Električna prevodnost raztopin

in galvanski členi
Laboratorijsko poročilo

PODROČJE OCENJEVANJA OCENA

UČITELJA
Načrtovanje eksperimentalnega dela z 2
uporabo kvalitetnih virov

Obvladovanje laboratorijskih tehnik in

upoštevanje pravil varnosti pri delu v 2
laboratoriju

Zapis meritev, urejanje in analiza

2
podatkov

Kritično vrednotenje rezultatov in

2
argumentirano oblikovanje zaključkov

Osebna zavzetost, organiziranost in 2

zmožnost sodelovanja

Dijak/inja: …………………………………………………………..

Partner/ka pri lab. delu: ……………………………………………..

Datum laboratorijskega dela: ………………. Datum ocenjevanja: …………………….

Datum oddaje poročila: ………………..... Podpis ocenjevalca: …………………….

Laboratorijska vaja: ELEKTRIČNA PREVODNOST RAZTOPIN in GALVANSKI ČLENI

Cilj laboratorijske vaje

- Ugotoviti, katere raztopine prevajajo električni tok in katere ne.
- Izmeriti prevodnost raztopin.
- Sestaviti galvanski člen in z instrumentom za merjenje napetosti (voltmetrom) izmeriti
njegovo napetost.

Teoretične osnove
1. Merjenje prevodnosti raztopin
Elektroliti pri raztapljanju v vodi razpadajo na nabite delce, zato njihove vodne raztopine prevajajo
električni tok. Raztopine prevajajo tok odvisno od koncentracije ionov. Molekule nekaterih snovi v
vodi ne ionizirajo. Take raztopine ne prevajajo električnega toka. Te snovi imenujemo
neelektroliti.

Laboratorijski inventar, pripomočki in kemikalije

- šolski malonapetostni izvor ŠMI
- univerzalni merilni instrument (ampermeter)
- grafitni elektrodi
- žarnica (5 W, 12 V)
- vezne žice s krokodilčki
- 10 čaš (100 mL)
- čaša za izpiranje (500 mL)
- puhalka

- destilirana voda
- vodovodna voda
- pomarančni sok
- kava
- 5 % raztopina sladkorja
- 0,10 M raztopina ocetne kisline
- 0,10 M raztopina amoniaka
- 0,10 M raztopina natrijevega hidroksida
- 0,10 M raztopina klorovodikove kisline
- 0,10 M raztopina natrijevega klorida

Opis varnostnih ukrepov

1. Ocetna kislina (CH3COOH)

H226: Vnetljiva tekočina in hlapi.

H314: Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.

P210: Hraniti ločeno od vročine, vročih površin, isker, odprtega ognja in drugih virov vžiga.
Kajenje prepovedano.
P233: Hraniti v tesno zaprti posodi.
P240: Ozemljiti posodo in opremo za sprejem tekočine ter izenačiti potenciale.
P242: Uporabiti le orodje, ki ne povzroča isker.
P243: Preprečiti statično naelektrenje.
P260: Ne vdihavati prahu/dima/plina/meglice/hlapov/ razpršila.
P264: Po uporabi temeljito umiti…
P280: Nositi zaščitne rokavice/zaščitno obleko/zaščito za oči/zaščito za obraz/opremo za
varovanje sluha/…
P301+P330+P331: PRI ZAUŽITJU: Izprati usta. Ne izzivati bruhanja.
P302+P361+P353: PRI STIKU S KOŽO (ali lasmi): Takoj sleči vsa kontaminirana oblačila. Kožo
izprati z vodo [ali prho].
P304+P340: PRI VDIHAVANJU: Prenesti osebo na svež zrak in jo pustiti v udobnem položaju, ki
olajša dihanje.
P305+P354+P338: PRI STIKU Z OČMI: Previdno izpirati z vodo nekaj minut. Odstranite
kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.
P403+P235: Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti na hladnem.
P405: Hraniti zaklenjeno.

2. Amonijak (NH3)

H221: Vnetljiv plin.

H314: Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.
H331: Strupeno pri vdihavanju.
H400: Zelo strupeno za vodne organizme.

P210, P260, P261, P264, P280, P301+P330+P331, P302+P361+P353, P304+P340,

P305+P354+P338, P403+P233, P405
P271: Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru.
P273: Preprečiti sproščanje v okolje.
P377: Požar zaradi uhajanja plina: Ne gasiti, če puščanja ni mogoče varno zaustaviti.
P381: V primeru uhajanja odstraniti vse vire vžiga.
P391: Prestreči razlito tekočino.

3. Natrijev hidroksid (NaOH)

H314: Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.

P260, P264, P280, P301+P330+P331, P302+P361+P353, P304+P340, P305+P354+P338,

P405

4. Klorovodikova kislina (HCl)

H314: Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.

H331: Strupeno pri vdihavanju.

P260, P261, P264, P271, P280, P301+P330+P331, P302+P361+P353, P304+P340,

P305+P354+P338, P403+P233, P405

Potek dela
V čaše nalijte raztopine, katerih prevodnost boste merili z ampermetrom.
Po spodnji shemi zvežite tokokrog. ŠMI mora biti nastavljen na napetost 10 V.

Ampermeter nastavite na največje območje, potopite grafitni elektrodi vzporedno v raztopino in

nastavitev postopno zmanjšujte, dokler instrument ne pokaže toka.
Izmerite tok, meritve zapišite v tabelo in zabeležite, kdaj žarnica sveti in kdaj ne.
Po vsaki meritvi izperite elektrodi z destilirano vodo.

Zapis meritev, urejanje in analiza podatkov

Izpolnite tabelo.

Raztopine Ali žarnica Izmerjeni Napetost Ioni (razlog za prevodnost)

sveti? tok I (A) U (V)
DA/NE
destilirana voda NE 0 10

vodovodna voda NE 9 10

pomarančni sok DA 9 10

kava DA 9 10

5 % raztopina NE 0 10
sladkorja
0,10 M CH3COOH NE 9 10

0,10 M NH3 NE 9 10

0,10 M NaOH DA 9 10

0,10 M HCl DA 9 10

0,10 M NaCl DA 9 10
2. Galvanski člen
Pri redoks reakcijah prehajajo elektroni od reducenta k oksidantu. Kovinsko ploščico, potopljeno v
raztopino soli iste kovine, imenujemo polčlen ali elektroda. Glede na to, kako močan reducent je
neka kovina, so kovine razvrščene v redoks vrsto. Dva polčlena z elektrolitskim ključem
povežemo v galvanski člen.

Laboratorijski inventar, pripomočki in kemikalije

- univerzalni merilni instrument (voltmeter)
- cinkova in bakrena ploščica
- čaša za izpiranje (250 mL)
- puhalka
- destilirana voda
- elektrolitski ključ z raztopino K2SO4
- 1,0 M ZnSO4
- 1,0 M CuSO4

Opis varnostnih ukrepov

1. Kalijev sulfat (K2SO4)

H318: Povzroča hude poškodbe oči.

P280: Nositi zaščitne rokavice/zaščitno obleko/zaščito za oči/zaščito za obraz/opremo za

varovanje sluha/…
P305+P351+P338: PRI STIKU Z OČMI: Previdno izpirati z vodo nekaj minut. Odstranite
kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.

2. Cinkov sulfat (ZnSO4)

H302: Zdravju škodljivo pri zaužitju.

H318: Povzroča hude poškodbe oči.
H400: Zelo strupeno za vodne organizme.
H410: Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

P264: Po uporabi temeljito umiti …

P270: Ne jesti, piti ali kaditi med uporabo tega izdelka.
P273: Preprečiti sproščanje v okolje.
P280, P305+P351+P338
P330: Izprati usta.
P391: Prestreči razlito tekočino.

3. Bakrov sulfat (CuSO4)

H302: Zdravju škodljivo pri zaužitju.

H315: Povzroča draženje kože.
H319: Povzroča hudo draženje oči.
H400: Zelo strupeno za vodne organizme.
H410: Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki
P264, P270, P273, P280, P305+P351+P338, P330, P332+P317, P337+P317, P362+P364,
P391
P302+P352: PRI STIKU S KOŽO: Umiti z veliko vode/…
Potek dela
V čaši nalijte raztopini ZnSO4 in CuSO4 in sestavite galvanski člen Zn/Zn2+//Cu2+/Cu.
Z voltmetrom izmerite njegovo napetost.

Zapis meritev, urejanje in analiza podatkov

Narišite shemo sestavljenega galvanskega člena, označite polarito elektrod in smer gibanja
elektronov.

Zapišite njegovo izmerjeno napetost.

Argumentirano oblikovanje zaključkov
1. Pojasnite razlike v prevodnosti različnih raztopin (splošno).
Spojine, ki so močne baze ali kisline, so tudi močni elektroliti (tj. tekočine, ki prevajajo električni
tok zaradi prisotnosti ionov). To pomeni, da je koncentracija ionov v njihovih raztopinah velika,
ker oddajo praktično vse svoje vodikove ione molekulam vode, in zato tudi bolje prevajajo
električni tok. Šibke kisline ali baze ne oddajo vse svoje vodikove ione molekulam vode, zato je
njihova koncentracija ionov manjša, kar posledično pomeni, da slabše prevajajo električni tok.

2. S pomočjo enačb za protolitski reakciji klorovodikove in ocetne kisline pojasnite prevodnost

njunih raztopin.
+ -
HCl + H2O → H3O + Cl
+ -
CH3COOH + H2O ⇌ H3O + CH3COO
Raztopina klorovodikove kisline bo bolje prevajala električni tok, ker je klorovodikova kislina
močna kislina in v reakciji z vodo odda praktično vse svoje vodikove ione H+ molekulam vode.
Tako ostane v raztopini velika količina kloridnih ionov, čim večja kot je pa koncentracija ionov v
spojin, tem boljša je prevodnost. Ravnotežje te reakcije je pomaknjeno močno v desno.
Ocetna kislina pa je v primerjavi s klorovodikovo šibka kislina, saj le del molekul odda svoje
vodikove ione H+ molekulam vode.

3. Kaj je elektrolitska disociacija? Zapišite primer.

Elektrolitska disociacija je proces, v katerem trdne ionske spojine razpadejo (se raztopijo) na
posamezne ione. Primer je sol natrijev klorid, katerega raztopimo v vodi.
+ -
NaCl + H2O → Na + Cl + H2O

4. Pojasnite, zakaj je napetost galvanskega člena 0 V, če odstranimo elektrolitski ključ.

Elektrolitski ključ služi k uravnavanju nabojev. Na anodi, kjer poteka oksidacija, se elektroni
začnejo gibati h katodi preko žice, to pa pomeni, da je vedno več pozitivnih ionov v cinkovem
polčlenu. Podobno se v bakrovem polčlenu reducirajo bakrovi ioni zaradi elektronov, ki prihajajo
preko žice, in polčlen postaja vedno bolj negativen. Električni tok se ne generira, ker tokokrog ni
sklenjen. Elektrolitski ključ pa omogoča prenos naboja oz. omogoči, da ostaneta obe raztopini v
polčlenih električno nevtralni. Kalijevi ioni, kationi, prehajajo iz elektrolitskega ključa v bakrov
polčlen, sulfatni(VI) ioni pa prehajajo v cinkov polčlen; tako se ohranja ravnovesje in nastaja
električni tok.

5. Napišite enačbi reakcij na obeh elektrodah in določite vrsto reakcije na posamezni elektrodi.
-
Zn(s) → Zn2+(aq) + 2e
Cinkov polčlen ima manj pozitiven elektrodni potencial od bakrovega, zato bo v njem potekala
oksidacija. Cinkova elektroda, anoda, torej negativna elektroda, se raztaplja in koncentracija
cinkovih Zn2+ ionov v raztopini se veča.

- -
Cu2+(aq) + 2e → 2 Cu (aq)
Bakrov polčlen ima bolj pozitiven elektrodni potencial od cinkovega, torej no v njem potekala
redukcija. Bakrova elektroda, katoda, torej pozitivna elektroda, se debeli in koncentracija Cu 2+
ionov v raztopini se manjša.

6. S pomočjo redoks vrste izračunajte napetost galvanskega člena Zn/Zn2+//Cu2+/Cu in jo

primerjajte z izmerjeno. Pojasnite odstopanja.

-
Cu2+(aq) + 2e ⇌ Cu(s) E = 0,34 V
-
Zn2+(aq) + 2e ⇌ Zn(s) E = –0,76 V
U(člena) = E(katoda) - E(anoda)
U = 0,34 V – (–0,76 V) = 1,10 V

U(izmerjena) = 1V

Odstopanja so se zgodila, ker nismo dobro očistili elektrod, hkrati pa na napetost vpliva upor
elektrolitskega ključa, čistoča samih kovin, ki služijo kot elektrode, in tudi koncentracija raztopin
z ioni ali s soljo (elektrolitski ključ).