MALE ISTILNE NAPRAVE NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE

Drago Weinhandl, univ. dipl. gosp. in.

MN na podroju razprene gradnje 1

Male istilne naprave na podroju razprene gradnje

KAZALO

1. OSNOVNI POJMI IN ZAKONODAJA 2. PRIMERNE TEHNOLOGIJE IN NARTOVANJE N 3. PRIMERJAVA STROKOV

MN na podroju razprene gradnje 2

Osnovni pojmi in zakonodaja

Osnovni pojmi - definicije
1. MKN je naprava za ienje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo ienja < 2000PE (izvedena po SIST EN 12255-5,-6,-7 ali po seriji standardov SIST EN 12566 ali kot RN) PE (populacijski ekvivalent) je enota za obremenjevanje voda (z njo opredelimo zmogljivost N, v povpreju ustreza obremenitvi, ki jo povzroi 1 oseba/dan, izraen z BPK5 ali KPK ali dnevno koliino vode PEw150 pomeni, da je populacijski ekvivalent enak 150 litrov odpadne vode na prebivalca na dan) BPK5 - biokemijska potreba po kisiku, izraena v 5 dneh, toliko kisika porabijo mikroorganizmi za razkroj organskega onesnaevanja v prvih petih dneh in je za 1PE=60 g O2/dan KPK - kemijska potreba po kisiku pri oksidaciji organskega onesnaevanja z KCr2O7 (1PE=120 g O2/dan)

2.

3.

4.

MN na podroju razprene gradnje

Osnovni pojmi in zakonodaja

Osnovni pojmi vrste naprav
1. MKN z zmogljivostjo ienja < 2000 PE (dokazovanje ustreznosti delovanja z obratovalnim monitoringom) - naravne ali prezraevane lagune po SIST EN 12255-5 - bioloki reaktorji z aktivnim blatom po SIST EN 12255-6 - bioloki reaktorji z pritrjeno biomaso po SIST EN 12255-7 2. MKN z zmogljivostjo ienja < 50 PE (ustreznosti delovanja dokaemo z izjavo o skladnosti oz. prvo meritvijo, v bodoe slednje odpade) - pred izdelane greznice po SIST EN 12566-1 - sistemi za infiltracijo v zemljo po SIST TP CEB / TR 12566-2 - pred izdelane in/ali na mestu postavljene N za gospodinjske odplake po SIST EN 12566-3 - montane greznice s istilno napravo po SIST EN 12566-4 - filtrirne naprave za preiene hine istilne naprave SIST TP CEB/TR 12566-5 3. rastlinske istilne naprave (RN, lahko so poljubne velikosti) MN na podroju razprene gradnje 4

Osnovni pojmi in zakonodaja

Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo
1. Za male komunalne istilne naprave zmogljivosti do 50 PE ni potrebno gradbeno dovoljenje (Uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost Ur.l.RS 37/08), vendar ne smejo biti postavljene v nasprotju s prostorskim aktom. To ne velja za nepretone greznice. 2. Za MKN do 50 PE je potrebno gradbeno dovoljenje, e je nanjo speljana voda iz ve raznovrstnih virov onesnaevanja nezahtevni objekt, MKN z kapaciteto > 50 PE so manj zahteven objekt. 3. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti za (priloga IDZ): varovana obmoja: posebna varstvena obmoja in potencialna posebna varstvena obmoja (Natura 2000) zavarovana obmoja, doloena z akti o zavarovanjih obmoja naravnih vrednot dravnega ali lokalnega pomena. Na obini se dobi podatek ali je potrebno zaprositi tudi za kulturovarstvene pogoje in soglasje.

MN na podroju razprene gradnje

Osnovni pojmi in zakonodaja

Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo

MN na podroju razprene gradnje

Osnovni pojmi in zakonodaja

Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo
4. Ko je istilna naprava izvedena in se naroi ocena obratovanja, se okoljska dajatev znia na 10% vrednosti, ki se plauje, ko le te ni (Uredba o okoljski dajatvi za onesnaevanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode Ur.l. RS 04/09 in 14/10). 5. Seznam MKN (razen RN), ki izpolnjujejo vse kriterije za zakonito prodajo je dostopen na http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005 6. Uporaba blata iz greznic, nepretonih greznic in malih komunalnih istilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu je prepovedana, razen za blato, ki: je oddano izvajalcu obinske gospodarske javne slube varstva okolja, nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmeano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladieno najmanj est mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu.

MN na podroju razprene gradnje

Osnovni pojmi in zakonodaja

Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo
7. Na podlagi Operativnega programa odvajanja in ienja komunalne vode, ki ga je sprejela vlada mora vsako gospodinjstvo v povirju obutljivih obmoij in na VVO z 31.12.2015, z 1.1.2018 pa tudi vsa ostala gospodinjstva v Sloveniji odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo (e je aglomeracija) ali v ustrezno MKN ali nepretono greznico, saj se kazen za fizine osebe giblje od 300 dalje (v predlogu Uredbe 500).

MN na podroju razprene gradnje

Osnovni pojmi in zakonodaja

Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo

MN na podroju razprene gradnje

Osnovni pojmi in zakonodaja

Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo
8. V predlogu nove Uredbe se za MKN s kapaciteto 50 PE uporabi izraz tipske male komunalne istilne naprave (TMKN). Na izjavi je podatek o uinku ienja glede na KPK (v %). Predlog Uredbe na podlagi tega podatka razdeli naprave v tri skupine (95%, 85% in <85%), glede na obmoje uporabe. Predvidena obvezna uporaba naprav z uinkom ienja KPK 95%, je na: - prispevnem obmoju naravnega in umetnega jezera, razen presihajoega - prispevnem obmoju objekta za zadrevanje voda in vplivnem obmoju kopalnih voda - nadmorski viini > 1500 m in obmoju krakih ali razpoklinskih vodonosnikov - na vodovarstvenih obmojih. Za TMKN z uinkom ienja KPK85%, je predvidena dovoljena uporaba povsod drugod. Povsod drugod je predvidena dovoljena uporaba tudi TMKN z uinkom ienja KPK<85% in je pri odvajanju v vodotok zagotovljena vgradnja in filtriranje oiene odpadne vode preko filtrirne naprave, ki je v skladu s standardom SIST EN 12566-5, pri odvajanju v podzemne vode pa vgradnja in ponikanje oiene komunalne odpadne vode preko sistema za infiltracijo, ki je v skladu s standardom SIST EN 12566-2 ali pa objekta za ponikanje (objekt mora imeti zagotovljeno prostornino za zadrevanje oiene komunalne odpadne vode, ki je enaka/veja od povprene dnevne koliine, odvedene iz TMKN, med dnom objekta za ponikanje in maks. gladino podzemne vode pa se mora nahajati plast neomoenih sedimentov/kamnin/filtrirnega materiala debeline min. 1m. MN na podroju razprene gradnje 10

Osnovni pojmi in zakonodaja

Plan aktivnosti pri izgradnji istilne naprave
1. 2. 3. 4. Uskladitev nartovane lokacije N s prostorskim aktom oz. pridobitev gradbenega dovoljenja, e se izvaja nepretona greznica Odloitev o vrsti naprave in izvajalcu del oz. dobavitelju N in v tem primeru preveritev ali ima N Izjavo o skladnosti Izvedba N Pri izvajalcu javne slube (npr. Nigrad, obinski reijski obrat) se naroi izvedba ocene obratovanja (predpogoj je, da obstaja Izjava o skladnosti, ki jo izda proizvajalec istilne naprave oz. so na razpolago prve meritve preiene vode, kriterija BPK5 30 ml O2/l in KPK 150 ml O2/l). Stranka dobi od izvajalca javne slube poroilo o oceni obratovanja MKN na podlagi tega zaprosi pri istem izvajalcu javne slube za vpis v evidenco malih komunalnih istilnih naprav. MN na podroju razprene gradnje 11

5.

Primerne tehnologije in nartovanje N

Nartovanje N
Praktino glede na primernost tehnologije loimo bioloke (mehansko-bioloke) MKN, rastlinske istilne naprave in za veje rede velikosti (zmogljivosti) MKN poznamo e lagune. Z PE (populacijskim ekvivalentom) opredelimo zmogljivost N. Vrsta zgradbe tevilo (PE) Stanovanjski objekt 1 PE / stanovalca Gostie brez kuhinjskega obrata 1 PE / 3 sedee Gostie s kuhinjskim obratom in max. 3 uporabo sedeev v 24h 1 PE / sede Lokal z vrtom brez kuhinjske dejavnosti 1 PE / 10 sedeev Vrtne gostilne in restavracije 1 PE / 15 sedeev Restavracije 1 PE / 4 postreene obroke Objekti za drubene dejavnosti brez kuhinjskega obrata 1 PE / 5 uporabnikov Prostori za port in druga zbiralia brez kuhinje 1 PE / 30 uporabnikov Tovarne in delavnice 1 PE / 2 zaposlena Pisarne in trgovine 1 PE / 3 zaposlene Vinska klet 100-140 PE / 1000 l oz. 35-60 PE / ha trt ola s kopalnico in kuhinjo 1 PE / 3 uence (+ 1 PE / zaposlenega)

MN na podroju razprene gradnje

12

Primerne tehnologije in nartovanje N

1. Z biolokimi N odpadno komunalno vodo oistimo vsaj do II. stopnje (odstranimo organsko onesnaenje) in delujejo na enakem principu, kot velike komunalne N. Sestavine odpadne vode razkrojijo mikroorganizmi, ki jih v N ciljno mnoijo. Mikroorganizmi najdejo v bioloki istilni napravi optimalne pogoje z: - preskrbo s hranili (sestavine odpadne vode) - dotokom kisika - stalnim meanjem vode Stalno meanje vode prepreuje posedanje kosmiev na bazensko dno. V strokovnem jeziku se masa kosmiev imenuje aktivno blato. Poznamo naslednje vrste biolokih istilnih naprav: a) bioloke N z aktivnim biolokim blatom (po SIST EN 12255-6) - kontinuirni sistemi - diskontinuirni sistemi (SBR sistemi) b) bioloke N s pritrjeno biomaso (po SIST EN 12255-7) - precejniki - potopniki

Bioloke N (ali Mehansko-bioloke)

2.

3.

Upotevati je treba, da vse male bioloke naprave obutljivo reagirajo na veje sunke odpadne vode. Na splono se pri vseh MN priporoa kontinuirano polnjenje! Vso pranje perila naj se torej ne izvede le na en dan v tednu, marve razporejeno na ve dni. MN na podroju razprene gradnje 13

Primerne tehnologije in nartovanje N

Bioloke N z aktivnim biolokim blatom (po SIST EN 12255-6 ) kontinuirni sistem
Tradicionalne bioloke N z aktivnim biolokim blatom s kontinuirnim sistemom so sestavljene iz a) bazena za predienje b) prezraevalnika (bazen za prezraevanje-reaktor) c) bistrilnika (naknadni usedalnik) Ti trije bazeni so povezani med seboj z krmiljenjem. V najmanjem razmerah so bazeni veinoma integrirani v en sam veji reaktor. a) Bazen za predienje

Odpadna voda pri najprej v bazen za predienje, kjer se usedejo trdni delci. Ta postopek zmanja dele umazanije za pribl. 30 %. Tukaj izloeno blato se imenuje primarno blato. b) Prezraevalnik (bazen za prezraevanje-reaktor)

Mehansko oiena odpadna voda odtee nadalje v prezraevalnik v katerega se stalno vpihuje zrak. Z vpihanim zrakom se vodno telo skupaj z aktivnim blatom spravi v gibanje. To prepreuje usedanje aktivnega blata. V prezraevalnik se lahko doda specialni plavajoi umetni medij, na katera se naselijo mikroorganizmi. Ta postopek se imenuje ienje s pomojo biofilma. MN na podroju razprene gradnje 14

Primerne tehnologije in nartovanje N

Bioloke N z aktivnim biolokim blatom (po SIST EN 12255-6 ) kontinuirni sistem
c) Bistrilnik (naknadni usedalnik) Meanica vode in aktivnega blata se vodi do bistrilnika. V nasprotju z prezraevalnikom se v bistrilnik ne vpihuje zraka voda se umiri in aktivno blato se usede na dno. Nad usedenim blatom ostaja oiena voda in ta odtee potem skozi iztok. Del usedlega blata se prerpa nazaj v prezraevalnik. Ker se mikroorganizmi nenehno razmnoujejo, se ustvarjen preseek odstrani in se kot preseno blato prerpa v zaasno skladienje v bazenu za predienje. Iz bistrilnika se usedlo blato, e je N pravilno dimenzionirana in uporabljena, izsesa 1-2 letno.

MN na podroju razprene gradnje

15

Primerne tehnologije in nartovanje N

Bioloke N z aktivnim biolokim blatom (po SIST EN 12255-6) diskontinuirni (SBR) sistemi
Za diskontinuirni postopek je znailno, da vse faze ienja (biokemijski procesi in sedimentacija) potekajo v istem reaktorju (1,5-2 m3 /PE). Vodo prej mehansko oistimo. Postopek poteka v treh fazah, ki skupaj tvorijo obratovalni ciklus. 1. Faza ozraenja: ko se vpihuje zrak, ostaja iztok zaprt, dotok pa odprt. V tej fazi naraa nivo vode z dotokom. Vso blato se med fazo zraenja dviga in vrtini ter je preskrbljeno s kisikom. 2. Faza usedanja: izkljui se ozraenje, iztok ostaja zaprt, dotok dalje odprt. Nivo vode e naraa. Aktivno blato se useda na dno reaktorja. Nad njim se nahaja oiena voda (ista voda). 3. Faza izpusta: ozraenje ostaja izkljueno. Iztok se odpre in del iste vode se izpusti. Prednosti: postavitev tega sistema je zelo enostavna in delovanje sistema se je izkazalo za zelo robustno. Koliina blata zelo poasi naraa in preseek blata se izrpa 1 letno ali e redkeje. Slabosti: sunkovito oddajanje odpadne vode se lahko negativno izrazi pri obutljivh dovodnih kanalih. Manji, kot je dovodni kanal, tem enakomerneji naj bo vnos mehansko preiene odpadne vode. Obstaja monost, da se obstojee triprekatne greznice nadgradi v naprave tega tipa. MN na podroju razprene gradnje 16

Primerne tehnologije in nartovanje N

Bioloke N s pritrjeno biomaso (po SIST EN 12255-7) - precejniki
Mikroorganizmi, ki istijo vodo se radi naselijo na trdno podlago. Medtem, ko v sistemih z aktivnim biolokim blatom prosto plavajo v obliki majhnih kosmiev, na trdni povrini hitro oblikujejo debelo oblogo. To okoliino izrabljajo precejniki. Delujejo tako, da se odpadna voda razporedi ez umetno polnilo z veliko povrino in med le-tem pronica. Mikroorganizmi so v obliki obloge naseljeni na polnilu in se hranijo z sestavinami odpadne vode. Preskrba s kisikom se izvaja z zrakom, ki prihaja skozi polnilo. Predienje: v predienju se izloijo grobe sestavine odpadne vode. Potem se odpadna voda enakomerno porazdeli ez polnilo, skozi katerega poasi kaplja. Pri precejniku je posebej pomembno predienje, ker grozi nevarnost zamaitve. Precejnik: polnilo v precejniku samem ima zelo veliko povrino na katero se naselijo mikroorganizmi kot bioloko blato. Ti mikroorganizmi se hranijo s sestavinami iz pronicajoe odpadne vode, zato nastaja vedno nova biomasa. Naknadni usedalnik: pri pronicanju odpadne vode skozi precejnik se bioloko blato mnoi. Tok vedno znova le-te delce odnese in ti pridejo v naknadni usedalnik. V asu brez dotoka sledi ponovno kroenje oiene odpadne vode iz naknadnega usedalnika. MN na podroju razprene gradnje 17

Primerne tehnologije in nartovanje N

Bioloke N s pritjeno biomaso (po SIST EN 12255-7) - potopniki
Tudi tu so, kot pri prej opisanih precejnikih, mikroorganizmi naseljeni na trdni podlagi - biodisku. Kot biodisk sluijo plastine ploe, ki so montirane na kovinsko os. Elektromotor brez prestanka vrti os. Z vrtenjem se mikroorganizmi pri potopitvi omoijo v odpadni vodi, pri izplutju na zrak pa pridejo v stik z zrakom in kisikom.

Pogled v potopnik

Zaradi izmenjajoega kontakta z odpadno vodo in zrakom raste na vrteih se biodiskih zelo aktivna bakterijska zdruba. Grobi delci se pred biolokim ienjen odvedejo v usedalni bazen. Prav tako, kot pri napravah z aktivnim biolokim blatom se tudi pri potopnikih proizvaja blato. Pri enodruinski hii nastane na leto pribl. 2 3 m3 grobih delcev in blata, ki se morajo 1 2 letno odstraniti. MN na podroju razprene gradnje 18

Primerne tehnologije in nartovanje N

Bioloke N - vzdrevanje
Osnovni pogoj za dober izkoristek ienja N in zanesljivo delovanje je strokovno vzdrevanje. Glede na sistem so potrebna razlina vzdrevalna dela. V splonem je potrebno skrbeti za strojno in elektroopremo, paziti na zamaitve, na netesna mesta in obrabo materiala (korozija in pokodbe naprave). a) Kontrola obratovanja

V okviru kontrole obratovanja se mora v predpisanih asovnih presledkih preveriti pravilno delovanje. Kontrola obratovanja se izvaja v okviru lastne kontrole. b) Servisiranje

Servisiranje izvaja olano in strokovno osebje (npr. obinski strenik za istilne naprave nem. Klrwrter). e nimamo na voljo svojega strokovnega osebja, se sklene pogodba o servisiranju. To ponudi obiajno podjetje proizvajalca N. c) Kontrolna knjiga

V kontrolni knjigi se zabeleijo vsa dela in dogodki. Pozor! Elektrika se pri biolokih N ne sme nikoli izklopiti! MN na podroju razprene gradnje

19

Primerne tehnologije in nartovanje N

Bioloke N - stroki
Stroki obsegajo stroke izgradnje in obratovanja N. Stroki izgradnje: 1. projektiranje (odvisno od dobavitelja N, kako to obrauna in od velikosti N 2. N sama (velika nihanja ne povedo vse, pridobite predraun za cel projekt) 3. kanalizacija (odvisni od vrste tal in lastnega dela) 4. zemeljska in gradbena dela (izvede investitor, gradbena jama do 5m) 5. elektrointalacije (poloitev kabla med elektroomarico in prikljukom 10 m) 6. transport Stroki obratovanja: 1. stroki el. energije 2. vzdrevanje, rezervni deli 3. servisiranje (vsako 3 leto ocena obratovanja) 4. stroki odstranitve blata 5. okoljska dajatev
Nazivna velikost (PE) tip N diskontinuirni sistem pritrjena biomasa 912,90 754,78 5 10 (/PE) 716,66 550,76 530,5 489,45 326,71 349,41 20 50 Nazivna velikost (PE) tip N diskontinuirni sistem pritrjena biomasa 1058,03 965,95 5 10 (/PE) 844,74 728,15 646,84 614,15 428,82 454,78 20 50

Primerjava investicijskih strokov preraunanih na PE Nazivna velikost (PE) tip N diskontinuirni sistem pritrjena biomasa 1970,93 1720,73 5

Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE v 25 letih 10 (/PE) 1561,40 1278,91 1177,34 1103,60 755,53 804,19 20 50

Primerjava celotnih strokov preraunanih na PE v 25 letih

MN na podroju razprene gradnje

20

Primerne tehnologije in nartovanje N

Lagune
Lagune so uinkovit sistem za ienje odpadne vode, zaradi daljega zadrevalnega asa vode lahko priakujemo uinkoviteje odstranjevanje patogenih bakterij in virusov (naravno umrejo). Potrebujejo le minimalno vzdrevanje, vendar pa v primerjavi z klasinimi N veje povrine. Prednosti: 1. se dobro vkljuuje v naravo, prilagodljiv terenu 2. stabilno ienje, ki glede na dimenzioniranje lahko ugodi tudi vijim kriterijem 3. velika uravnalna sposobnost ob vrhuncih obremenitev 4. malo strojne opreme 5. gradnja in vzdrevanje nista strokovno intenzivna 6. ni potrebno posebno strokovno znanje za osebje obrata in za servisno osebje 7. odstranjevanje blata je mono dolgorono planirati (na 5 do 10 let) 8. blato se med odleavanjem simultano stabilizira Slabosti: 1. potrebne so velike povrine, zato je velikost omejena 2. naprava ima omejene monosti upravljanja in reguliranja 3. sposobnost ienja je odvisna od letnega asa 4. sposobnost ienja pri nekaterih sistemih ni zadostna, posebej pri nitrifikaciji 5. mono je nezaeleno izloanje alg po njihovem cvetenju 6. mone emisije smradu pri slabo vzdrevani primarni anaerobni usedalni laguni. Na sliki je prikazan sistem lagun brez prezraevanja. Tak sistem je zaradi velikih zahtev primeren za istilne naprave velikosti od 10 do 1000 PE. Sistem s prezraevanjem je primeren za rede velikosti istilnih naprav od 1000 do 5000 PE. MN na podroju razprene gradnje 21

Primerne tehnologije in nartovanje N

Lagune
Povrina ne-prezraevanih lagun ne sme biti manja od 100 m2 (10 PE). V lagune se lahko odvaja tudi padavinska voda, vendar mora biti to upotevano pri dimenzioniranju N. Lagune se po standardu morajo izvesti vsaj 20 m od stanovanjskega objekta.

Nazivna velikost (PE) tip N laguna

5 488,26

10 (/PE) 399,29

20 339,25

50 287,98

Nazivna velikost (PE) tip N laguna

5 497,26

10 (/PE) 451,77

20 382,72

50 316,55

Primerjava investicijskih strokov preraunanih na PE Nazivna velikost (PE) tip N laguna

Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE 5 985,52 10 (/PE) 851,06 721,97 604,53 20 50

Primerjava celotnih strokov preraunanih na PE v 25 letih

MN na podroju razprene gradnje

22

Primerne tehnologije in nartovanje N

Rastlinske istilne naprave (RN)
RN je sestavljena iz prodnate posteljice, na katero so posajene movirske rastline. So posebej uinkovite pri znievanju BPK. V principu se odpadna voda po posteljici lahko pretaka na dva naina: a) RN z vertikalnim podpovrinskim tokom Odpadna voda se pri vertikalnem toku v doloenih asovnih intervalih s pomojo distribucijskega sistema cevi enakomerno porazdeli po povrini zasajene grede. Potem voda ponikne vertikalno skozi gredo. Moderne naprave delajo po tem principu.

b)

RN s horizontalnim podpovrinskim tokom

Odpadna voda se ez vso obmoje vtoka enakomerno porazdeli (preno postavljen distribucijski sistem) in pronica horizontalno skozi zasejano gredo.

MN na podroju razprene gradnje

23

Primerne tehnologije in nartovanje N

Rastlinske istilne naprave (RN)

MN na podroju razprene gradnje

24

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN horizontalni in vertikalni tok vode
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. V-RN so novejega datuma, pojavljati so se zaele v 90-tih letih, H-RN pa v 80-tih V-RN omogoajo boljo razgradnjo amonijevega duika. Priporoa se izvedba zaporednih gred, da se izvede sprva V-RN in potem H-RN (nitrifikacijadenitrifikacija) Pri obeh sistemih je potrebno mehansko predienje V-RN potrebujejo manjo povrino grede (2-3 m2 / PE) v primerjavi z H-RN (vsaj 5 m2 / PE, ne ve kot 10 m2 /PE). Merodajna za ienje pri V-RN je globina grede (vsaj 1,0 do 1,5m), pri H-RN pa dolina grede (primerno 7 m). Pri H-RN ne potrebujemo dozirnega sistema, odpadna voda konstantno doteka na gredo. Predpisan substrat (pesek) za V-RN je fineji od tistega za H-RN Uporaben je samo prodnati pesek in gramoz, nikoli drobljenec iz kamnoloma. cikel), vendar je uinkovitost veja. 11. Rezultati ienja so pri V-RN bolj konstantni. MN na podroju razprene gradnje 25

10. Stroki vzdrevanja so pri vertikalnem sistemu veji (elektrina energija in kraji ivljenjski

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Predienje
RN istijo le raztopljene snovi. Trdne snovi bi gredo v najkrajem asu zamaile in naredile neuporabno. Z izloitvijo trdnih snovi v predienju se zmanja skupna koliina umazanije za cca. 30%. Loitev trdnih snovi odpadne vode se lahko zgodi na ve nainov: 1. Dvo/Troprekatna greznica Skozi pretakanje med dvema/tremi prekati se trdne snovi postopoma izloijo. Prostornina na PE naj bo vsaj 0,5m3. Greznica se mora istiti vsaj 1 do 2 krat letno.

Prednost: Preprosto in higienino rokovanje. Blato se lahko odstrani z rpanjem. Slabost: V prekatih lahko odpadna voda zane gniti. To deluje negativno na nadaljnje postopke ienja.

MN na podroju razprene gradnje

26

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Predienje
2. Posoda za gnitje (Rottebehlter) Trdni delci odpadne vode ostanejo na sekancih, mletem lubju ali slami, ki se nahaja na situ. Proces kompostiranja zahteva obasno dodajanje lesnih sekancev, lubja Posoda za gnitje se uporablja pri RN z zmogljivostjo do 200 PE.

Prednosti: Zaradi dobrega zraenja v posodi za gnitje ne pride do negativnih procesov. Nastaja zelo malo ostanka. Posodo za gnitje je lahko izvesti z nizkimi stroki. Slabost: Posoda za gnitje zahteva zadosten naklon do RN.

MN na podroju razprene gradnje

27

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z vertikalnim tokom vode
a) Predienje ali ali Troprekatna greznica Naprava s filtrirnimi vreami Posoda za gnitje

b) Intervalno polnjenje rpalni jaek Prekucna posoda Sifon Ventil Prelivnik c) Zasajena greda d) Odtoni jaek

Potreba po prostoru pri V-RN je vsaj 3 m2 grede/PE in minimalna velikost grede je ca. 16 m2, odvisno kako kvalitetno naj bo odpadna komunalna voda preiena.
MN na podroju razprene gradnje 28

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z vertikalnim tokom vode Intervalno polnjenje
Odpadna voda se spua na gredo neenakomerno, marve vekrat na dan v sunkih. Val odpadne vode povzroi: dobro razporeditev odpadne vode po povrini istoasno ienje distribucijskih cevi dobro obogatenje tal s kisikom. Intervalno polnjenje se lahko izvede na razline naine: rpalni jaek Mehansko preiena odpadna voda se zbira v rpalnem jaku iz katerega se izrpa v doloenih asovnih intervalih ali ko dosee doloen nivo. rpalka se lahko instalira v troprekatno greznico, zaradi esa odpade dodaten rpalni jaek in se privaruje. rpalni jaki se uporabijo, e ni ustreznega padca do grede. Sifon Sifon deluje po starem preizkuenem principu. Kakor hitro je teme sifona pod vodo, stee voda iz ene na drugo stran jaka, od koder odtee v smeri grede. Ta proces se odvije zelo hitro in se prekine, ko pride do sesanja zraka. Potem se dotona posoda znova napolni. Sifonu ni potrebna elektrika, marve zadosten naklon do grede. MN na podroju razprene gradnje 29

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z vertikalnim tokom vode Intervalno polnjenje
Ventil (cevni ventil Rohrventil) Cev se obraa z naraajoim nivojem vode navzgor. Potem, ko je doloen nivo doseen, se cev spet zvrne navzdol, zaradi esa lahko odpadna voda odtee. Po izpraznjenju se postopek znova ponovi. Ventil dela tudi pri blagem naklonu.

Pomembno (iz literature): V-RN je lahko obremenjena z enkratnim pretokom, intervalno z 8 do 12 pulzi na dan ali recirkualcijo in intervalno obremenitvijo 16 24 krat na dan. Dozirni sistemi so lahko koliinsko ali asovno nastavljeni ali oboje Premer distribucijskih cevi naj bo med 32 in 45 mm, na vsakih 0,4-0,7 m naj bo na dnu cevi 5-7 mm velika luknja. Volumen enega impulza naj bo vsaj 3 veji, kot je volumen distribucijskih cevi. Distribucijski sistem:

MN na podroju razprene gradnje

30

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z vertikalnim tokom vode Substratna greda
Greda je osrednji del istilne naprave. V porah substrata se naselijo mikroorganizmi, ki se prehranjujejo z sestavinami odpadne vode, jih razkrojijo in jih v mineralizirani obliki znova izloijo. Naloga rastlin je, da rahljajo gredo in v neposredno okolico korenin dovajajo kisik. Za rastline se uporabi trstika.

MN na podroju razprene gradnje

31

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z vertikalnim tokom vode Vzdrevanje
Kontrola posajene grede obsega: Dnevno: pregled, ali naprava deluje. Tedensko: pregled, ali je razporeditev po distribucijskih ceveh enakomerna. Meseno: pregled, ali regulacija dovodne rpalke deluje (e obstaja). Vpis delovnih ur strojne opreme. Letno: pregled regulacije nivoja vode pri iztoku iz bazena. Pregled stanja rastlin. Zlasti zaradi motenj v predienju lahko trdne snovi pridejo na povrino grede in zamaijo kapilare.

MN na podroju razprene gradnje

32

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z vertikalnim tokom vode Stroki
Investicijski stroki RN so zelo odvisni od lastne udelebe pri izvedbi. Prej opisane postopke je marsikdo zmoen opraviti sam. Tako se lahko tuja pomo omeji na nartovanje in nadzor nad gradnjo. V Avstriji znaajo povpreni stroki izvedbe okoli 1.500,00 /PE. Obratovalni stroki obsegajo: 1. el. energijo za rpalko 2. stroke servisiranja (nabava nove rpalke) 3. stroke ocene obratovanja in okoljske dajatve

MN na podroju razprene gradnje

33

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem s horizontalnim tokom vode
Sistem RN s horizontalnim tokom vode sestavljajo mehansko ienje, substratna greda in odvodni jaek. H-RN se na eni strani stalno napajajo z odpadno vodo. Potreba po prostoru pri H-RN vsaj 5 m2/PE in minimalna velikost grede je 20 m2.

MN na podroju razprene gradnje

34

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z horizontalnim tokom vode Substratna greda

Substratna grede naj bo globoka med 0,6 -0,8 m. Dolina naj bo 7 m. Dozirni sistem preiene vode naj bo enak irini grede.

MN na podroju razprene gradnje

35

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z horizontalnim tokom vode Vzdrevanje
Kontrola posajene grede obsega: Dnevno: pregled, ali naprava deluje. Letno: pregled regulacije nivoja vode pri iztoku iz bazena. Nivo vode v substratu naj bo 5-15 cm pod povrino. Pregled stanja rastlin.

MN na podroju razprene gradnje

36

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Sistem z horizontalnim tokom vode Stroki
Investicijski stroki: 1. Izdelava rastlinske naprave skupaj z mehansko stopnjo (usedalnik) 2. Cena nabave in dostave sadik 3. Substrat za istilno napravo z dostavo le tega 4. Zemeljska dela (10 m od hie) Obratovalni stroki: 1. ienje in odvoz blata iz mehanske stopnje in rastlinske istilne naprave 2. Okoljska dajatev 3. Vzdrevanje grede
Nazivna velikost (PE) tip N rastlinska N 550,89 5 10 (/PE) 432,47 320,13 197,15 20 50 Nazivna velikost (PE) tip N rastlinska N 629,14 5 10 (/PE) 502,31 384,63 254,99 20 50

Primerjava investicijskih strokov preraunanih na PE

Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE

Nazivna velikost (PE) tip N rastlinska N

5 1180,03

10 (/PE) 934,78

20 704,78

50 452,14

Primerjava celotnih strokov preraunanih na PE v 25 letih

MN na podroju razprene gradnje

37

Primerne tehnologije in nartovanje N

RN Pogosta vpraanja in odgovori
1. Koliko prispevajo rastline k ienju? Zelo malo (do 20%), njihova naloga je rahljanje zemlje in preskrba tal z kisikom v obmoju korenin. Prednost rastlin je tudi visoko izhlapevanje, zaradi esar se koliina vode v obtoku zmanjuje. 1m2 trstja izgubi v vroem poletnem dnevu 15 20 litrov vode. 2. Se rastline kosi? e se rastline ne pokosi tvorijo pozimi toplotno izolacijo, zato e sploh, se rastline kosi spomladi. Poreejo se bilke, ki so ez zimo stale. Konja zaradi odstranjevanja odpadnih snovi iz vode nima smisla, ker rastline veejo zelo malo teh snovi nase. 3. Ima sestava substrata (gramoz, pesek) vpliv na sposobnost ienja? Izbran gramoz oz. pesek ima odloujo vpliv na sposobnost ienja RN. Velikost zrna in poroznost sta vana faktorja za naselitev mikroorganizmov. Uporabi se lahko samo prodec (drobljenec ima premalo poroznost). 4. Lahko RN pozimi zamrznejo? Normalno niso nizke temperature noben problem. Sposobnost ienja se sicer zmanja, vendar v okviru mej. Da prepreimo zamrzovanje, naj bo nivo vode niji. To doseemo z reguliranjem ventila na iztoku. Dotok in distribucijske cevi morajo biti konstruirane tako, da lahko voda hitro odtee (distribucijske cevi pod naklonom). 5. Kje je najbolja lokacija za RN? Topla, sonna, prezraena lokacija je priporoljiva. Senna in mrzla mesta niso primerna. MN na podroju razprene gradnje 38

Okvirna primerjava strokov

Nazivna velikost (PE) tip N diskontinuirni sistem pritrjena biomasa rastlinska N laguna nepretona greznica 912,90 754,78 550,89 488,26 1124,49 5 10 (/PE) 716,66 550,76 432,47 399,29 1058,48 530,5 489,45 320,13 339,25 919,99 326,71 349,41 197,15 287,98 823,05 20 50 Nazivna velikost (PE) tip N diskontinuirni sistem pritrjena biomasa rastlinska N laguna nepretona greznica 1058,03 965,95 629,14 497,26 7009,40 5 10 (/PE) 844,74 728,15 502,31 451,77 6025,04 646,84 614,15 384,63 382,72 5478,93 428,82 454,78 254,99 316,55 5528,26 20 50

Primerjava investicijskih strokov preraunanih na PE

Primerjava obratovalnih strokov preraunanih na PE v 25 letih

Nazivna velikost (PE) tip N diskontinuirni sistem pritrjena biomasa rastlinska N laguna nepretona greznica

5 1970,93 1720,73 1180,03 985,52 8133,89

10 (/PE) 1561,4 1278,91 934,78 851,06 7083,52

20 1177,34 1103,60 704,76 721,97 6398,92

50 755,53 804,19 452,14 604,53 6351,31

Vidimo torej, da je najceneje za vsako gospodinjstvo (hio), da ima svojo lastno N, e so razdalje med hiami veje od cca 100 m za obiajno kategorijo terena (Kompare in sod., 2007). Za izvedbo male komunalne istilne naprave so na voljo ugodni krediti na ekoskladu.
MN na podroju razprene gradnje 39

Primerjava skupnih strokov preraunanih na PE v 25 letih

Literatura
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Zakon o vodah (Ur.l.RS 67/2002) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih istilnih naprav (Ur.l.RS 98/2007) Operativni program odvajanja in ienja odpadnih voda (Gradivo vlade, 11.11.2010) Uredba o uporabi blata iz komunalnih istilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l.RS 62/2008) Uredba o okoljski dajatvi za onesnaevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l.RS 14/2010) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS 47/2005, 45/2007 in 79/2009) Uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost (Ur.l.RS 37/2008, 99/2008) Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur.l.RS 25/2009) Zaussinger C.: Kleinklranlagen fr den lndlichen Raum, Linz: Landwirtschaftskammer Obersterreich, 2007 KOMPARE B. (2007) Male istilne naprave na obmoju razprene poselitve (online). BAHADIR M., H. Parlar in M. Spiteller: Springer Umweltlexikon. Berlin: Springer Heidelberg, 2000

MN na podroju razprene gradnje

40

Konec

MN na podroju razprene gradnje

41