Ekologija in Okoljevarstvo - Navodila Za Vaje

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNITVO
NAVODILA ZA VAJE
pri predmetu
EKOLOGIJA IN OKOLJEVARSTVO
POVZETA PO STANDARDIH ZA IZVAJANJE

MONITORINGA ODPADNIH IN POVRINSKIH VOD
izr.prof.dr. Aleksandra LOBNIK
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo
Navodila za vaje pri predmetu

izr.prof.dr. Aleksandra Lobnik
EKOLOGIJA IN OKOLJEVARSTVO tudijsko leto 08/09
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
UVOD
Odpadne vode obiajno delimo glede na izvor in vrsto onesnaenosti na:
1. komunalne;
2. tehnoloke glede na izvor (npr. tekstilna industrija, usnjarska industrija, proizvodnja kovinskih
izdelkov, proizvodnja stekla, reja domaih ivali, proizvodnja olja in maob, emisije v povezavi z
motornimi vozili, zdravstvena dejavnost,) in
3. specifine (npr. radioaktivne,).
Tehnoloke vode se uporabljajo za napajanje parnih kotlov, za hlajenje kondenzatorjev, reaktorjev,
strojev z notranjim izgorevanjem, kot transportno in pralno sredstvo ter velikokrat kot medij oz. kot
temeljna surovina.
Tehnoloka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni,
gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnoloko
odpadno vodo se teje tudi zmes tehnoloke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo
ali z obema, e se pomeane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Tehnoloka odpadna voda so tudi hladilne vode in tekoine, ki se zbirajo in odtekajo iz naprav za
predelavo, skladienje ali odlaganje odpadkov.
Tehnoloka odpadna voda obiajno vsebuje snovi, ki se oksidirajo kot kemijska potreba po kisiku (KPK),
fosfor, duik, organske halogene spojine, ki jih je mogoe doloiti kot adsorbirani organski halogeni, ivo
srebro in njegove spojine, kadmij in njegove spojine, estvalentni krom in njegove spojine, nikelj in
njegove spojine, svinec in njegove spojine, baker in njegove spojine, in ostale strupene snovi. Emisijo
snovi pri odvajanju tehnoloke odpadne vode iz posameznega vira onesnaevanja v kanalizacijo ali
neposredno v vode izraamo s parametri onesnaenosti odpadne vode, koliino snovi v odpadni vodi,
emisijskim faktorjem obremenjevanja z odvajanjem odpadne vode in uinkom ienja odpadne vode.
Parameter onesnaenosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena
temperatura, pH vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne
vode.
Koliina snovi v odpadni vodi je masa z odvajanjem odpadnih vod izpuenih snovi v doloenem
obdobju.
Emisijski faktor obremenjevanja z odvajanjem odpadne vode je razmerje med koliino snovi v odpadni
vodi in maso izdelka ali surovine.
1

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem vira onesnaevanja
ali istilne naprave je domena obratovalnega monitoringa odpadnih vod. Pri izvajanju obratovalnega
monitoringa je potrebno najprej vzorenje odpadne vode po vnaprej doloenem programu.
Pred ienjem se moramo seznaniti s tehnologijo pri kateri odpadne vode nastajajo, ogledati si
moramo mesto, kjer odpadna voda odteka iz obrata ali tovarne, ter ob merjenju pretoka, pravilno zajeti
vzorec odpadne vode.
Trenutni vzorec odpadne vode je enkratni odvzem vzorca odpadne vode.
Kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je zmes enakih koliin najmanj petih trenutnih vzorcev,
odvzetih na istem merilnem mestu v obdobju najve dveh ur v asovnih presledkih, ki niso kraji od
dveh minut. Ker je nihanje pretokov in koncentracije onesnaenja v odpadnih vodah oz. odplakah
izredno veliko (arni izpusti, veizmenska proizvodnja, sezonska proizvodnja itd.), je nemogoe
pravilno ovrednotiti onesnaenja na snovi trenutnih vzorcev. Za pravilno projektiranje in dimenzioniranje
istilne naprave so potrebni t.i. reprezentativni vzorci.
Reprezentativni vzorec odpadne vode je zmes ve trenutnih vzorcev, odvzetih na asovno ali
pretono sorazmeren nain na istem merilnem mestu v obdobju, ki ni kraje od 2 in ne dalje od 24 ur.
Reprezentativni vzorec se vzori rono ali z avtomatskimi vzorevalniki.
Loimo asovno sorazmeren in pretono sorazmeren nain vzorenja. asovno sorazmeren nain
vzorenja je odvzem vzorcev v enakih asovnih presledkih po koliini enakih trenutnih vzorcev.
Pretono sorazmeren nain vzorenja je odvzemanje po koliini enakih trenutnih vzorcev, ko pretee
doloena koliina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih vzorcev razlinih koliin v enakih asovnih
presledkih, tako da je koliina posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode.
Odpadne vode lahko analiziramo na terenu in v laboratoriju. Na terenu, kjer odpadno vodo vzorimo,
opravimo kontinuirane meritve (pretok, pH, temperatura, vsebnost plinov,). V laboratoriju onesnaenje
vzorcev ovrednotimo s specifinimi in nespecifinimi parametri.
Specifini parametri se uporabljajo predvsem takrat, ko se zaradi znaaja tehnolokih postopkov
priakuje, da bodo vzorci vode vsebovali definirane kemijske spojine, npr. fenol, formaldehid, organska
topila, povrinsko aktivne snovi (tenzide), cianide, teke kovine, pesticide, itd..
Pogosto se za vrednotenje onesnaenja uporabljajo nespecifini oz. sumarni parametri. Doloanje
vsebnosti nespecifinih parametrov ne zahteva natannega poznavanja kemijske sestave posameznih
odpadnih vod.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nespecifini parametri (slika 1), ki povedo koliko organskih snovi vsebuje odpadna voda, so:
biokemijska potreba po kisiku (BPK) (BOD Biological Oxygen Demand);
kemijska potreba po kisiku (KPK) (COD Chemical Oxygen Demand);
celotni organski ogljik (TOC) (Total Organic Carbon);
raztopljeni organski ogljik (DOC) (Dissolved Organic Carbon);
adsorbljivi organski halogeni (AOX) (Adsorbable Organic Halogens);
celotni organski halogeni (TOX) (Total Organic Halogens) so merilo za vsebnost organskih
halogenov prisotnih v vzorcu;
vsebnost neraztopljenih snovi (usedljivih in suspendiranih) je kriterij na osnovi katerega se

odloamo o potrebi po mehanskem ienju.
Celotni ogljik
TC Total Carbon
Gesamter Kohlenstoff
TIC
KPK (COD, CSB)
TOC
BPK (BOD, BSB)
Celotni anorganski ogljik
Celotni organski ogljik
Kemijska potreba po kisiku
Biokemijska potreba po kisiku
Total Inorganic Carbon
Total Organic Carbon
Chemical Oxygen Demand
Biochemical Oxygen Demand
Gesamter anorganischer
Gesamter organischer Kohlenstoff Chemischer Sauerstoff-bedarf
Biochemisher Sauerstoff-bedarf
Kohlenstoff
POC
DOC
VOC
Raztopljen organski ogljik
Neraztopljen organski ogljik
Izhlapljiv organski ogljik
Dissolved Organic Carbon
Particulate Organic Carbon
Volatile Organic Carbon
Gelster organischer Kohlenstoff
Gelster organischer Kohlenstoff
Flchtiger organischer Kohlenstoff
Slika 1: Nespecifini parametri na osnovi ogljika in kisika

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na osnovi vsebnosti duikovih in fosforjevih spojin je mogoe sklepati ali je potrebno pri biolokem
ienju dodajati hraniva ali ne. e je teh spojin v odplakah, ki odtekajo v vodotoke veliko, se mora
predvideti njihovo odstranjevanje. Bioloka razgradljivost pove, ali je mogoe odpadno vodo bioloko
oistiti. Prve informacije o razgradljivosti odpadne vode daje razmerje BPK5/KPK. Vrednost razmerja
BPK5/KPK je za bioloko razgradljive vzorce vija kot 0,5. Strupenostni testi povedo, ali lahko
odpadno vodo istimo neposredno v bioloki istilni napravi ali je potrebno uvesti predhodno
razstrupljanje ali v nekaterih primerih predhodno adaptacijo aktivnega blata. Na osnovi pH vrednosti se
odloa o morebitni potrebnosti postopka nevtralizacije. V kolikor so vzorci obarvani, je potrebno doloiti
spektralni absorpcijski koeficient, ki je merilo za obarvanost. Na osnovi rezultatov meritev, testov in
analiz se odloa o nadaljnjem postopanju z odpadno vodo oz. o primernem istilnem postopku. Prav
tako so omenjene analizne metode uporabne tudi za spremljanje istilnih postopkov in za ugotavljanje
njihove uinkovitosti.
Glede na izvor in lastnosti odpadne vode ter doloila veljavne zakonodaje analiziramo izbrane splone,
bioloke, anorganske in organske parametre kvalitete vode.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. VAJA: VZORENJE
UVOD
V okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod se izvaja sledee:
predpisano tevilo, nain in as vzorenj odpadne vode,
merjenje pretokov vode v asu vzorenja,
merjenje temperature in pH v asu vzorenja,
analiziranje odpadnih vod na predpisane parametre, v skladu s predpisi izdelano poroilo in

vrednotenje posameznih izvidov in
1.1
izdelava letnega poroila o obratovalnem monitoringu v skladu z veljavnimi predpisi.

NAMEN
Namen vaje je na terenu vzoriti vodo in zabeleiti vse potrebne podatke o vzorcu in okolici.
1.2
TEORETINI DEL
Vzorenje je zajemanje vzorcev vode. Za pravilnost analize vode moramo zajeti vzorec, ki predstavlja
kakovostno povpreje vode, ki jo nameravamo analizirati.
Nain odvzema vzorcev je za analizo pomembna komponenta in lahko mono vpliva na rezultat.
Vzorimo lahko rono ali avtomatsko. Pri ronem vzorenju zajamemo trenutni vzorec. To je vzorec, ki
predstavlja kakovostno stanje vode v doloenem asu. Zaradi tega moramo pri podajanju rezultatov
analize podati tudi as zajetja vzorca. Tako lahko vzorimo vode, katerih kakovost se s asom le malo
spreminja, oziroma se spreminja poasi (vodotoki). Vzorec zajamemo iz glavnega toka vode v isto
posodo. Le tako vzorec ne bo vseboval razlinih primesi, ki zniujejo natannost rezultata. Pogosto se
kakovost odpadnih vod spreminja relativno hitro (iztoki iz industrijskih obratov ipd.).
Pri trenutnem vzorenju bi prilo do velikih kakovostnih razlik odvisno od asa zajetja vzorca. Zato
pogosto zajemamo povpreni 24-urni vzorec. Za takno vzorenje danes uporabljamo avtomatske
vzorevalnike.
Avtomatski vzorevalnik nam omogoa asovno in pretono proporcionalno zajemanje vzorca v
pravilnih razmakih preko celotnega izbranega asa vzorenja. Najpogosteje je ta as 24 ur, saj se
kakovost vzorca spreminja preko posameznega dne zaradi delovnega procesa, ponavlja pa se obiajno
vsak delovni dan. Zato je kakovost povprenih 24 urnih vzorcev med seboj primerljiva. Avtomatski
vzorevalnik sestavljajo raunalniki del, rpalka, posode za zajeti vzorec, cev in ohije. Omogoa nam,
5

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
da nastavimo as zaetka in konca vzorenja, asovne razmike zajetja vzorca, prostornino zajetega
vzorca.
Vzorevalnik lahko nastavimo tudi tako, da vzorce v posameznih razmikih med seboj loi in nam tako
omogoi, da spremljamo kakovost vode v posameznem asu.
Kadar izberemo pretono proporcionalno vzorenje, avtomatski vzorevalnik zajema vzorce glede na
koliino preteene vode. V tem primeru vzorevalnik poveemo z merilnikom pretoka.
Vzorce, ki vsebujejo velike koliine aktivnih povzroiteljev onesnaenja, je potrebno predhodno
razrediti z demineralizirano vodo. as od odvzema vzorca do analize mora biti im kraji. Priporoa se
analiza takoj po odvzemu, v skrajnem primeru najkasneje po 24 urah. Idealno bi bilo, da bi analizo
izvedli na kraju samem, kar pa navadno ni izvedljivo.
Da imbolj zavremo razkroj, hranimo vzorce v hladilniku, prevaamo jih pa v hladilnih torbah. e analiza
v 24 urah ni mogoa, vzorec konzerviramo z nakisanjem vzorca s koncentrirano veplovo (VI) kislino do
pH vrednosti 1.
Slike 1.1: Prikaz nainov vzorenja rene vode.
1.3
EKSPERIMENTALNI DEL
Kemikalije, pribor, aparature, pripomoki

vzorna posoda
pH meter
merilec prevodnosti
beleka, ura, pisalo

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Od leve proti desni: Slika 1.2: Vzorna posoda

Slika 1.3: Prenosni pH meter podjetja Mettler Toledo
Slika 1.4: Prenosni merilec prevodnosti podjetja WTW
1.4
POTEK VZORENJA
Vzorenje izvedemo na terenu v blinji okolici. Vzorec vode zajamemo na sredini toka (potoka, reke,)
s isto vzorno posodo ter zabeleimo vse potrebne podatke, kot so:
Datum in as vzorenja
Temperatura okolice in opis vremena
Opis odvzetega vzorca
Odvzemno mesto
Opis reke, potoka, in struge

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.5
MERITVE
Datum in as vzorenja:..
Temperatura okolice (zraka) v C in opis vremena.....
Odvzemno mesto:.
Nain vzorenja:
Opis odvzetega vzorca:
- vizualna ocena barve vzorca:.
- vonj:
- opaene neistoe:.....
Opis reke in rene struge:
- vizualna ocena barve reke:.
- hitrost toka:....
- posebnosti (npr. vrtinci, neistoe, ):.......

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2. VAJA: DOLOEVANJE TEMPERATURE in pH VREDNOSTI
UVOD
Spremljanje vrednosti temperature in pH vrednosti pitne vode omogoa hitro in enostavno zaznavanje
sprememb lastnosti vode na terenu. Temperatura in pH vrednost vplivata na korozijo in postopke
priprave pitne vode, zato sta ena pomembnejih operativnih (tehnolokih) parametrov.
2.1 NAMEN
Namen vaje je vzorenemu vzorcu vode na terenu izmeriti temperaturo in pH-vrednost.
2.2 TEORETINI DEL
Temperatura je eden najpomembnejih parametrov voda. Temperatura uravnava hitrost odvijanja
tevilnih biolokih procesov, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto naravne vode. Pri povianju
temperature vode za ca. 10 C se njena bioloka aktivnost podvoji. Prav tako ima temperatura velik
vpliv na veino kemijskih reakcij, ki se odvijajo v vodi in na topnost plinov.
Temperatura naravnih vodnih sistemov je odvisna preteno od temperature podlage, po kateri tee
voda, od hladnih in toplih pritokov, temperature ozraja in jakosti sevalnega toplotnega toka sonca
oziroma od letnega in dnevnega asa. Poviana temperatura je lahko znak onesnaenost vode. Vija je
temperatura vode, manj je v njej raztopljenih plinov in s tem kisika ter obratno.
V splonem so plavajoe in lebdee primesi bolj podvrene temperaturnim vplivom kot tiste, ki se
nahajajo bolj globoko v vodi, zato segrevanje vodnih povrin v sled atmosferskih vplivov pospeuje
razvoj povrinske mikroflore predvsem stojeih mirnih voda. Bolj problematine so lokalne spremembe
temperatur vodotokov, ki so posledica industrijskih izpustov raznih hladilnih in procesnih odpadnih voda.
Povianje temperature kodljivo vpliva na ribjo populacijo, ki v splonem zahteva nizke temperature in
visoko stopnjo raztopljenega kisika. Zaradi bioloke oksidacije nekaterih organskih snovi se poraba
kisika lahko povea do te mere, da ga zane primanjkovati, kar ima za posledico odmiranje in razkroj
najrazlinejih biolokih vrst. Tako povianje temperature naravnih voda posredno vpliva tudi na vonj in
okus vode.
Pri elektronskih termometrih lahko izkoriamo spreminjanje elektrinega upora s temperaturo (uporovni
termometri) ali spreminjanje elektrine napetosti na stiku dveh kovin, s temperaturo (termometri s
termoleni). Temperatura vode je odvisna od temperature podlage, po kateri tee voda, od hladnih in
toplih pritokov ter letnega in dnevnega asa. Znak onesnaenost vode je njena temperatura.
9

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vija je temperatura vode, manj je v njej raztopljenih plinov in s tem kisika. Vija kot je temperatura
vode, manj je v njej raztopljenega kisika in obratno.
Izraz pH-vrednost izvira iz latinskega izraza potentia hydrogenii in pomeni uinkovitost vodika.
Vrednost pH je merilo za kislost ali bazinost raztopin. Po definiciji je pH negativni dekadini logaritem
koncentracije oksonijevih ionov ali, e zapiem preprosto z enabo (2.1):
pH = - log [H3O+];
(2.1)
kjer je:
pH pH vrednost med 0-14,
log logaritem in
[H3O+] koncentracija oksonijevih ionov.
Kisle, bazine in nevtralne raztopine se med seboj razlikujejo v koncentraciji hidroksilnih in oksonijevih
ionov (Preglednica 2.1).
Preglednica 2.1: pH medij glede na koncentracijo karboksilnih in oksonijevih ionov
Medij
pH vrednost
Koncentracija
Koncentracija
hidroksilnih ionov
oksonijevih ionov
[OH-]
[H3O+]
Kisel
1 < pH 6
< 10-7 Mol/L
> 10-7 Mol/L
Nevtralen
pH=7
10-7 Mol/L
10-7 Mol/L
Bazien
7 < pH 14
> 10-7 Mol/L
< 10-7 Mol/L
V veini naravnih vod je pH povezan z ravnotejem ogljikovega dioksida, hidrogenkarbonata in

karbonata in s tem tudi s trdoto vode (mehke vode imajo nijo pH vrednost, trde vode pa vijo). Obiajni
pH v podzemnih vodah je med 6 in 8,5, pH limoninega soka je 2, jabolka 3, paradinika 4, morske vode
8, nekaterih detergentov do 10, nekaterih istil tudi do 12. V istih vodah je pH v obmoju od 4,5 do 8,5.
Taken pH dajejo vodi v njej raztopljene huminske snovi in CO2. Niji ali viji pH je znak onesnaenja
vode z industrijskimi odplakami. Ekstremne vrednosti v pitni vodi so lahko posledica nezgod, napak v
pripravi vode ali izloanja materialov v stiku z vodo (npr. cementne cevi). Vrednost pH lahko doloamo
elektrokemino (potenciometrija), t.j. s pH metrom ali pa kolorimetrino, z indikatorskimi listii. Indikatorji
so barvila, ki spreminjajo barvo v odvisnosti od pH.
10

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.3 EKSPERIMENTALNI DEL
pufri za umerjanje (pH=7, pH=4, pH=10)
pH/T meter, Mettler Toledo
Slika 2.1: pH/T meter, Mettler Toledo, pufri pH 4, pH 7 in pH 10 za umerjanje pH metra

2.4 POTEK EKSPERIMENTA
ao izperemo 2x z vzorno vodo, ter jo nato napolnimo do tri etrtine in s pH indikatorjem in oditamo
vrednost v mejah 0 - 14. Pri merjenju s pH metrom, le-tega najprej speremo z destilirano vodo. Nato
umerimo oz. kalibriramo s pufernimi raztopinami v vrstnem redu: pH = 7, pH = 4, pH = 10. Z
nevtraliziranim pH metrom nato pri temperaturi 20C vzorcu izmerimo pH v mejah 0 14 in temperaturo
s pH/T-metrom v C.
2.5 MERITVE IN IZRAUNI
Preglednica 2.1: Meritve pH in temperature vzorca vzorene vode izvedene z elektronskim
pH/termometrom
Vzorec
Temperatura [C]
pH vrednost
vzorene vode
Elektronski termometer
pH meter
2.6 REZULTAT
Rezultat za temperaturo in pH vrednost vzorca vzorene vode podamo povpreno vrednost v C, in pHvrednost med 0 - 14.
11

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3. VAJA: DOLOEVANJE ELEKTRINE PREVODNOSTI

UVOD
Elektrina prevodnost pitne vode je lastnost vode, da prevaja elektrini tok. Odvisna je od prisotnosti
ionov v vodi: od njihove koncentracije, gibljivosti in naboja ter od temperature vode ob merjenju.
Raztopine anorganskih snovi so veinoma dobri prevodniki, molekule organskih snovi, pa prevajajo
elektrini tok slabo ali pa ga sploh ne.
Enota za elektrino prevodnost je mikro Siemens na cm (S/cm). Elektrina prevodnost je indikatorski
parameter in njena sprememba kae na morebitno onesnaenost pitne vode. Vrednost, oziroma
spremembo elektrine prevodnosti, ocenjujemo v povezavi z vrednostmi ostalih parametrov. V primeru
odstopanj od predpisanih vrednosti mora upravljavec takoj ugotoviti vzroke ter s pregledom celotnega
sistema za oskrbo s pitno vodo preveriti njegovo stanje in ukrepati v skladu z ugotovitvami. Rezultat
ugotovitev lahko narekuje prekinitev ali omejitev dobave ali drug ukrep.
3.1 NAMEN
Namen vaje je v vzorcu vzorene vode izmeriti elektrino prevodnost.
3.2 TEORETINI DEL
Raztopine anorganskih snovi so veinoma dobri prevodniki, molekule organskih snovi, ki ne disociirajo v
vodi, pa prevajajo elektrini tok slabo ali pa ga sploh ne. Na elektrino prevodnost pitne vode obiajno
vplivajo koncentracije kalcijevih, magnezijevih, natrijevih, kalijevih, hidrogenkarbonatnih, sulfatnih in
kloridnih ionov. Tako ima na primer morska voda elektrino prevodnost priblino 50.000
S/cm,deevnica pa 5 - 30 S/cm. Dobra voda ima im nijo prevodnost, med 300 - 500 S/cm.
Elektrina prevodnost pitne vode se na oskrbovalnem obmoju obiajno ne spreminja, kot tudi ne vrsta
in koncentracija prisotnih ionov. e pri opazovanem viru pitne vode ali v pitni vodi na doloenem
oskrbovalnem obmoju ugotovimo nenadno spremembo elektrine prevodnosti, lahko sklepamo, da je
prilo npr. do meanja vode iz drugega vodnega vira, do vdora onesnaenja ipd.
12

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

merilnik prevodnosti
aa
Slika 3.1: Merilnik prevodnosti podjetja WTW
Slika 3.2: Prikaz merjenja prevodnosti vzorca vode

Elektrodo merilnika prevodnosti potopimo v vzorec tako, da okoli elektrode ni mehurkov. Ko se
vrednost na ekranu umiri, oditamo vrednost v primernem merilnem obmoju tj. mS/cm ali S/cm.
Preglednica 4.1: Meritve elektrine prevodnosti vzorca vzorene vode
Vzorec
vzorene vode
Prevodnost
mS/cm
3.6 REZULTAT
Rezultat podamo v S/cm ali mS/cm.
13
S/cm

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. VAJA: DOLOEVANJE VSEBNOSTI USEDLJIVIH SNOVI
UVOD
V vodi so prisotne posamezne organske in anorganske snovi. Zmes vode in usedljivih snovi imenujemo
suspenzija. Snovi iz vode loimo v obratih za obdelavo odpadnih voda s postopkom gravitacije. Ta
postopek se izvaja v sedimentacijskih bazenih in/ali v peenih filtrih.
4.1
NAMEN VAJE
Namen vaje je vzorcu vode doloiti vsebnost usedljivih snovi.

4.2
TEORETINI DEL
Raztopljene, koloidne in plavajoe snovi pritevamo v isto skupino trdnih snovi, znano kot neusedljive
snovi. Usedljive (sedimentirajoe) snovi izraamo s prostornino (ml/L), ki jo zavzamejo usedljive snovi
po dvournem usedanju. Vsebnost usedljivih snovi je parameter, ki je pomemben predvsem pri
dimenzioniranju industrijskega predienja, primarnih in sekundarnih usedalnikov istilnih naprav in
kanalizacije. Uporabljamo ga tudi za spremljanje oz. kontrolo delovanja bioloke stopnje ienja
odpadnih vod na istilnih napravah. Usedljive snovi so definirane kot volumska koncentracija
suspendiranih snovi, ki se usedajo pri doloenih pogojih. V ta namen se uporablja Imhoffov lij (slika 4.1).
Po dveh urah usedanja oditamo zgornji nivo, ki louje usedljive snovi od preostale tekoine. Vrednost
usedljivih snovi doloimo na osnovi srednje vrednosti meritev za dva Imhoff-ova lija.
Pri doloevanju usedljivosti izvedemo dva paralelna preskusa in podamo srednjo vrednost tako, da
rezultat zaokroimo na:
- 0,1 ml/L, e je usedljivost < 2 ml/L
- 0,5 ml/L, e je usedljivost 2 ml/L in < 10 ml/L
- 1 ml/L, e je usedljivost 10 ml/L in < 40 ml/L
- 2 ml/L, e je usedljivost 40 ml/L na najve dve signifikantni mesti.
14

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.3
EKSPERIMENTALNI DEL
Slika 4.1: Imhoffov lij

4.4
POTEK EKSPERIMENTA
En liter dobro premeamo vzorca in nalijemo v Imhoff-ov lij do graduirane oznake 1000 ml in med
procesom usedanja lij na 30 minut obrnemo za 90. Po 2 h oditamo vsebnost usedljivih snovi,
posedenih v konici lija.
4.5
MERITVE
Oditan volumen usedljivih snovi v ml/L za vzorec..vode znaa..

4.6
REZULTAT
Rezultat podamo v ml/L.
15

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5. VAJA: DOLOEVANJE MOTNOSTI

UVOD
Motnost vode je pokazatelj prisotnosti koloidnih in suspendiranih delcev, velikosti od 1 nm - 1 mm.
Motnost vode ne smemo direktno povezovati s koliino prej omenjenih suspendiranih snovi, saj so le-te
brez barve (steklo, razne soli,...) in tako nimajo neposrednega vpliva na motnost. Najbolj pogosti vzroki
motnosti vodnih izvirov so anorganske in organske suspendirane snovi ter mikroorganizmi, erozija
koloidnih snovi kot so glina, mulj, peenjaki in zemeljski kovinski oksidi, huminske snovi, alge,
plankton, bakterije,). Posamezne komponente se med seboj lahko povezujejo: npr. glineno - organski
del. Primesi, ki povzroajo motnost pitne vode, imajo obiajno veliko sposobnost absorpcije drugih,
zdravju kodljivih snovi, zato je dezinfekcija motne vode zelo teavna. Motnost komunalnih in
industrijskih odpadnih voda je posledica irokega izvora onesnaenja s stabilnimi koloidi, ki so posledica
prisotnosti vejih koncentracij mila, detergentov, mineralnih in organskih snovi.
5.1
NAMEN VAJE
Namen vaje je vzorenemu vzorcu vode doloiti trenutno motnost.
5.2 TEORETINI DEL

Motnost ali kalnost vode merimo fotometrino z doloitvijo odstotka absorbirane svetlobe v kalni vodi pri
svetlobnem izvoru doloene jakosti. Pri tem se zelo pogosto uporabljajo standardizirani aparati, kjer
posebna arnica oddaja svetlobo, ki je usmerjena skozi vzorec vode v mali stekleni posodi, na drugi
strani pa pod kotom 90 s posebnim fotometrom merimo jakost svetlobe, ki prodre skozi vzorec, nato
jakost svetlobnega izvora zmanjujemo tako dolgo, da fotometer ne zazna ve svetlobnega toka, kar
pomeni, da je vzorec absorbiral vso svetlobo, ki je tako neposredno proporcionalna stopnji motnosti
vode. Staro mersko enoto stopnje motnosti vode, Jaksonova enota kalnosti - JTU (ang. JTU Jakson
Turbidity Unit) so doloili v enakem aparatu na osnovi absorbiranega svetlobnega toka v suspenziji
SiO2, pri emer ustreza 1 JTU absorpciji svetlobnega toka v suspenziji 1 mg SiO2 v enem litru
destilirane vode. V zadnjem asu pa je SiO2 nadomestil Formazin in pojavila se je nova enota stopnje
motnosti vode, Formazinova enota motnosti - FTU (ang. FTU Formazin Turbidity Unit). Po evropskih
merilih je dovoljena stopnja motnosti pitne vode do 1 FTU, ameriki standardi so bolj strogi in
predpisujejo dovoljeno stopnjo motnosti vode 0,1 FTU.
16

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
V slovenski zakonodaji pa motnost izraamo tudi v nefelometriih turbidimetrinih enotah enotah - NTU
(ang. NTU Nefelometric Turbidity Unit). V Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS t.:19/04 in 35/04) je
motnost uvrena med indikatorske parametre, kar pomeni, da mejna vrednost ni doloena na podlagi
podatkov o nevarnostih za zdravje. Mejna vrednost oz. specifikacija zahteva, da je "motnost
sprejemljiva za uporabnike in je brez neobiajnih sprememb". V primeru priprave pitne vode iz
povrinske vode motnost ne sme presegati 1 NTU v vodi po izstopu iz naprave za pripravo pitne vode.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je izgled vode z motnostjo do 5 NTU obiajno e
sprejemljiv za uporabnike; zaradi mikrobioloke varnosti vode, priporoajo im nijo motnost. Za
rezultate monitoringa pitne vode v Sloveniji je za oceno skladnosti dogovorjena mejna vrednost 1 NTU v
primeru priprave in/ali e je voda povrinska ali e povrinska voda nanjo vpliva. V primeru, e ni
priprave in/ali voda ni povrinska ali e povrinska voda nanjo ne vpliva, pa je dogovorjena nujna
vrednost 5 NTU.
Turbidimeter
Steklene epruvete
Standardne raztopine
Slika 5.1: Turbidimeter podjetja HACH, model 2100A
17

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Merilnik
Svetlobni vir
Koloid
Slika 5.2: Princip merjenja s spektrometrom turbidimetra
Slika 5.3: Vzorci motne vode

Aparat najprej priklopimo v elektrino omreje da se ustali na delovno temperaturo. Nato ga umerimo v
podroju merjenja s standardom, ki ima podobno motnost kot merjen vzorec, preklopimo stikalo na
eleno obmoje (std. 10 NTU stikalo na pozicijo 10) in z vrtljivim stikalom uravnamo tako, da kazalec
na skali kae teoretino vrednost standarda. Oieno kiveto splahnemo z vzorcem in jo napolnimo z 25
1 ml analiziranega vzorca in kiveto obriemo do suhega. Nato kiveto vstavimo v odprtino na vrhu
aparata, jo pokrijemo s rnim pokrovom ter na ustrezni skali oditamo motnost vode v NTU enotah.
18

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Preglednica 5.1: Meritve motnosti vzorca vode
Vzorec vzorene vode
5.6
Enota
Oditana vrednost motnosti
REZULTAT
Rezultat za analiziran vzorec tono doloenega tipa vode podamo v enotah NTU.
19

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. VAJA: PREGLED ZAKONODAJE S PODROJA VODA

UVOD
Zakon je sploni pravni akt, ki v pravni dravi ureja pravice in dolnosti pravnih subjektov, e te niso
urejene e v ustavi. Oblikovno in vsebinsko je zakon podrejen ustavi, a hkrati nadrejen vsem drugim
pravnim aktom v dravi. Zakon sprejme zakonodajni organ (parlament, skupina, kongres; pri nas
dravni zbor) v t.i. zakonodajnem postopku. Podzakonski pravni akti so: uredbe, pravilniki, odredbe,
navodila.
6.1
NAMEN
Namen vaje je pregledati zakonodajo s podroja voda, s pomojo Uradnega lista RS ter raunalnika
obdelava mejnih vrednosti za specifino vrsto vode predpisanih v Uredbah slovenske zakonodaje.
6.2
TEORETINI DEL
Po Ustavi Republike Slovenije morajo biti vsi predpisi objavljeni preden zanejo veljati. Dejavnost
uradnega objavljanja pravnih aktov drave, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ureja Zakon o
Uradnem listu Republike Slovenije - (Uradno preieno besedilo ZUL UPB1) (Uradni list RS, t.
112/2005). Kot dan izida posamezne tevilke Uradnega lista Republike Slovenije se teje dan, ki je
naveden na vrhu strani vsake tevilke. Isti dan je tevilka dostopna tudi na internetu. Glasilo je
sestavljeno iz treh snopiev, ki se po vsebini delijo na: uredbeni del, mednarodne pogodbe in razglasni
del.
Uredbeni del: V uredbenem delu so objavljeni: ustava, zakoni in drugi akti dravnega zbora, akti
dravnega sveta, akti predsednika republike, predpisi in drugi akti vlade in ministrstev, sploni akti,
izdani za izvrevanje javnih pooblastil, predpisi in drugi akti lokalnih skupnosti, e tako doloajo njihovi
statuti in drugi akti, za katere tako doloa zakon ali drug predpis.
Mednarodne pogodbe: V delu uradnega glasila Uradni list Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe
najdete z zakonom ali vladno uredbo ratificirane mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo, akte Dravnega zbora o notifikaciji nasledstva mednarodnih pogodb in obvestila Ministrstva
za zunanje zadeve o zaetku oziroma prenehanju veljavnosti mednarodnih pogodb.
20

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Razglasni del: Razglasni del najdete kot samostojni del, vpet v sredino Uradnega lista Republike
Slovenije. V njem so objavljeni javni razpisi, javni nateaji, vpisi v sodni in druge registre, preklici in
druge objave, ki se morajo po zakonu ali drugem predpisu objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
Uradni list izhaja po naelu enotne izdaje. Celotna posamezna tevilka ima isto skupno letno zaporedno
tevilko, isti datum izdaje in tekoe letno otevilenje strani. Uredbeni del ima tudi zaporedno tevilko
objave akta. V srednjem delu - v razglasnem delu - so strani posebej tekoe letno otevilene.
Mednarodne pogodbe se objavljajo v loenem delu z lastnim tekoim tevilenjem izdaje, aktov in
strani.
V letu 2005 sprejeta Uredba Vlade Republike Slovenije o objavljanju v Uradnem listu Republike
Slovenije (Uradni list RS, t. 109/2005) je natanneje opredelila pogoje, nain in prednostni vrstni red
objav.
Z uredbo o informatiziranih zbirkah podatkov o predpisih (Uradni list RS, t. 34/2003) je Vlada Republike
Slovenije doloila nae podjetje kot skrbnika informatizirane zbirke objav v Uradnem listu Republike
Slovenije (ZOUL), ki vsebuje polna besedila vseh objav.
Podobno kot v veini evropskih drav, tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno vodno smernico uvajamo
celovito upravljanje z vodnimi viri po Zakonu o varstvu okolja. Prednostna naloga je odpravljanje
kodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za loveka in naravne ekosisteme ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Zakon o varstvu okolja
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja

(Uradni list RS, t. 20/06)
Zakon o varstvu okolja - uradno preieno besedilo (ZVO-1-UPB1)



21

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem
okviru doloa temeljna naela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in
informacije o okolju, ekonomske in finanne instrumente varstva okolja, javne slube varstva okolja in
druga z varstvom okolja povezana vpraanja.
(1) Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje taknega drubenega razvoja, ki omogoa
dolgorone pogoje za lovekovo zdravje, poutje in kakovost njegovega ivljenja ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti.
(2) Cilji varstva okolja so zlasti:
1. prepreitev in zmanjanje obremenjevanja okolja,
2. ohranjanje in izboljevanje kakovosti okolja,
3. trajnostna raba naravnih virov,
4. zmanjanje rabe energije in veja uporaba obnovljivih virov energije,
5. odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljanje poruenega naravnega ravnovesja in
ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,
6. poveevanje snovne uinkovitosti proizvodnje in potronje ter
7. opuanje in nadomeanje uporabe nevarnih snovi.
(3) Za doseganje ciljev iz prejnjega odstavka se:
1. spodbuja proizvodnjo in potronjo, ki prispeva k zmanjanju obremenjevanja okolja,
2. spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki prepreujejo, odpravljajo ali zmanjujejo obremenjevanje
okolja in
3. plauje onesnaevanje in raba naravnih virov.
Podzakonski predpisi na podlagi Zakona o varstvu okolja:
Splono
Elektromagnetna sevanja
Hrup
Narava
Naravni viri
Odpadki
Tla
Voda
Zrak
Industrijsko onesnaevanje
Operativni programi
22

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Raunalnik in programska oprema

Spletne strani:
[1] Uradni list Republike Slovenije - Spletna stran: http://www.uradni-list.si/2/main.cp2
[2] Agencija RS za okolje - Spletna stran: http://www.arso.gov.si/vode/
[3] Ministrstvo za okolje in prostor - Spletna stran:
http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/
[4] Zakon o varstvu okolja podroje VODA - Spletna stran
http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/okolje/zakon_o_varstvu_okolja/voda
Raunalnik in programska oprema

Z brskanjem po spletu se seznanimo z zakonodajo s podroja Voda. V ta namen uporabljamo zgoraj
navedene spletne strani. V preglednici 5.1 so razdelani najbolj pogosto analizirani ekoloki parametri,
njihove enote ter mejne vrednosti tako za iztok v kanalizacijo kot tudi za direktno odvajanje v vodovje,
za nekatere tipe voda. Prav tako so podani standardi in metode po kateri se doloitev parametra izvaja.
6.5 REZULTATI
Preglednica 5.1: Kemijske in bioloke metode za analizo ekolokih parametrov onesnaenja voda
razlinega izvora, standardi in njihove mejne dovoljene koncentracije (MDK)
23

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
MDK - mejne dovoljene koncentracije za VODE
t. Vrsta analize
*MDK
*MDK1
ODPADNA VODAtekstilna industrija
Parameter
Enota
*MDK2
INDUSTRIJSKA
ODPADNA VODAjavna kanalizacija
V
K
6,5-9,5
6,5-9,5
6,5-9,0
30
40
*MDK3
*MDK4
*MDK5
POVRINSKA VODA
IZCEDNE VODE
PITNA
VODA
Standard
Metoda
SIST ISO 10523
elektrometrija
SIST DIN 38404-6;

SIST DIN 38404-4
elektrometrija
PV
MV
6,5-9,5
5,5-9
6,5-9,0
6,5-9,5
30
40
22
25
30
40
2,5
SIST EN 27888
elektrometrija
> 30
SIST EN 25813
volumetrija
SPLONI PARAMETRI
1
pH
Temperatura [C]
Prevodnost [mS/cm]
Raztopljen kisik [mg O2/L]
Usedljive snovi [ml/L]
0,5
10
0,5
10
0,5
10
DIN 38409-9 (H9)
volumen po 2 h
Neraztopljene snovi
[mg/L]
80
(a)
80
(a)
60
(a)
SIST ISO 11923
gravimetrija
Obarvanost
SAK [m-1]
pri 436 nm
(b)
(b)
SIST EN ISO 7887
spektrofotometrija
pri 525 nm
(b)
(b)
pri 620 nm
(b)
(b)
24
6,5-9,5

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ORGANSKI PARAMETRI
28
29
Kemijska potreba po
kisiku KPK [mg O2/L]
Bioloka potreba po
kisiku BPK5 [mg O2/L]
200 ( i )
30
(h)
120
25
30
<7
200;
300 ( f )
20 ;
30 ( f )
( e );
; -
ISO 6060
volumetrija; oksidacija
s K2Cr2O7, titracija
ISO 8467
volumetrija; oksidacija
s KMnO4, titracija
SIST EN 1899-1
SIST EN 1899-2
30
Skupni organski ogljik

TOC [mg C/L]
60 ( g )
31
Adsorbljivi organski
halogeni AOX[ mg Cl/L]
0,5
0,5
0,5
0,5
32
Fenolni indeks [mg/L]
0,1
10
0,1
10
0,005
33
Tenzidi - vsota A+N
(a)
(a)
0,4
anionski
(h)
30
SIST ISO 8245
IR-infrardea
spektrometrija
ISO 9562;
SIST EN 1485;
adsorbcija;
mikrokulometrija
0,01
SIST ISO 6439
spektrofotometrija
ISO 7875-1
spektrofotometrijametilensko modro
aktivne snovi (MBAS)
SIST EN 903
spektrofotometrija
DIN 38409 - H23-2
titrimetrina
neionski
25
volumetrina,
razredevalna metoda,
meritev koncentracije
kisika z elektrodo po
Winklerju ali
manometrino
0,5

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
kationski
SIST DIN 38409-20
spektrofotometrijadisulfin modro aktivne

snovi
SIST EN ISO 6341
doloitev EC50 - 24
urna doloitev
ISO 9888:1991H ali

SIST EN 29888
doloitev % bioloke
razgradnje s
primerjavo vsebnosti
raztopljenega
organskega ogljika
BIOLOKI PARAMETRI
34
37
Strupenost za vodne
bolhe (Daphnia magna) SD
Bioloka razgradljivost
BPK5/KPK [%]
70
(h)
80 ( c )
50 ( b )
Opombe:
MDK mejna dovoljena koncentracija
*MDK1 Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken
Ur.l. RS, t. 7/2007
*MDK2 Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo Ur.l. RS, t. 47/2005; Spremembe: Ur.l. RS, t. 45/2007
*MDK3 Uredba o kemijskem stanju povrinskih voda Ur.l. RS, t. 11/2002; Spremembe: Ur.l. RS, t. 41/2004-ZVO-1
*MDK4 Uredba o kakovosti povrinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo
Ur.l. RS, t. 125/2000 (4/2001 popr.); Spremembe: Ur.l. RS, t. 52/2002, 41/2004-ZVO-1
*MDK5 Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagali odpadkov Ur.l. RS, t. 62/2008
MV mejna vrednost
PV priporoena vrednost
V MDK za direkten izpust v vode
K MDK za direkten izpust v kanalizacijo
26

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7. VAJA:
DOLOEVANJE KPK Kemijske potrebe po kisiku
UVOD
Kemijska potreba po kisiku je mnoina kisika, ekvivalenta mnoini kalijevega dikromata, ki je potrebna
za kemijsko oksidacijo organskih snovi prisotnih v odpadni vodi. Je torej parameter s pomojo katerega
posredno sklepamo o onesnaenju odpadnih vod z organskimi snovmi.
7.1 NAMEN VAJE
Namen vaje je vzorcu vode doloiti kemijsko potrebo po kisiku - KPK.
7.2 TEORETINI DEL
Doloanje kemijske potrebe po kisiku zagotovi hitro oceno celotne organske snovi v vzorcu vode
(razgradljive in nerazgradljive). Koliino kisika, ki je potrebna za oksidacijo organskih spojin imenujemo
kemijska potreba po kisiku in jo oznaimo s KPK (angl. COD Chemical Oxygen Demand). To je
pomemben parameter tehnolokih odpadnih vod in industrijskih odplak in ga lahko doloamo z
razlinimi metodami. Organske neistoe doloamo tako, da jih pri doloenih pogojih oksidiramo in iz
porabe oksidanta sklepamo na koliino organskih snovi. S kemijsko potrebo po kisiku doloimo vse
organske snovi, ne moremo pa loiti med bioloko razgradljivimi in bioloko inertnimi organskimi
snovmi. Zato je KPK dopolnilo in ne nadomestilo BPK, ki podaja mnoino porabljenega kisika za
razgradnjo organskih snovi pri pogojih, ki so v naravi, torej za bioloko razgradnjo organskih snovi.
Nujno je zato simultano vrednotenje onesnaenja s KPK in BPK.
Za doloanje kemijske potrebe po kisiku se je v preteklosti uporabljalo ve oksidantov (KMnO4, NaOCl),
ki pa se zaradi premajhne in mono variabilne oksidacijske sposobnosti ne uporabljajo ve. Danes se
najve uporablja kalijev dikromat (K2Cr2O7).
Organske neistoe doloamo s kalijevim dikromatom, kot oksidacijskim sredstvom ob pomoi
srebrovega sulfata, kot katalizatorja v mono veplovo kislem mediju pri 148 C 3 C. V veplovi kisli
raztopini se s kalijevim dikromatom oksidira veina organskih snovi skoraj popolnoma v ogljikov dioksid
in vodo. Dobljene vrednosti KPK vrednosti po enabi (7.1) so zato zelo blizu teoretini vrednosti
potrebnega kisika.
27

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
reakcijske epruvete
termoblok
polavtomatska bireta (titrator)
pipete
Slika 7.1: Vzorna epruveta
Slika 7.2: Termoblok za razklop KPK
Slika 7.3: Izvedba titracije
7.4
POTEK EKSPERIMENTA
V reakcijske epruvetke odpipetiramo 2,5 ml vzorca, dodaj 1,5 ml raztopine kalijevega dikromata K2Cr2O7
(0,02 M), poasi dodajamo 3,5 ml Ag sulfat veplove kisline (AgSO4) in segrevamo na temperaturi 148
C 3 C dve uri.
28

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po konanem segrevanju epruvetke ohladimo na sobno temperaturo in kvantitativno prenesemo

tekoino v erlenmajerico. Reakcijsko buko 3-krat speremo z malo destilirane vode.
Nato v erlenmajerico dodamo 1 2 kapljici indikatorja Ferroin in titriramo z elezo-amonijevim sulfatom
(FAS) ((NH4)2 FeSO4 x 6 H2O) (c ~ 0,12 M ), dokler ne doseemo ekvivalentne toke, ko se obarvanje
spremeni iz modro - zelene v rdee rjavo. Enako naredimo za slepo probo, le da namesto vzorca
vzamemo enako koliino destilirane vode. Za izraun FAS odpipetiramo 2,5 ml kalijevega dikromata,
dodamo ca. 50,0 ml 4 M H2SO4 in titriramo z elezo-amonijevim sulfatom ((NH4)2 FeSO4 x 6 H2O) po
dodatku indikatorja Ferroina.
7.5
MERITVE IN IZRAUNI
Preglednica 7.1: Meritve porabe elezo-amonijevega sulfata za titracijsko doloitev KPK

Vzorec
vzorene
vode
Poraba elezo-amonijevega sulfata FAS [ml]

Slepa proba
Vzorec
V FAS
(destilirana voda)
Izraun standardizacije FAS:
mol
6 c K 2Cr2O7
VK Cr O (ml)
L 2 2 7
mol
c FAS
;
=
VFAS (ml)
L
(7.1)
Izraun KPK:
mg
mol
8000
c FAS
[V1 V2 ](ml)
mol
L
mgO 2
KPK
;
=
V0 (ml)
L
29
(7.2)

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
kjer je:
c
- koncentracija elezo-amonijevega sulfata [mol/L]
V0
- volumen testne raztopine [ml]
V1
- volumen porabljenega elezo-amonijevega sulfata za slepo probo [ml]
V2
- volumen porabljenega elezo-amonijevega sulfata za vzorec [ml]
8000 - molarna masa O2 [mg/mol]
7.6
REZULTATI
Kot rezultat podamo povpreno vrednost najmanj treh paralelk v mgO2/L.
30

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8. VAJA: STRUPENOSTNI TEST za vodne bolhe Daphnia magna

UVOD
Preskus toksinosti je izredno pomemben, saj lahko z njim nadomestimo vrsto posameznih specifinih
analiz toksinih snovi, ker lahko le-te med seboj delujejo sinergistino.
Kvaliteto vode, sedimenta, tal, hrane ter stanje rastlin in ivali merimo s fizikalnimi-kemijskimi analizami
in z ekotoksikolokimi (biolokimi) testi. Toksikologija je veda o strupenostnih uinkih snovi na celotno
biosfero ter o usodi snovi v okolju. Toksinost oz. strupenost opredelimo kot lastnost doloene kemijske
spojine, da v stiku z zunanjo povrino oz. notranjostjo organizma povzroi lokalne ali sistemske
pokodbe. Glede na as trajanja so te lahko akutne, subkronine ali kronine. Kdaj je doloena spojina
za posamezno vrsto organizmov toksina, je odvisno od naina kontakta spojine z osebkom, od
koncentracije te spojine v okolju ter od pogostosti izpostavitve organizma kodljivemu delovanju
doloene kemikalije, pa tudi od fiziolokih faktorjev posameznika. Navedeni dejavniki doloajo vrednosti
t.i. toksinih doz (TD) in letalnih doz (LD). Toksine in letalne doze so mejne koncentracije, ki
povzroajo smrtnost, karcinogene, neoplastigene in teratogene efekte, kakor tudi druga obolenja pri
ljudeh in ivalih. ele, ko ugotovimo strupenost, nadaljujemo s fizikalno-kemijskimi analizami in
poiemo snovi, ki so jo zakrivile. Celosten pristop je nujno potreben za ugotovitev dejanskega stanja
okolja in poleg tega prihrani veliko asa in denarja.
Rezultat kemijskih analiz so veinoma koncentracije snovi, ki jih primerjamo s predpisanimi mejnimi
vrednostmi. Analize same po sebi ne omogoajo ocene uinkov onesnaenja na ivi svet, saj lahko
prihaja do negativnih vplivov, tudi e noben od izmerjenih parametrov ne presega mejnih vrednosti.
Razlogov je ve:
a. strupenost lahko povzroajo snovi, ki v kemijsko analizo niso vkljuene;
b. snovi, katerih koncentracije ne presegajo mejnih vrednosti, so lahko v medsebojnih kombinacijah ali
v doloenih okoljskih razmerah izredno strupene;
c. strupeni so lahko tudi razgradni ali pretvorbeni produkti snovi;
d. ni jasna koliina snovi, ki je bioloko dostopna;
e. ni jasen vpliv na ivo naravo;
f.
ob spremembah razmer v okolju lahko pride do aktivacije snovi ali sproanja snovi akumuliranih v
zemlji ali sedimentu v velikih koncentracijah v okolje (navadno v povrinsko ali podtalno vodo).
31

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Z biolokimi testi dobimo hiter, zanesljiv, nedvoumen ter celovit odgovor o kodljivem delovanju
toksinih snovi, zato biotesti e desetletja pridobivajo na pomenu, kot pokazatelji stanja v okolju. Vedno
ve biolokih testov je mednarodno standardiziranih in so del dravnih zakonodaj. Za testiranje
strupenosti v izbranem okolju je potrebno vedno izbrati primerno skupino biotestov, ki v najboljem
primeru vkljuujejo organizme z razlinih trofinih nivojev: bakterije (npr. Vibrio fischeri), alge (celinske
vode - Scenedesmus subspicatus, morje - Dunaliella tertiolecta, morski sediment - Skeletonema
costatum), vije rastline (Lemna minor), nevretenarji (Daphnia magna), vretenarji (ribe). Metode s
katero bi lahko doloali strupenost na celotnem podroju ocenjevanja onesnaenosti okolja ni. Razviti
so testi, ki so primerni za ugotavljanje stanja le v posameznih specifinih vzorcih. Poznamo teste, ki so
uporabni v vodnem okolju, teste za strupenostno stanje onesnaenosti zraka, itd.
V monitoringu odpadnih vod najpogosteje uporabljamo strupenostni test na vodne bolhe, ki je
standardiziran ter v mnogih dravah obvezen del monitoringa odpadnih vod.
Testi toksinosti nam omogoajo natanneje pregledovanje vejih obmoij ter:
spremljanje stanja povrinskih vod za doloitev tokovnega (iztoki kanalizacije, industrije) ali
razprenega (kmetijstvo) onesnaenja,
spremljanje stanja in hitro ugotavljanje onesnaenja virov pitne vode zaradi izlitij, tokovnega ali
razprenega onesnaenja,
pregled strupenosti povrinskih vod okoli vodnih zajetij - pokazatelj ogroenosti pitne vode,
testiranje sedimenta in onesnaenosti zemlje,
spremljanje remediacijskih procesov, npr. na smetiih,
spremljanje vsebnosti strupov v industrijskih vodah,
testiranje vstopne in izstopne vode v istilnih napravah za zaito bioloke stopnje istilne naprave
in okoljske vode,
podroben pregled strupenosti velikih obmoij, ki omogoa doloitev lokalnih in skritih virov
onesnaenja in
8.1
odkrivanje mest, kjer so zakopani nevarni odpadki.
NAMEN VAJE
Namen vaje je s pomojo doloanja efektivne koncentracije EC50 na vodnih bolhah Daphnia magna
ugotoviti ali je analiziran vzorec vode toksien oz. strupen.
32

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8.2
TEORETINI DEL
Toksinost oz. strupenost opredelimo kot lastnost doloene kemijske spojine, da v stiku z zunanjo
povrino oz. notranjostjo organizma povzroi lokalne ali sistemske pokodbe. Glede na as trajanja so
te lahko akutne, subkronine ali kronine. Kdaj je doloena spojina za posamezno vrsto organizmov
toksina je odvisno od naina kontakta spojine z osebkom, od koncentracije te spojine v okolju ter od
pogostosti izpostavitve organizma kodljivemu delovanju doloene kemikalije, pa tudi od fiziolokih
faktorjev posameznika. Navedeni dejavniki doloajo vrednosti t.i. toksinih doz (TD) in letalnih doz (LD).
Toksine in letalne doze so mejne koncentracije, ki povzroajo smrtnost, karcinogene, neoplastigene in
teratogene efekte, kakor tudi druga obolenja pri ljudeh in ivalih. Metode s katero bi lahko doloali
strupenost na celotnem podroju ocenjevanja onesnaenosti okolja ni. Razviti so testi, ki so primerni za
ugotavljanje stanja le v posameznih specifinih vzorcih. Poznamo teste ki so uporabni v vodnem okolju,
teste za strupenostno stanje onesnaenosti zraka, itd. V monitoringu odpadnih vod najpogosteje
uporabljamo strupenostni test za vodne bolhe, ki je standardiziran ter v mnogih dravah obvezen del
monitoringa odpadnih vod.
Strupenost doloamo oz. vrednotimo z reakcijo vodnih bolh Daphnia magna na prisotne toksine snovi
v okolju. Parameter EC50 je efektivna koncentracija, pri kateri je v 24 urah imobiliziranih 50%
izpostavljenih vodnih bolh. Bolhe, ki po 15 sekundah ne plavajo (se ne premikajo), upotevamo kot
imobilizirane. Na osnovi koncentracije EC50 (24h) sklepamo o stanju oz. kakovosti vzorca. Faktor
redenja (SD) izraunamo po enabi (1.24)
SD =
100
.
EC50 (po24h)
(1.24)
Najprej izvedemo preliminarni test s pomojo katerega doloimo uporabno obmoje koncentracij za
izvajanje metode. Na osnovi doloenega testnega obmoja v konnem testu doloimo koncentracijo
EC50 (24h). Po 24 urah (po koncu testa) pretejemo mobilne bolhe v vsaki epruveti. Za negibne tejemo
tiste organizme, ki se ne gibljejo po 15 sekundnem stresanju epruvete (etudi premikajo antene). V
primeru, ko je vzorec odpadna voda, podajamo rezultate kot EC50 (24h) v procentih glede na dejansko
koncentracijo vzorca. Ko pa je vzorec doloena spojina, podajamo rezultate kot EC50 (24h) v mg/L.
33

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8.3
EKSPERIMENTALNI DEL
CaCl 2H2O v kristalih
MgSO4 7 H2O v kristalih
NaHCO3 v prahu
KCl v prahu
destilirana voda
25 ml steklena pipeta
1L merilna buka
6 (100 ml) buk
stkelenike za hranilne raztopine
petrijevke
aeracijska posoda in rpalka
bolhe Daphnia magna
Slika 8.1: Steklenice za razredevalne raztopine
34

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Slika 8.2: Aeracijska posoda s rpalko, petrijevke

Slika 8.3: Vodna bolha Daphnia magna
8.4
POTEK EKSPERIMENTA
Najprej pripravimo hranilno raztopino (redevalno vodo) za vodne bolhe po recepturi, podani v
Preglednici 8.1.
Preglednica 8.1: Koliine reagentov za pripravo hranilne raztopine
Kemikalije
Volumen vode [ml]
[g]
1000 [ml]
CaCl x 2H2O
11,76
MgSO4 x 7H2O
4,92
NaHCO3
2,59
KCl
0,23
Redevalna voda mora imeti pH 7,8 0,2 in trdoto 250 mg CaCO3/L in raztopljenega kisika nad 7 mg/L
ter od vsake hranilne raztopine iz Preglednice 8.1, odpipetiramo 25 ml v 1L merilno buo in dopolnimo z
destilirano vodo do oznake. Tako pripravljeno redevalno raztopino prelijemo v aeracijsko posodo in
vanjo za 1 uro potopimo aeracijsko rpalko.
Obiajno pripravimo 5 razlinih redenj vzorcev (od 0,1 % do 1 %) tako, da v prvo 100 ml buko
odmerimo 90 ml vzorca vode, v drugo 60 ml, v tretjo 30 ml, v etrto 15 ml in v peto 5 ml in dopolnimo do
oznake s pripravljeno redevalno vodo. Na enak nain pripravimo e slepe probe, le da namesto vzorca
vode vzamemo destilirano vodo in prav tako dopolnimo do oznake z redevalno vodo.
35

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Za vsako razreditev pripravimo 3 petrijevke in v vsako odpipetiramo po 10 ml razredenega vzorca in

dodamo 5 vodnih bolh iz akvarija in petrijevke pokrijemo. Petrijevke pustimo na svetlobi pri 20 C za 24
ur in po 24 urah pripravimo bolhe do gibanja tako, da potrkamo po posodi in po 15 sekundah
pretejemo gibljive bolhe v posameznih razreditvah in slepi probi.
8.5
MERITVE IN REZULTATI
Preglednica 8.2: Primer zapisa rezultatov tetja vodnih bolh Daphnia magna
Koncentracija tevilo gibljivih vodnih bolh v posodi t.:
[ml/100 ml]
90
45
15
slepa
kjer je:
T tevilo gibljivih vodnih bolh pri vsaki koncentraciji po konanem 24h testu v % in
P % negibnih imobiliziranih vodnih bolh.
Na podlagi pretetih gibljivih bolh v posameznih petrijevkah (pri posamezni koncentraciji) izriemo
diagram, na osnovi katerega doloimo faktor redenja pri efektivni koncentraciji EC50.
36

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
EC50
EC50 po 24 h
Slika 8.4: Diagram koncentracija [%] v odvisnosti od [%]

imobiliziranih vodnih bolh
Na diagramu iz preseia premice EC50 (mejna koncentracija) in premice pretetih bolh,

oditamo na osi X efektivno koncentracijo testiranega vzorca po 24 urah - EC50 (24 h) = 50% oz.
koncentracijo EC50 po 24 h. Pri izdelavi diagrama je potrebno upotevati, da 1 bolha predstavlja 20
% dele, torej 5 bolh predstavlja 100% dele v testni raztopini. Zato velja izraun faktorja redenja (SD)
po enabi (8.1):
SD =
8.6
100
100
; SD =
=2
EC 50
50
(8.1)
REZULTAT
V primeru ko je vzorec odpadna voda, podajamo rezultate kot EC50 (24h) v procentih glede na dejansko
koncentracijo vzorca. Ko pa je vzorec doloena spojina, podajamo rezultate kot EC50 (24h) v mg/L.
37

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
9. VAJA: NAPREDNA KEMIJSKA OKSIDACIJA (AOP) OZONIRANJE

UVOD
Obarvanost odpadnih vod je obiajno prisotna pri tekstilnih odplakah. Problematina je zaradi
estetskega in psiholokega vidika. e pri nizkih koncentracijah barvil so namre odpadne vode
intenzivno obarvane. Obarvanost odpadnih voda zmanjamo z razbarvanjem. Za razbarvanje se
uporabljajo razlini postopki, od katerih se vse bolj uporabljajo napredni oksidacijski procesi (AOP), kjer
s pomojo oksidacijskih procesov razgradimo kromoformne skupine, ki so sestavni del barvila.
Uspenost razbarvanja se ugotavlja z absorbanco. Absorbanca nam poda koliino upadlega sevanja, ki
ga molekule snovi absorbirajo. im veja je vrednost, tem bolj je kopel z barvilom obarvana in vrednosti
ekolokih parametrov so vije.
9.1
NAMEN VAJE
Namen vaje je na pilotni napravi za ozoniranje Ozomatic LAB 802, podjetja Wedeco Umwelttechnologie
GmbH iz Nemije, doloiti uinek razbarvanja (v %) obarvane vodne raztopine barvila, s pomojo z
merjenja absorbance oz. obarvanosti pri valovnih dolinah 436 nm, 525 nm in 620 nm, ter spremljanjem
pH vrednosti, pred in po razbarvanju.
9.2
TEORETINE OSNOVE
Ozoniranje poteka z zelo monim oksidacijskim sredstvom - ozonom (O3), katerega oksidacijski
potencial (E0 = 2.07 V) je 1,52-krat viji od klorovega (E0 = 1.36 V) in oksidacijskega potenciala H2O2
(E0 = 1.78 V).
Prvotno se je uporabljal za dezinfekcijo in ienje pitne vode, danes pa je predvsem zanimiv za
obdelavo, ienje in recikliranje industrijskih odpadnih in pralnih vod, vod iz kmetijstva, pakiranja,
prehrambene, celulozne in papirne industrije, proizvodnje pesticidov, barvil, barvanja tekstilnih
materialov, v proizvodnji antioksidantov za gume, v farmacevtski industriji. Obetaven je na podroju
steklenienja vode, medicinske terapije, ienju inficiranih medicinskih odpadnih vod, deaktivacije
viroznih in mikrobiolokih infekcij. Uinkovito odstranjuje neprijetne vonjave, okus in suspendirane trdne
snovi (motnost), izboljuje bioloko razgradljivost, je uinkovit za razbarvanje barvnih raztopin, barvalnih
kopeli in obarvanih odplak, zmanjuje toksinost ter delno zniuje vrednosti ekolokih parametrov.
Uspeno deaktivira mikroorganizme, viruse in alge, oksidira klorirane fenole, klorirane in aromatske
hidrogenkarbonate, klorobenzene, cianide, alkohole, pesticide, aldehide in sulfide.
Pomanjkljivost ozona pri ienju odpadnih vod je kratkotrajna stabilnost, saj je v vodi obstojen le 20
minut, nato razpade. V prisotnosti organskih barvil se as skraja.
38

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prednost ozoniranja pred drugimi AOP postopki, je sposobnost razbarvanja razlinih organskih
komponent v kislem, nevtralnem in/ali bazinem pH mediju.
V bazinem pH (pH nad 7-8) potekajo indirektne reakcije z OH radikali in drugimi radikalskimi
spojinami. Povzroajo nezadovoljivo oksidirajo vseh delov molekule barvila, ki po ozoniranju ostanejo v
vodi. Takne komponente lahko povzroajo toksinost in mutagenost.
V kislem pH je molekularni ozon stabilen in direktno reagira z organskimi substancami ali nenasienimi
kromofornimi vezmi v barvilu kot elektrofil oz. elektronski akceptor. Napada prvenstveno spojine z
dvojnimi vezmi ter aromatske spojine (npr. fenol). Pri tem nastajajo nestabilni ozonidi, ki hitro razpadejo
v karboksilne kisline in aldehide.
Direktne reakcije so selektivne in poasne, indirektne reakcije hidroksilnih radikalov imajo neselektivni
znaaj, so poasne in potekajo hitreje z naraanjem pH. Direktne reakcije so primerne za razgradnjo
aromatskih obroev, indirektne pa za mineralizacijo TOC.
+M
M oksid.
Direktna reakcija
O3
OH OH
+M
M oksid.
Reakcija s prostimi radikali
Slika 9.1: Shematski prikaz reaktivnost ozona v vodnem mediju
9.3
EKSPERIMENTALNI DEL
pilotna naprava Ozomatic LAB 802, podjetja Wedeco

modelni polutant ..
1 L merilna buka
100 ml aa
steklene epruvete
stojalo za epruvete
merilnik prevodnost podjetja Hanna
pH/T meter podjetja Mettler Toledo
39

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pilotna naprava, ki je prikazana na sliki 9.2, omogoa izvedbo eksperimentov pri razlinih procesnih
parametrih, kot so: pretok O3, as ozoniranja, pH odpadne vode in koncentracija oksidantov.
Suilec zraka
Hydrosorber
KJ - za uvajanje Mesto vstavljanja

Kontrolnik O3 v prostoru
Digestorij nezreagiranega O3 modelnih kopeli
OWG 2000
Ventil za proizvajanje O3;

tlak 0, 5 bar
Manometer;
tlak 10 bar
Duilni
ventil
Senzor za O3
Reaktor
Merilec O3
- BMT 396
Potenciometer
Jeklenka s
tekoim kisikom
Stikalo za proizvajanje O3 LAB 802
Regulator tlaka,
max imput 3,5 bar
Tlak kisika
max 1 bar
Rotameter
Dotok O3
Mesto odvzema
vzorcev po ozoniranju
Slika 9.2: Laboratorijska pilotna naprava za ozoniranje Ozomatic LAB 802,

podjetja Wedeco Umwelttechnologie GmbH iz Nemije
9.4
POTEK EKSPERIMENTA
Za izvedbo procesa ozoniranja reaktor pilotne naprave napolnimo z volumnom vzorca 1 L. Za

proizvodnjo ozona uporabimo kisik iz jeklenke. Pred prietkom ozoniranja za 1/4 obrata odprli zaporni
ventil na kisikovi jeklenki in nato prvi duilni ventil naravnali na tlak med 5 do 10 barov, drugega pa med
0,5 do 2 bara. Po nastavitvi rotametra na pretok 10 do 110 L/h, vizualno preverimo pretok plina skozi
napravo. Sledi vklop glavnega stikala na hrbtni strani naprave in naravnanje obeh merilnikov delovanja
generatorja za ozon (BM 936) na vrednost 0,0. Po vklopu stikala generatorja (LAB 802) s pomojo
potenciometra uravnamo eleno stopnjo proizvodnjo ozona (g O3/h), katera se prerauna po enabi
(9.1):
proizvodnja ozona (g O3/h) = koncentracija ozona (g O3/Nm3) x pretok plina (Nm3/h)
(9.1)
Nezreagiran ozon vodimo v 20 % vodno raztopino KJ, kjer potee reakcija po enabi (9.2):
(9.2)
O3 + KJ + H2O J2 + 2 KOH + O2
40

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nosilni plin tako vodimo na prikljueni ventilator. Med ozoniranjem vzorce odvzemamo v intervalu 10
minut in sprotno zasledujemo vrednost pH, prevodnost ter absorbanco pri treh valovnih dolinah (=436
nm, =525 nm in =620 nm), ter konnemu vzorcu ovrednotimo tudi KPK, TOC in toksinost na vodne
bolhe Daphnia magna.
9.5 MERITVE IN REZULTATI
Preglednica 9.1: Rezultati meritev pH vrednosti in absorbance, izraunega SAK in % razbarvanja pri
treh valovnih dolinah pred in po postopku razbarvanja obarvane vode z ozoniranjem, pri proizvodnji O3
1 g/h, t O3 = 60 minut
t O3
pH
Faktor
SAK [m-1]
Absorbanca
Razbarvanje [%]
[min] vrednost redenja 436 nm 525 nm 620 nm436 nm525 nm 620 nm 436 nm 525 nm 620 nm
0
10
20
30
40
50
60
9.6
REZULTAT
Kot rezultat podamo uinek razbarvanja oz. ienja modelne vode v % pri posamezni valovni dolini.
41

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
10. VAJA: DOLOEVANJE OBARVANOSTI

UVOD
ista voda je brezbarvna, obarvanost vode v naravi je posledica najrazlinejih raztopljenih primesi.
Lahko je rumenkasta, rumena, rumenorjava in rjava, ali celo zelenkasta, sivo-rumena in sivo-rdea. Z
estetskega in psiholokega vidika ima poseben pomen izjemna vidljivost obarvanih odpadnih voda, saj
so zelo intenzivno obarvane e pri zelo nizkih koncentracijah barvil. Meja zaznave barve v rekah in
odpadnih vodah ustreza koncentracijam od 0,1 - 1,0 mg/L in se spreminja v odvisnosti od barve,
absorpcijskega koeficienta, svetlobnih pogojev in stopnje istosti vode.
10.1
NAMEN
Namen vaje je vzorcu vode doloiti obarvanost s pomojo vizualnega opazovanja in

spektrofotometrino.
10.2
TEORETINI DEL
Barvo vode, ki je posledica raztopljenih in neraztopljenih suspendiranih snovi imenujemo navidezna

barva, medtem, ko barvo vode, ki je posledica raztopljenih snovi in po odstranitvi suspendiranih snovi
ostane, imenujemo resnina ali dejanska barva vode.
Obarvanje vode kot posledica dviganja usedlin nastane zaradi npr.: spremembe smeri ali hitrosti toka
vode, zaradi loma cevi, odpiranja ali zapiranja ventilov po delih na sistemu za oskrbo s pitno vodo;
usedline so lahko posledica korozije (rja) ali pa vdora umazanije. Bela obarvanost pitne vode, ki jo
natoimo v kozarec, ni posledica prekomerne koncentracije klora v vodi ampak zgolj fizikalen pojav
tevilnih mikroskopsko majhnih mehurkov raztopljenega zraka v vodi. Ob iztekanju vode iz pipe se
pritisk sprosti, kar povzroi delno izloanje v vodi raztopljenega zraka.
Rjava obarvanost vode v vodovodnem omreju in pojav rdekasto - rjavih sledi na umivalnikih, kadeh in
podobnih mestih, kjer voda stalno izteka, je posledica v pitni vodi prisotnega mangana in eleza.
Mangan in elezo se nahajata v vodi v topni obliki, ob prisotnosti O2 pa preideta v netopno obliko in se
izloita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi, kar daje znailno rjavo obarvanost
vode. Sama po sebi nista kodljiva za zdravje, vendar v vejih koncentracijah vizualno nista zaelena.
Pojav rjave vode in rdekasto - rjavih sledi veinoma opazimo v internih vodovodnih omrejih, kjer voda
dalj asa stoji.
Zaradi organskih snovi, kot so listje dreves, lesni odpadki in razni ostanki rastlin, se v vodi pojavijo razni
tanini in organske kisline, ki povzroajo rumeno-rjavo barvo. elezovi oksidi povzroajo rdeo,
magnezijevi oksidi pa rjavo-rno obarvanost vode.
42

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najveji vpliv na obarvanost naravnih povrinskih voda pa imajo izpusti raznih odpadnih voda tekstilne,
papirne, prehrambne, procesne in metalurke industrije, ki vsebujejo velike koncentracije najrazlinejih
organskih in anorganskih barvil.
Obarvana voda ni sprejemljiva za veino njenih uporabnikov v gospodinjstvih in industriji, zato se je
razvilo veliko metod za doloanje njene obarvanosti. Prve tovrstne metode so bile razvite v Angliji in po
veini temeljijo na primerjavi vzorcev s standardiziranimi suspenzijami karakteristinih barv. V
laboratorijih imamo na voljo veliko tevilo standardnih vzorcev, ki sluijo za neposredno primerjavo z
obarvano vodo, rezultati pa so izraeni v enoti dejanske obarvanosti - TCU (ang. TCU - True Color
Unit), pri emer je en TCU ekvivalenten obarvanosti vode z 1 mg Pt na en liter iste vode.
Za doloanje obarvanosti uporabljamo spektrofotometer (slika 10.1), ki omogoa kontinuirano ali
diskontinuirano merjenje absorbance v vidnem podroju svetlobe od 330 nm do 780 nm (slika 1.6).
Obarvanost doloamo najprej vizualno, nato pa sledi fotometrina doloitev pri treh valovnih dolinah, in
sicer v rumenem podroju pri (1) = 436 nm, v modrem podroju pri (2) = 525 nm in v rdeem podroju
pri (3) = 620 nm.
Obarvanost najprej doloimo vizualno, nato pa sledi fotometrina pri treh valovnih dolinah, in sicer v
rumenem podroju pri (1) = 436 nm, v modrem podroju pri (2) = 525 nm in v rdeem podroju pri (3)
= 620 nm.
Na osnovi izmerjene absorbance doloimo spektralni absorpcijski koeficient v skladu z enabo (10.1)
( ) =
A
f ,
d
(10.1)
kjer je:
( ) - spektralni absorpcijski koeficient (SAK) pri doloeni valovni dolini m-1

A - absorbanca vzorca vode pri doloeni valovni dolini
d - optina pot kivete (mm)
f - pretvorbeni faktor za pretvorbo enot v m-1 (f = 1000)

Razmerje med absorbanco, koncentracijo in dolino poti sevanja je definirano kot Beer-Lambertov
zakon, enaba (10.2):
A=
( ) C d ,
43
(10.2)

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
kjer je:
A - absorbanca vzorca vode pri doloeni valovni dolini
( ) - absorbcijski molarni koeficient (L/molcm)

d - optina pot, irina kivete (cm)
C - koncentracija barvila v vodi (mol/L)

10.3
EKSPERIMENTALNI DEL
kivete
spektrofotometer podjetja Perkin Elmer
Slika 10.1: UV/VIS spetrofotometer podjetja Perkin Elmer
Slika 10.2: UV/VIS spekter in valovne doline
44

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Preglednica 10.1: Vrsta sevanja, barva in valovne doline
Absorbanca
Absorbcijski spekter
barvila Procion Fuchsia
UV
Valovna dolina [nm]

Modro
Zeleno Rumeno Rdee
Slika 10.4: Primer diagrama absorbcijskega spektra (VIS obmoje) za barvilo Procion Fuchsia
10.4
POTEK EKSPERIMENTA
Vzorec prelijemo v prozorno ao. Opazujemo navidezno obarvanje in sicer:
intenziteto obarvanja (svetel, temen) in
odtenek obarvanja (rumen, rumeno - rjav).
Vzorec vzorene vode (nefiltriran) nalijemo v kiveto in merimo absorbanco proti optino isti vodi
(destilirani vodi). e je vzorec potrebno rediti, to upotevamo v izraunu oz. podamo redenje.
Absorbanco vzorca merimo pri valovnih dolinah 436 nm, 525 nm in 620 nm. 436 nm uporabljamo
vedno ostali dve valovni dolino (525 nm in 620 nm) pa sta orientacijski. Za boljo karakterizacijo lahko
izberemo tudi druge valovne doline, npr. 210 nm, katera je dobra ocena za parameter KPK, saj velika
koliina organskih snovi absorbira pri tej valovni dolini.
45

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
10.5
MERITVE IN IZRAUNI
Preglednica 10.2: Meritve obarvanosti vzorcev (absorbanca in izraun spektralnega absorbcijskega

koeeficienta SAK- [m-1]) pri valovni dolini 436 nm, 525 nm in 620 nm v koraku 10 minut
Vzorec
t O3
Faktor
vzorene vode
[min]
redenja
Absorbanca [A] pri
436 nm
525 nm
SAK - [m-1] pri
620 nm 436 nm 525 nm 620 nm
0
.
10
20
..
30
..
40
50
60
10.6
REZULTAT
Rezultate vizualnega opazovanja podajamo s svetlostjo in barvnim tonom.

Rezultate fotometrinega doloanja obarvanosti pa podajamo kot vrednost spektralnega absorpcijskega
koeficienta () oz. SAK [m-1] za vse tri spremljane valovne doline.
46

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
LITERATURA
[1]
[2]
[3]
[4]
Uradni list Republike Slovenije - Spletna stran: http://www.uradni-list.si/2/main.cp2

Agencija RS za okolje - Spletna stran: http://www.arso.gov.si/vode/
Ministrstvo za okolje in prostor - Spletna stran: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/
Zakon o varstvu okolja podroje VODA - Spletna stran
http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/okolje/zakon_o_varstvu_okolja/voda
[5]
http://www.gov.si/pitna-voda/main/motnost.html
[6]
http://atom.uni-mb.si/oseb/marjana/files/Tehnologija_vod_vaje.pdf
[7]
http://www.student-info.net/sismapa/skupina_doc/fgg/knjiznica_datoteke/2582_navodila_za_laboratorijske_vaje_2007.pdf
[8] http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/2000-1-2/tema16.htm
[9]
Kurnik-onlagi, J. Tehnoloke vode in odplake, Navodila za vaje , Fakulteta za strojnitvo, Maribor,
2001.
[10]
http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Ffs%2F3_konstr_analitske_metode.sb&vsebina
_replace=fs
[11]
D. A. Skoog, D. M. West, F. J. Holler, Fundamentals of Analytical Chemistry, sixth edition, Saunders
College Publishing, Florida, 1992, str. 512-533, 563, 604-609
[12]
P. Yurkanis Bruice, Organic Chemistry, second edition, Prentice-Hall Internatioanl, New Jersey, 1998,
str. 567-577
[13]
C. B. Faust, Modern Chemical Techniques, school Teacher Fellow, The Royal Society of Chemistry,
London, 1991-92, str. 92-115
[14]
http://abra.fkkt.uni-lj.si/veber/skripta.html
[15]
Introduction to Fluorescence Techniques, Molecular Probes ;
http://www.probes.com/handbook/print/0001.html
[16]
D. A. Skoog, J. J. Leary, Principles of Instrumental Analysis, fourth edition, Saunders College Publishing,
Florida, 1992, str. 150-156
[16]
Fluorescence Spectroscopy;
http://www.oneonta.edu/faculty/schaumjc/chem362/fluorescence.ppt
[17]
E. F. Lorgen, Fluorescence findings on various body sites of abductees;
http://www.alienlovebite.com/fluoresc.htm
[18]
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT25.htm
[19]
http://www.zzv-kr.si/Content.aspx?page_id=46
[20]
http://www.gov.si/pitna-voda/main/parametri.html#parametri11
http://www.gov.si/pitna-voda/main/ep.html
[21]
http://209.85.135.104/search?q=cache:eJ3NEvOoIHoJ:www.minet.si/gradivo/abcde/abcde.php%3Ffile%3D84064
Output.doc%26table%3Dsola_clanki%26dir%3Dclanki/84064Output.doc+ph+vrednost&hl=sl&ct=clnk&cd=10
[22]
http://www.gov.si/pitna-voda/main/ph.html
[23]
http://209.85.135.104/search?q=cache:eWhUFXDUpsMJ:www.gimnazija-ravne.si/fizika/LabVaje0607/2.letnik/3%2520-%2520Merjenje%2520temperature.doc+merjenje+temperature&hl=sl&ct=clnk&cd=9
[24]
http://209.85.135.104/search?q=cache:WwpZSw577m8J:www.gimnazijaravne.si/Geografija/Terenske%2520vaje4.letnik/Vaja%2520%2520Opazovanje%2520potoka.doc+temperatura+vode+in+pH&hl=sl&ct=clnk&cd=4
[25]
http://meler.si/index.php?Itemid=34&id=26&option=com_content&task=view
[26]
http://www.gov.si/pitna-voda/main/ovb.html
[27]
http://www.ifb.si/R3_ekotoksikologija.htm
[28]
Bauman, M., Hribernik, A., Lobnik, A. Nartovanje in analiza poskusov pri kemijski obdelavi obarvanih
odpadnih vod, Magistrsko delo, Fakulteta za strojnitvo, Maribor, 2007
47

Ekologija in Okoljevarstvo - Navodila Za Vaje

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ekologija in Okoljevarstvo - Navodila Za Vaje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

POVZETA PO STANDARDIH ZA IZVAJANJE

izr.prof.dr. Aleksandra LOBNIK

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

biokemijska potreba po kisiku (BPK) (BOD Biological Oxygen Demand);

kemijska potreba po kisiku (KPK) (COD Chemical Oxygen Demand);

celotni organski ogljik (TOC) (Total Organic Carbon);

raztopljeni organski ogljik (DOC) (Dissolved Organic Carbon);

adsorbljivi organski halogeni (AOX) (Adsorbable Organic Halogens);

vsebnost neraztopljenih snovi (usedljivih in suspendiranih) je kriterij na osnovi katerega se

KPK (COD, CSB)

BPK (BOD, BSB)

Celotni anorganski ogljik

Celotni organski ogljik

Kemijska potreba po kisiku

Biokemijska potreba po kisiku

Total Inorganic Carbon

Total Organic Carbon

Chemical Oxygen Demand

Biochemical Oxygen Demand

Gesamter organischer Kohlenstoff Chemischer Sauerstoff-bedarf

Raztopljen organski ogljik

Neraztopljen organski ogljik

Izhlapljiv organski ogljik

Dissolved Organic Carbon

Particulate Organic Carbon

Volatile Organic Carbon

Gelster organischer Kohlenstoff

Gelster organischer Kohlenstoff

Flchtiger organischer Kohlenstoff

Slika 1: Nespecifini parametri na osnovi ogljika in kisika

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

predpisano tevilo, nain in as vzorenj odpadne vode,

merjenje pretokov vode v asu vzorenja,

merjenje temperature in pH v asu vzorenja,

analiziranje odpadnih vod na predpisane parametre, v skladu s predpisi izdelano poroilo in

izdelava letnega poroila o obratovalnem monitoringu v skladu z veljavnimi predpisi.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

Slike 1.1: Prikaz nainov vzorenja rene vode.

Kemikalije, pribor, aparature, pripomoki

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

Od leve proti desni: Slika 1.2: Vzorna posoda

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

2. VAJA: DOLOEVANJE TEMPERATURE in pH VREDNOSTI

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo

Navodila za vaje pri predmetu

< 10-7 Mol/L

> 10-7 Mol/L

> 10-7 Mol/L

< 10-7 Mol/L