Zapiski kemija- 1.

Polletje

1. Spoznajmo laboratorijski inventar

- V laboratorijih uporabljamo steklene, keramične in včasih tudi plastične posode.
- Steklene posode: (pripravljamo raztopine in izvajamo kemijske reakcije v raztopinah)
a) Kristalizirka

b) Petrijevka

c) Urno steklo

d) Čaša

e) Erlenmajerica

f) Bučka

g) Epruveta

h) Kapalka

i) Lijločnik
- Prostornine količin merimo:
a) Merilni valj

b) Merilna bučka

c) Bireta

d) Merilna pipeta

e) Polnilna pipeta

- Ker vsa tekočina sli raztopina ne izteče iz omenjenih merilnih posod, so umerjena na izliv
(npr. 250ml= menisk). V njih prostornino odmerimo tako, da j merilna oznaka na
spodnjem menisku tekočine.
- Posode za trenje snovi, za izparevanje, da v njih žarimo
a) Terilnica s pestilom
 b) Izparilnica

c) Žarilni lonček

- Za filtriranje trdnih snovi iz suspenzij uporabljamo steklene lije s filtrirnim papirjem

A= lij; B=kovinsko stojalo; C= čaša; v liju je filtrirni papir

- Za prenašanje trdnih snovi potrebujemo laboratorijske žličke
a) Kovinska laboratorijska žlička

b) Spatula

- Za segrevanje ali taljenje snovi uporabljamo plinski gorilnik.

- Pri izvedbi poskusa tehtamo trdne reagente z elektronskimi tehtnicami v primernih
laboratorijskih posodah ali na tehtiču.
2. Kemija
- Kemija je naravoslovna znanost, ki preučuje snov in snovne spremembe
- Kemijske spremembe: gnitje jabolka, dihanje
- Fizikalne spremembe: destilacija vina, drobljenje kamenja, sublimacija
- Snov opredelimo kot: kar ima maso in zavzame prostor
- Kemija je eksperimentalna veda in pri poskusih izberemo ustrezne eksperimentalne
pogoje
3. Eksperimentalno delo
a) Opredelimo cilj poskusa
b) Postavimo hipotezo
c) Definiramo spremenljivke, ki jih bomo kontrolirali med poskusom, in tiste, ki jih bomo
spreminjali (odvisne, neodvisne)
d) Definiramo število ponovitev in način izvedbe glede na postavljene cilje
 - Kontrolne spremenljivke (konstante) določijo eksperiment. Vedeti moramo, kaj na naše
rezultate ne bo vplivalo
- Neodvisne spremenljivke nam pomagajo odgovoriti na vprašanje, kaj bomo spremljali
med poskusom
- Odvisne spremenljivke odgovarjajo na vprašanje, kaj bomo opazovali, merili med
poskusom.
4. Kemijska varnost ali toksikologija
- Kemijska varnost je ustrezno ravnanje s kemikalijami in proizvodi v naši neposredni
okolici, ki so lahko potencialno nevarni vključuje oceno tveganja in obvladovanje
tveganja
- Toksikologija je osnovna znanost o strupih. To so snovi, ki povzročijo resne poškodbe ali
smrt, ko pride v stik z našim telesom.
- Toksinologija so strupi, ki izvirajo iz rastlin, živali in mikroorganizmov
- Kemikalije so kemijski elementi, spojine in pripravki (zmesi, raztopine)
5. Strupi
- Med najnevarnejše strupene snovi uvrščamo CMR snovi:
a) Rakotvorne snovi, ki povzročajo raka ali povečajo pogostost njegovega nastanka
b) Mutagene snovi so snovi, ki poškodujejo deni material in povzročijo dedne genetske
okvare na lastnih potomcih ali povečujejo pogostost takih okvar
c) Snovi, strupene za razmnoževanje, ki povzročajo zmanjšanje plodnosti pri človeku in
razvojne napake na plodu ali potomcih.
- Nevarne snovi v organizem vstopajo:
a) Z vdihavanjem (inhalacijsko)
b) Z zaužitjem (oralno)
c) Skozi kožo (dermalno)
d) V žilo (intravenozno)
6. Piktogrami

1-jedko 2-eksplozivno 3-nevarno 4-vnetljivo 5-oksidativno

6-plin pod tlakom 7-rakotvorno mutageno 8-strupeno 9-okolju nevarno
- Da so piktogrami bolj jasni, so jim dodani stavki o nevarnosti:
a) H-opozorila (opisujejo vrsto nevarnosti
 b) Previdnostni stavki
c) P-opozorila (opisujejo priporočene ukrepe)
- Strupene snovi lahko povzročajo:
a) akutne zastrupitve (takojšnje okvare zdravja)
b) kronične zastrupitve (dolgoročno delovaje in povzročanje okvar, ki niso takoj očitne)
- tveganje, ki ga predstavljajo kemikalije
tveganje= nevarnost * izpostavljenost
 nevarnost je lastnost kemikalije, na katero ne moremo vplivati
 izpostavljenost je funkcija količine ter časa in pogosti interakcije z organizmom

Vse snovi so potencialni strupi, ker lahko pri prekomerni uporabi vse povzročijo
poškodbe ali smrt. (Paracelsus (1493-1541)- srednjeveški zdravnik in kemik)

7. LD50
- je srednja vrednost letalne (smrtne) doze (odmerka, količine)
- je statično pridobljena posamezna doza kemikalije za katero lahko pričakujemo da bo
povzročila smrt 50% dane populacije organizmov.
-uporaba za razvrščanje in primerjanje strupenosti med kemikalijami
- računamo s križnim računom
1kelvin = 273 stopinj celzija
1 F = 9/5 x 1 stopinja celzija + 32 stopinj celzija

8. Snov
- Zmes:
 Homogena (na oko enotna)- zrak, voda
 Heterogena (na oko neenotna)- zemlja
- Čista snov:
 Spojina- voda, rja, ogljikov dioksid, natrijev klorid
 Element- kisik, vodik, helij, železo
- Snov je sestavljena iz čistih snovi in zmesi. V naravi so v večji meri prisotne zmesi. Čiste
snovi so elementi in spojine, zmesi pa so sestavljene iz čistih snovi, ki so lahko na oko
enotne ali neenotne.
- Najmanjši gradniki delci snovi so:
 Atomi
 Molekule
 Ion
9. Zgradba atoma
 - Nevtron nima naboja, proton ima pozitivni naboj, elektron ima negativni naboj.
- Atom je sestavljen iz jedra in elektronske ovojnice. Jedro je sestavljeno iz protonov in
nevtronov, v elektronski ovojnici pa se gibljejo elektroni. Atome zapisujemo z eno ali
dvočrkovnimi simboli, število delcev pa z vrstnim in masnim številom. Vrstno število je
število protonov in elektronov, masno število pa je vsota protonov ali nevtronov.
- Atomi so električno nevtralni. To pomeni, da je število protonov enako številu elektronov
- Atomsko jedro je približno 100000-krat manjše od atoma

delec Proton Nevtron Elektron

Oznaka p n e
Naboj + 0 -
Relativna masa 1 1 0
- Atomi se razlikujejo med seboj po številu protonov in nevtronov v jedru
- Atomi, ki imajo enako število protonov v jedru in enako število elektronov v elektronski
ovojnici, imajo enake kemijske lastnosti in so atomi istega elementa
- Vrstno število lahko razberemo iz periodnega sistema, masno pa ne
- Elementi so razporejeni v periodni sistem v skladu z naraščajočim vrstnim številom
10. Izotopi
- atomi istega elementa, ki se med seboj razlikujejo v masnem številu ali številu nevtronov,
imajo enake kemijske, a različne fizikalne lastnosti
- različni izotopi so različno razširjeni v naravi. Nekateri elementi imajo le en naravni
izotop, večina elementov pa nastopa v naravi z več izotopi
- Primer: vodik

H D T
H2O D2O je težka voda
- V naravi je vsak četrti atom izotop klora