II.

GIMNAZIJA MARIBOR
Trg Miloša Zidanška 1, Maribor
http://www.druga.si/

Masni delež CaCO3 v jajčni lupini

Laboratorijsko poročilo

PODROČJE OCENJEVANJA OCENA

UČITELJA
Osebna zavzetost, organiziranost, zmožnost 2
sodelovanja
Načrtovanje eksperimentalnega dela z uporabo 2
kvalitetnih virov
Obvladovanje laboratorijskih tehnik in 2
upoštevanje pravil varnosti pri delu v
laboratoriju
Zapis meritev, urejanje in analiza podatkov 2
Kritično vrednotenje rezultatov in argumentirano 2
oblikovanje zaključkov

Dijak/inja:
Partnerji pri lab. delu: ……………………………………………..

Datum laboratorijskega dela: Datum ocenjevanja: …………………….

Datum oddaje poročila: Podpis ocenjevalca: ……………………..
1.Načrtovanje eksperimentalnega dela z uporabo kakovostnih virov
Cilj laboratorijske vaje: Določanje masnega deleža kalcijevega karbonata (CaCO3 ) v jajčni lupini s
pomočjo povratne titracije

1.1 Vplivi na koncentracijo kalcijevega karbonata v jajčni lupini (možnosti odstopanja med rejo
kokoši,vrsto teh, prehranjevanje…)

Kalcijev karbonat je kemijska spojina s formulo CaCO3 . Na zemlji je zelo pogosta snov in je glavni
gradnik lupin morskih školjk in polžev in procentualno največji sestavni del jajčne lupine. Jajčni lupini
daje trdnost, ki je najpomembnejša kakovostna lastnost jajca kot celote in sestavlja njenih 90-95%.

Sama jajčna lupina je pretežno sestavljena iz kalcijevega karbonata (zato je presnova kalcija
pomembna pri kalcifikaciji-nalaganju kalcija v jajčno lupino), v manjših deležih se v njej nahajata tudi
magnezij (Mg) in fosfor (P) ter v sledovih zaznani natrij (Na), kalij (K), mangan (Mn), železo (Fe), baker
(Cu) in stroncij (Sr). (Jurak, Sabina, 2019)

Na splošno naj bi veljalo, da višja koncentracija kalcija v krmi vpliva na trdnost in debelino jajčne
lupine, vendar v primeru nad 5% lahko povzroči “mozoljasto” jajčno lupino, ki hitro poči. Mnoge
raziskave so bile narejene ali način reje kokoši vpliva na delež kalcijevega karbonata v jajčni lupini.
Sicer nekateri podatki kažejo na male procentualne razlike med jajcami kokoši proste reje in
baterijske oz. reje v kletkah. Jajčna lupina kokoši baterijske reje je vsebovala 92,4% kalcijevega
karbonata, jajčna lupina kokoši proste reje pa 96,6%. Hkrati so bile podane minimalne razlike med
vsebnosti kalcijevega karbonata pri različnih vrst ptičev. Tudi sama barva jajca ne vpliva na delež
kalcijevega karbonata, saj je barva odvisna le od vrsti kokoši. Tako da lahko iz znanih rezultatov
raziskav sklepamo, da način reje kokoši ali vrste teh ne vplivajo na delež kalcijevega karbonata v
jajčni lupini, ampak na to vplivajo drugi dejavniki, ki so povezani z genetiko, starostjo kokoši,
kakovostjo zaužite vode, visoke temperature, zaužitega kalcija, fosforja in vitamina D, ter
navsezadnje samega zdravstvenega stanja kokoši in njene obremenjenosti. Količina kalcijevega
karbonata pa se manjša tudi z večjo proizvodnjo jajc te kokoši. (Mojca, 2005)

1.2 Povratna titracija

Povratna ali posredna titracija je tehnika, ki se uporablja za določanje jakosti analita z dodatkom
znane molske koncentracije presežka reagenta. Analit je raztopina, katere koncentracije ne poznamo.
Ob analitu imamo titrant - standardna raztopina, katere koncentracija nam je znana. Pri titraciji
titrant dodajamo analitu, dokler ne dosežemo nevtralnega stanja (poteče nevtralizacija)

Povratno titracijo uporabimo zaradi prisotnosti kalcijevega karbonata (netopne soli) v jajčni lupini.

Poteka v dveh korakih. Najprej pustimo analit ( zelo hlapna snov v našem primeru - kalcijev
karbonat), da reagira s presežkom reagenta. V drugem koraku izvedemo titracijo preostale količine
znane raztopine, da ugotovimo, kolikšen je presežek ter v nadaljevanju lahko izračunamo količino, ki
jo je porabil analit.

(milestonblog.com)
2. Obvladovanje laboratorijskih tehnik in upoštevanje pravil varnosti pri delu v laboratoriju

2.1 Varnost pri delu v laboratoriju.

Pri delu uporabljamo zaščitna očala, zaščitni plašč ter zaščitne rokavice, zaradi prisotnosti nevarnih
snovi.

HCl (klorovodikova kislina)

-je jedka, dražljiva in nevarna

Stavki o nevarnosti:

- lahko je jedko za kovine

- povzroča hude opekline kože in poškodbe oči
- lahko povzroča draženje dihalnih poti

Previdnostni stavki - preprečevanje:

- nosite zaščitne rokavice/zaščito za oči/zaščito za obleko/zaščito za obraz/naprave za

zaščito sluha…

Previdnostni stavki - odziv:

- Pri stiku s kožo ali lasmi: Takoj slečemo vsa kontaminirana oblačila, kožo izperemo z
vodo

- Pri vdihavanju: Prenesti osebo na svež zrak in jo pustiti v udobnem položaju, ki olajša
dihanje

- Pri stiku z očmi: Previdno izpiramo z vodo nekaj minut.

Pri delu s HCl uporabljamo rokavice. Po opravljenem poskusu ostanek vlijemo v posodo za odpadne
kemikalije.

(ROTH, 5.5.2021) - varnostni list za HCl

NaOH

- jedko, nevarno

Stavki o nevarnosti:

- Lahko je jedko za kovine

- Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči

Previdnostni stavki - preprečevanje:

- hraniti v tesno zaprti posodi

- nositi zaščitne rokavice/zaščito za oči

Previdnostni znaki - odziv:

- Pri stiku s kožo ali lasmi: Takoj slečemo vsa kontaminirana oblačila, kožo izperemo z vodo
- Pri stiku z očmi: Previdno izpiramo z vodo nekaj minut
Pri delu z NaOH prav tako uporabljamo rokavice, po opravljenem poskusu pa ostanek prav tako
vlijemo v posodo za odpadne kemikalije.

(ROTH, 5.5.2021) - varnostni list za NaOH

2.2 Potrebščine in reagenti

Potrebščine:

● epruveta
● bireta
● merilna bučka
● pipeta
● steklena palčka
● terilnica in pestilo
● tehtnica
● stojalo
● erlenmajerica
● prižema
● filtrirni papir in lij

Reagenti:

● CaCO3
● 10 M HCl
● 1M NaOH
● fenolftalein

2.3 Postopek laboratorijske vaje

Opis dela:

Posušeni jajčni lupini dodamo klorovodikovo kislino (HCl). Kislina bo reagirala s kalcijevim
karbonatom po spodnji enačbi. Kislino dodamo v presežku.
2+
2 HCl (aq) + CaCO3 (s) Ca (aq) + CO2 (g) + H2O (l) + 2 Cl-(ag)

Ker smo raztopini dodali HCl v presežku, vsa kislina ni reagirala. Količino nezreagirane kisline
določimo s titracijo. Raztopini dodamo bazo (NaOH), dokler raztopina ni nevtralna. Presežek HCl z
NaOH reagira po spodnji enačbi:

HCl(aq)+NaOH(aq)H O(l)+NaCl(aq)
2

Ker poznamo količino NaOH, potrebnega za nevtralizacijo HCl, ki ni reagiral z CaCO3, lahko njegovo
količino izračunamo. Nato lahko izračunamo količino HCl, ki je reagirala z CaCO3 in na podlagi tega
lahko na koncu izračunamo količino CaCO3 v jajčni lupini.
Postopek:

1. Pripravimo jajčno lupino: lupini odstranimo beljakovinsko membrano in jo umijemo z

destilirano vodo. Jajčno lupino nekaj dni sušimo in jo nato zdrobimo s pestilom v terilnici.
2. Stehtamo 0,7 g zdrobljene jajčne lupine in jo damo v erlenmajerico.
3. V erlenmajerico dodamo 25mL HCl, počakamo da reakcija poteče.
4. Raztopino filtriramo z filtrirnim papirjem, pomagamo si s stekleno palčko (raztopina teče po
palčki v merilno bučko)
5. V merilno bučko dolijemo destilirano vodo, da je volumen nastale raztopine 250mL.
6. S pipeto odmerimo 25mL filtrirane in razredčene raztopine in jo vlijemo v erlenmajerico in ji
dodamo fenolftalein.
7. Z bireto po kapljicah dodajamo 10 M NaOH, dokler se raztopina ne obarva nežno roza.
8. Titriranje ponovimo 3-krat
9. Zapišemo porabljeno količino NaOH.

3. Meritve in opažanja pri eksperimentalnem delu

3.1 Preglednica meritev

Masni delež kalcijevega karbonata v jajčni lupini:

4. Rezultati

Pri laboratorijski vaji sva ugotavljali masni delež kalcijevega karbonata v jajčni lupini. Izbrali sva rjavo
jajčno lupino kokoši proste reje. Pričakovali sva, da bo masni delež kalcijevega karbonata v jajčni
lupini znašal okrog 90-98%, saj so bili takšni rezultati dobljeni pri že narejenih študijah istih vrst jajc.

(Advanced Higher Chemistry, 2019)

Za ugotovitev masnega deleža kalcijevega karbonata v jajčni lupini sva uporabili metodo povratne
titracije. Najprej sva zdrobljeno jajčno lupino raztapljali v HCl, kislino sva dodali v presežku. Nato sva
dobljeno raztopino filtrirali in filtrat titrirali z NaOH, do nevtralizacije. Tako sva lahko na koncu
izračunali masni delež kalcijevega karbonata, ki je znašal 81%.

Dobljena vrednost je nižja od pričakovane. To je lahko posledica napak/nenatančnosti pri

eksperimentalnem delu in natančnosti metode samega eksperimentalnega dela. Možna napaka se je
lahko že zgodila pri drobljenju jajčne lupine. Jajčne lupine mogoče nisva dovolj natančno zdrobili in
zato ves CaCO3 ni mogel reagirati z HCl (manjša površina=hitrejša reakcija) in tako posledično nisva
počakali dovolj časa, da bi reakcija med kalcijevim karbonatom in kislino (HCl) potekla do konca.
Potem v nadaljnjem je možna napaka pri tehtanju same jajčne lupine (da bi to preprečili smo sicer
uporabili tehtnico, ki meri 0,0001 g natančno). Lahko se je pojavila tudi pri filtraciji, kjer je mogoče na
površini erlenmajerice ostal del raztopine, katerega nisva filtrirali. Velika odstopanja pa so se lahko
zgodila pri titraciji, saj ta metoda zahteva veliko natančnost, katera je odvisna od samega
posameznika, kako zavzeto in potrpežljivo v majhnih količinah spušča kapljice NaOH. Titrirali sva
dokler nisva zaznali barvne razlike, ki je zelo subjektivna, saj jo je ena opazila hitreje, druga pozneje.
Rezultati glede titracije bi bili bolj natančni, če bi uporabili metodo, s katero bi merili pH, dokler ne bi
prišlo do nevtralizacije.

Eksperimentalno delo bi lahko ponovili večkrat in to z isto jajčno lupino. Pridobili bi več podatkov, s
pomočjo katerih bi lahko izračunali povprečje, si rezultate izmenjali in izračunali standardni odklon.
Tako bi bil masni delež kalcijevega karbonata bolj zanesljiv, kot je ta, ki je nastal na podlagi enega
samega poskusa.

Metodo bi ocenili kot srednje zanesljivo, glede na srednješolski prostor in ponujene aparature v tej pa
primerno.
5. Viri in literatura

● Advanced Higher Chemistry. (2019). Determination of Calcium Carbonate Content Of

Various Eggshells Using Back Titration. Advanced Higher Chemistry [online]. Uporabljeno
28.2.2024. Dostopno na internetu na naslovu:
https://www.understandingstandards.org.uk/AdvHigher_images/chemistry/
ChemistryAdvHProject2019Candidate1.pdf,

● JURAK, Sabina, 2019, Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti

jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : S.
Jurak. [Dostopano 4 marec 2024]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?
lang=slv&id=73156

● Milestonblog.com. Kaj je povratna titracija? Milestonblog.com [online]. Uporabljeno

28.2.2024. Dostopno na internatu na naslovu: https://sl.milestoblog.com/what-is-back-
titration,

● Mojca. (21.junij 2005). Pridobljeno iz http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_flere_robert.pdf

● ROTH. (5.5.2021).Varnostni list: Klorovodikova kislina. ROTH [online]. Uporabljeno 28.2.2024.

Dostopno na internetu na naslovu: https://cutt.ly/X4HXBWl,

● ROTH. (5.5.2021).Varnostni list: Natrijev hidroksid. ROTH [online]. Uporabljeno 28.2.2024. Dostopno
na internetu na naslovu: https://cutt.ly/s4HX01P.