkako ìtoto }e se o`neelo, najdobroto klasje naj~esto devet klasa (Frejzer 1977: 533; 539) se kitelo so zelen bosilok i so razno polsko cve}e, a steblata se vrzuvale so beli i crveni volneni konci za da bide slednata ètva zdrava i silna.100 Toa se ostavalo da stoi neo`neano "za da mu se raduva ni98
Sli~na èlba se izrazuva i vo edna ruska pesna na Sibircite (Bolonev Mel\nikov 1981: 265), {to ukaùva na postoeweto na eden op{toslovenski element pri blagoslovuvaweto. 99 Mnogu poznat obi~aj vo folklorot na Slovenite, i vo drugi podra~ja na Evropa; od poslednoto klasje ìto se pravi "brada" ~ie klasje se spu{ta nadolu (âusidis 1994: 428, Tabla XCII; Srpski mitolo{ki re~nik 1970: 39). 100 Ilustracija na "ìtnata kukla" napravena od poslednoto klasje moè da se vidi kaj Kuper 1986: 97. Taa bila oble~ena kako "Golemata Majka" i se ~uvala do
40
Rodna Veli~kovska
vata". Taka nakitenoto klasje li~elo na brada i se vika "Bo`ja brada".101
slednata ètva, a potoa se uni{tuvala; sluèla kako simbol na ra|aweto, rasneweto, smrtta i povtornoto ra|awe na ìtnoto boèstvo. 101 Vo seloto Godivje, vo oblasta Gorna Debarca ja imenuvaat kako "Bogu brada" (Nikodinovski 1977: 176).
41
Vo vrska so noseweto na bradata vo domot na sopstvenikot postojat odredeni tabui, pa taka ne ~inelo bradata da se nosi nave~er. Isto taka, taa ne smeela da preno}i na nivata. Poradi tie pri~ini se ostaval pogolem del od ètvata za sledniot den. Vo kultot na bradata moè da se sogledaat tragi od "èlbata za prodolùvawe na plodnosta". Koga nivata }e se do`nee i koga snopjeto }e se sobere, toga{ bradata se korne ili se se~e, se poprskuva so voda i na krajot se predava na nekoe ma{ko ili ènsko lice. Obi~no postarite èni102 ja pravat bradata. Obi~aj e da ne se pee dodeka se kiti bradata. Pri toa ne smee nitu da se zboruva nitu da se smee "za da ìto ne fa}a grglici" ili "krklici", a toj {to ja zema bradata, mol~ej}i ja nosi doma i ja stava na ambarot. Vo nekoi krai{ta na Makedonija postel obi~aj toj {to ja nosi bradata i srpovite da stava "kamen~e" v usta za da se natera da mol~i. Toa se pravelo "protiv gluvci", so drugi zborovi, se veruvalo deka so mol~eweto, gluvcite ne }e moèle da go "grickaat beri}etot".103 Zad niv odela edna ètvarka koja odgovarala na postavenite pra{awa na slu~ajnite minuva~i upateni do onoj {to ja nosel bradata.104 Se slu~uvalo toj {to ja nosel bradata po pat da go presretnat razni lu|e koi namerno go raspra{uvale so cel da go nateraat da progovori pred da stigne do ambarot. Koga } e stignel doma, toj ja frlal "bradata", "srpovite" i "kamen~eto" vo ambarot105 za {to dobival "bak{i{" od doma}inot. Bilo obi~aj bradata da se nosi predpladne, koga sonceto odi na nagore, a noseweto na bradata e povrzano so veruvaweto deka so nea se nosi sre}ata vo ku}ata. Toa istovremeno bi zna~elo i "obezbeduvawe na postojano izobilstvo vo leb za toj dom" (Kravcov 1976: 61). Bradata se ~uvala do slednata godina, ~ii{to zrna se me{ale so ostanatoto seme za seewe. Toj ~in e povrzan so veruvaweto deka boèstvoto treba da umre za povtorno da se rodi. Spored misleweto na S. Ze~evi}, vo ètvarskite pesni se nayiraat tragi na "ubivawe" na duhot na vegetacijata, a voedno moè da se nasetat i tragi od veruvaweto za "fa}awe" na reproduktivnata sila na
102
Vidi fotografija na "bradata" na zadnata korica od knigava napravena vo 2000 god. od Qubica Le{oska od s. Vev~ani, Stru{ko, fotografija na Rodna Veli~kovska). 103 Kako {to e poznato, gluvcite se htonski su{testva i vo niv se inkarnirani duhovite na pretcite (Srpski mitolo{ki re~nik 1970: 39). 104 Spored kaùvaweto na Vidana Jovanovska rodena Mitreva od selo Gorobinci, Sveti Nikole; vidi isto taka Filipovi 1939: 216. 105 Vo oblasta Debarca, vo zapadniot del na Makedonija, pri ostavaweto na kam~eto, srpot i "bradata" vo ambarot se izgovarala magiskata formula: "Gluvcite kamen da grizat, da ne go grizat ìtoto"! (Kitevski 1977: 166).
42
Rodna Veli~kovska
duhot na vegetacijata, koja navodno se "na~ekuva" vo poslednoto neo`neano klasje ìto (Ze~evi 1978: 162). Interesno e i toa {to so bradata se kitel i "stoèrot"106. Seto toa govori deka bradata go nao|ala svoeto vistinsko mesto i zna~ewe vo tekot na site tie dejstva, a zna~eweto na ovoj posleden ritual se sostoi vo toa {to duhot na "bogot na ìtoto" se prenesuva na stoèrot (Srpski mitolo{ki re~nik 1970: 39) pri negovoto kitewe na "gumnoto" (vidi gi ilustraciite so "bo`ja brada" i ilustracijata na kitewe na stoèrot kaj âusidis 1994: 429). Potvrda za ovaa relacija pretstavuva izvonredno bogatata literatura za zna~eweto na kultniot karakter na stoèrot kako i obredite povrzani so nego.107 Sekoj pripadnik na zemjodelskoto proizvodstvo, ili ednostavno kaàno, sekoj zemjodelec mnogu dobro znael deka stoèrot ne smee da se gori, bidej}i se veruvalo deka, dokolku se stori toa, posevite }e izgorat. Isto taka, stoèrot ne smeel da se menuva s dodeka nivite dobro ra|ale. Me|utoa, {tom rekoltite po~nuvale da potfrlaat, ili pak samiot stoèr da dotrae, toj se otstranuval od gumnoto, no ne se frlal tuku se nosel me|u ko{arite za p~eli "za da gi za{titi od uroci" (âusidis 1994: 428).
106
Za stoèrot kako kultno mesto i doma{en drven idol vo obredite, obi~aite i veruvawata kaj Makedoncite vidi kaj Svetieva 1998: 54. 107 A. Svetieva ukaùva na 12 elementi povrzani so po~ituvaweto na stoèrot i gumnoto (Svetieva 1996: 54).
43
3) Za vreme na ètvata postoele odredeni zabrani. Taka, bilo zabraneto so srpot da se obavuvaat drugi raboti osven "`neeweto"108. Ve}e be{e kaàno za toa deka srpot ne se podava od raka vo raka, tuku toj se frla na zemja, pa duri potoa se zema i so nego se `nee. Osven toa, ètvarite dobro znaele deka ne smeele da si gi menuvaat svoite mesta. Isto taka, sekoj znael deka ne smeelo da se izleguva pred ètvarite bidej}i se veruvalo deka nekoj od niv }e se prese~e so srpot. êsto smisolot na zabranata ne se znael, ili ne im bil jasen na ètvarite. No, tie spored utvrdenite pravila na tradicijata, strogo se pridrùvale do taka vospostavenite pravila koi vaèle vo ramkite na ètvata.
108
Ako nekoja èna se porodela na niva za vreme na ètvata, ènata {to ja poroduvala so srp mu go presekuvala papokot na novoroden~eto. So srpot se "se~el stravot" kaj dete koga prooduvalo: 'ràni slamki se stavale na pragot od ku}ata, a deteto so ednata noga se stavalo preku pragot i slamata se se~ela nad kolenceto za da bega stravot od deteto. Nekoi baja~ki go koristat srpot za "baewe od uplav": baja~kata so srpot mavta nad glavata na ispla{eniot, kako da se~e - so toa bae se~ej}i gi stra{ilata. Isto taka, nekoi baja~ki go koristat srpot i pri "le~ewe od sugrebi" (eden vid alergija) na toj na~in {to so vrvot od srpot baja~kata dopira po koàta od bolniot i bae. Kaàla Rusa AngelovaBo{kova (1944) rodena vo s. Gorobinci, Svetinikolsko.
44
Rodna Veli~kovska
Dolgite letni denovi so nepodnoslivata gore{tina ja ote`nuvale rabotata, no ètvata e rabota koja ne moèla da se oddolùva. Zreloto ìto moralo da se sobere {to pobrgu, bidej}i prirodnite nepogodi, pred s letnite porojni do`dovi, a osobeno gradot, moèle za kratko vreme da go uni{tat s ona {to bilo rezultat na celiot ednogodi{en trud. Poradi toa ètvarite neumorno i brgu rabotele za da uspeat na vreme da go soberat ìtoto pred da bide sotreno od vremenskite nepogodi i drugi nepredvideni katastrofi i stihii. O~igledno e deka i pokraj potrebata za brzawe, nasproti me|usebnite natprevaruvawa i borbata so vremeto, narodot znael da po~ituva nekoi vkoreneti principi vo tradicijata. Nepo~ituvaweto na tradicionalnite na~ela, odnosno kr{eweto na raznite zabrani i tabui dlaboko navlezeni vo narodnite veruvawa ~esto rezultirale so te{ki posledici, kako na primer, nekoj od ètvarite da se prese~e so srpot, da go kasne zmija i voop{to da se slu~at nekoi nesakani nezgodi. Seto toa narodniot pea~, na slikovit na~in i so visok umetni~ki stil go izrazil vo stihovite na narodnite pesni. Spored narodnoto veruvawe se smetalo za golem grev da se raboti na praznik, a osobeno da se zapo~ne so ètvata na takov den. Praznicite koi bile tabuirani vo odnos na vr{eweto na ètvenite raboti se slednite: a) Pavlovden (13. VII)109. Na toj den ne se `neelo poradi veruvawe deka tie {to na toj den vr{at polski raboti (`neewe, sobirawe "polozi", vrzuvawe "snopje" i sli~no) }e gi kasne pajak i ako nekogo toga{ navistina toa mu se slu~i, te{ko ozdravuval110; b) Isto taka ne se rabotelo 5 dena pred Sv. Ilija (2. VIII; toa se denovi kaj narodot poznati kako "Gore{nici" ili "Gore{waci", a nekade i kako "ûrici" ili "ûruci"). Toj den se "drèl" - praznuval - za da ne se zapali i izgori ìtoto, odnosno " da ne se is~uru~i ìtoto"; v) Samiot praznik Sv. Ilija (2. VIII) se praznuval od strav "da ne bijat gromovi po poleto, lu|eto i stokata" (Kitevski 1997: 239);
109 110
Datumite se davaat spored Gregorijanskot kalendar. Postoi edno mnogu rasprostraneto veruvawe deka toj }e ozdravi samo ako go zalulaat 39 lu|e. Kaàla Rusa Angelova-Bo{kova (1944) rodena vo s. Gorobinci, Svetinikolsko.
45
g) Ne se rabotelo nitu za vreme na "praznikot na gluvcite", "bidej}i gluvcite }e go izedele ìtoto". Zna~i, se drèl praznik na gluvcite, odnosno "im se ~uval praznik na gluvcite" (Kitevski 1977: 167); d) Za vreme na t.n. praznik Prokopje (21.VII ) isto taka ne se rabotelo, "bidej}i se veruvalo deka oblak }e go prokopa ìtoto"(Kitevski 1977: 167). @etvarskite obi~ai, so mali razliki i varijacii, se re~isi identi~ni vo site krai{ta na Makedonija, pa taka vo niv svoeto mesto i pribeì{te go na{le brojni pesni od neètvarski karakter i stanale nerazdelen, sinkreti~en del od obredot. U{te vo praistorijata, za vreme na neolitskiot period po cela Evropa se odgleduvale ìtnite kulturi kako na primer prosoto, dvozrnastata i ednozrnastata p~enica, ja~menot i ovesot koi pretstavuvale cvrsta osnova za zemjodelieto na na{ite neolitski pretci. Na po~vata na Makedonija, od ìtnite kulturi najmnogu se seele p~enicata, 'r`ta, p~enkata, ja~menot, ovesot i orizot. Najzastapena bila p~enicata koja se proizveduvala vo site delovi na Makedonija, a osobeno vo poznatite ìtnici Pelagonija i Ov~e Pole, potoa vo Skopskata i Kumanovskata kotlina i na drugi mesta, a na planinskite padini se seele 'r`ta, ja~menot i ovesot.
III. ULOGATA NA @ETVARSKOTO PEEWE VO PROCESOT NA @ETVATA
42
Rodna Veli~kovska
Kako {to ve}e navestiv, ètvarskite pesni9 postoele u{te vo vremeto koga lu|eto po~nale da go odgleduvaat ìtoto kako posebna poljodelska kultura. Na po~etokot, nivnoto zna~ewe bilo tesno povrzano so sfa}awata na lu|eto od toa vreme. Vo vrska so potekloto na ètvarskite pesni moè da se kaè deka tie i kaj ostanatite ju`noslovenski pa i slovenski narodi vle~at koreni u{te od praslovenskoto paganstvo, poto~no u{te od vremeto koga ovie narodi ìveele vo starata prapostojbina. Iako sodràt mnogu zaedni~ki elementi koi govorat za nivnoto zaedni~ko poteklo, ovie pesni razvile niza specifi~nosti kaj oddelni narodi od istoto op{toslovensko poteklo. Iako makedonskite ètvarski pesni po nekoi svoi odliki se izdvojuvaat od ètvarskite pesni na ostanatite ju`noslovenski i slovenski narodi, tie sepak zadràle mnogu od zaedni~kite crti. Kako {to ve}e be{e spomnato, u{te od samoto doa|awe na Slovenite na Balkanot, tie stapile vo direkten kontakt so zateknatite starosedelci, a toa zna~i i so nivnite obi~ai i obredi {to ve}e odamna se primenuvale na balkanskite prostori.
Vo nekoi krai{ta na Makedonija (npr. vo okolinata na Bitola, Prilep, Ki~evo i \ev|elija) ètvarskite pesni se narekuvaat "letoe~ki" (Olevska 1990: 87-153; \or|iev 1978: 239-247; Nikoli 1976: 218).
43
Edna mnogu bitna karakteristika na ètvarskite pesni e taa {to tie se srasnati so obredot (go opejuvaat samiot obred), taka {to sodràt pove}e magiski ~inovi i razni veruvawa, a vodat poteklo od toa dale~no minato i se zadràle do dene{ni dni. No denes ètvarskite pesni se ~uvstuvaat kako ~isto estetsko doìvuvawe od strana na receptivnoto uvo na sovremeniot ~ovek i istraùva~, pa taka ètvarskite pesni pretstavuvaat najskapocen spomen od ìvoto praktikuvawe na agrarniot tradicionalen folklor na makedonskiot narod, kako del od folklorot na ostanatite slovenski i balkanski narodi. Tragite za nivnoto postoewe vodat do najstarite vremiwa {to e zabele`livo po nekoi arhai~nii elementi vo obi~aite, obredite i veruvawata. Prisutni se i vo samata izvedba na pesnite so koi e protkaena ètvarskata rabotna dejnost. Toa ukaùva na postoeweto na vsredoto~enost od strana na pea~kite pri izveduvaweto na pesnite, odnosno vo neguvaweto na tradicionalnite muzi~ki formi vo ramkite i za vreme na izvr{uvaweto na ètvata, kako edna krajno makotrpna kolektivna dejnost karakteristi~na so svojata izvonredna sloènost i dinami~nost. Izvr{uvaj}i ja svojata rabota, ènite i momite peele pesni vo koi se opejuva pred s samata ètvarska aktivnost. Tie se, zna~i, prvenstveno so pragmati~en, delotvoren i prigoden karakter. Nivnoto izveduvawe, vo zavisnost od momentot i prilikite, naizmeni~no pobuduvalo radost, sre}a ili pak sosema sprotivni ~uvstva, pa taka, repertoarot, pokraj na~elnata prigodnost, e mo{ne raznoviden i varira so brojni motivi, taka {to navleguva vo najdlabokite pori na egzistencijata na edna zaednica koja od iskona se zanimavala so ovaa do neodamna primordijalna dejnost. Vo ovie pesni se istaknuvaat najsuptilnite ~uvstva na vrednite ètvarki celosno predadeni na svojata rabota koja najtemelno ja izvr{uvaat. Vo niv isto taka se naveduvaat i nekoi detalji od li~niot ìvot, no glavno se iznesuvaat, so izvesen rezigniran no vozdràn ton, te{kite uslovi na ìvotot voop{to. Me|utoa, ovie trudovi pesni glavno imaat raboten karakter koj e povrzan so razni nastani na samite ètvari i ètvarki, ili na drugi lica, so koi se identifikuva ètvarkata, i kone~no, tie ja odrazuvaat vrskata so celokupnoto bitie na narodot, taka {to nivnoto individualno ili kolektivno izveduvawe e samo eden nerazdelen del od sevkupniot raboten proces na eden ist narod, pa i po{iroko. 10 Tie prven10
Za taa cel vidi gi temite i motivite zastapeni vo sekcijata: "@etela~ko narodno stvarala{tvo" vo: Rad XVI-og kongresa SUFJ na Igalu 1969., Cetiwe 1978, str. 151-247.
44
Rodna Veli~kovska
stveno se odnesuvaat na eden odreden op{testven sloj, bidej}i najmnogu govorat za selanite koi se sudbinski svrzani so zemjata. Niz ètvarskite pesni se otkriva du{ata na selanite so site osobenosti na narodniot izraz. No golem broj ètvarski pesni pretstavuvaat "himna na prirodata, na neumornata rabota, na golemoto ~ove~ko srce na selanite, koi smislata na postoeweto ja nao|aat vo prirodnata dejnost" (Primovski 1962: 5,22). Vo stihovite na ètvarskite pesni se izrazuva qubovta na selanite, od edna, i nivnata te{ka no blagodarna rabota, od druga strana. Tie gi odrazuvaaat ~uvstvata i verbata na lu|eto vo podobar, posre}en i popraveden ìvot koj }e se odviva vo nivnata lokalna sredina, vo nivniot roden kraj koj go sakaat so seto svoe srce. Tokmu zatoa ciklusot ètvarski pesni e najobemniot vo ramkite na makedonskata trudova poezija (Sazdov 1988: 66). Tie pretstavuvaat najìv izraz na sre}a, zadovolstvo, is~ekuvawe na ispolnuvawe na mnogubrojnite nadeì. Zna~i, i pokraj toa {to vo tie pesni se pee za bogatiot rod na posevite i za blagosostojbata voop{to, vo niv se reflektiraat i mnogu drugi momenti od ìvotot na ètvarite. Ovie pesni isto taka se odraz na intimnite lirski qubovni ~uvstva i doìvuvawa na ergenite i devojkite, nivnite èlbi za formirawe na bra~ni zaednici, so nade` deka svojot ìvot }e go ìveat vo sre}ni semejstva. Se ~ini deka postojat pove}e pri~ini za brojnosta i popularnosta na ovie pesni (Kitevski 1989: 94), {to pridonelo za raznovidnosta na nivnata poetska sodrìna.
1. Temite i motivite vo ètvarskite pesni
45
Bogatata tematika na ovie trudovi pesni nudi mo`nost da se napravi klasifikacija, drèj}i se do voobi~aenata "periodizacija" na izveduvaweto na ètvarskite raboti, potkrepeni so prigodni pesni. Na prvo mesto doa|aat pesnite vo koi se sre}avaat temite povrzani so rabotata (vo niv se isprepleteni mitolo{ki, istoriski i univerzalni sièi). Kako {to ve}e be{e re~eno, pesnite se povrzani so rabotata i imaat odredeno mesto vo periodot na ètvata: tie se peat "nautro", "na pladne", "pred ve~er" i "na vra}awe" od nivite i imaat strogo utvrden obredno-magiski karakter i redosled. Vo taa smisla ne e bez zna~ewe {to se peele posebni pesni pri "zapo~nuvaweto na ètvata", pri "prvata posta", {to postoele pesni za najdobriot "postaxija". Isto taka, posebni pesni se peele "dodeka ètvarite se odmorale", i kone~no, "na krajot na ètvata", kako zavr{en ~in na celata ètvarska dejnost (Penu{liski 1980: 36). Pri za`nejuvaweto, kako vo obi~aite taka i vo pesnite, se veli deka ètvata ja zapo~nuva nekoja vredna moma, koja ima "lesna raka"11 i znae ubavo da pee, kako vo pesnata Za`nej, zapej, tenka Ruè! Belki ti e raka leka, raka leka, polez polek! em za`nala, zapejala. (primer br. 29)
11
O. A. Pa{ina ukaùva na toa deka kaj isto~noslovenskite narodi pri za`nevaweto izbiraat zdrava èna koja ima lesna raka ètvata da bide lesna ("legkoj ruki", [toby àtva byla legkoj") (Pa{ina 1998: 140).
46
Rodna Veli~kovska
Vo ovaa pesna na delo go sre}avame {iroko rasprostranetoto veruvawe vo dobar i lesen po~etok, kako i sre}en ishod vo ètvarskata rabota. Ako ètvarite `neat pokraj pat, toga{ ja peat poznatata i mnogu rasprostraneta pesna: "Sama Mare na dva druma `nala" (AIF m.l. 1487) ili pesnata: "Samo Jane do drum `nalo", vo slu~aj koga mladata nevesta bila prinudena sama da `nee i sama da gi vrzuva snopjeto. Preku stihovite na ovie dve varijanti jasno se zabeleùva deka pesnite se peele vo razli~i istoriski periodi (vidi gi i primerite br. 86, 86 i 89). Vo mnogu pesni se pee za ve}e spomenatiot "postaxija" (primer br. 80: "Postaxijo golemxijo"). Toa se pesni za liceto koe ja zapo~nuva ètvata, sebesi i na drugite im ja odreduva postata i go drì tempoto vo rabotata. Vo edna varijanta, ètvarite direktno mu se obra}aat na postaxijata i mu velat da ne zafa}a {iroka posta: Postaxi, crven trendafil! Ne va}aj posta {iroka, posta na drobni argati" . . . (Stoilov 2000: 128, pesna br. 98)
47
a vo druga: da ne nametnuva brzo tempo vo rabotata, bidej}i "turska e nivata, selski se rabotnicite" (Nikolov 1960: 300), sugeriraj}i mu deka snagata treba da se {tedi i ramnomerno da se raspredeli bidej}i `neeweto i sobiraweto na letninata e dolg i makotrpen proces. Isto taka, vo pesnite se pee i za poslednata ètvarka, koja, da se potsetime, se vika "opa{arka" ili "krajxika". Takva ilustracija pretstavuva pesnata: "Karaj, Dene, na kraj da karamo" (primer br. 47) i "Udri kraj, devojko, na kraj da pojdime " (primeri br. 115, 116), protkaena so qubovni motivi i sceni, zastapena vo ètvarskiot repertoar na pove}e krai{ta od Makedonija.12 Vo ovie ramki se peat pesni i za zaostanatiot ètvar ili ètvarka. Drugite, povredni ètvari im se potsmevaat i im peat prigodna pesna kako vo sledniot primer: "Ostana ti kriva koza" (Spirovska 1977: 113) 13, a vo refrenot redovno se spomnuva imeto na zaostanatiot ètvar ili ètvarka (primer br. 73): Ostana ti kriva koza, Jano le, devojko, Prijdi, dojdi, priberi gu, Janko le, be}are,
12
Varijanta na ovaa pesna ima od Kratovsko, zabeleàna vo 1873 godina od E. Karanov (Kratovski zbornik 2000: 70, pesna br. 68). 13 Pesnata e od selo Ku~evi{te, Skopsko. Sli~na varijanta ima od Vrawska P~iwa (Zlatanovi} 1977: 119). Avtorot istaknuva deka vo motivite, siètnosodrìnskata osnova, izrazot i t.n. ètvarskite narodni pesni od Vrawska P~iwa imaat pove}e dopirni to~ki so makedonskata narodna lirika (vo prv red so pesnite od Kumanovsko). Vo ètvarskite i drugi pesni od Vrawska P~iwa se spomnuva i makedonskata toponimija. Bez somnenie, doseleni~kite rodovi od Povardarjeto tamu gi donele i svoite obi~ai, pesni i melodii. Od nesomnena va`nost e i eden drug faktor. Imeno, vo vtorata polovina od XIX-ot vek golem broj devojki od okolinata na P~iwa, predvodeni od dragomani, sekoe leto zaminuvale na ètva "vo pole" (vo kumanovskite sela, Ov~epolieto i potamu na jug). Se}avawata od toa vreme se zadràle vo nekoi pesni od spomenatite kraevi. Zna~i, vo tekot na ètvata, P~iwankite doa|ale vo dopir so Makedonkite (npr. so "argatkite" od planinskite sela na Krivopalane~ko), {to e od nesomneno zna~ewe za prifa}aweto i prenesuvaweto na pesnite. Me|utoa, mora da se ima predvid i slednoto: op{testveno-ekonomskite i agrarnite uslovi vo selata na Vrawska P~iwa bile sli~ni so onie vo selata na Kumanovsko i Krivopalane~ko, {to uslovilo i pojava na sli~ni pesni (Zlatanovi} 1977: 117). Postoi u{te eden podatok spored koj devojkite od Krivopalane~ko zaminuvale na ètva ne samo vo Kumanovsko, tuku i vo [tipsko i Ko~ansko pole vo grupi od po 20 do 40 lica, so pesni i gajdi, kako i za toa deka najubavata devojka nosela "bajrak" od beli i crveni marami (Petrov 1896: 592).
48
Rodna Veli~kovska
teraj koza u kozara, Janko le, be}are, moma vodi u ko{ara, Janko le, be}are. (AIF m.l. 2149) Ovaa pesna se peela za da se pottikne izmoreniot ètvar, bodrej}i go da sobere sili i povtorno da fati ~ekor so ostanatite ètvari. Zabele`livo e toa {to pove}eto makedonski ètveni pesni se povrzani za odredeno doba na denot. Da povtoram: polo`bata na Sonceto uslovuvala dali nekoja pesna }e se izveduva nautro, na pladne ili nave~er, odnosno na "pojadok" ili na "ru~ek". A ako srede letnata gore{tina duvne vetre, se peele pesni vo koi se spomnuva "Laden vetar duva" (primer 53) ili: Povej, vetre, povej, silen od moreto, i! laden od poleto, po beli argati, po malite momi, po Mariovkite.14 (AIF m.l. 1398)
14
Ovaa pesna e nameneta na Mariovkite od planinskite sela koi zaminuvale vo poleto da `neat na begovskite ~iflici. Sli~na varijanta zabeleàna e vo zbornikot so makedonski narodni pesni na Kosta Crnu{anov, pod br. 3 od s. Papradi{ta, Vele{ko (Cxrnu[anov 1958: 12).
49
Vo ètvarskoto peewe posebno mesto zazema temata za "natprevaruvawata" (odnosno koj pobrgu i pove}e snopovi }e o`nee). [iroko rasprostraneti se pesnite "za nad`nejuvaweto pome|u mom~iwata i devojkite", i "oblogot" so koj naj~esto se prosledeni tie natprevaruvawa, {to zboruva za agonskiot karakter na trudovite pesni voop{to. Zaedno so povikot za "nad`nevawe" se odreduva i "oblogot". Obi~no mom~eto e toa koe go predlaga natprevarot (vidi primer br. 116): ................................ ako me nad`nija{, jas tebe }e dajam moja brza kowa so s {iklo sedlo, ako te nad`nijam, ti mene }e dai{ tvoe belo grlo so s kovan |erdan ...
50
Rodna Veli~kovska
No devojkata e najzadovolna koga vlogot }e bide samoto mom~e, kako vo pesnata: "@nala, `nala bela Mara / `nala junaka nat`nala / i junaka si go zela" (Miladinovci 1983: 654). Naj~est pobednik vo ovie natprevaruvawa e momata zatoa {to taa e pove{ta vo rabotata, a i poitra. Taa uspeva da go nadmudri mom~eto, kradej}i mu od na`neanoto ìto. Vo edna varijanta se veli: "Mom~e e na`nalo dvesta i dva snopa / Moma e na`nala trista i tri snopa" (Miladinovci 1962: 460),15 a vo druga, od [apkareviot "Zbornik", stoi: " ... momata na`nala trista i tri snopa, pa se zaqubile" ([apkarev 1976: 156). Ovie pesni naj~esto se protkaeni so qubovni motivi i sceni vo koi e prisutna jasno izrazenata erotska nota. Erotskata tematika doa|a do izraz na sobirite kade{to prete`no ima mladi ètvari, a osobeno za vreme na t.n. "mobi", odnosno koga selanite zaemno si pomagaat edni na drugi vo kampawskite polski raboti. Vo osnova, tie imaat magiski karakter i vo niv se nayira, na izvesen na~in, obidot da se pridobie na svoja strana boèstvoto na plodnosta, ne samo vo odnos na ìtoto koe se `nee, tuku i na celokupniot zemjodelski ìvot" (Antonijevi 1978: 152). I vo zbirkata pesni na Vuk Karaxi} naj~est motiv vo ètvarskite pesni e "nad`nevaweto" na moma i mom~e. Momata sekoga{ pove}e na`nejuva ili pak e poizdr`liva vo rabotata (Latkovi 1987: 173). Toa pottiknuvawe vo rabotata, naso~uvawe na dinamikata vo `neeweto i ritmot na pesnite e eden od najarhai~nite i retko so~uvanite formi na ètvarskite pesni vo poezijata na Ju`nite Sloveni (Nikoli 1978: 198). Vo stihovite na ovie pesni izleguvaat na povr{ina nekoi mnogu arhai~ni elementi. Taka, na primer, spored Frejzer, moàt da se po~uvstvuva postoewe na tragi na ~ove~ki `rtvi, t.e. na ritualno ubivawe na ìtniot demon olicetvoren vo ìviot ~ovek, obi~no vo posledniot ètvar ili slu~aen pominuva~ (Frejzer 1977: 5-106).
15
@etvarski pesni od Prilep, pesna br. 654.
51
Brojni se pesnite vo koi e opeano nad`nejuvaweto na nevestata so svojot dever, za {to postoi golem broj na varijacii na taa tema. Vo svojot polet i zanes, so cel da se sraboti {to pove}e, mladata "nevesta" uspela za tri dena da ja o`nee nivata i da gi vrze snopovite "{to ja orale devet para volovi" (Nikolov 1960: 302), taka {to go zaboravila svoeto dete vo lula{ka obesena na edna kru{a16 na krajot od nivata, ili pak vo {avor kako vo pesnata: "Oblagala se Petkana" (primer br. 69). Obzemena od natprevarot vo `neeweto i vo rabotata {to morala da ja zavr{i {to pobrgu, koga se vratila doma zabeleàla deka go zaboravila svoeto dete vo peleni na nivata. Imeno, vo pesnata na slikovit na~in e opean razgovorot na majkata so volcite koi go rastrgnale nejzinoto male~ko dete - "pelena~e". Koga se vra}ala na nivata da go zeme deteto: ...................... U sre}a sretna dva vuka, i na Petkana govorat: - Petkano, mlada nevesto, najdomo dete u {avor! K't mu peleni cepevme, ono se milno smee{e, a k'da wego po~navme, pisna si dete da pla~e: - Prokleta da si maj~ice, za{to se fa}a{ oblaga!
16
Kru{ata se smeta za sveto drvo na lo{ite demoni i na nego mu se prinesuvala `rtva (âjkanovi 1994: 124).
52
Rodna Veli~kovska
Ne e slu~ajno {to vo stihovite na ovaa pesna se spomnuva "kru{ata" ili "{avorot", ili pak {to se spomnuvaat "volcite"17. Vo spomenata pesna se ukaùva na postoeweto na ostatoci od kultot kon drvjata i bilkite, kako i na kultot kon volcite, so edinstvena cel da se objasni ~ove~kata `rtva (vo slu~ajot zaboravenoto dete), {to pretstavuva dokaz za nejzinata arhai~nost, avtenti~na za [opskata etni~ka oblast. Oblogot kako motiv ima utilitaren karakter za ètvarite i negovata cel e da se istakne i pottikne trudoqubivosta na selskata èna, nejzinata golema privrzanost kako kon rabotata taka i kon zemjata, nejzinata sposobnost sekoga{ da izleze kako pobednik vo rabotata. Pokraj rabotata, vo ètvarskite pesni se provlekuvaat i drugi temi i motivi, kako na primer semejnite odnosi i situacii, na primer motivot na incestna vrska (Popova 1975) me|u brat i sestra (primer br. 60: "Moma mom~e prelaàlo" i primer br. 16: "Grmi, grmi do`' ne vrne") i incestnata vrska me|u prvi bratu~edi (pesna br. 108: "Stojan i Stojne dva brata"). Vo prviot slu~aj i vo dvete pesni se zboruva deka sestrata e taa koja ja predlaga vrskata: .................... Jana brata zaqubila! .................... a posledicite od incestot se slednite: dobile sa mu{ko dete, mu{ko dete ni{anlija, em bez ruka, em bez noga, em bez desno crno oko! ......................
17
Za volkot kako op{toslovensko htonsko boèstvo vidi kaj âjkanovi 1973: 395.
53
Vo ètvarskite pesni se spomnuvaat i pove}e momenti od vremeto na turskata vlast, a vo niv naj~est e motivot `neewe na begovskite nivi i "~iflici". Vo tie pesni na slikovit na~in se iznesuvaat nastanite od te{kiot ìvot na ètvarite vo uslovi na prisilna rabota. Vo edna pesna, glavnata li~nost e devojka koja mu se moli na boga da se razbole i da boleduva od \ur|ovden do Mitrovden za da ne mora da odi da gi izvr{uva te{kite polski raboti. Vo druga taa se àli na svojata majka deka: [iroko poqe Ko~ansko, bela p~enica sum `nala, p~enica {estoredica, tro{ka sum lebec ne jala, kapka sum voda ne pila".
54
Rodna Veli~kovska
Ovie pesni na obespravenite im pruàle izvesna satisfakcija (vidi ja pesnata "Sobral begot, nabral pedeset argate" AIF m.l. 1545). Tie "argati" ili naemni polski rabotnici rabotele za mnogu mali dnevnici. êsto, tie vo ètvata bile vklu~eni preku zadolìtelnata besplatna rabota angarija, koja postoela vo ramkite na otomanskiot feudalen sistem. Toa bila te{ka fizi~ka rabota koja mnogu ~esto se vr{ela von nivnoto mesto na ìveewe. I pokraj takvata nezavidna situacija na u~esnicite vo kulu~kata rabota, ovie pesni ~esto sodràt i humoristi~ni noti18. Vo pesnite, implicitno stanuva zbor i za slu~ai na latenten povod za potur~uvawe, koga nekoi mladi devojki dobrovolno im se podavale na agite i begovite19 i pove}e sakale da im "spremaat" ru~ek, da ru~aaat vo nivno dru{tvo i da rabotat za "ùti" pari ,"alt'ni", otkolku da `neat na nivata za mali dnevnici. Sekako, tie bile izloèni na kritika od strana na ostanatite ètvari i pea~ki i vaèle za mrzlivi i nemoralni, so prili~no labilen karakter ("Argatite ètva `nejat", primer br. 5; "Lele Maro, alt'n Maro", primer br. 54; "Done mama u~i kara", AIF m.l. 3370); "Svi argati postu terav", AIF m.l. 3451).
18
Kako vo pesnata:
Pladnina dojde, ru~ek ne dojde; Pozaspala mi rateicata Rateicata s rataetogo, Vo {aren odar pot {aren jorgan, So r'~i{teto vo glai{teto, So noxi{teto vo pepli{teto; Mi ja ukasa prokleta bolva, So noga klocna ~orba isturi. (Miladinovci 1962: 458). 19 kako vo pesnata od zbornikot na P. Mihajlov: "Piperevko, mila kero" naslovena kako: "Na ètva u Muradx Begx" (Mihajlov 1924: 35, pesna br. 81).
55
Pesnite od vremeto na otomanskoto vladeewe imaat i socijalna pozadina. Porealna socijalna oboenost e izrazena vo t.n. "argatski" - nadni~arski pesni, koi izlegle od grlata na naemnite rabotnici na spahiskite posedi. Vo niv jasno e izrazena svesta na selanecot deka plodovite na nivnata rabota ja iskoristuva feudalniot gospodar, pa taka vo tie pesni pojasno se izrazeni ideite za obespravenosta i neizdr`livata zavisnost na selanite od eksploatatorite. Vo takvite pesni, se podrazbira, ne moè da se zboruva za nekoe zadovolstvo pri rabotata. Istata idea, pokraj makedonskite, ja sodràt srpskite i bugarskite pesni. Me|utoa, postoel obi~aj ètvarite, zavr{uvaj}i so ètvata, da ja kitat spomenatata "brada" i so pesni da mu ja predavaat na begot, a toj, po toj povod, im prireduval bogata trpeza i gi daruval ètvarite. Navedenata relacija od toj period me|u osvojuva~ite i porobenite vo osmanskiot feudalen sistem (golemite nameti, samovolieto na spaihite i "~iflik-sajbiite") pretstavuva osnoven motiv vo nekoi ètvarski pesni, {to pak ukaùva na so~uvanosta na staroto makedonsko narodno peewe s do neodamna. I vo samite stihovi na ètvarskite pesni se govori za zabranite pri vr{eweto na polskite raboti, za koi prv govorel Vuk Karaxi}. Narodniot pea~ na eden posebno koloriten na~in, so visoki umetni~ki dostignuvawa i stil, gi izrazil tabuata vo stihovite na pesnata: Todor argati zbiraja, na teòk praznik Prokopje ... (primer br. 113)
56
Rodna Veli~kovska
So reakcijata na "vi{ite sili" poradi nepridrùvaweto do zabranite se sankcionira ètvata i nasilnoto sobirawe i teraweto na rabota na polskite rabotnici vo prazni~nite denovi. Isto taka, vo pove}e varijanti od pesnata za "ètvarkata Ruà", koja se sre}ava vo razni krai{ta na Makedonija, se zboruva deka taa bila kazneta zatoa {to `neela na praznik. Vo edna pesna taa "si ja presekla levata raka" (Nikodinovski 1974: 121), a vo slednata pesna epilogot e isto taka dramati~en: .................... Izvila se quta zmija, izela je me|u o~i, na ~as Ruà oslepela. (Ikonomov 1895: 272) Vo druga varijanta pak, stanuva zbor za toa deka taa ne go poslu{ala sovetot na svojata majka da ne `nee za vreme na praznik20, deka }e bide prokolneta i deka kletvata }e se ostvari {tom }e po~ne da `nee (Verkovi} 1985: 242): .................... Ruà majka ne slu{ala, za`nala je najnapreda, presekla je leva noga ... (vidi gi tekstovite vo prilogot pod br. 27 i 28)
20
kako na primer vo pesnata zabeleàna vo 1955 godina: ....................... Ja ma}a & na Ruà govori: - Ne za`nevaj , Ruò, najnaprede, deneska je, Ruò, teòk praznok. ..............................
(Firfov 1959: 199, pesna br. 38/335)
57
Vo trudovite pesni na Vuk Karaxi}, koi gi naveduvame bidej}i hronolo{ki se najstarite objaveni ètvarski pesni kaj ju`noslovenskite narodi, se nao|a i pesnata koja se izdvojuva po svojot motiv i sfa}awe za rabotata. Toa e pesnata "Koga im `nejat na Turcite vo nedela". Vlasite, odnosno selanite, `neat vo nedela na spahiskite nivi, a svetcite se dogovaraat kako da gi kaznat ètvarite zatoa {to rabotat vo nedela, no niv od toa gi odvra}a Ognena Marija. Vo osnova, zna~i, sosema e poinakov odnosot sprema rabotata otkolku {to e onoj vo makedonskite ètvarski pesni: ètvarite vo pesnata na Vuk ne rabotat na svoja tuku na tu|a niva, zna~i tie se prisileni da rabotat i vo nedela, i takvata rabota sekako ne gi odu{evuvala, pa poradi toa boèstvata i svetcite ne gi kaznuvaat, bidej}i toa ne e nivna vina.
2. Vrskata na ètvarskoto peewe so drugite vidovi obredno peewe
58
Rodna Veli~kovska
Inaku ètvata sama za sebe pretstavuvala konstantna preokupacija na selanite. Na nea postojano se mislelo, i taa se spomnuva u{te na po~etkot na novata kalendarska godina,21 kako na primer vo pesnata "Surova, surova godina / golem klas na niva" (AIF m.l. 1548). Toa vsu{nost e blagoslovuvawe na koledarite koga odat od ku}a v ku}a po podaroci na Kolede, so koe im poèluvaat dobar rod na doma{nite vo idnata agrarna godina. Vo tie èlbi se anticipira bogatata ètva i voop{to blagosostojbata na lu|eto. Takov e i slu~ajot v o~i praznikot "Pro~keni pokladi" ("Pro~ka")22, a vo sabotata nave~er, koga se "klade ogin", se pee: Subotice, gradova sestrice, Ti raspleti teja ruse kose, da pokrie{ na{e ramno pole, da za~uva{ r'òvi golemi, da za~uva{ te bele p~enice ... (AIF m.l. 3531) Isti se èlbite sodràni i vo blagoslovite na "lazarkite", koi na doma{nite im "poèluvaat da se rodi bela p~enica". Tie mu peat pesna i na ora~ot koj ore na nivata: "Ora~ ore bel' p~enica". Lazarkite posebno odat vo pole da mu peat na ìtoto23: Rod rodila mila zemja,
21
Za zna~eweto i ulogata na ètvarskite pesni i boì}nite lebovi, kako i za ulogata na poga~ata - "~esnica" vidi kaj Kuli{i} 1953: 7-47, kade se nao|aat ètvarskite pesni: "Diva Oiova ìto doèla" ... (15), Zbornik JAZU, 1897, II, 381; "Uranila boì}eva majka"...(14), Gl. Zemalj. muzeja, VII, 1895, 475, vo koi e izrazeno poznatoto veruvawe vo plodotvornata mo} na ètveniot venec. Zna~i, tuka se gleda analognata vrska me|u ètvarskite i boì}nite obi~ai. Vo delot "Boì}ni hljeb u proizvodno-magi~kim obi~ajima" se naveduvaat dve narodni pesni koi Vuk Karaxi} gi zabeleàl vo Boka Kotorska. Vo niv se spomnuva posebna p~enica koja se upotrebuvala za pravewe obreden leb. Toa se pesnite: "Ize}emo vre}icu" (4); "Ajte tamo k vrhu"... (8). 22 so promenliv datum, no sekoga{ pa|a vo nedela, 6-ta sedmica pred Veligden. 23 Spored kaùvaweto na Jordanka Serafimovska (1914), s. Sopot, Kumanovsko koga mu peele i igrale na ìtoto, vnimavaj}i da ne go gazat zelenoto ìto (AIF, m.l. 3521).
59
Rod rodila, nateàla. Na zemju e nateàla, Na boga e dozvolila. (AIF m.l. 352)
Ili vaka: Rodilo se prerodilo, Lazare, Na sajbije dodejalo, Na ambari nate`nalo, Od dva klasta {inik ìto, Od dva grozda vedro vino. (AIF m.l. 3523)
60
Rodna Veli~kovska
Ova ukaùva na nekoga{noto kolektivno u~estvo na lazarkite vo samata ètvarska dejnost. Vo tekot na letoto, vo slu~aj dolgo vreme da ne vrnel do`d ili nastanale su{ni periodi, koga se slu~uvalo i izvorite da presu{at, pa postoela opasnost od uni{tuvawe na vegetacijata i zagrozuvawe na egzistencijata na zaednicata, so pomo{ na dodolskite obredi se baralo izlez od takvata situacija. Vrz osnova na veruvawata deka so imitativnata ma|ija moè da se predizvika spasonosniot do`d, "dodolarkite" ili "lilja~iwata" odele niz poleto i peele pesni molej}i mu se na boga:
Da zarosi sitna rosa, oj, lilje oj, sitna rosa beri}etna ...24
Postoi i drug proleten obi~aj, ~ii obredni dejstva se povrzani so molbata za do`d. Toa pa|a vo praznikot "Krsti" ili "Skrsti", vtoriot den od golemiot hristijanski praznik "Veligden", koga vo forma na molitva se pee: "Krsti nosam boga molam", {to ima za cel da izmoli "sitna rosa beri}etna" za da se rodi "dar beri}et" i " ... tanki r'ì do nebesi / p~ejncite do streite / ja~mewata do pojasi / urovite do kolena / vinoìto po polevo / med i mleko po planina".25
3. Kolektivniot karakter na ètvarskoto peewe
24 25
AIF m.l. 3521. Pesnata ja ispeala Dragina Kostoska, "pri skrsti" vo seloto Arbinovo (Kitevski 1977: 164).
61
Zna~i, osnovna crta na ètvarskite pesni e kolektivnosta na izvedbite, koja se izrazuva kako vo rabotata taka i vo peeweto. Kolektivnata rabota e pridruèna od kolektivno peewe, {to ukaùva na tesnata vrska pome|u rabotniot proces i potrebata za osloboduvawe, odnosno duhovna relaksacija za vreme na te{kata letna polska rabota. Vo toj odnos edna ètvarka veli: "te{kata, ma~na i dolgotrajna rabota te tera da vikne{, da pee{, bidej}i ako ne pee{, }e pukne{; a so pesna podobro odi rabotata". Ne samo vo peeweto, tuku i vo site ètvarski obredi, glavna uloga imala ènata26, bidej}i se smeta deka taa e pronao|a~ i odgleduva~ na ìtnata kultura27. Vaka silno naglasenata uloga na ènata vo ètvarskiot folklor voop{to e od ~isto matrilinearno nasledstvo (Antonijevi 1978: 152), za koe svedo~at mnogu mitski elementi i vo makedonskiot folklor. Taa uloga na ènata vo ètvata e naglasena vo pesnite kade{to se spomnuva kako predvodnik na ètvata i nejzinata sposobnost da bide sekoga{ na ~elo vo rabotniot proces, bidej}i taa moèla pove}e da raboti od maòt. Toa se gleda na primer vo ve}e spomenatoto nad`nejuvawe: .................................... @nalo, ludo `nalo trista i tri snopje, `nalo, mome `nalo petsto i pet snopje ...28
26
Vo ovaa obredna sfera i vo "ènskite" pesni, arhai~nata mitopoetska ramnoteà Zemja - @ena leì vo faktot {to zemjodelieto spa|a vo najstarite ènski dejnosti, vidi "Mify narodov mira" 1982: 178-180; Aleksandrova 1990: 107. 27 Pronao|aweto na ìtoto, spored edna anti~ka legenda, & se pripi{uva na boìcata Izida (Frejzer 1977: 106). 28 AIF m.l. 2908, s. Popoec, Ki~evsko, peat Zagorka Boìnova i Novica Stojanoska snimil i de{ifriral @ivko Aleksoski, melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne.
62
Rodna Veli~kovska
Postoi, isto taka, postojana potreba od obra}awe kon nekogo {to naj~esto e usloveno od èlbata agrarnata godina uspe{no da se zavr{i. Preku komunikacijata niz pesna, kako eden povisok i dopustliv na~in na psiholo{ko op{tewe, se dostignuva izvesen stepen na katarzi~nost vo situacija na postojana fizi~ka i psihi~ka napnatost. Silno razvienata dijalo{ka postapka pri vodeweto na fabulata, koja re~isi sekoga{ se voveduva so nekoja invokacija (~esto bezli~na) ili so izvikuvawe, pridonesuva za podignuvaweto na tonusot vo rabotata i razbivaweto na monotonijata. Analiziraj}i gi makedonskite ètvarski pesni bi moèle da zaklu~ime deka vo niv se sodràt nekolku glavni odliki, od koi treba da se izdvojat sledenite: 1) tie se neposredno povrzani so rabotata i imaat odredeno mesto vo periodot na ètvata (taka {to se peat, na primer, nautro, po pladne, pred ve~er i na vra}awe od nivite), 2) se sozdavale vo posebni okolnosti, pa poradi toa moè da se kaè deka se proizvod na momentot (Aneli 1978: 203208), odnosno se javile kako rezultat na momentnata inspiracija i kreativnost i 3) imaat silno izrazena socijalna sadrìna.
63
Pokraj kolektivnosta kako edna od osnovnite osobenosti na ètvarskoto peewe e i dvoglasniot na~in na izvedba. Pri prou~uvaweto na ètvarskite pesni, razbirlivo e da se postavi i pra{aweto za vozrasta na pea~kite. Osven toa {to ènite imaat aktivno u~estvo vo obredot, tie se i nositeli na tradicionalnoto ètvarsko peewe, isto kako {to se dobri ~uvari na narodnata tradicija i na doma{nite kultovi. Od vkupniot broj pesni zabeleèni po~nuvaj}i od vtorata polovina na XIX-ot vek do denes, moè da se zaklu~i deka pove}eto pea~ki se na vozrast do 30 godini. Denes, poslednata generacija na pea~ki koi gi znae ètvarsite pesni, bidej}i aktivno gi peele i se vo funkcija na ètvata, imaat preku 60 godini. Vo tekot na terenskite istraùvawa, na postavenite pra{awa za potekloto na pesnite, pea~kite naj~esto odgovaraat deka gi nau~ile, zna~i gi nasledile od majkite, babite, tetkite i drugite bliski rodnini, a toa zna~i deka pesnata s do neodamna usno e prenesuvana, predavana od gene-racija na generacija i na toj na~in se so~uvala do denes. Vo odnos na interpretatorskite mo`nosti na pea~kite na ètvarskite pesni i nivnoto izveduvawe moè da se kaè deka tie se izveduvaat: 1) Dodeka se `nee; peeweto mora da bide isklu~ivo povrzano so rabotata; 2) Koga ètvarite se odmoraat (vo toj slu~aj peeweto ne mora da bide isklu~ivo povrzano so rabotata, pa taka pesnite moàt da sodràt i drugi motivi, na primer qubovni, semejni itn.); 3) Vo dvièwe (obi~no koga ètvarite se vra}aat doma; i ovie pesni ne mora da bidat povrzani so samata ètva).
4. Tehnikata na ètvarskoto peewe
64
Rodna Veli~kovska
Inaku, ètvarskite pesni se vrzani direkno za procesot na rabotata. @etvarkata `nee i pee i toa taka {to pesnata treba da bide sinhronizirana so dvièwata vo rabotata, a koga }e se ispravi, taa izviknuva, ostavaj}i ja o`neanata "peska" ili rakatka. [to se odnesuva do samata tehnika na grupnoto ètvarsko peewe, moè da se re~e deka toa se izveduva na sledniot na~in: najprvin nastapuva prvata grupa (koja se sostoi od dve ili tri pea~ki, vo zavisnost na brojot na ètvarkite-pea~ki), peej}i ja po~etnata melostrofa. Koga prvata grupa }e zavr{i so izlagaweto na prvata melostrofa, nastapuva vtorata grupa, "prezemaj}i" ja melodijata i tekstot od prvata grupa so potpolno povtoruvawe na melostrofite i toa vo eden kontinuiran tek, bez zastoj, istovremeno i vo `neeweto i vo peeweto. Koga }e zavr{i vtorata grupa so izlagaweto na tekstot i melodijata od prvata melostrofa, povtorno se javuva prvata grupa, peej}i ja vtorata melostrofa itn. Na toj na~in se sozdava kru`no antifono peewe29 na pesnite vo ramkite na celokupniot obreden ~in. Po~etocite na vakviot na~in na peewe datiraat od dale~noto minato. Prvite skapoceni istoriski podatoci za vakvata pea~ka praktika na terenot na Makedonija poteknuvaat u{te od po~etokot na XIV-ot vek. Imeno, vizantiskiot istori~ar Nikiforos Gregoras koj patuval vo toa vreme po Makedonija, vo okolinata na Strumica zabeleàl kako narodot go proslavuva svojot golem hristijanski praznik Veligden so igrawe i antifon na~in na peewe, odnosno so naizmeni~no peewe na dve grupi na pea~ki (Smokvarski 1998: 151).
29
Za antifoniot na~in na peewe kaj narodot postoi termin "peewe so prezemawe".
65
Zna~i, tehnikata na izveduvaweto na ètvarskite pesni, glavno se izveduva "na dva glasa", odnosno dvoglasno. Edna ètvarka "vodi", "vika", "uzvikuje", "sri~a" (ja pee melodiskata linija na prviot glas; taa se vika "voda~ka", "vrta~ka", "vika~ka"), a edna ili drugi dve ètvarki ja pridruùvaat, odnosno "vozat", "bu~at", "slagav", "slagaat" (ja peat melodiskata linija na vtoriot glas) i se narekuvaat: "voza~ki", "bu~a~ki", "slaga~ki". Duri i ednoglasnite ètvarski pesni se izveduvaat so antifona tehnika, so drugi zborovi, gi peat dve grupi na pea~ki, smenuvaj}i se edna po druga, o~ekuvaj}i soodvetno eho od ostanatite pea~ki od sosednite nivi, {to e karakteristika za ètvarskoto peewe na Makedonija voop{to.
66
Rodna Veli~kovska
Inaku, spored na~inot na interpretacija, ètvarskite pesni & pripa|aat na kategorijata "razvle~eni" pesni, odnosno pesni na "dolg glas". Vo zapadniot del na Makedonija, ètvarskite pesni se narekuvaat "glasoe~ki". Pri terenskite istraùvawa vo Ohridsko, zabeleàv deka informatorkite voop{to za peeweto velat - "su' pjala", dodeka pak za peeweto na ètvarskite pesni velat - "su' glasala". Za àl, vo tekot na 2002 godina ne uspeav da najdam pea~ka koja }e mi ispee barem edna ètvarska pesna za da moàm pokonkretno da kaàm ne{to za tipot na peeweto od ovoj region denes. Najverojatno stanuva zbor za glasno, razvle~eno peewe so izvikuvawe, bidej}i se znae deka ètvarskoto peewe se izveduvalo na otvoren prostor, pa ottuka i upotrebata na terminot "glasawe", {to se odlikuva so povtoruvawe na melodijata i tekstot {to go izveduva drugata grupa pea~ki, so prifa}awe na melodijata od posledniot ton ili vtoriot ili pak tretiot, broje}i od krajot na melodijata. @etvarkite `neat i peat "glasoviti pesni", koi samite gi ocenuvaat kako "ubavi". Ako ja upotrebime terminologijata na samite ètvarki, pri tehnikata na peewe tie se slagaat, odnosno, "slagav si se". 30 Pri peeweto, za vreme na ètvata, se postignuva sinhronizacija na ritamot na pesnite so dvièwata pri rabotata, kako na primer vo pesnata "Slaga se sl'nce da zajde", {to e karakteristi~no za site pesni vo 7/8 takt (vidi primer br. 96). So toj na~in na izveduvawe na pesnite se olesnuva rabotata, {to voedno na ètvarite im pri~inuva i posebno estetsko zadovolstvo. Osnovnata misla i namera na pea~kite e da se istaknat kako dobri izveduva~ki koi treba da se ~ujat na daleku, "da gi ~ujat ov~arite od planinata i ètvarite vo poleto", voedno o~ekuvaj}i da im se pridruàt vo peeweto i ostanatite ètvarki od sosednite nivi, za da bi se vospostavil eden vid muzi~ka komunikacija.
30
Spored kaùvaweto na Angelina Spasovska, s. Dlabo~ica, Kumanovsko (AIF m.l. 3523). Tuka treba da se istakne deka strogo se vnimava na prostorniot raspored na slaga~kite. Imeno, tie, ako slu~ajno gi zamenat mestata, ne se vo mo`nost pravilno da peat (s. Stanci, Krivopalane~ko, ènsko vokalno trio jatrvi Mladenovski, zabeleàla Rodna Veli~kovska vo maj 2002 g.).
67
Sinkreti~nosta na ovoj vid pesni e odraz na ritualnata aktivnost na obrednata grupa, kako edinstven nejzin nositel koj poseduva edna op{ta forma, a pesnata se izveduva so nejzinata celokupna obredna funkcija. Pove}eglasnite formi se pojavuvaat vo uslovi na kolektivno vokalno muzicirawe i niven nositel, kako {to e pove}epati istaknav, e ènata. Magi~nata vrska, spored sfa}aweto na prvobitniot zemjodelec, e vsu{nost relacijata me|u ènata i zemjata, oploduvaweto i seeweto, od edna, i svadbata i ètvata (kako i ostanatite formi na ènski dejnosti, na primer "lazarskoto peewe i igrawe" (lazarskata obrednost) i "sedenkite", od druga strana. Tie se karakteriziraat so ekskluzivnosta na ènskata izvedba. Vo site tie obredni formi ènskoto kolektivno peewe zazema centralno mesto. Toa ètvarsko peewe e eksponent na kolektivnoto deluvawe na funkcionalnata grupa, a nejzin za{titen znak e glasot na grupata. Voop{to zemeno, narodniot pea~, odnosno pea~kite imaat svoja sopstvena pretstava za smislata na muzikata, za nejzinoto funkcionalno zna~ewe i, kone~no, za vkupnata estetska vrednost. Sodrìnskata smisla, funkcionalnoto mesto kako i tipot na nositelite na narodnata tradicija se osnovnite ~initeli na ètvarskoto peewe. Tie se vo edinstvena harmonija, a nivnite zaemni vlijanija se kristaliziraat vo antifonoto burdonsko peewe, osobeno vo [opskata etni~ka oblast. Tie se, zna~i, rezultat na taa zaemna vrska me|u spomenatite ~initeli i zakonitosta na zvu~noto mislewe. Ulogata na zvukot vo forma na sinkreti~en obreden krug i negovata formalna organizacija se osnovnite parametri na kontinuitetot i obredno-imitativnoto tragawe, od koj magi~en zvuk bi trebalo da se o~ekuva obezbeduvawe na plodnosta na nivite. Mo{ne zna~ajna karakteristika pri izveduvaweto na ovie pesni se prekinite pri krajot na prviot stih31, a koi prodolùvaat i zavr{uvaat vo sledniot stih: "Sl'nce zajde, mrak po po..., mrak po pole padna" (primer br. 98). Ovaa pojava e karakteristi~na ne samo za ètvarskite, tuku i za drugite pesni od kalendarskiot, osobeno od proletniot ciklus.
31
poznat kako katalekti~ki stih.
68
Rodna Veli~kovska
Za va`nosta na cezurata vo stihot kako pravilo pri interpretaciite na makedonskite narodni pesni, kako i kaj drugite slovenski vokalni tradicii, govorat mnogu istraùva~i. Taka, Vuk Karaxi}, ja narekuva "odmor" (Karaxi 1964: 157-158, spored Golemovi 1997: 13). C. Rihtman smeta deka prekinuvaweto se javuva kako artikulaciona potreba od "odmor" ili pauza kaj pesnite koi se peat rastegnato i na otvoren prostor (Rihtman 1963: 405). J. Bezi} govori za "goltawe" na slogovite kaj epskite pesni vo Siwska Kraina (Bezi} 1967: 68). Za pojavata na pauzata vo vtorata polovina na strofata, N. Kaufman tvrdi deka nastala kako rezultat na nepravilnoto di{ewe na pea~kite, a podocna drugi pri~ini (verojatno od estetska priroda) gi naterale pea~kite da ja koristat ovaa tehnika so koja se postignuval poseben zvu~en efekt (Kaufman 1976: 302). I. Zemcovski me|u prvite ukaàl na estetskata potreba od nepravilnata melodiska, pa i tekstualna cezura, pripi{uvaj}i & ja na funkcijata na magi~noto vo obredot. Toj smeta deka ne se raboti za slu~ajni gre{ki na pea~ite, tuku deka toa nastanuva po odredeni zakonitosti vo gradeweto na strofata (Zemcovski 1968: 61-69). Za zna~eweto na cezurite, D. Golemovi} veli deka se harmonski element potenciran i so drugi dopolnitelni elementi: ritmi~ki, melodiski i artikulacioni (Golemovi} 1997: 153). 1. Ritmi~ki: a) pojava na tonovi so podolgo traewe, pri {to doa|a do karakteristi~en "zastoj" vo muzi~kiot tek ili pak, b) pojava na tonovi so mnogu kratko traewe, taka {to zar{uvaweto deluva naglo, kako "otse~eno"; 2. Melodiski: a) melodijata e usporena so nejzinoto sveduvawe na eden ton, po koj sledi karakteristi~no sekundno dvièwe nadolu, b) ukrasuvawe na melodijata so melizmi, v) pojava na izvici so koristewe na falseten ton i 3. Artikulacioni: koristewe na akcenti ili staccat-a.
69
Se postavuva pra{aweto, kako ovoj slu~aen, ~isto fiziolo{ki faktor potreben za pea~koto vdi{uvawe po~nal da se koristi za umetni~ki celi? Treba da se istakne deka kompoziciskata zakonitost na narodnite pesni nastanala so odredeni celi, ne tolku poradi olesnuvawe pri izvedbite ili poradi estetskata raznovidnost na melodijata, tuku, poradi potrebata od sozdavawe na posebni formi, izbrani za da gi zadovolat osobenostite na pea~kiot stil nameneti za vakov vid pesni. Pojavata na cezurata vo makedonskoto tradicionalno peewe, kako i kaj drugite slovenski vokalni tradicii bi trebalo da se nabljuduva vo funkcija na obredot. Spored toa moè da se zaklu~i deka pojavata na cezurite vo melodijata i stihot na ètvarskite pesni moè da se smeta ne samo kako funkcija na magi~noto vo obredot tuku i kako harmonski element zad koj sledi melodiskiot tek koj na ètvarskata pesna & dava specifi~nost vo harmonskiot tek pri vodeweto na glasovite vo kadencata spored finalisot. Vo makedonskoto ètvarsko peewe cezurite naj~esto se nao|aat na krajot od melostrofata (vidi go primerot br. 100) i na krajot od prviot melostih (vidi go primerot br. 14), vo slu~aj koga prviot melostih se povtoruva. Cezurite vo stihot i vo melodijata ne sekoga{ se nao|aat na isto mesto. Karakteristi~ni se i primerite vo koi cezurata vo stihot i vo melodijata se pojavuvaat zaedno so izvikot (vidi go primerot br. 10) i toa vo sredinata na vtoriot melostih. Va`no e da se napomne deka na mestata kade{to se nao|aat cezurite nastanuva zastoj (vidi go primerot br. 51) ili pak pro{iruvawe na melodiskiot tek (vidi go primerot br. 23) so silno vpe~atliva zvu~nost.
IV. STRUKTURNO-KOMPOZICISKITE ZAKONITOSTI NA @ETVARSKOTO PEEWE
64
Rodna Veli~kovska
Makedonskoto narodno peewe, od minato do denes, se razvivalo kako sinkreti~no edinstvo na zborovite i melodiite. Odnosot me|u stihot i melodijata kako i pojavite i promenite direktno proizleguvaat od spomenatiot soodnos, za {to postojat pove}e mislewa. V. Asafjev tvrdi deka "muzikata e samostojna komponenta koja se razviva po sopstveni ritmi~ki zakonitosti nezavisni od tekstot i negovata metrika" (Asaf\ev 1932: 32). M. Vasiqevi} veli deka na{eto narodno peewe (se misli na porane{nite jugoslovenski prostori) i denes ima ritmi~ki karakter, imeno, na{ata narodna muzika ja zadràla svojata damne{na osobina - ritmi~kata dominacija - koja gi stava vo slu`ba site nejzini komponenti: tekstot, harmonijata, melizmatikata, formata pa duri i tonskiot kolorit (Vasiqevi 1953: XVII). A. Dobrowi} e na mislewe deka "muzikata ~esto se osloboduva od tekstot i stanuva poseben vid apsolutno muzicirawe, re~isi nezavisno od tekstot" (Dobronji} 1955: 55). S. Xuxev smeta deka tekstot vo odnos na negovata metrika e apsoluten gospodar na melodiskata linija na pesnite (Dùdèv 1970: 353). @. Firfov pak veli deka kaj grupnoto peewe melodijata stoi po va`nost nad tekstot (Firfov 1960: 213) i deka retko koj moè so svoeto uvo odedna{ da sfati {to se pee, pred s poradi neobi~noto izgovarawe na samite vokali, {to pretstavuva stilska odlika na kolektivnoto peewe i komponenta na eden akusti~ki zakon za koj samite pea~i se malku svesni. T. Bicevski, koga govori za soodnosot me|u tekstot i melodijata kako i za funkcijata na melodiskite komponenti, go deli na dve kategorii: horizontalna i vertikalna (Bicevski 1974: 195-200). Vo prvata grupa gi vbrojuva: metrikata, ritamot i dolìnata (brojot na taktovite vo melodiskata fraza), a vo vtorata: tonskata niza, nejziniot ambitus i rasporedot na polustepenite vo nea, pravecot na melodiskoto dvièwe i harmonskite funkcii na odredeni stapala. D. Golemovi} so pravo smeta "deka tekstot vo narodnoto peewe e mnogu zna~ajna komponenta i osven {to dolovuva odredena sodrìna, edna druga negova ne pomalku va`na osobina e i onaa konstruktivna strana, izrazena preku metroritmi~kata struktura na pesnata. So druti zborovi, "peaniot tekst" ili tekstot {to se pee, se izrazuva vo forma na melostih, odnosno melostrofa, organizirana na razli~ni na~ini, po~nuvaj}i od najednostavnite, izgradeni vrz osnova na odredeni celini, pa s do onie so posloèni strukturi, kade{to moàt da bidat prisutni razni formi na melopoetskata "aktivnost" (Golemovi 1997: 237).
65
I navistina, za narodniot pea~ postoi pesna kako poim i taa pretstavuva odreden entitet, realna egzistencija koja podrazbira istovremena kohabitacija i na muzi~ka i na jazi~na materija, kako po sodrìna taka i po forma. So spojuvaweto na tekstot i na melodijata govornata intonacija se gubi vo melodiskata intonacija. Melopoetskite formi vo ètvarskite pesni se povrzani so stihot na toj na~in {to eden pean stih odgovara na eden del od melodijata. Pokraj ednakvata va`nost na tekstot i na melodijata, treba da se ima predvid i nivnata me|uzavisnost, kako eden od bitnite faktori pri gradbata na edna pesna. Vrz osnova na op{tite morfolo{ki odliki koi pridonele kon otkrivaweto na va`nite zakonitosti vo ètvarskite pesni, moè da se zaklu~i deka tie imaat silno izrazena funkcionalna va`nost pri odredena rabotna dejnost ili kaj nekoj naroden obred koj doveduva do formirawe na op{ti muzi~ki obrasci. Narodniot pea~ sekoga{ strogo se pridrùval kon zakonitostite (npr. kon edinstvoto me|u stihot i melodiskite edinici), koi naj~esto vo sebe nosat regionalni obele`ja. Zna~i, ètvarskoto peewe nastanalo kako zaedni~ki proizvod i na poetskiot i na muzi~kiot genij na narodniot tvorec, odnosno pretstavuva plod na fonetskiot proces na zborovite i na muzikata, koj se razvival vo tekot na edno podolgotrajno iskustvo. Strukturnata analiza na melopoetskite formi se pokaàla kako edna od mnogu bitnite operativni mo`nosti na proniknuvawe vo su{tinata na ètvarskoto peewe. Samiot napev ili melodija vo narodot e poznat kako ètvarski glas32, izdvojuvaj}i se od ostanatite melodii i drugi priliki za peewe. Kako bitni ~initeli pri izgradbata na formite vo ètvarskite pesni se smetaat nekoi arhai~ni melo-ritmi~ki zakonitosti. Poradi toa, vo prodolènie na izlagaweto poedine~no }e gi istaknam pozna~ajnite elementi pri tvoreweto na ètvarskite pesni, koi direktno vlijaat vrz formata i strukturata na peeweto. Toa se: 1. Metri~kata struktura na stihot, 2. Vidovite na refreni i nivnata funkcija, 3. Metroritmi~kite karakteristiki (povrzanosta na ritamot
32
Terminot "ètvarski glas" vo stru~nata literatura prv go upotrebil Vasiqevi 1960: XI.
66
Rodna Veli~kovska
4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.
na ètvarskite pesni so metrikata na stihot), Melopoetskite formi (strukturata na peaniot stih vo ètvarskite pesni), Kadencite i nivnata funkcija vo ètvarskite pesni, Burdonskiot tip na dvoglasot, Strukturata na dvoglasot, Tonskite nizi i ambitusot, Izvikuvaweto kako izrazno sretstvo, Ornamentikata vo ètvarskite pesni i Vlijanieto na ètvarskiot glas vrz ostanatite vidovi na peewe.
1.
Metri~kata struktura na stihot
Pesnite se izgradeni od stihovi i nivnite delovi. Vo osnovata na stihot vo ètvarskite pesni leì silabi~ko-tonskata versifikacija, a toa zna~i deka analizata na stihot pri nivnoto prou~uvawe se vr{i spored brojot na slogovite vo nego. Spored toa, silabi~kiot stih se meri isklu~ivo spored brojot na slogovite (pri postoewe na ist broj slogovi vo site stihovi na edna pesna). Od vkupniot broj navedeni primeri, spored stepenot na zastapenosta na oddelni metri~ki strukturi, lesno moè se da utvrdi deka najprisuten e simetri~niot osmerec VIII: (4, 4), asimetri~niot osmerec VIII: (5, 3), dvanaesterecot XII: (6, 6); deseterecot X: (4, 6); deseterecot X: (5, 5); i ~etirinaesterecot XIV: (8, 6).33
2. Vidovite na refreni i nivnata funkcija
33
So napomena deka od odreden broj na melografirani ètvarski pesni (preku 400) najdov samo eden primer vo sedmerec i eden primer vo edinaeseterec.
67
Vo peaniot stih (~lenok, strofa) ima dopolnitelni slogovi koi ne mu pripa|aat na integralniot stih vo pesnata. Toa obi~no se refrenite. Pod zna~eweto na zborot refren (francuski refrain) podrazbirame dodavawe, odnosno prispojuvawe kon osnovniot stih na zbor, na stih ili na grupa stihovi koi se povtoruvaat. Terminologijata za vakvata forma na "povtoreni" slogovi, zborovi ili stihovi ja zadrùvame od dve pri~ini: naj-napred, zatoa {to vo na{iot jazik mnogu e te{ko da se pronajde soodveten izraz za toa, a i poradi toa {to nekoi poznati avtori na trudovi od oblasta na refrenite (Kumer 1959; Simonovski 1960: 326; \or| iev 1969: 300; Linin 1981: 9; Dokmanovi} 1981: 69-79 Golemovi 2000 i drugi) ve}e go usvoile ovoj termin. Zna~i, nema nekoe posebno pravilo koga i kade refrenite }e se javat. Prou~uvaj}i gi refrenite vo narodnata i nau~nata praktika, D. Golemovi} ukaùva na toa deka narodniot pea~, za pojavata na refrenot vo sopstvenata muzi~ka praksa nekoga{ e svesen, a nekoga{ ne e, {to zavisi kako od obemot i formata na refrenot, taka i od negovata funkcija vo narodnata pesna (Golemovi 2000: 10). Isto taka, pri definiraweto na refrenite go istaknuva i nivnoto mesto vo narodnite pesni, nivniot obem (refreni so mal i so pogolem obem), a pokraj nego donekade i sodrìnata {to eden refren "mora da ja ima" za da go opravda svoeto postoewe (Golemovi 2000: 20). Analiziraj}i gi ètvarskite pesni, }e ukaàm na nekoi bitni problemi koi igraat va`na uloga pri definiraweto na refrenite vo ètvarskoto peewe vo Makedonija. Kako prvo, }e go istakneme mestoto {to go zazemaat refrenite vo ètvarskite narodni pesni. Spored formata na ètvarskite pesni refrenite moàt da se javat: a) pome|u sithovite, kako vmetnati refreni - ili vpev [singularum] (vidi gi primerite br. 6, 17, 18, 25, 29, 40, 42, 43, 47, 53, 65, 66, 74, 75, 81, 97, 103, 111, 112, 116 i 118 ), b) - pripevi34 koi moè da se najdat na krajot od stihot kako pridodadeni ili "pridru`ni refreni"35 (vidi gi
34
Za pripevot i za negovoto zna~ewe vo makedonskite narodni pesni vidi kaj Simonovski 1960: 326. 35 Termin usvoen od A. Linin (Linin 1981: 9).
68
Rodna Veli~kovska
primerite br. 3, 4, 5, 7, 12, 14, 15, 19, 23, 26, 30, 34, 35, 36, 37, 38, 44, 55, 57, 58, 59, 62, 63, 64, 67, 68, 69, 72, 73, 76, 79, 82, 83, 89, 93, 95, 96, 101, 105, 106, 107, 108, 109, 111, 112, 115, 117 i 120), v) na po~etokot na melostihot kako zapevi, i toa isklu~ivo vo kombinacija so drugite refreni (vidi gi primerite: 8, 9, 13, 16, 21, 22, 24, 27, 32, 33, 45, 46, 51, 52, 56, 70, 71, 77, 85, 100 i 118) i g) kombinirani refreni (Kumer 1959: 8), od koi nekoi - se nao|aat istovremeno vo tekstot i na po~etokot na melostrofata (vidi gi primerite: 32, 51, 52, 77, 85 i 100), - se nao|aat istovremeno vo tekstot i na krajot na melostrofata (vidi gi primerite: 1, 2, 10, 25, 29, 31, 37, 39, 45, 50, 75, 80, 84, 86, 87, 90, 91, 94, 98, 99, 102 i 110), a - se nao|aat istovremeno na po~etokot, vo tekot i na krajot na melostrofata (vidi gi primerite: 8, 9, 13, 16, 21, 22, 24, 27, 33, 46, 56, 70, 71, 97 i 118). Vo ètvarskite pesni ima i takvi primeri vo koi refrenite voop{to ne se zastapeni (primeri: 11, 20, 28, 41, 48, 60, 61, 78, 88, 92, 104, 113 i 119). Za da se opravda postoeweto na eden refren vo ètvarskite pesni, se postavuva pra{aweto kolkav e nivniot obem i kakva e nivnata sodrìna. Zna~i, refrenite moàt da bidat kratki i dolgi, odnosno refreni so pomal36 ili pogolem obem37. ) Kratkite refreni naj~esto se interpolacii od tipot "lele", "more",38 "ajde", "oj", "bre"(vidi gi primerite: 8, 10,
36
D. Golemovi} istaknuva deka tie naj~esto se nezabele`livi od strana na narodnite pea~i, osven ako nivnoto vnimanie ne go "zasluìle" so svojata funkcija, kako {to se na primer refrenite koi se istaknati kako izvik na vokalot "i"... (Golemovi 2000: 10). 37 Ovie refreni pea~ite ne samo {to gi zabeleùvaat tuku im stavaat imiwa od koi naj~est e pripevot, so napomena deka podrazbiraat isklu~ivo refren koj e pridodaden na osnovnata melopoetska celina (Golemovi 2000: 10). 38 Vo refrenite na makedonskite narodni pesni naj~esti se zborovite "mori", "mori le" i "more","more le". Prvite dva zbora se upotrebuva za obra}awe kon lice od ènski rod, kako na pr. "Jovke, mori" (primeri 65 i 66), a drugite kon imenki od ma{ki i sreden rod, no ponekoga{ se upotrebuvaat impersonalno, kako {to se zborovite "oj", "ajde", "lele" i sli~no vo ètvarskite pesni pri obra}awe kon sonceto: "Sl'nce, more, sl'nce, ajde, ve}e zajdi" (primeri br. 104 i
69
11, 13, 16, 21, 56, 69, 118) - kako zapevni i vmetnati refreni. Kratki - pridodadeni refreni moàt da bidat i izvikuvawata (primer broj 87). Kratkite - vmetnati i pridodadeni refreni naj~esto se ~lenki, koi moàt da se kombiniraat pome|u sebe (vidi gi primerite: 97, 111 i 112), ili da stojat zajedno so nekoi li~ni imiwa, kako na primer vo pesnata "Ostana ti kriva koza, dado le mori, Stojko le, dado le, Stojko le"39 (primer br. 73), kako sostaven del na dolgite refreni ili refrenite so pogolem obem. ) Dolgite refreni pretstavuvaat poseben del, t.e., poseben refrenski, obi~no, pogolem otsek od peanata pesna, vo koj varijantno e iznesen melo-ritmi~kiot materijal od toj otsek40, kako vo pesnata broj 72: "Ogrejala mese~ina, Dano, Dano, Dano le, da bi ej, Germano", kako pripev, ili kako vo pesnata br. 74: "Otkako se, Donke mori, zasakavmo" (isto taka i primerot br. 75), kako vmetnati refreni. ) Za kombiniranite refreni, sostaveni od kratki i dolgi, odnosno so pomal ili pogolem obem, karakteristi~na e golemata raznovidost vo pogled na formata, kako na primer vo pesnata: "More, koliko je Bawsko pole, Nedo, Nedo, bela Nedo" ( pesna br. 51; vidi gi isto taka primerite br. 50, 52, 70 i 71). Pri analiziraweto na ovie pojavi vrz osnova na celokupniot materijal prezentiran vo ovaa kniga, moè da se vidi deka odnosot na refrenot i rezultira~kite formi vo ètvarskite pesni odat od najarhai~nite postapki na negovoto vklopuvawe (Dokmanovi} 1990: 433-437), pa s do posloènite varijanti koi ~esto se menuvaat od stih do stih, kako vo pesnata: "Mori, sl'nce mi e zastanalo i! na sred nebo, lele, na pladnina, i!" A r1 a1 a2 r2 2 4 4 1 A1 b1 r3 b2 r2 4 2 4 1 (primer broj 100).
105). 39 Za polesno prepoznavawe na melodiskiot obrazec i tekstualnata struktura na pesnite, potcrtanite zborovi ja pretstavuvaat refrenskata struktura na pesnite. 40 Toj e ozna~en so golemite latinski bukvi R, a so malite bukvi: r1, r2, r3 ozna~eni se ~lenkite (~lenocite) na refrenot.
70
Rodna Veli~kovska
Za da se ovozmoì operirawe so refrenite i stepenot na nivnoto vlijanie vrz formalnata organizacija, neophodno e istovremeno da se sledi i organizacijata na glasot so site promeni koi gi nosi refrenot zaedno so izvikuvaweto. Vmetnatite refreni "more", "more le", "lele" i sli~no poteknuvaat od dva sosema avtenti~ni izvora. Na primer, refrenite napolno se vklopuvaat vo meloritmi~kiot tek {to go nametnuva ètvarskata melodija formula. Tie se pojavuvaat: [1] vo granicite na peanite stihovi i polustihovi zaedno so melodiskite cezuri (vidi gi primerite broj 51, 52, 72 i 96), [2] pred melodiskite cezuri (vidi gi primerite broj 17, 110, 111, 112 i 120) i [3] po melodiskite cezuri (vidi gi primerite broj 10, 39, 42, 43, 65, 66, 74, 75, 118 i 119). Karakteristi~ni se primerite vo koi vo cezurata se javuva izvik i toa na posledniot slog od stihot (vidi gi primerite broj 10, 29, 46, 86 i 110), karakteristi~ni za Radovi{koto dvoglasno bordunsko peewe). Eve kako izgleda, grafi~ki prikaàna, funkcijata na refrenite vo ètvarskoto peewe, pri {to moè da se voo~i stepenot na so~uvanosta na negovata arhai~nost (primer br. 29):
A a r1 4 mori! a1 4, le, A a pej!, r2 4 izvik (i) lele a1 4 r3 izvik
Za`ni zapej, mori, tenka Ruè, le, za`ni zapej!, (i) lele, tenka Ruè, i!
71
Sosema e o~igledno deka vo osnovata na ètvarskoto peewe pri zaokruùvaweto na formalnite otseci, kako i kaj postariot sloj na obredno peewe voop{to, se nao|aat ne samo op{topoznatite refreni, tuku i refrenite istaknati kako izvik na vokalot "i!", kako "svoeviden melodiski refren so koj e izrazeno muzi~koto ~uvstvo, a istovremeno i tendencijata za pro{iruvawe na tesniot ambitus na melodijata" (\or|iev 1969: 300). Raznite tipovi na ètvarski pesni so op{ta struktura na stihot pretstavuvaat modeli ili obrasci na srodni pesni, koi moàt da bidat mnogu bliski do melodiskite varijanti, a voedno pretstavuvaat i osnova za izgradbata na muzi~kiot ritam.
3. Metroritmi~kite karakteristiki (povrzanosta na ritamot na ètvarskite pesni so metrikata na stihot)
Pri analizata na ritamot vo odnos na metri~kata struktura na peanite stihovi (odnosno nivnite ~lenki i refrenite) voop{to, utvrdeni se tri kategorii na napevi: - izometri~ki izoritmi~ki, - heterometri~ki heteroritmi~ki i - izometri~ki heteroritmi~ki.
72
Rodna Veli~kovska
Ritmi~kite formi vo melodiskata linija zavisat od metri~kata struktura na melodiskata linija i stihot. Pojavata na razli~ni metri~ki strukturi vo stihovite na pesnite voop{to e osnovnata pri~ina za pojavata na heterohronite ritmovi vo melodiskata fraza, pri {to do{lo do gubewe na govorniot ritam. Zna~i, pove}eto napevi vo ètvarskite pesni od Makedonija & pripa|aat na vtorata kategorija, ili poto~no re~eno, u~estvuvaat vo nejzinata izgradba. Ritamot na ètvarskite pesni i metrikata na stihot se tesno povrzani. Golemata zastapenost na ritmi~kite obrasci na prviot pean stih svedo~i za golemite mo`nosti na ovaa zaemnost. Pokraj stihovite, ~esto se koristat i nivnite ~lenoci, a isto taka i refreni. Ottuka poteknuva i nejzinata neproporcionalnost (asimetrija vo klasi~na smisla na zborot), no i nejzinata tipi~nost. @etvarskite narodni pesni od Makedonija se karakteristi~ni po golemata raznovidnost, odnosno, po golemiot broj na metro-ritmi~ki tipovi, vo koi postoi poklopuvawe prete`no na poetskite i na muzi~kite akcenti. Vrz osnova na akcentskite pozicii se javuvaat i glavnite metri~ki tipovi ili sistemi koi se glavnata karakteristika na muzi~ko-metri~kiot sistem na eden narod. Taka na primer, trohejot kako akcentska vrska na metri~kite formi e karakteristi~en za makedonskiot muzi~ki folklor. Spored toa, moè da se zaklu~i deka site primeri vo korpusot pesni vo ovoj trud se karakteristi~ni po svojata metro-ritmi~ka raznovidniost i re~isi sekoja pesna ima svoj sopstven, specifi~en metro-ritmi~ki obrazec. Sekoj takov obrazec se javuva kako posledovatelno povtoruvawe na metro-ritmi~kite kelii, od koi se razvivaat sli~ni metro-ritmi~ki tipovi vrz osnova na melodiskite frazi. Najkarakteristi~nite tipovi se dadeni vo sledniot: i najsli~nite metro-ritmi~ki
TABELAREN PREGLED NA METRO-RITMI^KITE TIPOVI
73
Reden broj Tip I
Obrazec
Vidovi na stihovi VIII: 4, 4
Reden broj na napevite 42, 43, 65, 66, 74 i 75
Tip II
VIII: 5, 3
15, 35, 63, 64, 108 i 120 21 i 33
Tip III
VIII: 5, 3
Tip IV
VIII: 4, 4
29 i 54
Tip V
X: 4, 6
90, 91, 98 i 103
Tip VI
XII: 6, 6
49
Tip VII
X: 4, 6
45
74 Tip VIII
Rodna Veli~kovska
X: 4, 6
7 i 37
75
Pri formiraweto na metro-ritmi~kite strukturi vo ètvarskite pesni golemo zna~ewe imaat i raznite ornamentirawa. Vo makedonskoto ètvarsko narodno peewe se ~uvstvuva odredena ritmi~ka pulsacija duri i pri relativnata sloboda vo upotrebata na metro-ritmikata. Ritmi~kite formuli vo ètvarskite narodni pesni zavisat od na~inot na interpretacija i od metri~kata struktura na stihovite i taktovite. Vrz obrazuvaweto na ritmi~kite formuli na giusto i rubato ritmovite, golemo vlijanie imaat metri~kite strukturi na stihovite i taktovite, kako i samiot individualen faktor. Od distributivnite ritmovi vo analiziranite pesni 34,71% od navedenite primeri se vo 2/4 takt41 (toa se primerite 4, 13, 14, 19, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 33, 36, 42, 43, 57, 58, 61, 65, 66, 68, 70, 71, 73, 74, 75, 83, 86, 89, 90, 91, 93, 95, 98, 99, 103, 105, 107, 109, 111, 114 i 116). Preovladuvaat bezmenzurnite napevi, odnosno 38,02% od vkupniot broj navedeni primeri se dviàt vo sloboden rubato ritam, koi se so razli~ni ritmi~ki obrasci i nemaat strogo odredena forma (toa se primerite br. 3, 5, 7, 8, 9, 10, 16, 17, 27, 28, 29, 31, 32, 34, 37, 38, 44, 45, 49, 51, 52, 53, 54, 55, 62, 67, 76, 77, 78, 79, 82, 84, 85, 87, 92, 94, 100, 102, 104, 106, 110, 112, 115, 117, 118 i 119). Posebna grupa vo ritmikata na makedonskoto ètvarsko peewe pretstavuvaat i specifi~nite neramnodelni, odnosno aksak42 ritmovi. Od vkupniot broj primeri, odnosno 25,62% e vo 7/8a () takt, vo koj trodelniot segment se nao|a na prvoto akcentsko mesto, vrz ~ija osnova leàt trohejot i daktilot, karakteristi~ni za ritamot na makedonskoto oro (Vasiqevi 1953: XXXI; vidi gi primerite br. 1, 6, 11, 12, 15, 18, 24, 30, 35, 39, 40, 41, 46, 47, 50, 56, 59, 60, 63, 64, 69, 72, 80, 81, 88, 96, 97, 101, 108, 113 i 120).
41 42
Samo 1,65% od navedenite primeri se vo 3/4 takt (primeri 2 i 48). Aksak (tur. aksak), naziv za oznaka za site formi na ritamot vo asimetri~nite merki vo koi site merni edinici ne traat podednakvo dolgo. Kako na primer kaj trivremenite taktovi () kade{to prvoto vreme e podolgo. Razlikata vo traeweto e 3: 2 (Muzi~ka enciklopedija MCMLXXI: 20).
76
Rodna Veli~kovska
Vo site pesni melodijata, spored latentnite muzi~ki zakonomernosti, go pretvoraat stihot vo materijal so koj taa zapo~nuva da modelira, pri {to se otkrivaat i adekvatni adaptivni efekti (Smokvarski 1997: 157), kako {to se prekinuvaweto, nezavr{uvaweto i nepoklopuvaweto na poetskata so muzi~kata cezura, potoa repriznoto vra}awe na ve}e ispeanite delovi na tekstot, dilatacijata so vmetoci, refrenite i sli~no.
4. Melopoetskite formi (strukturata na peaniot stih vo ètvarskite pesni)
Strukturata na pesnite vo tradicionalnoto peewe voop{to nastanala od nejzinite obredno-magiski funkcii. I. Zemcovski istaknuva deka narodnite pesni vo tekot na eden obred moàt da se javat kako napevi formuli pove}e pati i vo razli~ni tekstovi (Zemcovski 1968: 61-69). Najednostavna i voedno naj{iroko zastapena pojava kaj tekstot vo narodnoto peewe pretstavuva povtoruvaweto (Golemovi 1997: 237). Povtoruvaweto na tekstot glavno e povrzano so povtoruvaweto na melodijata, no pri toa sepak ima nekoi promeni - od pomal ili pogolem obem. So povtoruvaweto na peaniot stih ili na negoviot ~len nastanuva peanata strofa. Strofata obi~no se sostoi od dvostih, odnosno melostih so melodiska struktura a1 a2 ili a1 a1, koj, od svoja strana, se sostoi od dva ritmi~ki modela [RM] i od melodiski modeli [MM]. Vo praksata, stihot e toj {to se povtoruva, a retko dvostihot ili negoviot del, t.n. ~lenok na stihot, a ponekoga{ i del od ~lenokot. Muzi~kite formi na ètvarskite pesni moàt da se formiraat na sledniot na~in: 1. so povtoruvawe na tekstuelnite i na muzi~kite redovi AA, AA1 ili Aav, 2. so povtoruvawe na stihot vo dva razli~ni muzi~ki reda AV i 3. so povtoruvawe na prviot ili na vtoriot ~len od stihot vo trodelni, ~etvorodelni i pove}edelni muzi~ki formi.
77
Vo odnos na delovite na stihot (koi se pokratki43 i podolgi delovi), moè da se kaè deka e karakteristi~no toa {to podolgiot del ili ~lenokot na stihot moè da se cepi (Devi 1986: 15), pri {to nastanuva zastoj ednovremeno i vo melodijata i vo tekstot. Potoa, toj prekinat del se povtoruva44 i prodolùva vo sledniot stih, koj obi~no go gradi delot na napevot, kako na primer vo pesnata: "Udri, krajo', udri na kraj da pojdi...(i) me, i!, na kraj da pojdime" (primer br. 116). Pri formalnata analiza na ètvarskite pesni, odnosno pri obeleùvaweto na oddelite, nivniot tek se doìvuva kako ne{to nerazdelno. Povtoruvawata na melodiskite delovi ~esto se javuvaat vo varijaciska forma, a so primenata na bogatata melizmatika izbegnata e ednoli~nosta na melodijata. Vo ednodelnite formi, peanata strofa se sostoi od eden stih i se gradi vrz osnova na edna nerazdelna fraza. Ovie formi imaat samo zaklu~na kadenca: A a1 a2 5 5 (primer broj 48).
Tekstot pri peeweto moè da bide pro{iren ili skraten. Pro{iruvaweto se postignuva so povtoruvawe, odnosno so ras~lenuvawe na nekoj ~len od stihot (Devi 1986: 15), kako na primer vo pesnata: "Moma ore u gora zelena, u gora zelena". Taka se dobiva slednata forma: A
43
Re~isi vo site obrasci na epskiot deseterec (4, 4; 6) ili (4, 4, 4, 6), kratkiot ~lenok od stihot pokaùva voedna~enost, a negovite ritmi~ki kelii se identi~ni. 44 Povtoruvaweto na eden stih, kon koj vo vtorata polovina od strofata e dodadena pauza, I. Zemcovski ja narekuva "udvoena strofa", ukaùvaj}i na toa deka vakvata strofa e mnogu rasprostraneta vo makedonskoto, srpskoto i bugarskoto peewe (Zemcovski 1968: 61).
78
Rodna Veli~kovska
a1 a2 a2 4, 6, 6 (primer broj 61) ili so refren, pridodaden na dvo~lenata stapka, kako vo pesnata "Mori, Dimano dilber jubavo": r1 a1 2, 5, A r2 a2 r3 1, 3 1 (primeri broj 21 i 33); ili so refren vo sredinata, odnosno, po prviot melostih: a1 4 A r1 a2 3 6 (primer broj 47). Osnovniot i najgolem vid na povtoruvawe so pomali melodiski promeni glavno rezultira so izgradbata na svoevidna dvodelna forma, t.e. se dobivaat melostrofi so dva segmenta, odnosno dve kadenci, kako na primer vo pesnata "Sama moma crni o~i k'lne". Taa izobiluva so ritmi~ka raznovidnost na svoite ~lenoci, so izvik na mestoto na cezurata: A a1 a2 Av a1 r1 a2 r1
79
4, 6
4, 1
6,
1 (primer broj 87).
Karakteristi~ni se i primerite so dva melodiski oddela, obi~no dva stiha, od koi edniot ~len moè da bide povtoren, kako na primer vo pesnata "Samo Jane, samo Jane do drum `walo": A a1 a1 a2 4; 4, 4 A1 a1 a2 4, 4 (primer broj 88). Oddelni ètvarski pesni se izgradeni vrz osnova na pove}e stihovi, po principot na t.n. teleskopirawe. I kaj ovie pesni stihovite se nadopolneti so refreni, na primer kako vo pesnata "Slegna se sl'nce da zajde, oj, lele, lele, mori, da zajde": A a1 r1 a2 5, 2 3 A1 r1 r2 b2 r3 5, 2 3, 1 (primer broj 97). Ova povtoruvawe pretstavuva pojava izrazena osobeno vo simetri~niot osmerec, so akcenti na prviot i na tretiot slog, zastapen kako, na primer, vo pesnata "Postaxijo, postaxijo, golemxijo, golemxijo": A a1 r1 a1 a2 4, 1 4, 4 B r2 a2 r1 1 4, 1 (primer broj 80).
80
Rodna Veli~kovska
Vo nekoi pesni, skratuvaweto na tekstot se nadopolnuva so refren, so cezura vo refrenot, kako vo pesnata "Slaga se sl'nce da zajde, Boàne belo, (e) oj, ubavo": A a1 a2 5, 3 Av r1 r2 r3 5 2, 1 (primer broj 96). Ova ukaùva na izvonredno silnoto ~uvstvo za simetrija me|u delovite vo strofite. Brojot na napevite so varijantite se sveduva na brojot na srodnite melodiski obrasci. Tie pokaùvaat postoewe na arhai~ni crti vo melodiskite obrasci i nivnite glavni osobenosti se ednostavnosta na formite i maliot obem na napevot. Karakteristi~ni se primerite vo koi ~lenocite od stihot moàt da pretstavuvaat i poseben del, odnosno celosen melodiski oddel. Taka, na primer, vo pesnata "Zastoja se, zastoja se jasno sl'nce" prviot ~lenok od stihot se povtoruva vrz osnova na noviot melodiski tek, a potoa sledi nov tekst vrz osnova na melodiskata varijanta: A r1 a1 a1 a2 1, 4 4, 4 Av r2 b1 b2 r1 2, 4 4, 1 (primer broj 39).
81
Pri bukvalnoto povtoruvawe na stihovite ili na ~lenocite od stihot vo ètvarskite, kako i vo ostanatite arhai~ni pesni (lazarski, |ur|ovdenski) se nastanuva naru{uvawe vo negovata gradba so cezura ili so izvik, kako na primer vo pesnata "Sednal Marko, sednal Marko / sednal Marko le, na visoki ~ar...(ar) ~ardak". Razmer na stihot e deseterecot (4; 4, 6); nedostasuvaat vmetoci i pripevi; strofata se sostoi od eden stih, od koj se obrazuvaat tri mali melodiski reda osmo~leni i {estodelni ritmi~ki modeli [RM] - gradej}i pri toa trodelna forma: A a1 a1 4, 4 B a1 r1 a2 4, 1, 5 C a2 r2 2, 2 (primeri br. 90 i 91) so bogato ornamentirana melodija. Karakteristi~ni se primerite vo koi prviot ~lenok od stihot, odnosno melostihot, se povtoruva dvapati, a potoa vedna{ sleduva melodisko pro{iruvawe, t.e. se javuva eden vid refren, pa potoa nastapuva tretoto izlagawe na prviot melostih i se pojavuva vtoriot ~lenok od stihot, odnosno melostihot, a poradi pojavata na cezura vo stihot i vo melodijata nastanuva skratuvawe. Vedna{ potoa nastapuva celosnoto izlagawe na vtoriot ~lenok so pro{iren kadencijalen zavr{etok, gradej}i pritoa ~etvorodelna forma, kako na primer vo pesnata "Sl'nce zajde, sl'nce zajde e, o, sl'nce zajde mrak po po..., mrak po poqe padna": A B C Cv a1 a1 r1 a1 a2 a2 r2 4, 4 2 4, 3 6, 2 (primer broj 98),
82
Rodna Veli~kovska
ili vo pesnata "Sl'nce zajde, sl'nce zajde, sl'nce zajde le mrak po pole pa...(ad)- na e, o". Za ovoj tip karakteristi~no e toa {to prviot ~lenok od stihot se povtoruva tripati, vrz ~ija{to osnova nastanuva peanata pesna. Vtoriot ~lenok na stihot se cepi poradi cezurata, so pretcezurnite tonovi od II-to, i so spu{tawe na I-to i VII-to stapalo - unisono, so bogato ornamentirana melodija: A a1 4 Av a1 4 B a1 r1 4, 1 C a2 5 D a2 r2 2, 2 (primer broj 99). Site ovie primeri se smetaat za arhai~ni i se osnovnite formi na ètvarskite pesni, osobeno karakteristi~ni se za ètvarskoto dvoglasno peewe od [opskata etni~ka oblast (vidi karta na krajot od II-ot del na knigava). Spored toa moème da zaklu~ime deka muzi~kite delovi vo ètvarskite pesni naj~esto se povtoruvaat, i toa vo varijaciska forma, "naj~esto razvivani spored principot sli~nost i povtorlivost" (Smokvarski 1997: 159). Odnosot na tekstualnata i melodiskata organizacija na otsekot jasno e daden vo melodiskite modeli [MM] vrz osnova na ritmi~kite stapki i nivnite vrski, imeno na trohejot, daktilot itn. Ovaa pojava e mnogu rasprostraneta vo ètvarskite pesni kako i vo mnogu drugi pesni od obreden karakter, {to govori za arhai~nosta na samata muzi~ko-poetska forma.
5. Kadencite i nivnata funkcija vo ètvarskite pesni
83
Vo ètvarskite pesni kadencite imaat dvojna funkcija: 1) da ja zaklu~at peanata pesna kako melopoetska celina (zaklu~ni kadenci) i 2) da go navestat krajot na eden del od peanata pesna, t.e. na edna pomala melopoetska celina. Po svojata priroda tie moàt da bidat: 1) stati~ni i vodat do napolno smiruvawe na melopoetskite celini taka {to se nao|aat na nivnite zavr{etoci i 2) dinami~ni kadenci, osobeno vo slu~aj koga tie ne ozna~uvaat smiruvawe i se nao|aat na krajot od melostihovite ili melostrofite, navestuva}i ja slednata melopoetska celina ili pak moàt da pretstavuvaat prodolùvawe na ispolnuvaweto na pesnite (vidi go primerot 27). Kaj dvoglasnite formi, na~inot na zavr{uvawe se odviva unisono na finalis45 (vidi gi primerite br. 8, 9, 13, 17, 18, 21, 23, 33, 34, 63, 64, 72, 74, 98 i dr.) ili na hipofinalis kaj prviot glas (vidi gi primerite br. 10, 22, 29, 45, 54, 77, 85, 87, 99, 106, 108 i 120). Poa|aj}i od dvodelnite pesni koi imaat dinami~ni kadenci, voo~uvame prili~en broj razli~ni kadencijalni obrasci, {to ukaùva na prisustvo na odredeni osobenosti na kadencite (vidi go prilogot so notni primeri). Zavr{noto sozvu~je moè da se prikaè na sledniot na~in: 1 ili VII 1/VII VII/1 1 1 1/VII VII/1 kako na primer kaj kadencijalnite formi na sledniot grafi~ki prikaz: 1/VII (1)2/1/VII/1/ VII /1___ ; 1/VII 1_________________ 1 ili (1)2/1/ VII /1 VII 1 1____________
45
Zaklu~nata kadenca na napevot naj~esto e finalis (G1), spored Finskata metoda.
84
Rodna Veli~kovska
Kadenciraweto naj~esto se odviva so vkrstuvawe na delnicite, {to e karakteristi~no ne samo za ètvarskite pesni od Makedonija, tuku i za ostanatite vidovi dvoglasni pesni od burdonski tip. Pri vkrstuvaweto na glasovite, delnicata od I-ot glas ~esto se spu{ta pod II-ot glas (vidi go primerot br. 98), dodeka vtoriot glas burdonira,46 povtoruvaj}i gi samo slogovite na izgovorenite zborovi. Kaj dvoglasot, vnimanieto i griàta na ispolnuva~ite kon sopstvenata smisla za organizacija na zvu~nata materija, koja e porazli~na od poetskite zborovi, se dolàt na funkcionalnoto razdvojuvawe na glasovite na dve razli~ni grupi. Spored tezite na nekoi makedonski istraùva~i (Firfov 1960: 213 i Smokvarski 1997: 151), po~etocite na burdonskiot na~in na peewe se otkrivaat vo antifonoto peewe, ukaùvaj}i pritoa na faktot deka za~etocite na burdonskoto peewe se gubat vo dale~nata arhai~nost na vakvoto pea~ko praktikuvawe, za {to govorat istoriskite podatoci od patopisnite bele{ki na vizantiskiot istori~ar Nikiforos Gregoras, koj patuval po Makedonija od 1325 do 1326 godina. Od negovite bele{ki moè da se izvede zaklu~ok deka takviot manir se slu~uva vo zonata na smenuvawe i preklopuvawe na glasovite (Smokvarski 1997: 151). Zna~i, nastanuva vo momentot koga pea~kite od prvata grupa }e zavr{at so svoeto peewe na prvata melostrofa so posledniot ton, ili so vtoriot ili pak so tretiot ton, broej}i od krajot na melodijata, "dràt bordun", dodeka vtorata grupa, na istiot ton, zapo~nuva so svoeto peewe, odnosno so povtoruvawe ili so prifa}awe na prvata melostrofa, pri {to se dobiva vpe~atok na neprekinlivost vo smenuvaweto na glasovite na dvete pea~ki grupi. Tuka stanuva zbor za fragmentaren sozvuk vrz osnova na burdonot, koj podocna preku integralnata interpretacija celosno }e bide izloèn so site negovi stilski karakteristiki.
6. Burdonskiot tip na dvoglasot
46
Usvoen termin od Devi (1986: 14).
85
Zna~i, burdonskiot tip na peewe pretstavuva osnovna forma na zvu~no oblikuvawe na edna melodija vrz osnova na nepodvi`niot vtor glas. Vo su{tina, toa e edinstveniot tip na dvoglas koj celosno e zastapen i neposredno sproveden kako na~in na organizacija i soodnos na glasovite vo dvoglasot. Makedonskiot naroden dvoglas kako najstara forma na pove}eglasjeto sodrì golem broj osobenosti. Ovoj specifi~en na~in na peewe ima svoj zakonomeren karakter, koj, do izvesen stepen, go povrzuva makedonskoto dvoglasno peewe so muzi~kiot izraz na drugite narodi na Balkanskiot poluostrov. Pri tolkuvaweto na arhai~noto burdonsko peewe vo Makedonija, \. Smokvarski ukaùva na tri aspekti koi se od posebna va`nost i za ètvarskoto dvoglasno peewe. Prvo, toj go izdvojuva burdonot kako univerzum, odnosno kako posebna istorisko-tipolo{ka kategorija, vtoro, kako pojava inspirirana od op{tite tekovi na me|ukulturnite vlijanija i treto, burdonskoto peewe go nabljuduva kako lokalno-ambientalna kategorija so site negovi posebnosti. Podetalno razvieni gornite postulati vodat kon slednite zaklu~oci koi, na nekoj na~in, ja zaokruùvaat esencijata na tezata za makedonskoto ètvarsko peewe kako nerazdelen del od tradicionalniot muzi~ki folklor, osnovata na muzi~koto peewe i mislewe vo hajdegerovska smisla na zborot.
86
Rodna Veli~kovska
1. Burdonot kako istorisko-tipolo{ka kategorija pretstavuva pove}eglasen na~in na muzi~ko mislewe i izrazuvawe, koe samostojno niknuva na razli~ni mesta i vo razli~no vreme (Smokvarski 1997: 152). I ne treba da ne ~udi faktot {to burdonskiot na~in na peewe se sre}ava i vo nekoi regioni na Evropa, pa i kaj drugi podale~ni kulturi kako vo Azija, Afrika (Smokvarski 1997: 152). Spored R. Gruber, toa e forma na rano kolektivno muzi~ko tvore{tvo (Gruber 1965: 34-40). \. Smokvarski, koj napravil regionalen pregled na arhai~nite vidovi na balkanskoto pove}eglasje, vo istiot tekst istaknuva deka na spomenatoto podra~je do denes se so~uvale nekoi arhai~ni formi, kako {to e ètvarskoto peewe. Tie pojavi ne se samo balkanski fenomen i pokraj toa {to imaat svoi sopstveni osobenosti, odnosno lokalni stilsko-izrazni karakteristiki, tuku vo genetska smisla se tipi~ni voop{to za totalitetot na ~ovekovoto bitie i negovoto muzi~ko soznanie i sfa}awe. Kako potkrepa na goreposo~enoto go naveduvam faktot {to vo ètvarskoto peewe vo severoisto~niot del na Makedonija e zastapena isklu~ivo burdonskata dijafonija so site nejzini karakteristiki (vidi ja kartata na krajot od II-ot del).
87
2. Burdonot kako pojava e inspirirana od tekovite na me| ukulturnite vlijanija i negovata akulturacija. So posebno vnimanie se postavuva hipotezata za frigiskata prageneza47 na ovoj arhai~en dvoglas. Denes na terenot na Makedonija, poto~no vo regionot kade{to ìveele starite Frigijci, najmnogu e prisutna staro-frigiskata tonska niza Mi-Re-Do-Re, lesno prepoznatliva po kadencata 2-1-VII-1, tipi~na za burdonskiot na~in na peewe, a {to e karakteristika i za ètvarskoto peewe od toj areal (vidi primer br. 23). Isto taka, vlijanieto na staro frigiskata kultura se potvrduva i so lingvisti~kiot fakt - odnosno so prisustvoto na postpozitivnite ~lenovi kaj imenkite, na primer, vo makedonskiot jazik: dete-to; dete-vo; dete-no, kako relikti na starobalkanizam, poznati vo frigiskiot i ilirskiot, a od slovenskite vo makedonskiot jazik. Toa ukaùva na faktot deka pri kontinuiranoto smenuvawe na civilizaciite postoele me| ujazi~ni dopiri i vlijanija, pa spored toa moè da se pretpostavi deka i na muzi~ki plan, na po~vata na Makedonija, vo tekot na zaedni~kata istorija po pat na zaemni isprepletuvawa se sozdavale muzi~ki formi kakov {to e, vo konkretniov slu~aj, burdonskiot dvoglas, tipi~en za ètvarskoto peewe. Moèbi prapo~etokot na burdonskiot dvoglas poniknal kaj Frgijcite, no vo negovoto oìvuvawe, na spomenatiot prostor, u~estvuvale site podocne`ni etni~ki grupacii.
47
Spored germanskiot arheolog i lingvist O. Has, pratatkovinata na Frigijcite se protegala vo centralniot del na Makedonija, pokraj rekata Vardar i po ju`niot tek na rekata Morava (Haas 1966).
88
Rodna Veli~kovska
3. Burdonskiot na~in na peewe kako lokalno-ambientalna kategorija e specifi~en po svojata sodrìna, so site negovi estetski, stilski i muzi~ko-izrazni karakteristiki. Imeno, burdonskiot tip na peewe e dvoglas vo koj prviot glas ima funkcija na vode~ki glas - pri toa moè da se govori za melodiski reljef, dodeka vtoriot glas ima funkcija na podrùva~ - toa vsu{nost e tonskiot fon (Bicevski 1986: 33). Melodiite od prviot glas se gradeni vrz osnova na nepodvi`niot vtor glas, a toa zna~i deka promenlivosta na prviot glas uslovuva i promenlivost kaj vtoriot glas. Burdonot pretstavuva prva etapa vo razvojot na toni~kata funkcija (Karanlykov 1972: 163). Nositel na toni~kata funkcija stanuva ne samo vtoriot glas, tuku i celiot vertikalen kompleks. Analiziraj}i gi makedonskite ètvarski pesni, vo ponatamo{noto izlagawe }e stane zbor za ulogata na burdonskiot na~in na peewe pri vodeweto na glasovite vo dvoglasot, so site stilsko-estetski osobenosti kako lokalnoambientalna kategorija. Vo pesnata naj~esto ne' voveduva prviot, a vedna{ potoa se priklu~uva i vtoriot glas (vidi go primerot broj 51). Prviot glas ja odreduva brzinata i intonacijata. Vo razvojniot del, melodijata e gradena vrz osnova na razli~ni intervalski sozvu~ja so posredstvo na branovitiot tek, so izobilstvo na ornamenti, melizmi i ukrasni tonovi pri {to, pri krajot na melodijata, doa| a do napolno smiruvawe na dvata glasa (vidi go primerot br. 10).
89
Treba da se istakne deka kaj burdonskiot tip na peewe va`na uloga ima i vtoriot glas. Toj obi~no im e doveren na dve pea~ki. Smislata i funkcionalnoto zna~ewe, kako i ulogata na vtoriot glas e da ja sledi foni~nata funkcija, zna~i da go podrùva i pridruùva prviot glas. Toj se "zdobil so funkcijata na melodiska statika i pretstavuva akusti~ki fundament od kade{to izvira melodijata i povtorno se vra}a kon nego" (Smokvarski 1997: 153). Vrz osnova na vtoriot glas se vospostaveni site tonski soodnosi vo razvojnata postapka na melodijata, za na krajot, vo negovoto sozvu~je, da dojde do napolno smiruvawe i razre{uvawe. Negovite osnovni osobini se silata na zvu~eweto i probojnosta na tonot. Pa zatoa se veli deka toj "vozi", "bu~i", odnosno "zui", "brm~i"; vo nego e izrazeno ~uvstvoto na toni~en centar, za na krajot da se zdruàt vo eden zaedni~ki ton, koj voedno pretstavuva i melodiski finalis. Burdonot moè da se javi kako stati~en ili kontinuiran i ritmizirani, so uvodni tonovi ili bez niv.48 Da gi razgledame oddelno:
48
\or|i Smokvarski ukaùva na toa deka pri razli~nite lokalni stilovi i dijalekti, vtoriot glas, odnosno burdonot, projavuva i razli~ni formi kako burdon na tonikata so izdràn vokal, ritmiziran burdon na tonikata, burdon na IV-to stapalo i burdon delumno zastapen vo pesnata (Smokvarski 1997: 153-154).
90
Rodna Veli~kovska
- stati~en49 e onoj burdon koj leì na finalisot, dodeka melodiskata linija od prviot glas se dviì okolu toni~kiot centar, odnosno na finalis G1, pod nego i nad nego, pri {to doa|a do vkrstuvawe na glasovite (vidi go primerot br. 70). Pri vkrstuvaweto na glasovite, delnicata od I-ot glas ~esto se spu{ta pod IIot glas (primer br. 91), dodeka vtoriot glas burdonira (Devi 1986: 14) na izdràni vokali, povtoruvaj}i gi samo slogovite vo koi se sodràt vokalite "e", "o", ili izvikot "oj", pri {to povremeno se prekinuva sekundnoto sozvu~je (primer br. 98). Karakteristi~ni se primerite vo koi prviot i vtoriot glas zapo~uvaat da peat unisono na hipofinalisot so uvodni tonovi za da bi se vostanovile povtorno na finalisot, verojatno poradi intonativnata stabilnost (vidi go primerot br. 33), za na krajot, ili pri zavr{etokot na edna fraza, unisono da se spu{tat na hipofinalisot vo cezurata (vidi go primerot br. 85), i na krajot unisono vleguvaat vo kadencata na finalisot (vidi go primerot br. 98); - ritmiziran50 burdon za koj, zna~i, karakteristi~ni se primerite kade{to vtoriot glas, odnosno samiot burdon se javuva kako ritmiziran, istaknuvaj}i ja metrikata na tekstot, osobeno vo pesnite so refreni, istovremeno so prviot glas (vidi gi primerite br. 72, 73, 74, 96 i 97). Negovata edinstvena zakonitost se sogleduva vo redovnata pojava na po~etokot i na krajot od napevot, a melodiskoto dvièwe na prate~kiot burdon se vrzuva za nekolku po~etni ili zavr{ni slogovi od melostrofata. Isto taka, ritmiziraniot burdon moè da se javi paralelno so vode~iot glas (kako {to e toa slu~aj vo primerite br. 10, 29, 54 i 118), {to e dosledno sprovedeno od po~etokot do krajot na napevot, osobeno vo pesnite so neramnodelna taktova struktura (vidi gi primerite br. 35, 39, 108 i 120).
49
Za ovoj tip na burdonsko sledewe vo etnomuzikolo{kata praktika postojat u{te nekolku nazivi, me|u koi e i terminot kontinuiran burdon, koj{to e zasnovan vrz eden t.n. "leè~ki ton" (avtorite: Golemovi 1997: 16 i VukieviZaki 1994: 12 ovoj burdon go imenuvaat kako leè~ki). 50 Ovoj tip na burdonsko sledewe, spored germanskiot etnomuzikolog M. [najder, se imenuva kako recitira~ki (Schneider 1969: 11), a spored danskiot etnomuzikolog Birte Trerup kako silabi~ki (Thraerup 1981: 161).
91
Karakteristi~ni se primerite koi gi sodràt dvata tipa burdoni, vo forma na podrùva~ na metrikata na prviot glas, pri nejasnoto izgovarawe na vokalite a, e, o. Toa e slu~aj koga interpretatorkite na vtoriot glas, odnosno pea~kite koi go pridruùvaat prviot glas ne se sigurni vo izlagaweto na tekstot na melodiskata linija od strana na prviot glas, pa zatoa samo ostanuvaat na peeweto na zateknatite vokali ili pak tie vokali gi peat na po~etokot na melostrofata, {to s vodi kon zaklu~okot deka pea~kite glasovno se usoglasuvaat. Postoi i drug slu~aj koga spomenatite vokali doa|aat na krajot kako rezultat od golemata koncentracija i uskladenosta pri peeweto na dvata glasa (vidi gi primerite br. 56 i 98). Na zavr{etokot na melodijata vo navedenite tipovi moè da se pojavi i izvik. Treba da se istakne deka burdonskite napevi se vrzani za melodiskoto oblikuvawe na vode~kiot glas, odnosno za negovite signalni formuli (Radinovi 1993: 98) ili koordinacioni formi (Bicevski 1973: 46), so ~ija pomo{ se vospostavuva komunikacija me|u prviot i vtoriot glas. Tie signalni formuli se: vkrstuvaweto na glasovite, izvikuvawata, raznite pelte~ewa, "kokodaka~ki tonovi", cezuri i sli~no, koi na nekoj na~in im pomagaat na pea~kite od vtoriot glas polesno da gi prepoznaat namerite i pravcite na dvièwe na vode~kiot glas, spored koj tie gi podesuvaat svoite izvedbi. Spored toa moè da se zaklu~i deka burdonot i negovite zakonitosti vo makedonskoto ètvarsko peewe sluàt kako osnova za klasifikacija na dvoglasjeto. Istovremeno se otkrivaaat i tipi~nite osobenosti na sistemot na arhai~noto kolektivno dvoglasje so site onie individualni karakteristiki koi na ètvarskata pesna & davaat originalnost i ja odreduvaat nejzinata avtohtonost.
7. Strukturata na dvoglasot
92
Rodna Veli~kovska
Strukturata na dvoglasot51 vo ètvarskite pesni se temeli na sekundnoto sozvu~je. Sekundnoto sozvu~je, so svojata struktura ukaùva na toa deka e dominantno vo formite na postaroto peewe. Obi~no toa se obrazuva me|u VII-to i I-to stapalo (primer br. 13), naj~esto vo kadencata. Po pravilo, VII-to stapalo go ispolnuva prviot glas, a I-to stapalo vtoriot glas. Spored toa, moè da se kaè deka intervalot sekunda kako osnoven materijal za izgradba na dvoglasnite pesni so tesen obem pretstavuva efektno sredstvo i za izgradba na edna silno vpe~atliva zvu~nost, vrz ~ija osnova narodniot tvorec uspeal da gi ostvari svoite najtrajni i najstabilni harmonski vpe~atoci52. Semanti~kiot i funkcionalniot zvu~en sistem svoeto estetsko mesto go nao|a tokmu vo sekundnoto sozvu~je. Na taka zacrtaniot plan, toj organiziran zvu~en sistem e karakteristi~en ne samo za ètvarskoto peewe, tuku i za arhai~noto dvoglasno peewe vo Makedonija voop{to. Melodiskite linii se fiksirani na trikordalna (VII-1-2) i tetrakordalna (VII-1-2-3) osnova, ~ie melodisko dvièwe se karakterizira so vkrstuvawe na glasovite: VII 1
51
Pod nazivot "struktura na dvoglasot" se podrazbira negoviot sozvu~en, odnosno harmonski element (Golemovi 1983: 124; Kaufman 1968). 52 Upotrebata na intervalot sekunda vo narodnoto muzi~ko tvore{tvo, S. Zaharieva go tretira kako tembrov i akusti~en fenomen svrzan za efektot "akusti~ko biewe" na koj narodniot pea~ se naviknuva u{te od svojata najrana vozrast i se izedna~uva so zvukot na yvoncite (Zaharieva 1984: 72).
93
i se javuva, kako po nekoe pravilo, na odredeni mesta vo melopoetskata celina.53 Vkrstuvaweto na glasovite nastanuva glavno vo cezurata na stihot, kako na primer vo pesnata "Sednal Marko na visoki ~ardak" (br. 90 i 91) i vo kadencite. Pri toa karakteristi~ni se podolgi zastoi na vtoroto stapalo, odnosno na hiperfinalisot, na koj obi~no mu prethodi finalis ili terca od finalisot.
na mestata na cezurite vo metroritmi~kata osnova. Smenuvaweto na ovie vostanoveni melodiski elementi najmnogu ja uslovuva pojavata na sli~ni, branovidni konturi na napevite, bidej}i po cezurata obi~no nastapuva spu{tawe na hipofinalisot: 2/1/VII 1_____
53
Na sli~en na~in e izrazeno i misleweto na D. Golemovi} koga govori za heterofonoto vodewe i vkrstuvawe na glasovite (Golemovi 1997: 13).
94
Rodna Veli~kovska
i zavr{uva unisono na hipofinalis ili na finalis:
Vo ètvarskite melodii od ponov datum zabeleùvame odreden broj na pojavi na nekoi dozvoleni elementi kako {to e, na primer, pro{iruvaweto ili stesnuvaweto na intonativnoto pole na napevite, koe{to moè da bide pro{ireno ili stesneto za eden stepen nagore ili nadolu, {to vlijae vrz variraweto na otsecite i vrz kompleksnosta na formata. Pro{iruvaweto na intonativnoto pole od dolnata strana isklu~ivo e vrzano za hipofinalisot i obi~no ima signalno zna~ewe (postoi inicijalno dvièwe: VII-1 na prviot glas ili unisono na dvata glasa (vidi go primerot br. 13) i vkrstuvawe na glasovite VII/1). Vo pogolem broj slu~ai toa zapo~inuva so hipofinalisot f (primer broj 84 i 85) i so finalisot G1 (primer broj 99), a pomal broj melodii zapo~nuvaat od sekundata, t.e. so hiperfinalisot (primer br. 100) i malata terca b3 (primer br. 63 i 64). Melodiskiot kulminacionen ton se javuva pove}epati, a potoa sleduva branovidno spu{tawe kon finalisot. Intonativnata koleblivost, odnosno nepostojanost e karakteristi~na za Radovi{koto vokalno burdonsko dvoglasje voop{to (Olevska 1984: 107-111).
95
Vo mnogu primeri, II-to stapalo se javuva malku povisoko vo odnos na golemata sekunda od temperiraniot sistem. Toa podigawe na intonacijta na II-to stapalo moè da se potvrdi slu{aj}i ja pesnata "Za`ni, zapej, mori tnka Ruè" (vidi gi primerite br. 29 i 54). Me|utoa, ima slu~ai koga intonativnata labilnost na IIto stapalo e malku pomala vo odnos na sekundata od temperiraniot sistem. Taa labilnost nastanuva kaj tonovite koi podolgo traat vo nadolnata tonska niza. Karakteristi~na e intonativnata labilnost i na I-to stapalo vo ètvarskoto peewe vo spomenatiot Radovi{ki kraj. Intonativnata labilnost vo ovoj slu~aj se javuva koga tonot trae malku podolgo (tri do ~etiri udari), pri {to intonacijata vo poslednata ~etvrtina nota e malku povisoka vo odnos na visinata od predhodnite noti. Toa e rezultat na intenziviraweto na zvu~nata masa na tonovite pri {to doa|a do povi{uvawe na intonacijata. Spored toa, moè da se zaklu~i deka intonativnata labilnost na spomenatite tonovi vo odnos na temperiraniot sistem e od nepostojana priroda i e uslovena od fiziolo{kite zakonitosti, odnosno od tendencijata na vtoroto stapalo kon sniùvawe. Vo tekot na interpretacijata taa moè da se javi so neodredena tonska visina, a podocna se sre}ava vo ramkite na tonalnata zvu~nost.
8. Tonskite nizi i ambitusot
96
Rodna Veli~kovska
Vo pove}eto slu~ai, kaj ètvarskite pesni, koi tuka se analiziraat, preovladuvaat dijatonskite tonski nizi. Analizata na navedenite primeri rezultira so kategorizacija na 5 tipa tonski nizi. Imeno, postojat 4 dijatonski tonski nizi od tipot: EsFGABC, FGAHC, FGAsBC, GAsHCD i edna hromatska: FGAsAB. Eve eden prikaz na obrascite na tonovite i strukturata na tonskite nizi:
97
Obrazec na tonskite nizi (OTN) na napevite spored nivniot ambitus OTN 1 I = (primer br. 21) II = (primeri br. 12, 15, 23, 24, 28, 34, 35, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 52, 53, 56, 59, 60, 63, 64, 65, 66, 70, 71, 72, 73, 74, 75,78, 80, 82, 85, 88, 89, 90, 91, 92, 96, 98, 99, 102, 103, 104, 105, 108, 111, 113, 119 i 120) III = (primeri br. 47, 77 i 81) IV = (primer br. 41) OTN 2 I = (primer br. 48) II = (primeri br. 3, 4, 8, 9, 10, 13, 16, 20, 27, 29, 31, 33, 54, 55, 62, 76, 79, 87, 100, 101, 106, 107, 110, 112, 114, 115, 117 i 118) III = (primer br. 97) OTN 3 I II III IV = (primeri br. 2, 5, 7, 14, 25, 37, 58, 83, 86, 93, 95, 99 i 116) = (primeri br. 6, 11, 17, 18, 61, 69, 84 i 94) = (primer br. 30) = (primer br. 1) OTN 4 I = (primer br. 32) OTN 5 I = (primer br. 38) II = (primeri br. 19, 22, 26, 36, 49, 57, 67 i 68).
98
Rodna Veli~kovska
Toa zna~i deka tonskite nizi se slabo razvieni i se so nadolen karakter. Tie naj~esto ne ja preminuvaat kvartata nad tonikata vo koi se razviva pesnata. Tonovite vo pesnite se edinstvenata zvu~na masa vrz ~ija osnova se gradi i se razviva ètvarskoto peewe kako zaedni~ka osobenost za postariot sloj na dvoglasno peewe. Vo ednostavnosta na maliot tonski ambitus, vo arhai~niot zvuk, narodniot tvorec nao|al dovolno sredstva da go izrazi seto ona {to go ~uvstvuval vo odredeni momenti od svojot ìvot. Pesnata mu bila mediumot niz koj nadobro se izrazuval, nosej}i ja pritaeno vo svojata du{a. Toj arhai~en zvuk slobodno odeknuval vo prirodata, nosen preku pesnata na ètvarkite, pridruùvan od raznite obi~ai kako koheziona sila na zaednicata i potkrepen od intimnite ~uvstva na narodniot pea~.
9. Izvikuvaweto kako izrazno sredstvo
99
Izvikuvaweto kako izrazno sredstvo stoi: 1) vo osnovata i 2) na krajot, odnosno pri zaokruùvaeweto na formalnite otseci ne samo vo ètvarskite pesni, tuku i vo pesnite od postariot sloj obredno peewe. Zna~i, izvikuvaweto e od golemo zna~ewe pri oblikuvaweto na ètvarskiot glas, nositel e na posebna muzi~ka ekspresija (oriev 1985: 47) i ne e podlo`no na zakonitostite na tekstot. Bidej}i izvikuvawata pretstavuvaat mnogu va`na komponenta pri gradbata na pesnite, tie prestanuvaat da bidat samo manir. U{te pove}e, melodiite so niv se ispolneti vo soglasnost so intonaciskite vrski koi postojat pome|u tonovite vo melodijata. Estetikata na izvikuvaweto kako sinonim na silen, glasen na~in na peewe su{testvuva ne samo vo na~inot na peewe, na koj vsu{nost toa se izveduva, tuku pretstavuva i zvu~na komponenta na sin-kreti~noto muzi~ko poetsko tvore{tvo. @. Firfov vo negovite najrani istraùvawa smetal deka izvikuvawata (odnosno pojavata na "kratkite ili podolgite izvici" i drugite neobi~ni tonovi na po~etokot, vo tekot i po unisoniot zavr{etok, kako i na krajot od peeweto) imaat magisko poteklo (Firfov 1960: 213) i se osobeno karakteristi~ni za grupnoto peewe. Kako ilustracija za ova svoe tvrdewe toj ja naveduva Frejzerovata idea spored koja slu{aweto na pesnite na ètvarite, so nivnite ~esti i razvle~eni izvikuvawa, asociraat na opisite na anti~kite patopisci, koi, pominuvaj}i po pati{tata na Egipet i Azija pi{uvale za "neobi~nite ta`ni leleci na ètvarite koi ja oplakuvale smrtta na duhot na ìtoto, a moèbi i svojata sudbina". Tie pesni verojatno bile sostaveni samo od nekolku zborovi {to se peele so rastegnati zvuci i moèle da se ~ujat na golema oddale~enost.
100
Rodna Veli~kovska
[to se odnesuva do makedonskoto ètvarsko peewe, samite pea~ki koristat odredena terminologija za da go izrazat i opi{at karakteristikite na izvikuvawata. Taka, moè da se ~ue terminot "peewe na i", "vikoe~ki" ili "vikane~ki", pa duri i "vikane~kum", odnosno pesni koi se peat so izvikuvuwe, ako sakame da se drìme do usvoeniot termin vo etnomuzikologijata denes. \. \or|iev vo svojata doktorska disertacija za izvikuvawata vo makedonskoto narodno peewe ukaùva na postoeweto na nekolku tipovi refrenski izvikuvawa: a) dolg nadolen so glissando, b) kratok nadolen bez glissando i v) kratok horizontalen stati~en (oriev 1985: 47). Poa|aj}i od negovata tipizacija, }e ukaàm na najkarakteristi~nite tipovi izvici vo ètvarskoto peewe vo Makedonija: a)
- dolg nadolen so glissando (kako vo primerite br. 4, 8, 12, 13, 14, 15, 19, 21, 29, 31, 33, 38, 45, 46, 50, 54, 55, 56, 57, 58, 62, 67, 68, 73, 76, 79, 82, 83, 88, 93, 95, 96, 98, 106, 107, 114, 115, 116, 117 i 118), b)
- kratok nadolen so glissando (kako vo primerite br. 5, 10, 39, 42, 45, 77, 80, 86 i 110), c)
- dolg stati~en bez glissando (kako vo primerite br. 2, 9, 25, 35, 36, 44 i 90),
101
d)
- kratok stati~en bez glissando (kako vo primerite br. 16, 22, 23, 34, 64, 75, 97, 100, 101, 102, 105 i 109), e)
- kratok nagoren bez glissando (kako vo primerite br. 2, 53, 89 i 119) i f)
- kratok nagoren so glissando (kako vo primerite br. 7, 27 i 37). Najzastapen e prviot tip (a): dolg nadolen so glissando i toj naj~esto se javuva na krajot od melostihot. Tretiot tip (c) se javuva vo tekot i na krajot od melostrofata. Ima i takvi slu~ai vo koi voop{to nema izvici (kako vo primerite br. 11, 17, 18, 20, 32, 40, 41, 43, 48, 49, 51, 52, 53, 59, 60, 61, 63, 65, 66, 70, 71, 72, 74, 78, 81, 84, 85, 88, 91, 92, 94, 99, 103, 104, 108, 111, 112, 113 i 120. Vo ètvarskoto peewe vo Makedonija karakteristi~ni se izvikuvawata za: - kvarta (kako vo primerite br. 2, 7 i 37), - kvinta (kako vo primerite br. 3 i 9)54, - seksta (kako vo primerot br. 1), - septima55 (kako vo primerite br. 4, 5, 12, 22 i 67), - oktava (kako vo primerite br. 10, 13, 21 i 29 )56 i
54
Izvikuvawata za kvarta i kvinta karakteristi~ni se za zapadniot del na Makedonija. 55 koe e najzastapeno i najkarakteristi~eno e za site podra~ja na Makedonija.
102
Rodna Veli~kovska
- nona: a) na po~etokot na vtoriot (kako vo primerot br. 8), b) vo tekot na melostihot ili melostrofata (kako vo primerite br. 9 i 27), v) na krajot na melostihot i melostrofata (kako vo primerite br. 27 i 28)57 vo odnos na finalisot G1(kako vo primerot broj 37).
56 57
karakteristi~no e za Radovi{kiot kraj. isklu~ivo koga izvikot voedno pretstavuva i ~lenok na stihot.
103
Zavr{niot izvik vo site nabroeni napevi naj~esto se javuva na krajot na melostrofata, no ima slu~ai koga toj se nao|a vo sostav na posledniot slog (kako vo primerite br. 29, 46 i 86). Karakteristi~ni se i slu~aite vo koi izvikuvawata na krajot od prviot melostih i na krajot na melostrofata se nao|aat na ista ili pak na razli~na tonska visina (kako vo primerite br. 1 i 13), {to govori za slu~ai vo koi obrednata semantika na izvikuvawata se prenesuva na momenti na poetskata, a na momenti na zvu~nata forma. Izvikuvawata vrz osnova na vonstihoviot vokal i vo slu~aj na postoewe na golem interval se najneposredniot zvu~en izraz vo magiska smisla na zborot. Tie vleguvaat vo vokalniot zvuk na pesnite naglasuvaj}i ja negovata apotropejska producira~ka cel: "do kade{to se slu{a pesnata, do tamu da ne bie grad i gorata da razeleni" (Zaharieva 1984: 70).
104
Rodna Veli~kovska
Osven izvikuvawata, kako edna od osobenite karakteristiki na ètvarskite pesni, pokraj vonstihoviot vokal, treba da se istakne i upotrebata na "kokodaka~ki"58 zvuci. Tie naj~esto se nao|aat pred samiot ton i moàt da bidat: a) precizno intonirani (kako vo primerite br. 27, 29, 39, 44, 54 i 119), b) neprecizno intonirani, falsetni tonovi (kako vo primerite br. 3, 10, 27, 46 i 82) i v) tonovi so neodredena visina, koi gi ozna~uvame so posebni dijakriti~ki znaci, kako predudari i kako zadudari, koi nastanale vo tekot na silno izrazeniot intenziven na~in na peewe (kako {to se primerite br. 1, 28, 29, 86, 87, 102 i 110), ~ija{to cel e da se zbogati estetskata vrednost na postoe~kata melodiska struktura. Tie se javuvaat koga prvata pea~ka naglo skoknuva nagore so glasot do neodredena tonska visina dodeka prate~kiot glas burdonira, ili pee vo interval od kvarta, kvinta, septima, oktava ili nona (vo odnos na tonikata) (kako vo primerot br. 10), a potoa sledi tekot na melodiskata linija vo ramkite na zvu~nosta na napevot. Karakteristi~ni se primerite vo koi e zastapen poluglasot () kako preodna forma me|u inicijalniot izvik i nemiot po~etok. Poluglasovite se javuvaat na po~etokot na pesnite, na VII-to, 1-vo i 2-ro stapalo. Vo dvodelnite formacii, poluglasot () e zastapen na po~etokot na vtoriot melostih (kako vo primerot br. 26). Ponekoga{ i ukrasnite i "kokodaka~kite" tonovi imaat signalna funkcija.
10. Ornamentikata vo ètvarskite pesni
58
Ovie tonovi, odnosno zvuci, ungarskiot etnomuzikolog Bela Bartok gi narekuva"kvaka~ki" ili "kokodaka~ki" (clucking sounds), najverojatno zatoa {to onomatopejski go asocirale na kvakaweto ili kokodakaweto na koko{kite (Bartok 1951: 77), {to Frojd, vo negovoto poznato delo "Totem i Tabu", go narekuva tetemisti~ko izrazuvawe. * Poluglasot vo notnite primeri e zamenet so bukvata a od makedonskata azbuka.
105
Karakteristi~no za ètvarskoto peewe vo Makedonija e toa {to pesnite se bogati so ukrasni tonovi: ornamenti, falsetni, odnosno tn. "kokodaka~ki" tonovi. Tie se javuvaat kako rezultat na odnosot na pea~kite kon interpretaciite i toa kako poseben manir pri izveduvaweto na pesnite, odreduvaj}i go taka i op{tiot karakter na ornamentikata. Toa e osobeno silno izrazeno vo ètvarskite pesni od Krivopalane~kiot i Radovi{kiot kraj (vidi gi primerite br. 12, 13, 28, 29, 54 i 118).
11. Transformacijata i vlijanieto na ètvarskiot glas vrz ostanatite vidovi na peewe
106
Rodna Veli~kovska
Namaluvaweto na ulogata na folklorot vo sekojdnevniot ìvot, kako i propa|aweto na tradicionalnata kultura, so nejziniot bogat umetni~ki i moralen fond, voop{to, vo sovremenite folklorni tekovi se odlikuvaat so gubewe na nekoi ànrovi kako i so taloèweto na drugi funkcionalni vrski. Poradi toa nekoi folklorni ànrovi dobile poseben pottik za razvoj, kako {to e lirskata narodna pesna "koja, sekoga{ opstojuva vo folklornoto pametewe kako del od genetskiot fond na nacionalniot imix i emocionalen izraz" (Mikitenko 1997: 210-215). Pritoa treba da se istakne deka folklorot vo modernata kultura dobiva novo estetsko i op{testveno vrednuvawe, pri {to problematikata na interakcija vo sovremenata nauka zazema zna~ajno mesto. Vlijanieto na sovremeniot ìvot doveduva do {iroko rasprostranuvawe na nekoi ànrovi koi pokaàle izvonredna fleksibilnost vo istaknuvaweto na svoite karakteristiki i funkcionalnosta. Promenite osobeno ja poga|aat: ànrovskata raznovidnost, stepenot na nivnata aktivnost, principite na nivnoto funkcionirawe i sl., promeni koi gi pretstavuvaat raznite vidovi kulturni nastani, osobeno vo muzi~kiot folklor. Sevo ova moème da go prosledime preku edna poopfatna istorisko-tipolo{ka analiza i obid za barawe na izvesna korelacija so novata muzi~ko-poetska tradicija. Poradi toa narodnata pesna so svojata funkcionalnost, obemno se koristela i se inkorporirala vo razni etapi na nejziniot razvoen pat kako inspiracija ili kako ekspresija (Todorova 1999: 123). Taa pretstavuva poseben izraz na komunikacija me|u minatoto i novoto vreme, kako izraz na se}avaweto na kolektivniot duh na narodot. Kon ova se pridruùva i problemot okolu karakterizacijata i definicijata na melodiskite osobenosti na muzi~kiot folklor vo razni oblasti na teritorijata koja e naselena so eden odreden narod. Toa proizleguva od samata materija, bidej}i, na primer, na ista melodiska osnova moàt da postojat isti metroritmi~ki osobenosti, pa duri i ista tematika, a razlikata se javuva osobeno vo slu~aj koga edna ista melodija se interpretira vo razli~ni geografski ili etni~ki oblasti.
107
Prou~uvaj}i go ètvarskoto peewe kako sociolo{ki fenomen koj vo minatoto postoel vo Makedonija i po{iroko na Balkanot kako srodna pojava koja se neguvala so vekovi, a pritoa sledej}i ja pojavata, razvojot i transformaciite kako i postepenoto gubewe na ovaa tradicionalna institucija, }e istaknam deka vo poslednite decenii, edna od glavnite odliki e transformacijata na ètvarskite pesni. Taa se odlikuva so: pozajmuvawe i prilagoduvawe na odredeni sodrìni vo koi zaednicata {to prima ~esto vr{i izmeni vo prezemenata pesna (Fracile 1985: 464). Vo ramkite na me|usebnite vlijanija, va`no mesto ima procesot na pozajmuvawe. Golem broj svadbeni, qubovni i semejni pesni, baladi kako i drugi vidovi pesni koi se peat za vreme na ètvata koristat pozajmena melodija na ètvarski glas, {to zna~i deka tie se prilagoduvaat na ètvarskiot na~in na peewe. Naj~esta e promenata na peaniot tekst so specifi~ni poetski sliki, pri {to muzi~kiot tip se prezema re~isi identi~no. Taka, na primer, se sre}ava prezemawe na oddelni ètvarski pesni na koi e prilagoden tekstot od drugi vidovi pesni, {to ukaùva na pojavata pozajmuvawe na melodija, ili glas, koi po svojot karakter mu pripa|aat na drug vid pesni (kakov {to e slu~ajot koga edna ètvarska pesna se pee na "slu`barski glas"). Takov konkreten primer e pesnata "Zapoj mi Janke nevesto" (br. 35) tipi~no ètvarska melodija so ètvarski glas, koja se pee i na slu`barski glas, koj u{te se vika i "trpezarski" glas, mnogu sli~en na svadbarskiot. Zatoa tie da moàt da se peat i vo drugi priliki. M. Vasiqevi} smeta deka toa e nivna sporedna, odnosno, pro{irena funkcija (Vasiqevi 1960: XI). Vo pea~kata praktika kaj narodot toa zna~i deka na eden tekst moàt da se peat pove}e razli~ni melodii, odnosno deka edna pesna ne zavisi samo od svojot tekst, tuku i od na~inot na koj se pee, a toj glas moè da bide vistinski ili pozajmen. Edna od glavnite odliki na ètvarskite pesni e varijantnosta vo melodiska i metri~ka smisla vo odnos na tekstot. Moè da se slu~i eden ist melodiski tip da se sretne vo pesnite so razli~ni tekstovi (sporedi gi primerite br. 65 i 66 so primerite br. 63 i 64, a primerite br. 74 i 75, so 108 i 120). Pokraj toa, ima slu~ai koga eden ist tekst se pee so druga melodija na ètvarski glas. Vo toj slu~aj se zboruva za eden drug vid na pozajmuvawe na melodija pri {to pesnata moè da pretrpi metroritmi~ki promeni (vidi gi primerite br. 11, 12 i 13).
108
Rodna Veli~kovska
Brojni se primerite kaj koi vo razli~ni regioni moè da se sretne edna ètvarska pesna koja se pee na eden ètvarski glas, a koj vsu{nost po svojot karakter li~i na drug ètvarski glas (sporedi gi primerite broj 39 so 59 i 60). Toa najverojatno e poradi zaboravot na odredeni tipovi na ètvarski glas ili pak toa se dolì na maèweto na nekoja pea~ka so svoja lokalna vokalna tradicija vo mesto so poinakva tradicija, taka {to postoi transfer na taa tradicija vo novata sredina, pa ottuka proizleguva i promenata. Vidi gi primerite broj 86 i 87 snimeni vo Negotinskiot kraj. Tie pesni mu pripa|aat na ètvarskiot glas koj e svojstven za Radovi{kiot kraj, bidej}i pea~kite poteknuvaat od toj kraj (sporedi gi so primerite pod broj 29 i 54). Na toj na~in doa|a do zbliùvawe na pea~kite tradicii, odnosno nastanuva eden vid vnatre{na migracija ili kontaminacija, koja najverojatno imala svoj udel vo ublaùvaweto na razlikite me|u lokalnite tradicii. Se sre}avaat i primeri kade{to ima premini od ètvarski na drugi ànrovi na pesni, koi se so ist tekst i ista melodija, {to govori deka ètvarskiot glas ostavil silen vpe~atok na nositelite na tradicionalnite pea~ki formi pa taka bile primeni i se peele i tamu. Za àl, odreden broj ètvarski pesni denes e potisnat vo zaborav i kako rezultat na toa nekoi od niv izgubile mnogu od svoeto prvobitno zna~ewe. Samo nekoi retki informatori seu{te to~no se se}avaat kako tie nekoga{ se peele, koga i kade se izveduvale. Za sre}a, ovie pesni i denes se peat so golema qubov i pretstavuvaat skapocen spomen od tradicionalniot na~in na ìvot, potsetuvaj}i ne' na na{eto idili~no minato. Pesnite na tie pea~ki voedno pretstavuvaat i osnoven fond na repertoarot na postarite informatori. Slu{aj}i gi ovie pesni, moè da se zaklu~i deka, vo uslovi na pove}eglasno peewe, pesnata e nerazdelna od kolektivniot na~in na intonirawe na ètvarskiot glas, a estetskoto doìvuvawe se ra|a vo splotenosta na zvukot pri interpretacijata na ovie trudovi pesni.
109
@etvarskite pesni, koi denes gi sre}avame na repertoarot na nekoi pea~ki, ìveat odvoeno od nivniot neposreden kontekst i prvenstvena namena. Vpro~em, toa {to vo minatoto bile povrzani so precizno utvrdeni obi~ai i obredi i vr{ele mnogu va`ni op{testveni funkcii, denes ne nao|aat svoe mesto vo sovremenite uslovi na ìvot. No, kako grafiski i notno fiksirani narodni tvorbi tie pretstavuvaat mnogu va`na kulturna pridobivka poradi nivnite estetski vrednosti, pa zatoa se izveduvaat od razni grupi i poedinci na festivalite, folklornite smotri, a redovno se prisutni na radio i televiziskite emisii.
V. ZAKLUÔK
102
Kontinuitetot na makedonskite ètvarski pesni, kako i nivnite promeni ne bi moèle da bidat pravilno sfateni bez edna poopfatna istorisko-tipolo{ka analiza i bez obid za barawe na izvesni korelacii so novata poetska tradicija. Ovoj trud pretstavuva sinteza od rezultatite dobieni vrz osnova na dosega{nite prou~uvawa na ovoj vid peewe i sopstvenite istraùvawa na vokalnata muzi~ka tradicija na Makedonija. Makedonija kako centralen del od Balkanot, u{te od najstarite vremiwa bila sredi{te na mnogu burni istoriski nastani. Niz nizata vekovi, od praistorijata do denes, na nejzinata po~va se sre}avale razni etni~ki grupacii, pri {to doa|alo do etnobiolo{ki i etnosocijalni pretopuvawa i kulturni isprepletuvawa. Na toa podra~je golemi etni~ki promeni se slu~ile osobeno so doa|aweto na Slovenite. Naseluvaj}i se na ilirskotra~ko-helenskoto trome|e, tie so sebe ja donele i svojata kultura. Pri naseluvaweto vo makedonskite oblasti, Slovenite sekoga{ nastojuvale da gi zaposednat zemjodelskite reoni. Doa| aj}i vo bliski kontakti so makedonskoto lokalno naselenie, slovenskite naselenici po~nale brgu da ja usvojuvaat tu|ata, pobogata materijalno-proizvodstvena kultura. Pod negovo vlijanie naselenieto go prisvoilo imeto Makedonci, a zemjata ja narekle Makedonija. Makedonija e prete`no planinska zemja. Me|u planinskite masivi se protegaat mnogubrojni plodni kotlini, povrzani so re~ni i ezerski dolini, blagi ridski padini i ramni poliwa, vo koi e zastapen najgolemiot del od zemjodelskoto proizvodstvo.
103
@etvata zazema mnogu va`no mesto me|u zemjodelskite raboti. Do neodamna taa se temelela vrz individualnata rabota na selanite, a ètvarskite obi~ai i obredi se povrzani so osnovnite momenti na taa rabotna dejnost. Preku veruvawata i obrednite dejstva, vo tekot na izvr{uvaweto na obemnata i te{ka ètvarska rabota, se reflektiraat najva`nite segmenti od selskiot ìvot, istaknuvaj}i go na toj na~in centralnoto zna~ewe na ìtoto kako edna od najneophodnite kulturi za opstanok na ~ove~kata zaednica. So toj fakt se povrzani obredite i veruvawata vo koi va`no mesto & se otstapuva na dimenzijata na plodnosta na ìtoto na negovata seidba i ètva. No na ètvata & se pridava centralnoto zna~ewe vo sevkupniot selski ìvot i negovata dinamika. Za da postigne podobri rezultati, drevniot zemjodelec smetal ne samo na rabotata, tuku i na dejstvata so magisko-religiozen karakter kako nerazdelen del od samata rabotna dejnost, s so cel da se so~uva o~ekuvaniot rod na ìtnite kulturi. Izvr{uvaj}i ja rabotata, se peele pesni vo koi se istaknuva samata ètvarska dejnost, {to govori deka tie se so prigoden karakter. @etvarskite pesni i nivniot specifi~en na~in na izveduvawe poteknuva u{te od damne{ni vremiwa na postoewe na organiziranoto ~ove~ko op{testvo. U{te na samiot po~etok, pojavata na ovie vidovi pesni, nivnoto zna~ewe i funkcija bile tesno povrzani so ~ovekovata rabota i neposredno so ìvotot na ètvarite. Ovie pesni gi pottiknuvale za vreme na dolgotrajnata ètvarska rabota, osobeno pri grupnoto vr{ewe na ovaa mnogu sloèna aktivnost. Tie istovremeno ja zadovoluvale duhovnata i estetskata potreba na zaednicata. @etvarskite pesni kako i sekoja druga tradicionalna dejnost se povrzani so odredeni obredi i magiski dejstva koi se praktikuvale vo strogo odredeni priliki. Glavna uloga vo site ètvarski obredi, raboti kako i vo pesnite imala ènata, kako eden od stolbovite na semejstvoto. Taa istovremeno gi izvr{uvala kompliciranite i te{ki ètvarski raboti, no isto taka znaela ubavo da pee. Samite pea~ki i ètvarki imaat svoi sopstveni pretstavi za smislata na muzikata, za nejzinoto funkcionalno zna~ewe i, kone~no, za vkupnata estetska vrednost na ovoj na~in na peewe. Osnovnata osobenost na ètvarskoto peewe e kolektivnosta na izvedbite. Zna~i, tie prvenstveno se izveduvale dvoglasno, grupno, so primena na antifona tehnika, odnosno so peewe vo formacija koja se sostoi od dve grupi po dve ili tri pea~ki, vo zavisnost od brojot na ètvarkite koi znaele da peat.
104
@etvarskite pesni po svojata tematika se mnogu raznovidni. 1. Na prvo mesto se temite povrzani so rabotata, odnosno pesnite koi se peele vo samiot proces na ètvata. Prvo doa|aat utrinskite pesni, koi se peat vo momentot na zapo~nuvawe na ètvata (na za`nevawe), t.e. pri `neeweto na prvata posta. Vo ovoj ~in se sodrì èlbata polesno da se zavr{i zapo~natata rabota. Vo pladnevnite ~asovi koga sonceto e najsilno, se peat mitolo{ki pesni, vo koi ètvarkite mu se obra}aat na Sonceto izvorot na ìvotot. Potoa doa|aat pesni koi se peat po zavr{uvawe na uìnata. Vedna{ potoa pea~kite nastapuvaat so pesni koi se peat na zao|awe na sonceto (toa se kratki, vedri i {egoviti pesni, so qubovna sodrìna, kako i idili~ni, pastoralni pesni koi gi pottiknuvale ètvarite na zabrzano tempo vo rabotata). Na krajot se peat pesni koi go pridruùvaat vra}aweto doma (toa se t.n. "poputni~ki pesni"). 2. Zastapeni se i istoriski temi vo koi se sogleduva te{kiot ìvot na selanite - rajata i nejzinata polo`ba vo odnos na eksploatatorskata zemjosopstveni~ka klasa na osmanskite feudalci - agi, begovi i nivnite naslednici - ~orbaxiite i bogata{ite vo novite op{testveno-ekonomski uslovi. Najslikovito poetski i motivski silno e prikaàna, vo pove}e varijanti, polo`bata na selanite za vreme na osmanskiot period. Ovoj motiv vo ètvarskite pesni se provlekuva s do den denes. 3. Preovladuvaat univerzalni, pred s lirski, qubovni temi, koi se izraz na narodnoto sfa}awe za tradicionalniot moral. Vo niv isto taka se opejuvaat poedinostite od li~niot ìvot, te{kite uslovi vo rabotata i ìvotot voop{to, no tie glavno imaat raboten karakter vo vrska so razni nastani i ~uvstva na individuata. Tie se povrzani so celokupnoto bitie na narodot i gi odrazuvaat ~uvstvata i verbata na eden narod vo podobar, popraveden i posre}en ìvot. Eden od najte{kite problemi vo folkloristikata e obidot da se karakteriziraat i definiraat melodiskite osobenosti na muzikata vo razni oblasti na muzi~kiot folklor na eden odreden narod. Takov e slu~ajot i so makedonskoto ètvarsko peewe, a toa prvenstveno proizleguva od samata materija koja se karakterizira so specifi~nata pojava na ista melodiska osnova da se sret-nat isti metro-ritmi~ki osobenosti, pa duri i ista tematika. Razlikata se javuva osobeno koga edna ista melodija ja peat pea~ki od razli~ni geografski ili etni~ki oblasti.
105
Postoeweto na razli~ni meti~ki strukturi vo stihot e osnovnata pri~ina za pojavata na heterohronite ritmovi vo melodiskata fraza. Pri spojuvaweto na tekstot i melodijata govornata intonacija se gubi vo melodiskata intonacija. Ritmi~kite formi vo melodiskata linija zavisat od metri~kata struktura na melodiskata linija i stihot. Osnovnite muzi~ki impulsi po~ivaat na tonot i slogot i tie se povtoruvaat od slog vo slog vo melostihot, a osnovnata funkcija na refrenot, kako i funkcijata na izvikuvawata, se zasnovani vrz silabi~ko-tonskata organizacija. Osven toa, raznite vidovi pripevi i zapevi vlijaat vrz procesot na gradewe na melodijata. Pove}eto napevi vo ètvarskite pesni od Makedonija se karakteristi~ni po golemata raznovidniost, odnosno po golemiot broj metro-ritmi~ki tipovi vo koi prete`no se javuva poklopuvawe na poetskite so muzi~kite akcenti. Site pesni gi obedinuva melodijata na ètvarskiot glas, so site nejzini karakteristi~ni crti koi se povinuvaat na odredeni potsvesni zakonitosti vo tekot na nièweto na melostihovite. Dvoglasjeto vo ètvarskoto peewe e opredeleno od burdonot, so site negovi estetski, stilski i muzi~koizrazni karakteristiki. Burdonot i negovite zakonitosti vo makedonskoto ètvarsko peewe sluàt kako osnova za klasifikacija na dvoglasjeto. Toj gi otkriva tipi~nite osobenosti na sistemot na arhai~noto kolektivno dvoglasje so site onie individualni karakteristiki koi na ètvarskata pesna & ja davaat originalnosta i ja odreduvaat nejzinata avtohtonost. Me|utoa treba da se istakne deka postoeweto na magiskiot efekt na zvu~en plan ostanalo na nisko razvojno nivo, a estetskoto doìvuvawe naj~esto se bazira vrz sekundnoto sozvu~je, {to pretstavuva efektno sredstvo za izgradba na silno vpe~atlivata zvu~nost, vrz ~ija osnova narodniot tvorec uspel da gi ostvari i ostavi svoite najtrajni i stabilni harmonski vpe~atoci. Me|u najva`nite ~initeli na melodiskoto oblikuvawe moàt da se smetaat: - glasot kako intonativno pole. Nego go so~inuvaat site tonovi od tonskite nizi, koi se slabo razvieni, so nadolen karakter i ne preminuvaat kvarta nad tonikata. Ovie tonovi pretstavuvaat edinstvena zvu~na masa vrz ~ija osnovi se gradi i razviva ètvarskoto peewe, {to vo su{tina, e karakteristika na vkupniot postar sloj dvoglasno peewe,
106
- intonativnata koleblivost, odnosno tendencijata na vtoroto stapalo kon sniùvawe vo odnos na tonikata od temperiraniot sistem, {to e od nepostojana priroda, uslovena od fiziolo{kite zakonitosti, a e karakteristi~na edinstveno za Radovi{kiot vokalen burdonski dvoglas od sekoj vid, - signalnite formuli ili koordinacioni formi, koi, na nekoj na~in, im pomagaat na pea~kite od vtoriot glas polesno da ja po~uvstvuvaat namerata na dvièweto na vode~kiot glas, kon koj gi podesuvaat svoite izvedbi. Ovie formuli ili formi pomagaat za da se vospostavi komunikacija me|u prviot i vtoriot glas. Signalnite formuli vo burdonskite napevi se: vkrstuvaweto na glasovite, cezurite (na stihot i melodiite), izvikuvawata, poluglasovite i sl. @etvarskite pesni zazemaat zna~ajno mesto ne samo vo makedonskiot tuku i vo folklorot na site Ju`ni Sloveni, pa i na nekoi balkanski narodi. Vo niv do den denes se so~uvani nekolku izvonredno retki, arhai~ni primeri, osobeno vo [opskata etni~ka oblast koja se nao|a na trome|eto me|u Makedonija, Srbija i Bugarija. Sporeduvaj}i gi oddelnite karakteristi~ni elementi na ètvarskoto peewe vo spomenatata etni~ka oblast, na teritoriite na navedenite tri dràvi, vostanoveno e deka postoi golema sli~nost vo obi~aite koi ja pridruùvaat ètvata, kako i vo samoto ètvarsko peewe koe gi zadràlo svoite avtohtoni osobenosti a koi se razlikuvaat od drugite sosedni podra~ja.
107
Prou~uvaj}i go ètvarskoto peewe kako sociolo{ki fenomen koj vo minatoto postoel vo Makedonija i po{iroko na Balkanot kako srodna pojava koja se neguvala so vekovi, a pritoa sledej}i ja pojavata, razvojot i transformaciite kako i postepenoto gubewe na ovaa tradicionalna institucija, treba u{te edna{ da se istakne deka vo poslednite decenii edna od glavnite odliki e negovata transformacija. Taa se odlikuva so pozajmuvawe i prilagoduvawe na odredeni sodrìni vo koi zaednicata {to prima ~esto vr{i izmeni vo prezemenata pesna. Zna~i, vo ramkite na me|usebnite vlijanija, va`no mesto ima procesot na pozajmuvawe, pa taka golem broj svadbeni, qubovni i semejni, baladi kako i drugi vidovi pesni koi se peat za vreme na ètvata koristat pozajmena melodija na ètvarski glas, {to zna~i deka tie se prilagoduvaat na ètvarskiot na~in na peewe. Naj~esta e promenata na peaniot tekst so specifi~ni poetski sliki, pri {to muzi~kiot tip se prezema re~isi identi~no. Taka, na primer, se sre}ava prezemawe na oddelni ètvarski pesni na koi e prilagoden tekstot od drugi vidovi pesni, {to ukaùva na pojavata pozajmuvawe na melodija, ili glas, koi po svojot karakter mu pripa|aat na drug vid pesni (takov {to e slu~ajot koga edna ètvarska pesna se pee na "slu`barski glas"). Vo pea~kata praktika kaj narodot na eden tekst voobi~aeno e da se koristat pove}e razli~ni melodii, {to zna~i deka edna pesna ne e vrzana isklu~ivo za nejziniot tekst, tuku nejzinata pojava i postoewe se usloveni od na~inot na koj taa se pee, a toj glas moè da bide vistinski ili pozajmen. Zna~i, edna od glavnite odliki na ètvarskite pesni e varijantnosta vo melodiska i metri~ka smisla vo odnos na tekstot. Moè da se slu~i eden ist melodiski tip da se sretne vo pesnite so razli~ni tekstovi. Pokraj toa, ima slu~ai koga eden ist tekst se pee so druga melodija na ètvarski glas. Vo toj slu~aj se zboruva za eden drug vid na pozajmuvawe na melodija pri {to pesnata moè da pretrpi metroritmi~ki promeni. U{te edna bitna osobina pri ovoj proces na pozajmuvawe e pojavata na zbliùvawe na pea~kite tradicii, odnosno nastanuvaweto eden vid vnatre{na pea~ka migracija ili kontaminacija, koja najverojatno imala svoj udel vo ublaùvaweto na razlikite me|u lokalnite tradicii.
108
Na krajot, moè da se zaklu~i deka peeweto na ètvarskite pesni pretstavuva posebna kulturna dejnost koja postoi vo eden funkcionalen sistem na razli~ni tipovi na muzi~ki sloevi, a proizvodstvoto na ritualniot zvuk skladno ja organizira zaemnata vrska me|u ~ovekot i prirodata. Silata na zvukot e osnoven beleg na site pesni za letnata zemjodelska rabota voop{to, a za ètvarskata posebno. Sosema e razbirlivo {to denes golem broj od ovie pesni e potisnat vo zaborav, bidej}i izgubile mnogu od svoeto prvobitno zna~ewe i namena. Me|utoa, golem broj informatori seu{te se se}avaat to~no kako, vo koja prilika i kade tie nekoga{ se peele, odnosno izveduvale. Mnogu od tie pesni se peat i denes so golema qubov kako nezaboraven spomen na izminatiot selski na~in na ìvot i idili~no minato, a voedno pretstavuvaat i osnoven pea~ki fond na repertoarot na postarite pea~ki. Me|u ovie ètvarski pesni se sre}avaat i brojni primeri na premin od ovoj kon drug vid peewe. Taka, ~esti se primerite vo koi tekstot e od ètvarska priroda, a melodijata mu pripa|a, na primer, na trpezarskiot glas. Toa govori 1) deka ètvarskata pesna so svojata tematika ostavila mnogu silen vpe~atok na nositelite na tradicionalnite pea~ki formi; 2) deka ètvarskiot glas po~nal poleka da se transformira bidej}i ja izgubil svojata prvobitna funkcija i gi primil vrz sebe karakteristikite na drugite na~ini na tradicionalnoto pea~ko izrazuvawe, taka {to vo novonastanatata situacija peeweto na eden vid transformirani ètvarski pesni ne ostanalo samo isklu~iva osobenost na ènata, tuku podrazbiraa i u~estvo na maìte. Takov primer pretstavuva pesnata "Zapoj mi, Janke nevesto" (br. 35).
109
Me|utoa, pea~kite ili pea~ite, pravat razlika i umeat gorenavedenata pesna da ja ispeat 1) na ètvarski glas i 2) na trpezarski glas. Toa zna~i deka seu{te postoi svest za postoeweto na ètvarskiot glas, t.e. za ètvarskoto peewe, no deka rabotniot i op{testveniot kontekst vo koj toa nastanalo i funkcioniralo prestanale da postojat, a so toa i negovata sudbina kako poseben folkloren muzi~ki vid zasekoga{ e zape~aten. Ovoj trud pretstavuva samo eden obid za rekonstrukcija na nekoga{nata mnogu razviena i rasprostraneta narodna institucija poznata pod poimot i imeto ètvarsko peewe, koja sozdala osnova i otvorila {iroka mo`nost za razvoj na ostanatite tradicionalni vidovi peewe. @etvarskoto peewe denes prete`no se izveduva na festivalite i folklornite smotri, ~ii izveduva~i se seu{te ìvite pripadnici na nekoga{nata izvorna tradicionalna pea~ka sredina.
VI. THE HARVEST SINGING IN MACEDONIA Summary
110
The origin of the harvest songs and their specific way of performance are profoundly rooted in the first organized human societies. Since the very beginning of the appearance of this kind of songs, their significance and function had been closely related to everyday work of the humans, i.e. directly to the life of the harvesters. These songs had given them the strength to forbear the long and hard labor, especially by the collective exercise of this very complex agricultural activity. In addition, these songs at the same time were aiming to satisfy the spiritual and aesthetic needs of the community as a whole. The roots of their existence lead to the most ancient times, which is evident by some archaic elements in relation with the customs, rituals and beliefs that accompany them. The Macedonian harvest songs are closely related to this kind of songs of the other South-Slavonic and Slavonic peoples in general and their roots are deeply embedded in the pre-Slavonic pagan period, i.e. at the time when these peoples had lived together in their old fatherland. Although the Macedonian harvest songs share many common elements with the same songs of the other Slavonic peoples, which speaks of their common origin with the above-mentioned songs,59 they have developed a series of particular characteristics by some of these peoples and countries. Despite of the fact that the Macedonian harvest songs by some of their characteristic are somewhat different from the ones of the other Balkan Slavonic peoples, they have kept a lot of these common features. The cycle of harvest songs is the most voluminous one in the frame of the Macedonian folk songs about the work (Sazdov 1988:66). By their thematic they are various. Thus, in the first place come the songs in which are met the themes related to the work itself (intermingled with mythological, historical and universal topics) and occupy a very precise place in the course of the harvest itself. Namely, these songs are sung in the morning, at noon, before the fall of night and on the return from the fields home and have a magico-ritual character and also a precisely fixed order of their performance60.
59
Comparing separately the characteristic elements of the harvest singing within the Shop ethnic area, which lies on the borders between Macedonia, Serbia and Bulgaria, it can be concluded that there is a big similarity not only in terms of customs that accompany the harvest activities but also the very way of performing the harvest singing, Rodna Veli~kovska, [opsko ètvarsko pevanje (Shop harvest singing), a report submited to the 33th Symposium of musicologues and ethnomusicologues "Mokranj~evi dani", Negotin, 1998). 60 In this sense it is very significant that are sung special songs separately at the beginning of the harvest (see examples 23, 24, 27 and 28), songs that are sung at the first "part" ("posta"),
111
In the harvest cycle a special place according to the number and variety take up the songs in which is the question of "the competition" which takes place in the course of the harvesting between a boy and a girl and the bet that goes along with it. In these songs there are love motifs and scenes in which an erotic note is implicitly expressed. Such an erotic thematic comes to its full expression usually at the gatherings at which participate many young harvesters of both sexes that especially accompany the collective work and the mutual aid during this crucial seasonal agricultural activity. In their basis these songs contain a strongly stressed magical character through which is represented the fertility not only of the grains that are harvested, but of the whole life of the farmers and their families too (Antonijevi} 1978:152). In the verses of the harvest songs there are several moments mentioning the time of the Ottoman domination, but one of the most frequent motifs in them is the collective harvesting on the beys fields and their fief. In these songs in a very picturesque way are expressed some memorable events from the harsh life and hard work of the harvesters, the most frequently in conditions of forced labor (see example 2).
songs about the "postadjija", i.e. usually about a man who leads the group of harvesters (example 80), songs that are sung while the harvesters are taking a break, and finally, songs performed in the very end of the harvest, which are dedicated to the last female harvester - "the end-keeper" ("krajdjika") (examples 115 and 116), who "takes care of the end" of the harvest and tries to keep up and go forward paralelly with the "postadjija", while all of the harvesters are lining up with with them both. There are, of course, songs, which speak about the harvester who is far behind the others, to whom they sing a particular song (example 73): You stayed behind like a lame goat, where in the rafrain is mentioned the name of the lagging behind harvester.
112
Almost in every harvest song there is an allusion of the interdictions (Veli~kovska 1997:3) accompanying the field work and the reaction of the "mayor, natural, powers" notably because of the breaking of these interdictions by a harvester, with who happens to be sanctioned for his harvesting activity during the holidays or within a taboo period such as is the example of the well known song and its numerous variants about the girl harvester Ruà, who was punished by these powers because she dared work on a holiday (see example 29); also the recruiting harvesters by force and making them work on these holidays and even without any recompense for them just for the sake of the established feudal corvee system. Hence, the main feature of the harvest songs is the collectiveness of their performance, which is evident not only through the work but through the singing too. That the collective work is accompanied by a collective singing it is shown by the straight relationship that exists between the work itself and the need for releasing, i.e. for a spiritual relaxation during the hard work in the fields for a quite long summer period of incessant labor. Speaking about the harvest as one of the most important activities it can be added that women play the main role in all harvest rituals and also during the performance of the songs that accompanies it. She is not only the most laborious of all others, doing all complex harvest activities, but also she can sing beautifully. As for the singing, the female singers themselves have their own notion about the sense of music, its functional significance, and finally, the whole aesthetic value of this kind of singing. As it has been already mentioned, the fundamental characteristic of the harvest singing is the collectiveness of its performance; that means that the harvest songs are sung in groups, practicing the antiphons techniques, that is, the singing is accomplished in a formation of several singers. It consists of two groups, and each of them is composed of two or three female singers, depending on the number of harvesters who, naturally, can sing. For the analysis of the harvest singing, I have preferred the structural method that offers many operational possibilities in order to study the essence of this specific kind of traditional way of expressive culture. Among the people, the melody itself is known as a harvest voice (Vasiljevi} 1960:XI) and it distinguishes itself by many of its features, unlike the other kind of melodies. As a fundamental factor for the creation of the forms of the harvest songs enter into consideration some archaic melodic and rhythmical laws.
113
One of the basic characteristics of the harvest singing is the existence of various metrical structures of the verses, which is considered as one of the main reasons for the appearance of the heterochronous rhythms in the melodic phrase. Therefore, with the conjunction of the text and the melody the speech intonation disappears into the melodic one. The rhythmical forms of the melodic sequence depend on the metrical structure and the verse. The function of the refrains is based upon the syllabic and tonic organization. As refrains, i.e. "pripevi" (Simonovski 1960:326) (see examples 73, 96 and 120), "upevi", that appear in the middle (see examples 42, 65 and 66), "zapevi", which can be found in the beginning (see examples 21, 27 and 33) and combined refrains (Kumer 1959:8) (see examples 13, 52, 70, 71 and 77), they influence the process of construction of the melody and there is no a precise rule when and where they will appear. Most of the refrains of the harvest songs from Macedonia are very characteristic for their big diversity with regard to the number of the metro-rhythmical types, in which dominantly occurs the coincidence of the poetic and the musical accents61. The rhythmical formulae in the harvest singing depend on the way of interpretation and on the metrical structure of the verses and measures. The melody unifies all songs through the harvest voice, with its all characteristics, which obey certain subconscious laws in the succession of the melodic verses. The melodic parts are the most frequently repeated in variation forms, which are developed according to the principle of similarity, that is, repetitiveness (Smokvarski 1998:159). It means that the fundamental musical impulses lie upon the tone and the syllable so that they repeat themselves from one syllable to another in the melodic verse. Most characteristic are the examples in which the repetition of the verses or some members of the verse are disbalanced by means of the caesura (example 98). In the harvest songs we can notice a rather big number of the cadenza patterns, which stress the existence of some peculiarities of the cadenzas. The cadenza appears the most frequently with the crossing of the part VII/1 (see examples 21, 54,73 and 115), which is typical not only for the harvest but for the other kinds of songs of the so-called drone type of singing. The way of ending progresses in unison in finale G162or hypo-finale of the first voice. The drone with its laws in the Macedonian harvest singing represents a basis for classification of the two-voiced singing. It reveals the typical features of the archaic collective two-part singing system with its all-aesthetic, stylistic, musical and
61
As an accent link that exists among the metrical forms, which are typical for the Macedonian singing in general, can be quated the trochee and dactyl. 62 The final tone (the finale) is obtained according to the Finnish method by Umari Krohn and Vishnen.
114
expressive characteristics,63 which give the harvest song some particular originality and determine its authenticity and marks its autochthonous character. However, the existence of the magical effect has conditioned, on the sound level, that it should stay on a low developed level (the melodic lines are fixed on the tricordal and tetracordal basis VII-1-2 or VII-1-2-3), and the aesthetic experience is often based on the unison of the second,64 so that it should present an effective means for the creation of a strongly impressive sonority, "on the basis of which the folk creator has succeeded in realizing his most durable and most stable harmonic impressions" (Zaharieva 1984:72).65 Among the most important factors for the melodic formation could be cited: - the voice - as an intonation field; which is composed of all the tones of the tonal scales,66 which are less developed and shows a downward tendency so that they do not pass the quart above the tonic; however they represent the unique sound mass on the basis of which is created and developed the harvest singing, which, in essence, is the basic characteristic feature of the whole older layer of the two-voiced singing; - the intonation hesitance; i.e. the lowing of the second level in contrast to the tonic of the tempered system; this occurrence is of an unstable character so that the hesitance should appear because the singers have to obey the physical properties of the voice potentials. Such intonational hesitance is characteristic only for the drone vocal two-part singing from the city of Radovi{ and its surroundings (Olevska 1984:107-111);
63
The first voice has the function of a leading voice; it determins the speed and intonation and "leads", "cries", "cries aloud", "spells out", and the aim and functional significance of the second voice is to follow the first voice, that is, it "trains", "drones", "accords". 64 which recurrently happens between the VII th and the Ist level. In principle, the VII th level is filled with the first, and the Ist one is filled with the second voice. 65 The usage of the second in the music folklore S. Zaharieva considers as a timbre and acustic phenomenon, linked with the effect of the acustical beating, to which the folk singer has been accustomed since his very early age and he identifies it with the sound of the bells. 66 In many cases in which I have analyzed the harvest songs dominate the diatonic scales such as: EsFGA; FGAB; EsFGABC; FG; FGA; FGAHC; FGAs; FGAsB; GAsBC; FGAsBC; GAsHCD and one chromatic FGAsAB (Veli~kovska 1999: 85-87).
115
- the signal formulae (Radinovi} 1993:98) or the coordination forms (Bicevski 1973:46), which, in a way, help the singers of the second voice or a part of it so that they should be able to guess more easily the intention and the movement of the leading voice, according to which they adjust their own singing. Namely, such formulae or forms are the crossing of the voices, the caesuras (both of the verse and melody), the crying out, 67 the semi-voices68 etc. As a conclusion, we can say that the harvest singing represents a special cultural phenomenon that exists within a functional system which consists of various kinds of musical layers, and the making of the ritual sound harmonically organizes the mutual link between man and nature. The power of the sound (Aleksandrova 1990:110) is the main feature of all of the songs from the summer agricultural cycle and of the harvest songs especially. It is quite understandable that today a big number of these songs has been put to oblivion for they have lost many of the traits of their primary significance and function. However, a lot of informants still precisely remember how, in what circumstances and where these songs had been sung, i.e. performed in the recent past. Many of these songs are sung with passion and care even today as a remembrance of the previous rural way of life and work, and at the same time they represent the basic repertoire of the elder informants. These are materials that could be found through a thorough field investigation. Among these harvest songs can also be met numerous examples that represent a passage from this kind of singing to another one that has been already developed in a totally different sense. Hence, frequent are the cases in which the text of such songs could be of harvest character, while their melody belongs, for instance, to the so-called table-singing voice.69 It shows that the harvest songs with their thematic had exercised a very strong impression on the carriers of traditional singing forms, that the harvest voice had begun to transform itself too, for on its evolutionary path it had lost its primary function and had acquired the characteristics of other kinds of traditional singing expression.
67
The crying outs as an expressive means basically come in the end, i.e. by the ending of the formal sections and they do not obey the laws which refer to the text regularities. They are, according to Firfov, of "magical origin" (Firfov 1960: 47). 68 They appear at the beginning of the song, on the VII th, Ist and IInd level. In the two-part forms the semi-vocal () emerges at the beginning of the second melodic verse. 69 It is a kind of collective singing, which is performed at the table full of meals and drinks during a celebration, which content usually has an epic character (Veli~kovska 2000: 4).
116
The present work represents but an attempt to reconstruct the previous and very much developed and expanded folk institution known as "harvest singing" that had prepared the basis and opened wider possibilities for the development of other traditional kinds of singing. Today, the harvest singing is merely performed at festivals and folk shows, which carriers are the still alive members of the previous authentic singing milieus and groups who take care almost in a cultic way the traditional folk culture in Macedonia.
D E L II
I. NOTNI PRIMERI I TEKSTOVI NA PESNITE (so podatoci za kraevite vo koi se snimeni, pea~kite, snimatelite, de{ifrantite, melografite i prilikite vo koi tie se izveduvaat)*
od troica pusti nastojnika! Prvi vika pobrgo da `nejam, drugi vika, ponisko da `nejam, treti vika klasto' da go zbiram, pa na nego jaze da ugodam.
AIF m.l. 1489, s. Dolni Stubol, Probi{tipsko; pee Danica Trajanova; snimil i de{ifriral Pero Anastasov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
*
Brojkata vo zagradi ja ozna~uva godinata na snimawe na magnetofonskata lenta od Arhivot na Institutot za folklor "Marko Cepenkov" Skopje (ponatamu vo tekstovite }e stoi: AIF m.l.)
118
niz tursko selo vrvime, jubavi momi vodime, jem kale{anki nevesti.
AIF m.l. 1003, s. Slansko, Pore~e; pee Cvetanka Pen~eska; snimil Milan Risteski (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
ago le, trn vetroganec, pu{~i n da si odime, niz tursko selo vrvime, ubavi momi vodime.
AIF m.l. 1549, naselba Varo{ kaj Prilep; pee Menka Risteska; snimil Milan Risteski (1970); de{ifriral Dragan Risteski; melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
119
seloto n& e daleku, pat~eto n& e kamlivo, niz tursko selo vrvime, s kale{vici nevesti, belopetici vdovici.
AIF m.l. 1269, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne.
a Elena na kraj sede, na kraj sede pri suba{i. Svi argati ru~ak ru~at, ru~ek ru~at bungur-~orba,
120 a Elena ru~ak ru~a, sos suba{i rudo jagne, ru~ek ru~a, vino pije, }e ja nosat na ~ardako.
AIF m.l. 1276, s. Kole{ino, Strumi~ko; pee Saveta Nikolova, rodena vo s. Robovo, Strumi~ko; snimil i de{ifriral Ivan Kotev (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na denot.
a ne mu dala da pla~e! Pa za{to ga e karala? [to ne je rano stanaja i vodu da je doneja, {to ne je dvorje izmeja, {to ne je ogan naklaja, i wuma da gu probudi, i milno da gu celuvne! Ta zatoj bilo karawe, karawe em i tepawe.
AIF m.l. 3431, s. Ketenovo, Kratovsko; pee od zabava Jana Stojanova so mladite nevesti; snimila Vesna Matija{evi} (1990); melografirala i de{ifrirala Rodna Veli~kovska; ovie pesni se peat koga ètvarkite se raspoloèni, osobeno pri krajot na ètvata; peeweto im pomaga bidej}i "im dava sila", i toa na mladite, za da moàt da izdràt do kraj.
121
Brat~e, Petre, kiska nevenova, ot ko sum go tvojto brate zelo, ne m' odvelo kaj majka na gosti, da popijam vino i rakija, da pijeme i da prespijeme!
AIF m.l. 691, s. Pusta Reka, Kru{evsko; peat Strebra Markovska i Lenka [ipnikovska; snimil i de{ifriral Pece Stefanovski (1968); melografiral Aleksandar Linin; se pee na pladne.
122 Postanale argatite, isfrlile motikite! Soberejte motikite, da naprajme kovan sinxir.
AIF m.l. 1280, s. Piperovo, [tipsko; peat Dobrinka Pan~eva (rod. 1946), Fida Kameva (rod. 1938) i Agna Dobreva (rod. 1935) od s. Piperovo, [tipsko; snimil i de{ifriral Pane Em{ov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na rabotata.
i u gora bela kula. Svi guveet u v'stane, bela Rada u ele~e. Svi guveet u kondure, bela Rada u op'nci.
AIF lenta 3368, s. Blizanci, Kratovsko; pee grupa èni; snimila Tatjana Kali~anin (1989); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee po pat, koga ètvarite se vra}aat doma ("poputni~ka" pesna).
123
ne se digaj na gulemo, ne si mo{ne jod koleno, tatko ti je govedar, majka ti je kavgaxika!

AIF m.l. 1398, s. Kore{nica, Negotinsko; peat ("bu~at") Tatjana \or|ieva od s. Gabrevci, Radovi{ko i Milka Stojanova od selo Lubnica, Radovi{ko i "vie" Todorka Stefanova od selo Lubnica, Radovi{ko; snimil i de{ifriral Stojan Vasilev (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na rabotata.
124 pu{ti me doma da idam, doma da idam voda da donesam! Ne moàm, sestro, ne pu{tam, puno je selo sejmeni. ]e mi te mlado odvedat, daleko }e te odnesat. ]e mi te mlado potur~at, na bela kula }e sedi{, crno ferexe }e nosi{.70
AIF m.l. 3418, naselba Gorno Lisi~e, Skopsko; pee Stojanka Angelova, rodena vo selo Podrìkow, Krivopalane~ko; snimila, de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska (1988); se pee preku den.
pu{ti me doma da idu, da traàm senka ladovna! Ne pu{tam, sestro, Marijo, puno je selo sejmeni, puna je gora ajduci. Pobij si pu{ka martinka, prevrqi bela marama, sedi mi, sestro, laduvaj!
AIF m.l. 3113, s. Rankovce, Krivopalane~ko; pee Vetka Dimitrievska, rodena vo selo Baratlija 1923 god.; snimila Vesna Matija{evi} (1984); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne.
70
Sli~na pesna ima vo zbornikot na P. Mihajlov pod naslov: "Za ru~ok doma" (Mihajlov 1924: str. 166, pesna br. 304).
125
Pu{ti me, male do doma, vodi~ka, male, studena, senki~ka, male, ledena! Ov~ari, male, govore: Ne si, devojko, pri majka, tuku si, devojko, pri mene, na taa pokriv }e turi, na tebe senka }e ~inam.
AIF m.l. 1487, s. Kore{nica, Negotinsko; peat Todorka Stefanova, Zorka Stojanova i Trajanka \or|ieva; snimile i de{ifrirale Stojan Vasilev i Nikola Nikolov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne.
Zeleni liva|e, Zeleni~ka reka, srede vo pesoka.
126
AIF m.l. 1269, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee koga ètvarite se vra}aat doma.
U gora selo golemo, u gora ku}a bogata, u ku}a svadba bogata, devet se brata ènile, nikoga roda nemale, sal edna sestra imale, i wuma ne gu kanile, salte vu ab'r pratile: Da dojde{, sestro, na svadba! Ne mogu, bratu, da dojdu, te{ko mi gajle na glava, mu{ko mi dete na ruke, belo mi platno na razboj. Da dojde{, sestro, da dojde{, ostavi ku}a svekrva, jostavi dete jetrva, jostavi platno na z'lve! Bate le, bate, Stojane, svekrva ku}a ne ~uva, jetrva dete ne bawa, z'lvi mi platno ne tkaev.
127
AIF m.l. 1465, s. Dovezence, Kumanovsko; peat Angelina Krsteva i Zorka Arsovska; snimil i de{ifriral Jovica Petru{evski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
Za{to, boè, do{' ne vrne? Od Janini nepravdini! Jana brata zaqubila! Qubile se tri godini, dobile sa mu{ko dete, mu{ko dete ni{anlija, em bez ruka, em bez noga, em bez desno crno oko! Pronele go da ga krstat, pronele go preko gora, gorata se isu{ila, pronele go preko voda, vodata e preseknala, odnele go pred crkvata, crkvata se zatvorila, popoveto onemele, |acite sa oslepele, sal ostana star jogumen! Progovara star jogumen: Ta da ne ste ne{to roda? Nie ne smo ne{to roda, nie smo si brat i sestra!
128 Crkvata se otvorila, popoveto prozborile, |acite sa progledale!

AIF m.l. 1557, s. Gorobinci, Svetinikolsko; peat Stojka i Milica Kocevi; snimil i de{ifriral Veselin Dodevski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
zapregnaj beli volove, otiduj ba~a zelena, naberi metla strumkova, izmetaj ramni dvorovi, naredi redum stolove, }e dojdat selski semnewe, na svite kowa dofanaj, na svite pu{ka odnasaj, na svite sabja otpa{aj, Osmana kowa ne fa}aj, Osmana pu{ka ne smetaj, Osmana sabja n'otpa{aj, on n& e najvrl du{manin, on ti e tatko zaklalo, on ti e brata zarobil! Da pukne{, da bi da crkne{, on mi je najmil pobratim, on mi je {aj~e so{ilo, on mi e prsten zlatilo!
129
AIF m.l. 3186, selo Dobrovnica, Krivopalane~ko; peat Qubica Dimitrova (rod. 1938) i Roska Deanovska (rod. 1927) od s. Mala Crcorija, Krivopalane~ko; snimila, melografirala i de{ifrirala Verica Stankovi} (1986); se pee nautro.
koj zamina onde gore, onde gore, po drumove? Vidov, vidov, kako ne sum, zaminaja tri sinxira, tri sinxira mlado robje: Prvi sinxir {to pomina, sve mom~iwa armasani, armasani neven~ani, drugi sinxir {to pomina sve mom~iwa neèweni, tre}i sinxir {to pomina sve nevesti so de~iwa! Sve mi mirno zaminaja, samo edno ludo mlado, ono mirno ne zamina, samo gleda gore-dole, tiki vika: Ajde, Maro, ajde, Maro, da begame! Ako ne}e{ da begame, barem ajde da legame! Ta {to re~e, {to mu kaà? Ja mu rekov, ja mu kaàv, za begawe Gospod znae, za legawe mo`' da bide!
130
AIF m.l. 3186, selo Dobrovnica, Krivopalane~ko; peat Qubica Dimitrova (rod. 1938) i Roska Deanovska (rod. 1927) od s. Mala Crcorija, Krivopalane~ko; snimila, melografirala i de{ifrirala Verica Stankovi} (1986); se pee nautro.
otkako sum te zasakal, ne sum se belo promenil, 2h ne sum se kowa najaal!

AIF m.l. 1270, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
argate si nema, argate, k'rmare, argate, k'rmare, sitni polo|are! Ta si stanal bego', ta si je oti{ol, u golemo selo, u pusto Berovo,
131 tam' je najdel bego' argate, k'rmare, argate, k'rmare, sitni polo|are, zafanaa posta dl'ga i {iroka.71
AIF m.l. 1276, s. Kole{ino, Strumi~ko; pee Saveta Nikolova, rodena vo s. Robovo, Strumi~ko; snimil i de{ifriral Ivan Kotev (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
jov~ari govor ~inile, koj }e se junak bre najde, da ja izlaè Dimana, da ja iznese na planina. Najde se Petre zlatar~e, da ja izlaè Dimana.
AIF m.l. 1487, s. Kore{nica, Negotinsko; peat Todorka Stefanova, Zorka Stojanova i Trajanka \or|ieva; snimile i de{ifrirale Stojan Vasilev i Nikola Nikolov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne.
71
Varijanti na ovaa pesna ima vo zbornicite na Karanov 2000: str. 69, pesna br. 66; Penu{liski 1980: str. 99, pesna br. 29.
132
koj ti zlati noge do kolena, koj ti srebri krila do ramena, koj ti sadi uìca na zglavje? Devoj~e le, milo le, devoj~e, imala sam do tri mile sestre, jedna ojde za cara carica, druga ojde le, ju kmeta kmetica, tre}a ojde ju selo seqan~e.
AIF m.l. 3302, peat Jovanka Avramovska \or|ievska (rodena 1941. vo selo Luke, Krivopalane~ko, a od 1977 ìvee vo Kriva Palanka) i Qubica Cvetanovska (rodena 1939 isto taka vo s. Luke, Krivopalane~ko, od 1972 ìvee vo Kriva Palanka); snimila Vesna Matija{evi} (1987); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee koga ètvarite se vra}aat doma.
133
ètva se do`neva, Jana pristanue, Jana pristanue, na majka govori: Majko, stara majko, o`na li se pole, o`na li se pole, pro{ara li grojze, stasaa li, majko, tija mladi klasja? Tijo izgovara, majka, stara majka: Kero, mila, kero, ako si od boga, ako si od boga, ne leì, da stane{, ako si od inat, da leì{, da umre{! Devet godin' leà, leàla, umrela.
AIF m.l. 2149, s. Malino, Svetinikolsko; peat Mitra i Stojna Tasevski; snimil i de{ifriral Du{ko Dimitrovski (1971); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro.
134
Jana bolna padna, majka gu pra{uje, majka gu pra{uje: Jano, }erko Jano, Jano, }erko, Jano, te{ko li si bolna? Mamo, mila, mamo, do`na li se pole? ]erko, mila }erko, ako si mi bolna, ako si mi bolna od te{kata bolest, od te{kata bolest i da bi mi stane{, ja ako se, }erko, ti da se preprava{, ti da se preprava{, ja da te zakopam!
AIF m.l. 1717, s. Ketenovo, Kratovsko; pee Desa Andreeva; snimil i de{ifriral Arsen Krstevski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro.
135
vo planina, na pladnina, na istata gore{tina! Devet trla pominale, svoja majka ne si na{lo, 'e zabrale Turci beglixii.
AIF m.l. 1270, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne.
136
Pelister magla padnala, silen mi vetar poveal, po Prilepskite poliwa, po tie beli argati.
AIF m.l. 1269, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den, koga }e zaladi.
137
najnapreda, pred argati. Ruà majka poskarala: Nemoj, Ruò ne za`nivaj, danaska je teòk praznik, teòk praznik Sveta Petka, Sveta Petka em Nedela! ]e prese~e{ leva raka, leva raka, desna noga.72
AIF lenta 3368, s. Blizanci, Kratovsko; pee grupa èni; snimila Tatjana Kali~anin (1989); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na po~etokot na ètvata ("na za`nevawe").
72
Za varijantite na ovaa pesna vidi vo zbornicite: na Verkovi} 1961: str. 173, pesna br. 167; Firfov 1959: str. 199, pesna br. 338/335; Karanov 2000: str. 68, pesna br. 64.
138
najnapreda, pred argati! Majka Ruà ne davala: Nemoj, Ruò, ne za`nivaj, danaski je teòk praznik, Sveta Petka, jem Nedela! Ruà majka ne slu{ala, za`nala je najnapreda, presekla je leva noga, leva noga, leva raka.
AIF m.l. 1280, s. Brusnik, Negotinsko; pee Dobrila Draganova, rodena 1937 godina vo Kriva Palanka; snimil i de{ifriral Pane Em{ov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na ètvarskata rabota.
139
belki ti je raka leka, raka leka, polez polek! Em za`nala, zapejala.

AIF m.l. 2708, s. Kon~e, Radovi{ko; peat Rajna Jovanova ("vrta~ka"), Tana Mladenova i Lena Lazareva ("bu~a~ki"); snimil \or|i \or|iev (1979); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro.
140
da ne mi te kolnat, s'nce, argati po pole, argati po pole, s'nce, majstori u selo, postata e golema, kraj ne mo`' da najdam, doma}inot, jasno s'nce, Boga pomoluje da se vrate, s'nce, boè, i u{te pogore, posta da se, jasno s'nce, do krajot o`nee.
AIF m.l. 1489, s. Dolni Stubol, Probi{tipsko; pee Danica Trajanova; snimil i de{ifriral Pero Anastasov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne.
141
ve}e mi se zdodejalo, od troica povelxii! Prvi vika: "povjasajte", drugi vika: "poniskote", tre}i vika: "ne klasajte"!
AIF m.l. 1008, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne.
mene mi se ve}e dosadilo,
142 dosadilo ve}e, dodejalo, od dva do tri nastojnika! Prvi vika: "nisko `nejte", drugi vika: "brgo `nejte", tretjot vika: "klas zbirajte"! A na kraj mi pla~e moe mu{ko dete, a ja ne moù dete da nadoju.73
AIF m.l. 3451; P~iwa, Kumanovsko; pee Danica Golubovska; snimila Lidija Stojanovi}-Lafazanovska (1990); melografirala i de{ifrirala Rodna Veli~kovska; se pee na zalez na sonceto.
kraj tija ramni drumove, kraj tija drvje visoke, kraj tija bele p~enice. Ja dojde li na ve~era, na rudo jagwe pe~eno, preku dva dola pe~eno, preku dva rida jadeno!
AIF m.l. 1487, s. Kore{nica, Negotinsko; peat Todorka Stefanova, Zorka Stojanova i Trajanka \or|ieva; snimile i de{ifrirale Stojan Vasilev i Nikola Nikolov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne.
73
Sli~na pesna ima vo zbornikot na P. Mihajlov pod naslov: "Moma ètvarka na Ov~e Pole" (Mihajlov 1924: str. 85, pesna br. 187).
143
po Ko~ansko ramno pole, so nojniot stari tatko. Izgovara bela Neda, na nojniot stari tatko: Odi, tate, da odemo, ovde ima aramii, tebe staro }e zakolat, mene mlado }e zaqubev, }e zaqubev, }e zarobev.
AIF m.l. 1910, Kratovo; peat Strahilka Qubeva i Nevenka Sandeva; snimil i de{ifriral Spase Georgievski (1972); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne.
144
kako mi zaman poe{e! Ne moù, bate Stojane, ne{to me glava zabole! Od {to te, Janke, zabole? Od sino{nata ve~era, ve~era riba jaguqa. Koj gu e, Janke, doneja, koj gu e, Janke, gotvija? Pomalo brat~e donelo, postara snaa gotvila. Janke le, Janke, nevesto, ne bila riba jaguqa, tuk' bila zmija otrovna.
AIF m.l. 1465, s. Dovezence, Kumanovsko; peat Angelina Krsteva i Zorka Arsovska; snimil Jovica Petru{evski (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
145
so bitolskata tambura, po bitolskite pati{ta. Ivano, mome, Ivano, ka~i se gore na divan, pogledaj dolu vo pole, vo pole tenki topoli, pod topolite argati, argati oblog fatija, koj }e topoli natfrli, toj }e ja zemi Ivana!
146
da mi gledat veqo ~udo, veqo ~udo ne~ueno: èna maà prodava{e, za belilo, za crvilo, za {areno jogledalo.
AIF m.l. 691, s. Pusta Reka, Kru{evsko; peat Strebra Markovska i Lenka [ipnikovska; snimil i de{ifriral Pece Stefanovski (1968); melografiral Aleksandar Linin; se pee na pladne.
srede nebo, srede zemja, uner gleda, veqo ~udo, sestra brata preprodava za belilo, za crvilo!
147
AIF m.l. 1008, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne, po najgolema gore{tina; devojkite se ispravaat, go stavaat srpot na ramo i peat za da se razveselat i da im bide lesna rabotata.
pa si gleda gore - dole, gore - dole sred ~ar{ija, kako sestra brat prodava, za belilo, za crvilo, za {areno ogledalo! Prodava go i mu vika: Da mi dojde{, milo brat~e, da mi dojde{ pa na gosti! A brat~e & odgovara: ]e ti dojdam, mila sestro, k't }e vrba grojze rode, k't }e glamwa lastar pu{ti, k't }e gavran obelee!
AIF m.l. 2705, s. Amzabegovo, Svetinikolsko; peat Pavlina Trajkova, Blaguna Ja~eva i Blaga Blaèva; snimil \or|i \or|iev (1979); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne.
148
od pole, moma, od posta: O, lele, boè do boga, izgoreh, male, za senka, za senka, male, za voda! Do~ul ja ov~ar jod gora: Ela si, mome, kaj mene, kaj mene senka ladovna, kaj mene voda studena, kaj mene bela poga~a, kaj mene t'nka banica, kaj mene jagne pe~eno, kaj mene grutka sirewe, kaj mene rezen jabolka, kaj mene luta rakija, kaj mene vino crveno!
AIF m.l. 1733, Crn Kamen, Vini~ko; pee Yvezda Milenkovska, rodum od s. Zavoj, Ohridsko; snimil Petar Sterjovski (1971); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; mu se pee na nekoj slu~aen minuva~ srede ètvata.
149
dali e pole stasano, dali e ètva stignata, da zberi Jana argati, argati, mladi ètvari. Na pat je sretna Tur~in~e, Tur~in~e, mlado Tetov~e. Tur~e na Jana govori: Otfrli, Jano, tuqbenot, da ti go vidam liceto, dali prilega na mene, mlada an'ma da stane{, na visok ~ardak da sedi{, òlti floriwe da niì{, na belo grlo da nosi{! Tur~e i veli, govori: Ej gidi, Jano, ubava, dej gidi, Jano, gizdava, kandisaj, Jano, za mene, kandisaj, du{o, za mene! Jana mu veli, govori: Makni se, Tur~e, od mene, jas imam mom~e ov~ar~e, ...................... jas sum si moma krstena, jas sum si moma Risjanka, verata ne si ja predavam, Tur~inka jas ne stanuvam!
150
AIF m.l. 2648, Toronto, Kanada; pee Vasilka Markovska, rodena vo s. Karamani, Bitolsko; snimil \or|i \or|iev (1978); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
pra{ajte go zo{to bleje, dali bleje za sol~ica, dali bleje za vodica? Ni si bleje za sol~ica, ni si bleje za vodica, tuk' si bleje za Stojana, tuk' si bleje za ov~ara! Kat si be{e Stojan ov~ar, pasi{te mu be{e po livadi, voda pie{e od izvori, a s'k Stojan oèni se, pasi{te mu po buwi{te, voda pie po jelaci, pladni{te mu pod streite.
AIF m.l. 3426; s. Mu{kovo, Kratovsko; pee Evrona Nedelkovska; snimila Vesna Matija{evi} (1990); melografirala i de{ifrirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro.
ja pra{aj ga, za{to bleje, dali bleje za travica, ili bleje za vodica, dali bleje za sen~ica!? Nitu bleje za travica, nitu bleje za sen~ica, nitu bleje za vodica, tuk' si bleje za ov~ara, za ov~ara, za Stojana. Dodek' be{e Stojan ov~ar, po livadu travu pase, na izvori vodu pie, u planinu lad ladue, na mermera sol~e liè. Otkako se Stojan èni, po buwi{te travu pase, po mramori vodu pie, a pod strei lad ladue.
AIF m.l. 3429, s. Dimonce, Kratovsko; pee Jana Stojanova od selo Ketenovo, Kratovsko; snimila Vesna Matija{evi} (1990); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro.
118
sl'nce razgrejalo po [ar po planina, po [ar po planina, po nova gradina, po nova gradina, po Janino cve}e, po Janino cve}e, po ran bel bosilok, po ran bel bosilok, po ùti karamfil, po ùti karamfil, po alovi ruì.
AIF m.l. 3406, Kratovo; pee grupa èni od selo Kneèvo, Kratovsko; snimila Tatjana Kali~anin (1990); melografirala i de{ifrirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
119
AIF m.l. 2705, s. Piperovo, [tipsko; peat Gena Krsteva i Dilbera Naceva; snimil \or|i \or|iev (1979); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne.
Zajdi, pojdi, milo jasno s'nce, da mi dojde Denica devojka, da mi legne na desnata raka, da pregrnam Denica devojka, da pomine taj mi silen merak!
120 Kako mi se boga pomolilo, taka za{lo tova jasno s'nce! Ne mu do{la Denica devojka, tuk mu do{la edna luta zmija, odvila se od desnata raka, zavila se na desnata noga.
AIF m.l. 2707, s. Dedino, Radovi{ko; peat Ruà Gu{irova, Elenka To{eva i Boàna Gu{irova; snimil \or|i \or|iev (1979); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne.
Na kraj ima golema obloga. Oblagat se mom~e i devoj~e, da prespijat na vr' na planina, da prespijat da se ne zadevat. Mom~e dava kowa so sve sedlo, a devoj~e gerdan ispod grlo. Mom~e spie kako rudo jagne, a devoj~e kako morska riba! Stani, ludo, ìvo ne stanalo, ja preàlo gerdan ispod grlo, ti ne moè kowa so sve sedlo, obloga je tvoja i ja sam ti tvoja.
AIF m.l. 3418, naselba Gorno Lisi~e, Skopsko; pee Stojanka Angelova, rodena vo selo Podrìkow, Krivopalane~ko; snimila, de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska (1988); se pee preku den.
121
kinisala mi gore planina ja~men da `nijat, len da doberat. Je susretova Turmana Turci, Turmana Turci, Katun E|upci! Je zaplenile àlna Dimana, je odvedoja katunska zemja, katunska zemja, katun ~ergarska! [to je ~uvale devet godiwe, dewe na sonce, no}e na ~ere, na desettata dete rodilo! [to je dadova dva stapa v race, dva stapa v race, torba na ramo! Je ispratile od selo v selo, jod selo v selo, nejzino selo, nejzino selo, nejzina ku}a: Daruj me, daruj, stara le, majko, ìti }erka ti, àlna Dimana! Ajde, jod tuka, Katun Exupke, kaj imam }erka, àlna Dimana?! Daruj me, daruj, mila le, snao, ìti z'lva ti, àlna Dimana! Ajde, jod tuka, Katun Exupke, kaj imam z'lva, àlna Dimana?! Daruj me, daruj, milo le, vnu~e, ìti tetka ti àlna Dimana! [to e poznalo nezino vnu~e, {to e dadova mi(v)skion sapun, je ispratile {arena ~e{ma, da go izmijet beloto lice! Tuka pominal nezin(i)ot stopan, Da, oj, ti tebe, Katun Exupke, da ne pomina edna Exupka? Ne pominaa ovde Exupki, tuku daj mi go da go nadojam,
122 da go nadojam ma{koto dete! Go nadojalo, kaj majka po{lo.

AIF m.l. 1003, s. Slansko, Pore~e; pee Cvetanka Pen~eska; snimil Milan Risteski (1969); de{ifriral Dragan Risteski; melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
so dever na gosti, so dever & Nikola, dever Nikola veli: Boje, belo Boje, ti da si mi moje, moje, samo moje! Brat~e, milo brate, kako ne sum tvoje, kako ne sum tvoje, ko' sum na brata ti, Boje, belo Boje, ti da si mi moje, ti da si mi moje, moje, samo moje, nije da leìme, na edno perni~e.
AIF m.l. 1008, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee koga ètvarite preminuvaat od edna niva na druga.
123
za taja dolga redena, i za redenaj, pazana, i za pazanaj livada, i u livada topola, i pod topola izvor~e, i do izvor~e kilim~e, i na kilim~e Elija. Odozdola ide Todora, i pod mi{kata alaxa, i na Ejlija govori: Bez maka da iskroi{, bez igla da go so{ie{.
AIF m.l. 1280, pee Trajana Miteva, rodena 1952 god. vo s. Brusnik, Negotinsko; snimil i de{ifriral Pane Em{ov (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na rabotata.
124
tolko dl'go i {iroko, pokraj poqe edno drvo, edno drvo nagorelo i pod drvo sivo stado, ov~ar ne e bela Neda, na ruka vu siva kro{wa, i u kro{wa svilen rukav, svilen rukav za ov~ara.
AIF m.l. 3118, s. Luke, Krivopalane~ko; peat Zlata Veli~kova i Janinka Ilieva; snimil Trpko Bicevski (1984); melografirala i de{ifrirala Rodna Veli~kovska; se pee koga zapo~nuva ètvata.
125
Nigde drvo, nigde senka, na sred pole edno drvo, i pod drvo vakle ovce, vakle ovce i ov~ari.
AIF m.l. 2042, s. Kneèvo, Kratovsko; peat Ruà, Ruìca i Qubica Nikolovi; snimil i de{ifriral Spase \eor|ievski (1973); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne.
126
tenki glasja nosi, na jov~arska strana. Ov~ar stado pase, i ga quto k'lne: Da bi, stado, da bi seto ispukalo! Na d'n, stado, na d'n, po dvesta, po trista, na no}, stado, na no}, site do iqado, pa da idu, stado, lete sos argati, lete sos argati, zime sos svatovi.
AIF m.l. 2149, s. Malino, Svetinikolsko; peat Mitra i Stojna Tasevski; snimil i de{ifriral Du{ko Dimitrovski (1971); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
127
prati kniga spaijata, spaijata Negotinski, da sobere{ argatite, da mu `nejat p~enicite, p~enicite Tikve{koto, Tikve{koto ramno pole. Sobirale, otidele, svi argati na ètvata, alt'n Mara pod senkata, koga bilo za ru~oko... 74
AIF m.l. 2708, s. Kon~e, Radovi{ko; peat Rajna Jovanova ("vrta~ka"), Tana Mladenova i Lena Lazareva ("bu~a~ki"); snimil \or|i \or|iev (1979); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne (nezavr{ena).
74
Sli~na varijanta se sre}ava i vo zbornicite na Stoilov 2000: str. 123, pesna br. 86, naslovena kako "Pora~al je gospodare" i na Penu{liski 1980: str. 98, pesna br. 28, pod naslov: "Piperevka ma{a plela".
128
pole se dolzi slodoi, dur n' istera{ ne ru~a{!

AIF m.l. 1008, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro; pea~kite se ispravaat, gi stavaat srpovite na ramo ja i peat pesnata.
Ajde, Jove, doma dojdi, doma dojdi da ve~era{, da ve~era{ dve ve~eri, edna mrsna, druga posna,
129 posnata e bel' poga~a, mrsnata e qut' koko{ka. Pelin da e taj' ve~era, neli ne e sos devoj~e, sos devoj~e, sos selan~e! Ajde, Jove, doma dojdi, doma dojdi, da si legne{! Trwe da e taj' postela, neli ne je sos devoj~e, sos devoj~e, sos selan~e!
AIF m.l. 1466, s. Dovezence, Kumanovsko; peat Angelina i Zorka Milevi; snimil i de{ifriral Jovica Petru{evski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
na vrv na planina so srebrena kosa, Mara platno tkai vo ladni troskoi, 2h so srebreni razboj.
AIF m.l. 1269, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee koga ètvarite se vra}aat doma.
130
Go dogleda Tur~inka devojka, Ela, ela, Marko dobar junak, da ti klajam edno lepo ime, dali Mevmed, dali Mevmed aga! Vikum vika Marko dobar junak: Ela, ela, Tur~inke, devojko, da ti klajam edno lepo ime, dali An|a, dali An|elina!
AIF m.l. 1269, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na denot.
131
za edno kit~e ran bosilok! Ne e kit~e kako kit~e, to e bilo belo trn~e, belo trn~e magare{ko! Moma mom~e izlagala, za edna slamka r'ènica! Ne e slamka kako slamka, tuk' e bilo ma{ko dete, ma{ko dete, nojna z'lva, mila z'lva na ètva e, em si `nee, pesna pee, pesna pee za polno}a.
AIF m.l. 3428, s. @eleznica, Kratovsko; peat Cveta Stefanova i Jelica Dimitrova; snimila Vesna Matija{evi} (1990); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
132
za dva grozda, belo grozje! Toj ne bilo belo grozje, toj e bilo jagurida, prelaàlo i zemalo! ûvale se do godina, dal ni Gospot mu{ko dete, pa mi do{le bela crkva, ma{ko dete da si krstat! Pa minale preku voda, vodata e presu{ila, zaminale preku pole, poleto se zapalilo, zaminale preku gora, gorata se isu{ila! Pa oti{le bela crkva, devet popa zanemele, devet |aka oslepele, sve ikone popa|ale, deka bile brat i sestra.
AIF m.l. 1910; peat Elica Ristova i Mica Jakimova, rodeni vo selo Topolovi}, Kratovsko; snimil i de{ifriral Spase Georgievski (1972); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
133
preorala carevi drumovi, e~men see, ùto zlato `nee, r'` go see, belo srebro `nee, ov's see, ùta svila `nee! A seqani, seqani - du{mani, svi ojdoa caru na davija. A oj care, care jagumine, krivo sedi{, a pravo da sudi{, moma ore u gora zelena, preorala tvoite drumovi, e~men see, ùto zlato `nee, r'` go see, belo srebro `nee, ov's see, ùta svila `nee! E, seqani, seqani risjani, ja zemete momini volovi, ja zemete mominoto ralo, preorete momino orawe, posejte go sve bela p~enica, }e se rodi sve crna klastica!
AIF m.l. 1467, s. Kle~ovce, Kumanovsko; pee Gina Ilievska, rodena vo selo Podrìkow, Krivopalane~ko; snimil i de{ifriral Jovica Petru{evski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na denot.
134
da ne go vati rosata, da ti ogradi gajtanot!

AIF m.l. 1008, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro; pea~kite se ispravaat, go stavaat srpot na ramo i ja peat pesnata.
Majka na gosti da dojde, brateto da mi dovede, a tatko da ne doodi, na lo{o mesto me dade,
135 na goli ridi bez drva, na sui dolje bez voda, iz bunar voda da vadam, u legen da gu sipujem, u legen tatka da perem, na ~ekrk da go izvijam, na sixim da go posteqam, s's du{a da go isu{am.
AIF m.l. 2719, s. Ivankovci, Vele{ko; peat Jovanka Maneva i Borka \or| eva, rodeni vo s. Ogut, Krivopalane~ko; snimila Cvetanka Organxieva (1979); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na denot.
Majka na gosti da dojde, i brate da mi dovede, ja tate ìv da ne dojde, mnogo sam quta na tate, za{to me ovde odade, jo vija strani bez voda, iz bunar vodu da vadim, jod legen vodu nalivam, na mlado toske da peru,
136 na sixim da gi proveju, s's du{u da gi isu{u, s's lice da gi ogreju.

AIF m.l. 1466, s. Dovezence, Kumanovsko; peat Angelina i Zorka Milevi; snimil i de{ifriral Jovica Petru{evski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
sprema mene be}arina, nemam pari da te kupam! Pa i toj li da te u~am: prodaj trlo so s stado, prodaj lojze so s grojze, prodaj kowa so s sedlo, zemi pari kupi mene, vodi doma za nevesta!
AIF m.l. 3348, s. Dobrovnica, Krivopalane~ko; peat Milevka Cvetkovska (rodena vo 1929 god. vo Dobrovnica) i Stojanka Cvetkovska (rodena vo 1949 god. vo Meteèvo, Krivopalane~ko); snimila Tatjana Kali~anin (1987); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne, koga sonceto zao|a.
137
sprema mene be}arina, nemam pari, da te kupam! Pa i toj li da te u~am! Prodaj trlo so s stado, prodaj lojze so s grojze, prodaj kowa so s sedlo, zemi pari kupi mene, vodi doma za nevesta.
AIF m.l. 1557, s. Gorobinci, Svetinikolsko; peat Stojka i Milica Kocevi; snimil i de{ifriral Veselin Dodevski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
138
kamen se belee, grlo se lelee, ov~ar te do~ulo, od Neven planina, od visoki borje!
139
Den glava boli, den srce, den tenka polovina. Poleto mi se podo`na, mometo mi pristanalo. Majko le, stara maj~ice, dali se pole podo`na, dali se vino turilo, dali se maà' momite, dali se Stojan posvr{i?
AIF m.l. 1269, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na denot.
140
sos wowi dever najmali, da `nee bela, p~enica {to dvaes' d'na orawe, do pladne da gu do`nee. Stanala rano Petkana, stanala rano nevesta, izbawa mu{ko detence, otide poqe {iroko, ostavi dete u {avor, pa si po~nala da `nee. Do pladne gu e do`wala, otide doma Petkana, zabravi mu{ko detence. Devet je krave izmuzla, deseta bela Belana. Rikna si bela Belana za nejno ma{ko telence. Petkana se e setila za nejno ma{ko detence. Otide poqe {iroko da traì dete u {avor. U sre}a sretna dva vuka, i na Petkana govorat: Petkano, mlada nevesto, najdomo dete u {avor!
141 K't mu peleni cepevme, ono se milno smee{e, a k'da wego po~navme, pisna si dete da pla~e: Prokleta da si maj~ice, za{to se fa}a{ oblaga!75
AIF m.l. 3418, naselba Gorno Lisi~e, Skopje; pee Stojanka Angelova, rodena vo selo Podrìkow, Krivopalane~ko; snimila, de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska (1988); se pee popladne.
ne je na{e, no je tu|e, bosiqkovo, nevenovo, so bosiqok nasadeno, so neven je ogradeno! Do sred pole studna voda, a do voda malkoj mome, s'lzi to~e studne vode! Ozdol ide mlado mom~e,
75
Varijanta na ovaa pesna ima vo zbornikot na P. Mihajlov pod naslov: "Petkana se oblaga da po`xne niva" (Mihajlov 1924: str. 114, pesna br. 229).
142 okola vode vrano kow~e, da napoe studne vode.

AIF m.l. 3302; peat Jovanka Avramovska \or|ievska (rod. 1941 god. vo s. Luke, Krivopalane~ko, a od 1977 g. ìvee vo Kriva Palanka) i Qubica Cvetanovska (god. 1939 g., vo s. Luke, Krivopalane~ko, a od 1972 godina ìvee vo Kriva Palanka); snimila Vesna Matija{evi} (1987); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee koga ètvarite se vra}aat doma.
ogrejala tamo dole, tamo dole, ispod selo, ispod selo, ju livade, ju livade, do kladan~e, do kladan~e, ju topole, ju topole tri gwezdenca, ju gwezdenca tri pilenca. Edno poje pred ve~era, drugo poje po ve~era, tre}o poje bele zore. Toj {to poje pred ve~era, toja vika: "ve~erajte", toj {to poje po ve~era, toja vika: "legnuvajte", toj {to poje bele zore,
143 toja vika: "stanuvajte"!

AIF m.l. 3302; peat Jovanka Avramovska \or|ievska (rod. 1941 god. vo s. Luke, Krivopalane~ko, a od 1977 g. ìvee vo Kriva Palanka) i Qubica Cvetanovska (r. 1939 g., vo s. Luke, Krivopalane~ko, a od 1972 god. ìvee vo Kriva Palanka); snimila Vesna Matija{evi} (1987); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee koga ètvarite se vra}aat doma.
po svo pole i po na{e, i u pole tri topole, u topole tri gnezdiwa, u gnezdiwa tri piliwa: prvo poje pred ve~era, vtoro poje po ve~era, treto poje beli zori.
AIF m.l. 2042, s. Kneèvo, Kratovsko; peat Ruà, Ruìca i Qubica Nikolovi; snimil i de{ifriral Spase Georgievski (1973); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
144
prijdi, dojdi, priberi gu, em kozata, em momata, bate le, more, Stojane, bate le, Stojane, i! Teraj koza ju kozara, a momata ju ko{ara.
AIF m.l. 3431, s. Ketenovo, Kratovsko; pee Jana Stojanova so mladite nevesti od zabava; snimila Vesna Matija{evi} (1990); melografirala i de{ifrirala Rodna Veli~kovska; se pee koga ètvarkite se raspoloèni, osobeno pri krajot na ètvata; peeweto im pomaga so toa {to "im dava sila" na ètvarite da izdràt do kraj.
145
nikade se ne vidomo, sal edna{ke tamo dole, tamo dole ispod selo, ispod selo u livade, u livade pod orase. Ne{to malko postojamo, postojamo, podumamo, od ogrevak do zaodak. Kow~eto mi kov isfrqi, stomnite mi kajmak fanaa! Majka ti te povikuje: Ajde, Donke, doma dojdi!
AIF m.l. 3348, s. Dobrovnica, Krivopalane~ko; peat Milevka Cvetkovska (r. 1929, vo s. Dobrovnica) i Stojanka Cvetkovska (r. 1949, vo s. Meteèvo); snimila Tatjana Kali~anin (1987); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee popladne pred da zajde sonceto.
146
nikako se ne vidomo, s'l edn'{ se sosretnavme, tamo dole ispod selo, ispod selo u livade, u livade do kladen~e. Ne{to malko postojamo, od ogrevak do zaodak. Stomnite se raskisnaja, lejkite n& lastar pu{tija!
AIF m.l. 3418, naselba Gorno Lisi~e, Skopje; pee Stojanka Angelova, rodena vo selo Podrìkow, Krivopalane~ko; snimila, de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska (1988); se pee pred da zajde sonceto.
147
ru~eko' da go donesi, pod senka da n odvedi!76

AIF m.l. 1008, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne, za vreme na ru~ek; pesnata ètvarkite ja peele "od maka" bidej}i se ru~alo na è{koto sonce; imeno, Turcite ne im dozvoluvale da ru~aat pod senka.
pu{ti me, brat~e, do doma da ojdam!
76
Varijanta na ovaa pesna ima vo zbornikot na Stoilov 2000: str. 127, pesna br. 97.
148 Ne te pu{tam, Dano, ima kr{ da bere{, svetot mi kaùje tebe te lagalo! Laga, laga, brate, koj mi te izlaga, koj mi te izlagal i toj du{a nemal.
AIF m.l. 1552, s. Dolni Disan, Negotinsko; peat Petra Trajkova i Quba Ilieva od s. Ro`den; snimil Kiro Andonov (1970); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na ètvata.
site 'i davale za edna Kaurka, Kaurka mirisat k'o kitka bosilek, Tur~inka mirisat k'o lo`je vareno.
AIF m.l. 1003, s. Slansko, Pore~e; pee Cvetanka Pen~eska; snimil Milan Risteski (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
toplo simit~e od vurna, presno sirewe ba~ilsko.77
77
Varijanta na ovaa pesna ima vo zbornikot na Stoilov 2000: str. 128, pesna br. 98.
149
AIF m.l. 1008, s. Gostira`ni, Prilepsko; pee Projka Momiroska; snimila Gorica Risteska (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee nautro pred pojadok; ètvarkite gi ostavaat rakatkite, go stavaat srpot na ramo i otpejuvaat eden stih od pesnata; vedna{ potoa se navednuvaat i prodolùvaat da `neat; po nekolku minuti devojkite pak se ispravaat i prodolùvaat da ja peat vtorata melostrofa.
tvoja niva e golema, ama tu|i se argati. Toj do nego kriva {ija, toj do nego ùt karaviq, toj do nego cve}e ruà, toj do nego |ul trendafil.
AIF m.l. 1717, s. Ketenovo, Kratovsko; pee Desa Andreeva; snimil i de{ifriral Arsen Krstevski (1970); melografirala Rodna Veli~kovska; se pee vo tekot na denot; pesnata e so izrazeno humoristi~na nota.
150
Vrukina, mamo, tu`nina, tu`nina, mamo, vrukina, do~uj me, mamo, ta dojdi, mukite da ti iskaàm! Na raci ma{ko detence, na glava ru~ok da nosam, zo{to me, mamo, omaì, na te{ka ku}a bogata, da stanam rano sabajle, da mesam devet poga~i, do devet kravi d'izmuzam, ramni dvorove da smetam, da izbawam ma{ko detence, da isperam beli peleni, da ka~am ru~ek na glava, da uvrzam dete na ramo, da idam bosa na ètva, kaj tova pole {iroko, gulemi nivje gazdinske, ne moàm posta da teram.
AIF m.l. 1279, s. Kozjak, [tipsko; pee Dobrina Gligorova, rodena 1933 god. vo s. Vrsakovo, [tipsko; snimile Toma Batev i Ilija Zdravev (1969); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee na pladne koga vladee nepodnosliva letna gore{tina.
151
Ja ne sam ru~alo, ne da ve~eram, ja te tebe ~ekam od lov da mi dojde{, lov da mi donese{ polska erebica, polska erebica, morska prepelica! AIF m.l. 2720, s. Xidimirci, Vele{ko; pee Suta Vasileva Ordeva; snimila Cvetanka Organxieva (1979); de{ifrirala i melografirala Rodna Veli~kovska; se pee preku den.
II. RE^NIK na tu|i i pomalku poznati zborovi vo tekstovite na ètvarskite pesni*
A aga - turski feudalen gospodar alaxa - {arena tkaenina altan, alt'n - zlaten, zlatna anama, an'ma - turska gospo|a aramija - razbojnik argat - naemen rabotnik, obi~no vo zemjodelieto, ètvar armasan - veren asker - vojska B banica - pita belopeta - so beli peti, bosonoga blago - mle~ni proizvodi bungur-~orba - eftino jadewe, se sluì na ètva V vakol (za ìvotni) - obi~no bel so crni damki okolu o~ite; vakli ovci vetroganec - vid trn
Ovie zborovi se sre}avaat vo pesnite, a tolkuvawata se od slednite dela: Re~nik na makedonskiot jazik, I-III, Skopje, Institut za makedonski jazik, 1961, A. [kalji}, Turcizmi u srpskohrvatskom jeziku, Sarajevo, Svjetlost, 1973 i Re~nik na makedonskata narodna poezija, Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje, I (1983), II (1987).
214 v'stan - fustan G glamwa - zagoreno drvo guveet - gleda ponizno nadolu (obi~no za mlada nevesta) D davija - tu`ba dilber - sakana domle < dovlet - bogatstvo, blagosostojba, ovde sre}a E ergen - neènet mlad ~ovek Z zaman - nekoga{, vo ona vreme J jagurida - sitno, kiselo grozje jaìca, juìca - jaè napraveno od 'ràna slama so koja se vrzuvaat snopovite K kale{anka, kale{vica - crnka, bruneta kale{anka nevesta kale{at - crnomuren kandisaj - pristani Katun E|upci - crni Cigani kerdosa - zema za èna kiraxija - prevoznik kiska - kitka, buket koxa - mnogu; golem kramar - nadzornik kukaja (min. vr.) - zatvora{e L lago - jezero
215 lisnik - stog od {umsko lisje za prehrana na dobitokot vo zima lo`je - koì so debel sloj mast ili loj M mi(v)ski sapun - sapun za miewe lice N nastojnik - nadzornik ne klasajte - nemojte da go rasturate klasjeto ni{anlija - obeleàn, ovde hendikepiran noì - noìci O oblaga - oblog P pazana - zabraneta (livada, niva) petoprs', petoprst - vid cve}e piper - piperka povelxija - nadzornik povjasajte - pobrzajte polaza, polez - veruvawe vo dobar po~etok i uspe{en kraj na rabotata ako nekoj sre}en ~ovek im izleze "vo sre}a" koga ètvarite prvpat trgnuvaat na ètva polog - kup~e od o`neano ìto koe se sostoi od nekolku rakatki polo|ar - ètvar koj gi sobira "polozite" postavnica - devojka ili èna koja ja tera postata postanale (min. vr.) - se izmorile postaxija - onoj koj ja vodi postata R rakatka - grst o`neano ìto redena - livada remenika - vid cve}e ruba - ali{ta, obleka rukavenka, rukatka - grst o`neano ìto ru~ila (min. vr.) - zboruva{e, govore{e, kaùva{e ru~uvawe - prva poseta na ètvata na nekoj od strana (obi~no toj e polazenikot i ostava pari na ètvarite) S
216
saja - vid ènska obleka sejmen - policaec vo osmanska Turcija sen (tur.) - ti sinxir - lanec sixim - kanap slodoi (mno`.) - posta suba{a - turski policiski oficer T terzija - kroja~ toska - vrsta ma{ka bela obleka trendafil - roza troskoi (mno`.) - vid treva tuqben - vel, prevez U uìca - jaè napraveno od 'ràna slama so koja se vrzuvaat snopovite F f'stan - fustan ^ ~ardak - balkon, veranda ~ar{ija - trgovski del na gradot ~orbaxi, ~orbaxija - bogat ~ovek, bogata{ [ {avor - vrsta meka trska {iklo - so yvon~iwa i praporci; {iklo sedlo
III. KLASIFIKACIJA NA PESNITE
1. Klasifikacija na pesnite spored vidovite i prilikite vo koi se izveduvaat za vreme na ètvata
Pesni koi se peat 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. koga zapo~uva ètvata ("na za`nevawe") 27, 51 nautro 17, 18, 23, 24, 29, 42, 43, 55, 62, 84, 94, 117 nautro, za vreme na pojadokot 79 na uìna (koga neboto e obla~no) 93 pred pladne 118 na pladne 6, 12, 13, 21, 25, 37, 38, 39, 45, 46, 54, 76, 81, 100, 101, 102, 103, 104, 105 po pladne 4, 30, 31, 33, 34, 52, 69, 90, 96, 98, 107, 111, 112, 113, 115 vo tekot na ètvata (bez nekoj poseben povod) 1, 2, 3, 5, 8, 10, 11, 15, 16, 19, 20, 28, 35, 36, 40, 41, 44, 47, 48, 50, 56, 58, 59, 60, 61, 63, 64, 66, 67, 68, 72, 77, 78, 80, 82, 83, 86, 87, 91, 92, 106, 108, 109, 110, 114, 116, 119, 120 9. koga zao|a sonceto 32, 65, 74, 75, 99 10. koga ètvarite se vra}aat doma ("pute{ke", "poputni~ke") 9, 14, 22, 57, 70, 71, 85, 95 11. koga ètvarite preminuvaat od edna vo druga niva 49 12. koga se `nee pokraj pat 88, 89 13. koga }e zaladi 26, 53 14. pri samiot kraj na ètvata 6, 73, 97
2. Klasifikacija na pesnite spored mestata na snimawe
Amzabegovo, Svetinikolsko 39 Blizanci, Kratovsko 9, 27, 100, 104 Brusnik, Negotinsko 28, 50
Varo{ (kaj Prilep) 3 Gabrevci, Radovi{ko 87, 110, 118
180 Gorobinci, Svetinikolsko 16, 66 Gostira`ni, Prilepsko 4, 14, 19, 25, 26, 31, 36, 38, 49, 55, 57, 58, 62, 67, 68, 76, 79, 83, 93, 95, 107, 114, 116, 117
Dedino, Radovi{ko 46 Dimonce, Kratovsko 43 Dobrovnica, Krivopalane~ko 65, 74, 84, 88, 90, 94, 99 Dovezence, Kumanovsko 15, 35, 56, 64, 96 Dolni Disan, Negotinsko 76 Dolni Stubol, Probi{tipsko 1, 30 @eleznica, Kratovsko 59, 101, 115 Zavoj, Ohridsko 40 Ivankovci, Vele{ko 108 Iì{te, Pore~e 92 Karamani, Bitolsko 41 Ketenovo, Kratovsko 6, 24, 73, 80, 97 Kle~ovce, Kumanovsko 61 Kneèvo, Kratovsko 44, 52, 72, 91, 103 Kozjak, [tipsko 81 Kon~e, Radovi{ko 29, 54 Kowuh, Kratovsko 113 Kore{nica, Negotinsko 10, 13, 21, 33, 86 Kratovo 34, 105 Lubnica, Radovi{ko 87, 110
218 Luke, Krivopalane~ko 22, 51, 70, 71, 85 MalaCrcorija, Krivopalena~ko 17, 18 Malino, Svetinikolsko 23, 53 Meteèvo, Krivopalane~ko 65, 74, 88, 90, 99 Mu{kovo, Kratovsko 42 Neìlovo, Kratovsko 109 Ogut, Krivopalane~ko 63, 120 Piperovo, [tipsko 8, 45, 106 Podare{, Radovi{ko 112 Podrìkow, Krivopalane~ko 11, 47, 69, 75 Psa~a, Krivopalane~ko 89 Pusta Reka, Kru{evsko 7, 37 P~iwa, Kumanovsko 32 Rankovce, Krivopalane~ko 12, 102 Robovo, Strumi~ko 5, 20 Slansko, oblast Pore~e 2, 48, 78 Topolovi}, Kratovsko 60 Trabotivi{te, Del~evsko 111 T'lminci, Krivopalane~ko 98 Xidimirci, Vele{ko 82, 119
3. Klasifikacija na pesnite po oblasti
Bitolsko 41 Vele{ko 82, 108, 119 Del~evsko 111 Kratovo 34, 105 Kratovsko 6, 9, 24, 27, 42, 43, 44, 52, 59, 60, 72, 73, 80, 91, 97, 100, 101, 103, 104, 109, 113, 115 Krivopalane~ko 11, 12, 17, 18, 22, 47, 51, 63, 65, 69, 70, 71, 74, 75, 84, 85, 88, 89, 90, 94, 98, 99, 102, 120 Kru{evsko 7, 37
Kumanovsko 15, 32, 35, 56, 61, 64, 97 Negotinsko 10, 13, 21, 28, 33, 50, 77, 86 Ohridsko 40 Pore~e (oblast) 2, 48, 78, 93 Prilepsko 3, 4, 14, 19, 25, 26, 31, 36, 38, 49, 55, 57, 58, 62, 67,
219 68, 76, 79, 83, 93, 95, 107, 114, 116, 117 Probi{tipsko 1, 30 Radovi{ko 29, 46, 54, 87, 110, 112, 118 Svetinikolsko 16, 23, 39, 53, 66 Strumi~ko 5, 20 [tipsko 8, 45, 81, 106
IV. REGISTRI
1. Registar na pea~kite
Angelova, Stojanka 11, 47, 69, 75 Andreeva, Desa 24, 80 Arsovska, Zorka 15, 35 Blaèva, Blaga 39 Blaèva, Lenka 118 Vasileva, Violeta 118 Veli~kova, Zlata 51, 84 Vitanova, Verka 117 Gligorova, Dobrina 81 Golubovska, Danica 32 Gu{irova, Boàna 46 Gu{irova, Ruà 46 Deanovska, Roska 17, 18, 84, 94 Dimitrievska, Vetka 12, 102 Dimitrova, Jelica 59, 101, 115 Dimitrova, Qubica 17, 18, 84, 94 Dobreva, Agna 8, 106 Draganova, Dobrila 28 \or|ieva, Borka 63, 108, 120 \or|ieva, Tatjana 10, 12, 13, 87, 110 \or|ieva, Trajanka 21, 33, 86 \or|ievska, Jovanka Avramovska 22, 70, 71 \or|ievska, Stojna 98 Ilieva, Janinka 51, 85 Ilieva, Quba 76 Ilievska, Gina 61 Jakimova, Mica 60 Ja~eva, Blaguna 39 Jovanova, Rajna 29, 54 Kameva, Fida 8, 106 Kitanova, Dara 91, 103 Kocevi, Stojka i Milica 16, 66
Krsteva, Angelina 15, 35 Krsteva, Gena 45 Lazareva, Lena 29, 54 Qubeva, Strahilka 34 Maneva, Jovanka 63, 108, 120 Markovska, Vasilka 41 Markovska, Strebra 7, 37 Mijalkova, Draga 105 Milevi, Angelina i Zorka 56, 64, 96 Milenkovska, Yvezda 40 Miteva, Trajana 50 Mladenova, Tana 29, 54 Momiroska, Projka 4, 14, 19, 25, 26, 31, 36, 38, 49, 55, 57, 58, 62, 67, 68, 76, 79, 83, 93, 95, 107, 114, 116, 117 Naceva, Dilbera 45 Nedelkovska, Evrona 42 Nikolova, Qubica 91, 103 Nikolova, Ruà 91, 103 Nikolova, Saveta 5, 20 Nikolovi, Ruà, Ruìca i Qubica 52, 72 Ordeva, Suta Vasileva 82, 119 Pan~eva, Dobrinka 8, 106 Pen~eska, Cvetanka 2, 48, 78 Petrova, Bosilka 109 Risteska, Menka 3 Ristova, Elica 60 Ristovska, Draga 98 Sandeva, Nevenka 34 Stefanova, Todorka 10, 13, 21, 33, 86, 87, 110 Stefanova, Cveta 59, 101, 115
178 Stojanova, Zorka 21, 33, 86 Stojanova, Jana 6, 43, 73, 97 Stojanova, Milka 10, 12, 13, 87, 111 Tasevska, Pandurka 113 Tasevski, Mitra i Stojna 23, 53 Toneva, Stojka 105 To{eva, Elenka 46 Trajanova, Danica 1, 30 Trajkova, Pavlina 39 Trajkova, Petra 77 Trpeska, Stojanka 92 Cvetanovska, Qubica 22, 70, 71 Cvetkovska, Milevka 65, 74, 88, 90, 99 Cvetkovska, Stojanka 65, 74, 88, 90, 99 [ipnikovska, Lenka 7, 37
2. Registar na snimatelite na pesnite
Anastasov, Pero 1, 30 Andonov, Kiro 77 Batev, Toma 82 Bicevski, Trpko 51, 86 Vasilev, Stojan 10, 13, 21, 33, 86 87, 110 Veli~kovska, Rodna 11, 47, 69, 75 Gramatikov, Milutin 98 Dimitrovski, Du{ko 23, 53 Dodevski, Veselin 16, 66 \or|iev, \or|i 29, 39, 41, 45, 46, 54, 118 \eor|ievski, Spase 34, 52, 60, 72, 91, 103, 109 Em{ov, Pane 8, 28, 50, 106 Zdravev, Ilija 82 Kali~anin, Tatjana 9, 27, 44, 65, 74, 88, 90, 99, 100, 104, 105, 112 Kar~ovska-Stankovi}, Verica 17, 18, 84, 94
Kotev, Ivan 5, 20 Krstevski, Arsen 24, 80, 113 Matija{evi}, Vesna 6, 12, 22, 42, 43, 59, 70, 71, 73, 97, 101, 102, 115 Nikolov, Nikola 13, 21, 33, 86 Organxieva, Cvetanka 63, 82, 108, 119, 120 Pajtonxiev, Gan~o 89 Petru{evski, Jovica 15, 35, 56, 61, 64, 96 Risteska, Gorica 4, 14, 19, 25, 26, 31, 36, 38, 49, 55, 57, 58, 62, 67, 68, 76, 79, 83, 93, 95, 107, 114, 116, 117 Risteski, Milan 2, 3, 48, 78, 92 Stefanovski, Pece 7, 37 Sterjovski, Petar 40 Stojanovi}-Lafazanovska, Lidija 32 Uzunski, Dimitar 111
3. Registar na de{ifrantite na pesnite
Anastasov, Pero 1, 30 Vasilev, Stojan 10, 13, 21, 33, 87, 88, 111
Veli~kovska, Rodna 2, 4, 6, 9, 11, 12, 14, 17, 18, 19, 22, 25, 26, 27, 29, 31, 32, 35, 36, 38, 39,
40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 51, 54, 55, 57, 58, 59, 62, 63, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 81, 82, 83, 84, 85, 88, 90, 92, 93, 94, 95, 97, 99, 100, 101, 102, 104, 105, 107, 108, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120 Dimitrovski, Du{ko 23, 53 Gramatikov, Milutin 98 Dodevski, Veselin 16, 66
186 Em{ov, Pane 8, 28, 50, 106, \eor|ievski, Spase 34, 52, 60, 72, 91, 103, 109 Kotev, Ivan 5, 20 Krstevski, Arsen 24, 80 Nikolov, Nikola 13, 21, 33, 86 Petru{evski, Jovica 15, 35, 56, 61, 64, 96 Prodanov, Risto 89 Risteski, Dragan 48 Stefanovski, Pece 7, 37
4. Registar na melografite na pesnite
Veli~kovska, Rodna 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 14, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83,
85, 86, 87, 88, 90, 91, 92, 93, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120 Kar~ovska-Stankovi}, Verica 17, 18, 84, 94 Linin, Aleksandar 7, 37 Firfov, @ivko 89
224 5. Registar so magnetofonskite lenti od koi se crpeni pesnite* 186 89 (1957) 691 7, 37 (1968) 876 113 (1969) 1003 2, 48, 78, 92 (1969) 1008 31, 38, 49, 55, 62, 67, 76, 79, 117 (1969) 1269 4, 14, 26, 36, 57, 58, 68, 83, 95, 114, 116 (1970) 1270 19, 25, 93, 107 (1970) 1276 5, 20 (1970) 1279 81 (1969) 1280 8, 28, 50, 106 (1970) 1398 10, 87, 110 (1970) 1401 111 (1969) 1465 15, 35 (1970) 1466 56, 64, 96 (1970) 1467 61 (1970) 1487 13, 21, 33, 86 (1970) 1489 1, 30 (1970) 1549 3 (1970) 1552 77 (1970) 1557 16, 66 (1970) 1697 98 (1969) 1717 24, 80 (1970) 1733 40 (1971) 1910 34, 60 (1972) 1911 109 (1972) 2042 52, 72 (1973) 2043 91, 103 (1973) 2149 23, 53 (1971) 2648 41 (1978) 2705 39, 45 (1979) 2706 118 (1979) 2707 46 (1979) 2708 29, 54 (1979) 2719 63, 108, 120 (1979) 2720 82, 119 (1979) 2824 112 (1981) 3113 12 (1984)
*
3114 102 (1984) 3118 51, 85 (1984) 3186 17, 18, 84, 94 (1986) 3302 22, 70, 71 (1987) 3348 65, 74, 88, 90, 99 (1987) 3406 44, 105 (1990) 3368 9, 27, 100, 104 (1989) 3418 11, 47, 69, 74 (1988) 3426 42 (1990) 3428 59, 101, 116 (1990) 3429 43 (1990) 3431 6, 73, 97 (1990) 3451 32 (1992)
masnite broevi ja ozna~uvaat magnetofonskata lenta, a kurzivniite redniot broj na pesnite vo knigata; brojot vo zagrada ja ozna~uva godinata na snimawe na lentata.
187
VII. BIBLIOGRAFIJA
1. IZVORI I GRA|A KRATENKI AIF - Arhiv na Institutot za folklor "Marko Cepenkov" Skopje. m.l. magnetofonska lenta
2. STRU~NA LITERATURA
A)
KIRILICA
Aleksandrova, Bor/na. 1990. "Za muzikalni/ ezik na pesnite, svrxzani s leten zemedelski trud" (po materiali ot Blagoevgradska obqina), Pirin pee 85, izsledvani/ i materiali, Sofi/, BAN, Institut za folklor - Etnografski institut s muzej: 107-110. Aneli, Magdalena. 1978. "Prilog prou~avawu maarskih ètela~kih pesama". Vo: Rad XVI-og kongresa SUFJ na Igalu 1969, Cetiwe: 203-208. Antonijevi, Dragoslav. 1978. "@etela~ko narodno stvarala{tvo u Srba". Vo: Rad XVI-og kongresa SUFJ na Igalu 1969, Cetiwe: 151-156. Asaf\ev, B. 1932. Muzykal\na/ forma kak proces, Moskva "Muzgiz" : 32. Bicevski, Trpko. 1973: "Obrednata pesna vo Ki~evsko", Narodno
234
stvarala{tvo - Folklor, sv. 65, januar-mart, Beograd, Bicevski, Trpko. 1974. "Kon soodnosot pome|u tekstot i melodijata vo makedonskata narodna pesna. Vo: Makedonski folklor, VII/14, Skopje: 195-200. Bicevski, Trpko. 1986. Dvoglasjeto vo SR Makedonija, Posebni izdanija, kn. 11, Skopje: Institut za folklor "Marko Cepenkov". Bolonev - Mel\nikov 1981 - F.F. Bolonev, M.N. Mel\nikov: "Po]zi/ zemledel\~eskih prazdnikov", Kalendarno-obr/dova/ po]zi/ sibir/kov, Akademi/ nauk SSSR, Novosibirsk: Izdatel\stvo "Nauka". Vasiqevi, Miodrag A. 1953. Jugoslovenski muzi~ki folklor, II, Makedonija, Beograd: Prosveta. Vasiqevi, Miodrag A. 1960. Narodne melodije Leskova~kog kraja, Beograd: SAN, Posebna izdawa, kwiga CCCXXX, Muzikolo{ki institut, kwiga 11. Verkovi}, Stefan I. 1961. Makedonski narodni pesni, Redakcija i predgovor Kiril Penu{liski, Skopje: "Ko~o Racin": 174. Verkovi}, Stefan I. 1985. Makedonski narodni umotvorbi, 1, @enski pesni, podgotvil i redaktiral Kiril Penu{liski, Skopje: Makedonska kniga. Vidoeski, Boìdar. 1997. "Dijalektite na makedonskiot jazik (dene{nata sostojba i istoriskiot razvoj)", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU: 31-46. Vlahovi, Petar. 1973. "Etni~ki procesi u Makedoniji", Glasnik Etnografskog muzeja u Beogradu, kw. 36, Beograd: 15-16. Vukievi-Zaki, Mirjana. 1994/95. "Bordun u muzi~koj tradiciji Zaplawa", Beograd: SOKJ, Novi zvuk, Internacionalni ~asopis za muziku, 4-5: 12. Golemovi, Dimitrije O. 1983. "Novije seosko dvoglasno pevawe u Srbiji", Glasnik Etnografskog muzeja u Beogradu, Beograd: str. 124. Golemovi, Dimitrije O. 1997. "'Rad' sa tekstom u pesmi - razvoj ili degradacija narodnog pevawa?", Simpozijum "Mokraw~evi dani "1994-1996, Negotin: 237-246. Golemovi, Dimitrije O. 1997. "Srpsko dvoglasno pevawe", I, Oblici - poreklo - razvoj, Novi zvuk, Internacionalni ~asopis za muziku, 8, Beograd: SOKJ: 12-16. Golemovi, Dimitrije O. 2000. Refren u narodnom pevawu: od obreda do zabave, Bijeqina, Bawa Luka: Renome, Beograd: Akademija umetnosti, @elnid. Gruber, R. I.: 1965, Vseobqa/ istori/ muzyki, Moskva: 34-40.
235
Devi, Dragoslav. 1986. Narodna muzika Draga~eva - Oblici i razvoj, Beograd: Fakultet muzi~ke umetnosti. Dùdèv, St. 1970. Bxlgarska narodna muzika, Sofi/. oriev, ori M. 1985. Makedonsko narodno pevawe sa uzvikivawem (doktorska disertacija), Beograd: Fakultet muzi~ke umetnosti. \or|iev, \or|i. 1969. "Formalni strukturi na refrenskite melodii vo makedonskite narodni pesni ". Vo Makedonski folklor, II/34, Skopje: 299-304. \or|iev, \or|i. 1978. "Osobenosti na ètvarskite pesni od Makedonija", Rad XVI-og kongresa SUFJ na Igalu 1969, Cetiwe: 239-247. \or|iev, \or|i. 1984. "Orientalizmite i nivnata korelacija so nekoi muzi~ki karakteristiki na turskite narodni pesni do s. Kon~e i Topolnica, Radovi{ko". Vo Makedonski folklor, XVII/34, Skopje: 213. Etnogeneza 1997 - Branko Panov, Galaba Palikru{eva i Mihailo Apostolski, "Etnogeneza na makedonskiot narod", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU. Etnologija na Makedoncite 1997 - Galaba Palikru{eva, "Razvojot na makedonskata etnologija", Boìdar Vidoeski, "Dijalektite na makedonskiot jazik (dene{nata sostojba i istoriskiot razvoj)", \or|i Zdravev, "Tipologizacija i klasifikacija na makedonskite narodni nosii", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU. @etela~ko narodno stvarala{tvo. 1978. Rad XVI-og kongresa SUFJ na Igalu 1969, Cetiwe: 151-247. Zaharieva, Svetlana. 1984. "Kxm vxprosa za proishoda na mnogoglasieto", Blgarsko muzikoznanie, VIII/1, Sofi, BAN: 70-72. Zdravev, \or|i. 1997. "Tipologizacija i klasifikacija na makedonskite narodni nosii", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU: 177-184. Zemcovski, Izaqij. 1968: "Prilog pitawu strofike narodnih pesama", Narodno stvarala{tvo - Folklor, VII, sv. 25, Beograd: 61-69. Ze~evi, Slobodan. 1978. "Boìja brada", Rad XVI-og kongresa SUFJ na Igalu 1969, Cetiwe: 161-165. Ikonomov, Vasil. 1895.: Sbornik ot staronarodni umotvoreni/, Pesni iz Debarsko, Ki~evsko i Ohridsko, Solun. Karanlykov, L. 1972. "O nekatoryh muzikal\nyh osobennost/h [opskoj dvuhglasnoj pesni", Slav/nskij muzikal\nyj folklor, Moskva: Muzyka: 163-167.
236
Karaxi, Vuk Stefanovi. 1964. O srpskoj narodnoj poeziji, Beograd: Prosveta: 157-158. Kaufman, Nikolaj. 1968: Bxlgarskata mnogoglasna narodna pesen, Sofi/. Kaufman, Nikolaj. 1976. Bxlgarskata svatbena pesen, Sofi/. Kitevski, Marko. 1977. "Letni obi~ai od Debarca (Ohridsko)". Vo Makedonski folklor, X/19-20, Skopje: 163-167. Kitevski, Marko. 1989. Prilozi za makedonskiot folklor, Skopje: Kultura Kitevski, Marko. 1997. "Makedonski prazni~ni obi~ai", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU: 223-246. Konstantinov, Milo{. 1982. "Etni~ka teritorija na Makedoncite", Etnolo{ki pregled, 17, Beograd: 43. Konstantinov, Milo{. 1992. "Makedonci", Narodite na svetot, kn. 6, Skopje: "Maring": 153. Kravcov, Nikolaj I. 1976. Slav/nskij fol\klor, Moskva. Kratovskiot zbornik 2000. Efrem Karanov, Kratovski zbornik, redakcija Blaè Petrovski, Skopje: Institut za folklor "Marko Cepenkov". Latkovi, Vido. 1987. Narodna kwièvnost, I, Beograd, "Nau~na kwiga". Mako[ina, T. S. 1982. "Il\in den\ i Il/ - prorok v narodnyh predstavleni/h i fol\klore Vosto~nyh Slav/n", Obr/d i obr/dovyj fol\klor, Moskva: 88. Miladinovci. 1962. Zbornik (1861-1961), @etvarski pesni od Prilep, pesna broj 654, Skopje, "Ko~o Racin": 460. Miladinovci, Dimitrija i Konstantin. 1983. Zbornik na narodni pesni, pod redakcija na Haralampie Polenakovi} i Todor Dimitrovski, Skopje: Makedonska kniga: 654. Mikitenko, Oksana. 1997. "Folklor i/ili moderna kultura: propast ili nove perspektive" Izuzetnosti i sapostojawe, V Meunarodni simpozijum - Folklor, muzika, delo, FMU, Beograd: 210-215. Mify narodov mira. 1982.T. 1, Moskva: 178-180. Mihajlov, Pan~o. 1924. Bxlgarski narodni pesni ot Makedoni/, Sofi/: Qipskoto Blagotvorno Bratstvo, Pe~atnica "Sv. Kliment". Mladenovski, Simo. 1977. "@etvarskite narodni obi~ai i pesni od Kumanovsko", Beseda, 11-12, Kumanovo. Molerovi, Brat/ Dimitxr i Kostadin G. 1954. "Narodopisni materiali ot Razlo`ko", Sbornik za narodni umotvoreni/ i narodopis, XLVIII, Sofi/: 98. Nikodinovski, Trajan. 1974: Narodni pesni od Ohridsko, Ohrid.
237
Nikodinovski, Trajan. 1977. "Letnite obredni pesni vo Debarca (Ohridsko)". Vo Makedonski folklor, X/19-20, Skopje: 169177. Nikoli}, Ilija. 1976. Pregled na makedonskite narodni pesni vo Etnografskata zbirka na Arhivot na Srpskata akademija na naukite i umetnostite(1860-1960), Posebni izdavija, kniga 2, Skopje: Institut za folklor: 218. Nikoli, Ilija. 1978. "@etela~ke narodne pesne Isto~ne Srbije i wihovo mesto u poeziji Ju`nih Slovena", Rad XVI-og kongresa SUFJ na Igalu 1969, Cetiwe: 194-201. Nikolov, Velimir. 1960. "Zemjodelstvoto i obi~aite svrzani so zemjodelskata rabota vo Kumanovo", Glasnik na Etnolo{kiot muzej, 1, Skopje. 267-368. Nikolov, Velimir. 1997 "Narodnoto stopanstvo vo Makedonija", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU. Olevska, Rodna. 1984. "Prilog kon prou~uvaweto na koleblivite tonovi vo obrednite pesni vo nekolku sela od Radovi{ko", Zbornik od XXXI kongres na ZFJ, Radovi{: 107-111. v. Veli~kovska, Rodna Olevska, Rodna. 1990. "Muzi~kite osobenosti na pesnite od repertoarot na narodnata pea~ka Milica Andreeska od s. Dolno Kru{je, Pore~e", Makedonski folklor, XXIII/45, Skopje: 87-153. Palikru{eva, Galaba. 1997. "Etnosite i etni~kite grupi vo Makedonija", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU: 11-14. Palikru{eva, Galaba. 1997. "Razvojot na makedonskata etnologija", Etnologija na Makedoncite, Skopje: MANU: 7-10. Pa[ina, O.A. 1998. Kalendarno-pesennyj cikl u vosto~nyh slav/n, Moskva. Penu{liski, Kiril - Harlampije Polenakovi - Firfov @ivko. 1964. "Folklor Makedonije", Rad VII-og Kongresa SFJ u Ohridu 1960, Ohrid. Penu{liski, Kiril. 1980. Male{ i Pijanec III (Male{evski folklor), Skopje: MANU. Petrov, G. 1896. Materiali po izu~vanieto na Makedoni, Sofi. Popova, Fanija. 1975. Motivot na rodoskrvnata qubov vo narodnata poezija na ju`noslovenskite narodi (magistarski trud), Skopje: Filolo{ki fakultet. Primovski, Atanas. 1962. "Trudovo-pominx~ni pesni, Vo: Bxlgarsko narodno tvor~estvo, tom VIII, Sofi/: "Bxlgarski pisatel": 5-22.
238
Radinovi, Sawa. 1993. Staro dvoglasno pevawe Zaplawa (magistarski rad), Beograd: Fakultet muzi~ke umetnosti. Re~nik na makedonskata narodna poezija. I (1983), II (1987). Skopje: Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov". Re~nik na makedonskiot jazik, I-III. 1961.Skopje: Institut za makedonski jazik. Sazdov, Tome. 1988. Makedonskata narodna knièvnost, Skopje: Kultura. Svetieva, Aneta. 1997. "Stoèrot kako kultno mesto i doma{en drven idol vo obredite, obi~aite i veruvawata kaj Makedoncite", Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija: Istorija na kulturata na Makedonija, Prilozi za istraùvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija", kniga 6, Skopje: MANU: 53-63. Smokvarski, \or|i . 1997. "Arhai~noto dvoglasno burdonsko peewe vo makedonskata narodna muzika", u: Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija: Istorija na kulturata na Makedonija, Prilozi za istraùvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija", kniga 6, Skopje: MANU: 151-160. Spirovska, Leposava. 1977. "Veruvawa i obi~ai okolu ètvata", Makedonski folklor, X/19-20, Skopje: 111-114. Srpski mitolo{ki re~nik 1970 - [. Kuli{i, P. @. Petrovi i N. Panteli, Srpski mitolo{ki re~nik, Beograd: Nolit. Stoilov, Anton P. 2000. Makedonski narodni umotvorbi, sostavil i redaktiral Marko Kitevski, Skopje: Institut za makedonska literatura. Stojanovi} - Lafazanovska, Lidija. 2001. HOMO INITIATUS: Fenomenot na inicijacijata vo makedonskata narodna knièvnost, Skopje: Institut za folklor "Marko Cepenkov", Posebni izdanija, kniga 36. Tanovi, Stevan. 1927. "Srpski narodni obi~aji u eveliskoj kazi", @ivot i obi~aji narodni, kw. 16, Srpska Krawevska Akademija, Srpski etnografski zbornik, Beograd-Zemun: 335-336. Todorova, Liljana. 1999. "Interferencii me|u sinkreti~noto bogatstvo na folklorot i estetskite iskustva na moderniot makedonski dramski iskaz", Folklornite impulsi vo makedonskata literatura i umetnost na HH vek, Komparativno prou~uvawe na makedonskata literatura i umetnost vo HH vek, tom 4, Skopje, MANU: 123-134. Filipovi, Milenko S. 1937. "Etni~ke prilike u Ju`noj Srbi-
239
ji", Spomenica dvadesetpetogodi{wice osloboewa Ju`ne Srbije 1912-1937, Skopqe: 434-439. Filipovi, Milenko S. 1939. Obi~aji i verovawa u Skopskoj kotlini, Srpski etnografski zbornik, kw. LIV/24, Beograd: SKA. Firfov, @ivko. 1960. "Kolektivno vokalno muzicirawe u Makedoniji", Rad V kongresa SFJ (Zaje~ar - Negotin 1958.), Beograd. Firfov, @ivko.1962. Makedonski muzi~ki folklor, pesni II, muzi~ki red. @ivko Firfov, Metodija Simonovski, red. na tekstovite Risto St. Prodanov, Skopje: Folkloren institut na NR Makedonija. Fracile, Nice. 1985. "Neki zakqu~ci komparativnih prou~avawa vokalne muzi~ke tradicije Srba i Rumuna u Vojvodini", Zbornik radova XXXII kongresa Saveza udruènja folklorista Jugoslavije, odrànog u Somboru 1985. godine, Novi Sad: 159169. Haxi-Vasiqevi, Jov. 1909. Ju`na Stara Srbija, Istoriska, etnografska i politi~ka istraìvawa, kwiga prva, Kumanovska oblast, Beograd: 347. Cviji, Jovan. 1922. Balkansko poluostrvo i ju`noslovenske zemqe, I, Osnovi antropologije, Beograd. Cxrnu[anov, Kosta 1956. Makedonski narodni pesni, Sofi/: BAN. âjkanovi, Veselin 1973. Mit i religija u Srba, Beograd: SKZ. âjkanovi, Veselin. 1985. Re~nik srpskih narodnih verovawa o biqkama, Beograd: SKZ - SANU. âjkanovi, Veselin. 1994. Re~nik srpskih narodnih verovawa o biqkama, Beograd: BIGZ: 124. âusidis, Nikos. 1994. Mitskite sliki na Ju`nite Sloveni, , Skopje: Misla. [apkarev, Kuzman. 1976. Izbrani dela, tom treti, Pesni, priredil Tome Sazdov, Skopje. strebov, I.S. s. a. Ob~ai i pesni tureckih serbov : v Prezrene, Ipeke, Morave i Dibre : iz putevh zapisok I. S. strebova. - S. - Peterburg : Tipografi Bala{eva.
B)
LATINICA
Bandi}, Du{an.1980. Tabu u tradicionalnoj kulturi Srba, Biblioteka XX
240
vek, Beograd: BIGZ. 283. Bela, Bartok. 1951. Serbo-Croatian Folk Songs, Columbia University Press: New York. Bezi}, Jerko. 1967. "Muzi~ki folklor Sinjske Krajine", Narodna umjetnost, 6, Zagreb: 68. Dobronji}, Antun. 1955. "Migracija jugoslovenskog muzi~kog folklora", Zvuk, br. 1, Sarajevo: 55. Dokmanovi}, Jasminka. 1981. "Analiza refrena duìh od pevanog stiha u narodnim pesmama Srbije", Zvuk, , br. 4, Sarajevo: 69-79. Dokmanovi}, Jasminka 1990. "Neke arhai~ne melo-ritmi~ke zakonitosti kao faktor izgradnje oblika u srpskim obrednim pesmama za plodnost", Rad XXXVII Kongresa SUFJ, Plitvi~ka Jezera: 433-437. Frejzer, D`. D`. 1977. Zlatna grana II (Prou~avanje magije i religije). Beograd: BIGZ. Glasnik Zemalj. muzeja. 1895. VII, Sarajevo: 475. Golemovi}, Dimitrije O. 1997. "Jednoglas u na{em narodnom pevanju kao jedan od vidova transformacije dvoglasa", Muzikolo{ki ogledi, Beograd: Biblioteka XX vek: 153-159. Haas, O. 1966. Die frigische Sprachdenkmaler, Sofia. Kuli{i}, [piro. 1953. "Porijeklo i zna~enje boì}nog obrednog hljeba u Ju`nih Slovena", Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, , VIII, NS: 747. Kumer, Zmaga 1959. "Oblici refrena u slovena~koj narodnoj pesmi", Zvuk, Jugoslovenska muzi~ka revija, 31-32, SKJ: 1-16. Kuper, D`. K. 1986. Ilustrovana enciklopedija tradicionalnih simbola, Beograd: Prosveta - Nolit: 97. Linin Aleksandar. 1981. Zvuk, 1, Sarajevo: SOKOJ. Muzi~ka enciklopedija , 1, Zagreb, MCMLXXI: 20. Rihtman, Cvijetko. 1963. Tradicionalna muzika, Lepenica, knj. III, Sarajevo: Nau~no delo SR Bosne i Hercegovine. Schneider, M. 1969. Die Kompositionsprizipien und ihre Verbreitung, Teil III, Geschichte der Mehrstimmigkeit, historische und phnomenologische Studien, Hans Schreider: Tutzi: 11. Simonovski, Metodi. 1960. "Refreni makedonskih narodnih pesama", Zvuk, Jugoslovenska muzi~ka revija, 37-38, SKJ: 325-342. Spyridakis, Georgios. 1973. "Sur le balancement printanier chez les Grecs et autres peuples de la Pninsule Balkanique", Makedonski folklor, god. VI, br. 12, Skopje. [kalji}, A. 1973.Turcizmi u srpskohrvatskom jeziku, Sarajevo: "Svjetlost". Thraerup, Birthe. 1981. "Mazedonische Bordungesange", Der Bordun in der europischen Volkmusik, Bericht uber das 2. Seminar fr eu-
241
ropische Musikethnologie, Wien, A. Schendl: 161. Traerup, Birthe. 1970. East Macedonian Folk Songs : Contemporary Traditional Material from Male{evo, Pijanec and the Razlog District, Copenhagen: Akademisk Ferlag, Acta Ethnomusicologica Danica: 2. Zbornik JAZU, Zagreb. 1897. II: 381.
SODR@INA
Voved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . DEL I I. Geografsko-istoriskite osobenosti na Makedonija i nivnoto vlijanie vrz razvojot na ètvarskoto peewe . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Geografski osobenosti . . . . . . . . . . . . . . . 2. Istoriski osobenosti . . . . . . . . . . . . . . . . II. Obi~aite i veruvawata pri ètvata . . . . . . . . III. Ulogata na ètvarskoto peewe vo procesot na ètvata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Temite i motivite vo ètvarskite pesni . . . . . 2. Vrskata na ètvarskoto peewe so drugite vidovi obredno peewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. Kolektivniot karakter na ètvarskoto peewe . . 4. Tehnikata na ètvarskoto peewe . . . . . . . . . . IV. Strukturno-kompoziciskite zakonitosti na ètvarskoto peewe . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. Metri~kata struktura na stihot . . . . . . . . . . 2. Vidovite na refreni i nivnata funkcija . . . . . 3. Metroritmi~kite karakteristiki (povrzanosta na ritamot na ètvarskite pesni so metrikata na stihot) . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tabelaren pregled na metro-ritmi~kite tipovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4. Melopoetskite formi (strukturata na peaniot stih vo ètvarskite pesni) . . . . . . . . . . . 5. Kadencite i nivnata funkcija vo ètvarskite pesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6. Burdonskiot tip na dvoglasot . . . . . . . . . . . . 7. Strukturata na dvoglasot . . . . . . . . . . . . . . 8. Tonskite nizi i ambitusot . . . . . . . . . . . . . .
str. 7
17 17 19 25 41 43 52 55 57 63 65 66 70 71 74 80 82 87 90
244
9. 10. 11. V.
Obrazec na tonskite nizi na napevite spored nivniot ambitus . . . . . . . . . . . . . . . . . Izvikuvaweto kako izrazno sredstvo . . . . . . . . Ornamentikata vo ètvarskite pesni . . . . . . . Transformacijata i vlijanieto na ètvarskiot glas vrz ostanatite vidovi na peewe. . . . . Zaklu~ok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
91 92 96 97 10 1 109
VI. The Harvest Singing In Macedonia (Summary) . . . . . . D E L II I. II. III. 1. 2. 3. IV. 1. 2. 3. 4. 5. V. VI. VII. 1. 2. Notni primeri i tekstovi na pesnite . . . . . . . Re~nik na tu|ite i pomalku poznatite zborovi . . Klasifikacija na pesnite . . . . . . . . . . . . . . Klasifikacija na pesnite spored vidovite i prilikite vo koi se izveduvaat za vreme na ètvata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klasifikacija na pesnite spored mestata na snimawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klasifikacija na pesnite po oblasti . . . . . . . Registri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Registar na pea~kite . . . . . . . . . . . . . . . . . Registar na snimatelite na pesnite . . . . . . . . Registar na de{ifrantite na pesnite . . . . . . . Registar na melografite na pesnite . . . . . . . . Registar na magnetofonskite lenti od koi se crpeni pesnite . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ilustracii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Karta na etni~kite predeli na Makedonija . . . . Bibliografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izvori i gra|a . . . . . . . . . . Stru~na literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sodrìna. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
117 213 217 217 217 218 221 221 222 223 223 224 225 231 233 233 233 243
Rodna Veli~kovska @ETVARSKOTO PEEWE VO MAKEDONIJA Za izdava~ot D-r Sevim Pili~kova Direktor na Institutot za folklor "Marko Cepenkov" Skopje * Recenzenti Prof. d-r Dragoslav Ortakov Prof. d-r Dimitrije O. Golemovi} * Redakcija i korektura Bone Veli~kovski * Sekretar D-r Kokan Gr~ev * Lektura Bone Veli~kovski * Likovno oblikuvawe na korica Goran [ukulovski * Notografija Sa{o Tatar~evski * Kompjuterska podgotovka i pe~at "BoroGrafika" Skopje * Tira`: 500 primeroci
Izdanieto e finansirano so materijalni sredstva od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija
Institut za folklor "Marko Cepenkov" Skopje
9989-642-01-H, edicija 9989-642-42-7, kn. 45
CIP - Katalogizacija vo pulikacija Narodna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 781.7 (497.7) 784.4:398.85 (497.7)
VELI^KOVSKA, RODNA
@etvarskoto peewe vo Makedonija / Rodna Veli~kovska. - Skopje : Institut za folklor Marko Cepenkov, 2002. - 243 str. : noti ; 24 sm. - (Posebni izdanija ; kn. 45) Na naspor. nasl. str.: The harvest singing in Macedonia / Rodna Veli~kovska. Fusnoti kon tekstot. - Tira` 500. - Summary: str.109-114 ISBN 9989-642-01-X (ed.) ISBN 9989-642-42-7 (kn. 45) a) Narodni pesni - @etvarsko peewe - Makedonija

Жетварското пеење во Македонија - Родна Величковска

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Жетварското пеење во Македонија - Родна Величковска

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Rodna Veli~kovska

@ETVARSKOTO PEEWE VO MAKEDONIJA

INSTITUT ZA FOLKLOR "MARKO CEPENKOV" SKOPJE

INSTITUTE OF FOLKLORE "MARKO CEPENKOV" SKOPJE SPECIAL EDITIONS Volume 45

Rodna Veli~kovska THE HARVEST SINGING IN MACEDONIA

INSTITUT ZA FOLKLOR "MARKO CEPENKOV" SKOPJE POSEBNI IZDANIJA Kniga 45

Rodna Veli~kovska @ETVARSKOTO PEEWE VO MAKEDONIJA

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

I. GEOGRAFSKO-ISTORISKITE OSOBENOSTI NA MAKEDONIJA I NIVNOTO VLIJANIE VRZ RAZVOJOT NA @ETVARSKOTO PEEWE

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

II. OBI^AITE I VERUVAWATA PRI @ETVATA

Koga }e stasa `etvata, stasuva i sre}ata na selanecot. Miodrag A. Vasiqevi}, etnomuzikolog

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

vata". Taka nakitenoto klasje li~elo na brada i se vika "Bo`ja brada".101

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

III. ULOGATA NA @ETVARSKOTO PEEWE VO PROCESOT NA @ETVATA

@etvarskoto peewe vo Makedonija

1. Temite i motivite vo `etvarskite pesni

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarski pesni od Prilep, pesna br. 654.

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

(Firfov 1959: 199, pesna br. 38/335)

@etvarskoto peewe vo Makedonija

2. Vrskata na `etvarskoto peewe so drugite vidovi obredno peewe

@etvarskoto peewe vo Makedonija

3. Kolektivniot karakter na `etvarskoto peewe

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

4. Tehnikata na `etvarskoto peewe

Za antifoniot na~in na peewe kaj narodot postoi termin "peewe so prezemawe".

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

poznat kako katalekti~ki stih.

@etvarskoto peewe vo Makedonija

IV. STRUKTURNO-KOMPOZICISKITE ZAKONITOSTI NA @ETVARSKOTO PEEWE

@etvarskoto peewe vo Makedonija

Metri~kata struktura na stihot

2. Vidovite na refreni i nivnata funkcija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

@etvarskoto peewe vo Makedonija

3. Metroritmi~kite karakteristiki (povrzanosta na ritamot na `etvarskite pesni so metrikata na stihot)

TABELAREN PREGLED NA METRO-RITMI^KITE TIPOVI

@etvarskoto peewe vo Makedonija