POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. 1. PREDAVANJE (03.10.2007) Uvod 1.

Drubena skupina: gre za socialni sistem, ki vkljuuje redno interakcijo med lani skupine in skupno skupinsko identiteto e ni interakcije, potem v sociolokem smislu to ni drubena skupina (primer: ljudje na elezniki postaji niso drubena skupina) stopnja skupnosti: druina, skupina vrstnikov, lovsko drutvo, nogometno drutvo,...

2. Interesna skupina: interes: zavestna elja po javni politiki ali avtoritativni alokaciji vrednot so tista zasebna zdruenja, ki predstavljajo interese neke skupine v komunikaciji z vlado, vendar se praviloma ne potegujejo za oblast predpogoj sodobnih interesnih skupin je svobodno zdruevanje (ni dovolj, da si lan nekega drutva, ampak da se lahko prostovoljno vkljui in takrat ko sam hoe primer: v 80. in 90. letih pionirsko zdruenje v osnovnih olah,...) 3. Lobiji: vsaka interesna skupina ni lobij interesne skupine, ki imajo plaane predstavnike so lobiji tako lobiji preko posrednika komunicirajo z odloevalci ti predstavniki so osebe, ki doloeno situacijo zelo dobro poznajo

4. Politina stranka: edina organizacija, ki deluje v strankarski areni boj za oblast vpraanje: Ali je Desus prava politina stranka? Leta 1990 Lista NDG (Lista novih drubenih gibanj); interesne skupine se preoblikujejo v politine stranke, da lahko sodelujejo na volitvah termin interesna stranka protistrankarski diskurz = antistrankarski sentiment (stranke, ki so popolnoma drugane od ostalih v neki strankarski areni; primer: pri nas stranka SNS) evropocentrizem: ire gledano, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na ravni Evropske unije in pa tudi celotnega sveta Razlike med politino stranko in interesno skupino: javna politika: politine stranke v parlamentu oblikujejo javne politike, interesne skupine pa na javne politike le vplivajo vlada: politine stranke tekmujejo za oblast, interesne skupine pa ne tematike: politine stranke morajo oblikovati mnenje o vsaki temi, medtem ko interesne skupine vplivajo in vrijo pritisk na vlado le pri tematikah, ki se jih tiejo
S. Kukovi

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. kontinuiteta: politine stranke delujejo ves as in sodelujejo pri odloevalskih procesih, interesne skupine pa ne delujejo ves as, ampak samo ob doloenih temah, ko se le te pojavijo na vladnem dnevnem redu (obstoj kot organizacija v zgodovini so se interesne skupine pojavile pred politinimi strankami) institucionalizacija: drubena gibanja se spremenijo v interesne skupine, vendar poniknejo, e niso institucionalizirane; nekatere interesne skupine imajo celo zaposlene, da spremljajo dogajanje in se vkljuijo takrat, ko se zadeve zaostrijo pri tematikah, ki jih zagovarjajo ali pa jim nasprotujejo (primer: Gospodarska zbornica Slovenije ima organizirane enote celo v tujini) kazalniki razmerij med politinimi strankami in interesnimi skupinami: program oz. politina naela, prekrivanje lanstva = volilci, pokrivanje lanov vodstva, konflikti, odvisnost v ZDA so interesne skupine moneje od politinih strank pri nas drava e vedno predstavlja neko avtoriteto, medtem ko v ZDA priakujejo, da se bo drava odzvala na pobude s strani dravljanov (v ZDA so politine stranke podobne naim drubenim gibanjem) 5. Drubeno gibanje: ni tako stabilno kot politine stranke drubena akcija za razliko od politine stranke, ki je v evropskem smislu institucionalizirana pri drubenih gibanjih se voditelja ne voli (prepoznavna oseba), zato so v tem smislu nedemokratina drubeno gibanje je nekakna drubena skupina, ki ni stabilna

Video: Politine stranke proti sindikat 1. ideoloka programska povezanost: iz posnetka se je lahko razbralo, da je en sindikat blije eni politini stranki, drug sindikat pa drugi (sindikat Svobodnih ZDLS, sindikat Neodvisnih - SDSS), levi desni, voditelji strank to bolje povedo kot vodje sindikatov, ki to skrivajo 2. 3. 4. organizacijska povezanost, kadrovska povezanost : imamo prekrivanja lanstva in celo vodstva stranke in sindikata (sindikat Svobodnih) konflikti: e se sindikat ne strinja, gredo protestirat na cesto, politine stranke pa se tudi sprejmejo odloitve, ki niso v skladu s sindikati odvisnost: soodvisni so eni od drugih politine stranke imajo iz vrst sindikata volivce, sindikati pa preko kanalov iz politinih strank doseejo svoje cilje Evropske stranke S. Kukovi

Ali sploh lahko govorimo o evropskih strankah? uporaba kazalnikov politine stranke na nacionalni ravni: lanstvo, program,... evropske stranke so strankarske federacije (strankarske centrale), ki formalnega lanstva sploh ne poznajo (lanstvo so zapisale ele pred kratkim) v evropskih strankah so zbrane stranke iz drav lanic, med seboj se sicer razlikujejo, a imajo podobne programe evropske stranke sploh ne tekmujejo za oblast tako kot stranke na nacionalni ravni drav na evropski ravni tudi nimajo zapisanih programov

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. tudi politini sistem na evropski ravni se razlikuje od nacionalnih politinih sistemov

NE POZABI: prosojnice in lanki objavljeni na spletnem referatu 2. PREDAVANJE (10.10.2007) Teorije o nastanku strank strankarski sistem: odnosi med strankami v osnovi je vsak nastanek stranke elitistino gibanje (tudi osebna korist) v Evropi (Nemija, Velika Britanija) in v ZDA so se oblikovale naslednje teorije o nastanku strank: (i) (ii) (iii) (iv) institucionalne teorije: (nanaajo se na parlament in volitve) modernizacijske teorije krizne teorije organizacijske teorije

1.INSTITUCIONALNE TEORIJE zelo globoke demokratine spremembe prehod iz monarhije v republiko; kasneje irjenje volilne pravice; interes ljudi, ki so bili v parlamentu je bil, da bi se ustanovili volilni komiteji valilnice strank (konzervativne in liberalne) interno nastale stranke (bolj ohlapne za razliko od centraliziranih in moneje povezanih eksterno nastalih najprej zbrati ljudi, ki bi eleli v parlament) v ZDA: kolonizacija iz Evrope uniili so staroselce; aristokracije niso imeli; drugani politini procesi od evropskih in tudi odnos do drave, zato so se formirale drugane stranke Slovenija konec 80. in v zaetku 90. let: volilna pravica je e bila dodeljena, leta 1990 razpisane volitve, leta 1992 dobimo parlament stranke v parlamentu se financirajo iz dravnega prorauna (stranke, ki leta 1992 niso prile v parlament, so hitro propadle) 2. MODERNIZACIJSKE TEORIJE S. Kukovi

spreminjanje drube iz tradicionalne v moderno, postmoderno drubeno-strukturni vidiki:

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. (i) (ii) (i) (ii) (iii) sekularizacija: loitev cerkve in drave (vladarja pooblasti ljudstvo in ni poslan od boga) nove vrednote v drubi (v zadnjem asu varovanje okolja) procesi modernizacije prinaajo cepitve, konflikte (Lipset, Rokkan) drubene cepitve: merila, po katerih se ljudje / lani skupnosti razlikujejo stranke te cepitve transformirajo v politine cepitve

drubene cepitve:

zaetki 90. let: volivci se porazdelijo na sredino, politini rezultat pa je bil ekstremen, ker je bila monost odloitve takna (stranke isto ekstremno levo in desno porazdeljene) stranke se pomikajo tja, kjer so volivci, torej na sredino; saj e volivci ne najdejo svoje stranke, ne gredo volit drubene cepitve in drubene baze strank (i) (ii) (iii) (iv) (v) nacionalna revolucija industrijska revolucija kolonializem (e vedno prisoten v Kanadi cepitev med angleko in francosko govoreim prebivalstvom; razline znailnosti drub) antikolonialna revolucija stranke reakcije (faistine proti demonstraciji; stranke malih obrtnikov proti industrializmu; protestne stranke delavskega razreda proti imigrantom)

rast drave po letu 1945 (javni/zasebni sektor) drava blaginje (na samo gospodarstvo, ampak tudi socialna varnost socialna pomo, zdravstvo; posameznik mora imeti spodobno ivljenje in za to naj poskrbi drava), vendar drava sama ne skrbi za prebivalstvo, temve mora vsak posameznik poskrbeti zase (leve in desne stranke se pomikajo proti sredini)

na prelomu iz modernega v postmoderno drubo so vzniknile stranke zelenih (tudi v Sloveniji smo imeli stranko zelenih celo v parlamentu) prav tako pa so ostale stranke pozelenele in so v svoje programe vnaale elemente za varovanje okolja

3. KRIZNE TEORIJE razpad strankarskega sistema (zmaga faistov na volitvah ljudje so iskali reitev in so zaupali tem novim ideologijam in voditeljem; takoj po prevzemu oblasti so razpustili vse ostale stranke, jih ukinili in postavili totalitarni sistem) razpad Jugoslavije v 70. letih gospodarska kriza ljudje iejo izhode organiziranje strank

4. ORGANIZACIJSKE TEORIJE vezane izrecno na politino stranko Panebianco: (i) (ii) (iii) S. Kukovi

karizmatini voditelj sponzorska organizacija (vezana na kadrovske in finanne vire; npr. sindikati in stranke) teritorialni razvoj (penetracija elita gradi enote strank po teritoriju; difuzija podobni interesi se poveejo v centralno nacionalno strankarsko organizacijo)

stranke so organizacije, ki se razvijejo s pomojo teh treh elementov

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. en element lahko izstopa oz. prevladuje vsaka stranka ima svoj lasten/unikaten razvoj

e hoejo stranke dolgo obstajat, se morajo spreminjat (se oddaljevat od svojih korenin) nevarnost, da izgubijo zaupanje lanstva in volivcev kriza strank: mediji, javno mnenje, ankete Zakaj stranke sploh potrebujemo? Garantiranje demokratinih prehodov so omogoile stranke samo stranke lahko spremenijo reim (socialistine drave na prehodu iv demokracijo preporod strank njihova vloga se povea)

nastajanje novih strank: stranka Zares (organizacijska teorija sponzorska organizacija; institucionalna teorija ali je to novo poimenovanje stranke LDS ali pa gre za isto novo stranko) Organizacijske zvrsti politinih strank

1. 2. 3. 4.

CAUCUS: osnovna enota kadrovske stranke; stranke pomembneev, vsak kreira svojo politiko, finanno moni posamezniki BRANA: osnovna enota mnoine stranke CELICE: majhne enote, ki ne obvladajo celote MILICE: enote, ki so oboroene

1. KADROVSKE STRANKE stranka je ohlapna zveza politinih caucusov primer ZDA, kjer ni centraliziranega strankarskega aparata caucusi: pomembnei, ki imajo denar in se preteno financirajo sami, prav tako pa tudi vsak kreira svojo politiko

2. MNOINE STRANKE zgodovinsko se vee na delavski razred delavci so kot posamezniki revni, ampak e jih je veliko, se iz pobrane minimalne lanarine lahko financira stranka

3. CATCH-ALL STRANKE ljudske stranke, ki so se oblikovale po II. svetovni vojni stranke elijo ostati na oblasti in se odpirajo vsem interesnim skupinam in ne samo enemu interesu

4. KARTEL STRANKE financiranje iz drave (volilne kampanje, dragi naini komuniciranja s potencialnimi volivci,...) lanstvo samo e izgovor, da je to stranka posebna politina podjetja, tesno povezana z dravo komuniciranje z volivci preko mnoinih medijev

5. MEDIJSKE STRANKE

S. Kukovi

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. stranke se pomikajo od drube k dravi (caucusi so bili najprej deli drube posamezniki in hkrati del drave) mnoine stranke so imele lanarino vez med drubo in dravo danes stranke postajajo vse bolj profesionalne oddaljevanje strank od volivcev in odpiranje interesnim skupinam razpredelnica Katz-a in Mair-ja Vloga posameznika v strankah 1. 2. 3. individualne reprezentacije: caucusi demokratine integracije: mnoine stranke totalne integracije: posameznik zagovarja ideje stranke; stranka je nad posameznikom

Video: Sodobne nacistine stranke so registrirane, dovoljene (tisto, kar ni dovoljeno je skrito ali pa sankcionirano) sega ez meje Nemije, celo do ZDA in Afrike celice kot osnovne enote, milica, karizmatini voditelj celica je idealna oblika za delo v ilegali (vodje dajo samo napotke, posamezna celica pa tako ne pozna celotnega konteksta) in milice se krasno kombinirajo s celicami posameznik je zavezan stranki do smrti, zanjo bi umrl, iz nje ne more izstopiti (kdo ni z nami je proti nam)

3. PREDAVANJE (24.10.2007) Strankarski sistemi v Sloveniji imamo vestrankarski sistem; v ZDA sta na oblasti dve najveji stranki, ostale sicer obstajajo, vendar ne morejo priti na oblast (oblikovanje tretje stranke kot kritika na oblast) Zvrsti strankarskih sistemov Duverger: kriterij je tevilo strank enostrankarski dvostrankarski mnogostrankarski

Blondel in Rokkan: kriterij je tevilo strank in relativna volilna velikost enostrankarski dvostrankarski dvo in polstrankarski (britanski primer) vestrankarski s predominantno stranko (ena stranka je dominantna, druge so manje in funkcionirajo kot manj pomembne) vestrankasrki brez predominantne stranke (vse stranke so male)

S. Kukovi

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. Blondel: velikost stranke glede na volilno podporo velika 40% in ve volilne podpore srednje velika ve kot 20% volilne podpore majhna do srednja okoli 15% volilne podpore majhna 10% in manj volilne podpore

Sartori: nain tekmovanja v strankarski areni omejuje se samo na relevantne stranke volilna podpora samo volilna velikost je premalo za kriterij relevantnosti relevantne stranke so vse tiste, ki pridejo v parlament kriteriji relevantnosti: volilna mo (tevilo sedeev v parlamentu); vladni potencial (koalicijski potencial); izsiljevalski potencial (veto mo); uinkovanje na taktiko in smer strankarskega tekmovanja; tevilo lanov ni dober indikator za velikost stranke, saj je veliko ljudi, ki volijo eno stranko, niso pa njeni lani Sartori louje: 1. enostrankarski sistem: ena stranka vlada 2. sistem predominantne stranke: e vekrat ena stranka zmaga hegemonski sistem: ena vodilna stranka, ampak sodeluje in dovoljuje delovanje drugih manjih strank vestrankarski sistem: gre za tekmovanje sistem predominantne stranke: stranka, ki dobi izrazito veliko podporo (40% ali 50% podporo); e trikrat zapored zmaga takna stranka, sistem lahko uvramo med enostrankarskega dvostrankarski sistem: dve stranki imata realne monosti, da prideta na oblast, tekmuje pa ve strank zmerni pluralizem: razdrobljena strankarska arena, strank je 5-6; stranke med seboj tekmujejo; 2 ideoloka tokova (leva in desna stran, ki se izmenjujeta na oblasti) centripentalno delovanje poliziran pluralizem: ve kot 5-6 strank; izrazita polarizacija; obstoj antisistemskih strank (izzivajo osnovno dravno ureditev); dvojne opozicije vlado vodi stranka centra sposobnost delovanja koalicije levo in desno, ko se enkrat vzpostavi takna stranka ostaja dolgo na tem poloaju centrifugalno tekmovanje 3. Strankarski sistem v znailnost v tranzicije je enostrankarstva in uveljavitev vestrankarskega sistema nove politine stranke S. Kukovi

atomizirani sistem: gre za mnoico strank, izbruh strank, po navadi se pojavijo pred volitvami

IZPITNO VPRAANJE: Kakna je razlika med zmernim in polariziranim pluralizmom?

Sloveniji procesu ukinitev

Slovenija je leta 1989 legalizirala vestrankarski sistem; Jugoslavija je imela e vedno enostrankarski sistem

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. 1990 izvedba prvih svobodnih volitev predstavniki voljeni v skupino nov vestrankarski sistem je vzpostavljen leta 1992 v kratkem obdobju je bilo ustanovljeno ve kot 100 politinih organizacij te organizacije so bile mednarodno obarvane registrirani razni podmladki,... primerjava politinih sistemov: % parlamentarnih sedeev delei volilnih glasov so zelo natanno prevedeni v sedee v parlamentu zgubljeni glasovi: e veliko majhnih strank tekmuje na volitvah (mnoge ne pridejo v parlament) leta 1990 je veliko razlinih strank na slovenskem in ni monih ekstremov ideoloka mavrica; koalicija je bila posebna vsebovala je kar 6 strank leta 1992 je bilo najve glasov zgubljenih veliko majhnih strank; stranke, ki so uspele priti v parlament so se dolgo obdrale v njem; LDS prevzame sredinsko vlogo in pojavi se dvojna opozicija; pojavijo se antisistemske stranke leta 2004 se je SDS priblial 40% volilni podpori dokaj velika stranka; 4 velike stranke so jedro strankarskega sistema leto 2004 je zelo prelomno leti (spreminjanje strankarskega sistema -kazalniki) letos se je veljavna stranka LDS (nekdaj najmoneja stranka) razcepila stranka Zares (je to e relevantna stranka? kazalniki!) v Sloveniji je majhen odstotek volivcev, ki so lojalni eni stranki - % glasov, ki jih je stranka dobila v razlinih letih parlamentarnih volitev (od 1990-2004) volilna stabilnost v Sloveniji znaa okoli 20

Strankarski sistem na ravni Evropske unije Ali obstaja evropska strankarska arena? vpraanje demokracije na ravni Evropske unije/aktualne razprave o demokratinem deficitu

Federalizem proti intergovermentalizmu Follesdal, Hix, Mair: vloga dravljanov, politino tekmovanje, odgovornost Majone: Evropska unija je regulatorna drava, Evropska komisija je regulatorna agencija in demokratinega primanjkljaja ni Moravcsick: domaa legitimnost, nadzor izvrilne veje oblasti zadoa, Evropski parlament pridobiva mo

Odpravljanje demokratinega deficita ideje po Robetu Dahlu (poliarchy) demokratine procedure, ki doloajo tekmovanje za politino oblast na podlagi razprave, skoraj vsi odrasli lahko sodelujejo v volilnem mehanizmu

S. Kukovi

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. Evropska stranka nacionalne stranke kot organizacije: interno organizirane, lanstvo, razlina opravila glede volitev, strankarski program,... Ali lahko govorimo o strankah na ravni Evropske unije enako kot na nacionalnih ravneh? evropska stranka: stranka, ki je v Evropskem parlamentu; stranka kot evroposlanska skupina strankarske federacije, strankarski center, lanstvo Evropske stranke niso poznale lanstva do nedavnega ohlapno povezane v 90. letih razvoj v smeri izven parlamentarnih central ni tekmovanja na volitvah ni evropskih volilnih programov nimajo vpliva na predvolilne tematike ne elijo prevzeti oblasti tekmovanje na volitvah nacionalno obarvan program domae tematike cilj - prevzem oblasti v dravi Nacionalne stranke lanstvo (tudi lanarina) kompleksno in visoko organizirane izven parlamentarne strankarske centrale

definicija stranke na evropski ravni: a. b. c. d. zdruenje dravljanov zveza politinih strank prizadevanje za politine cilje netekmovanje na volitvah za vstop v Evropski parlament (to ponejo stranke na nacionalni ravni) Strankarski sistemi na evropski ravni:

ni delitve na opozicijo in koalicijo (Evropska komisija ima oblast na ravni Evropske unije) strankarski sistem na evropski ravni ni nikakor primerljiv z nacionalnimi sistemi ideoloke cepitve: * levo, desno; ** nacionalna suverenost-evropska suverenost; ***cepitve segmentiranih drub na nacionalni ravni; na evropski ravni je to vpraanje novih lanic po Bardiju je sistem na evropski ravni zmerni pluralizem stranke, ki na nacionalnih ravneh tekmujejo med seboj, se lahko na evropski ravni povezujejo in sodelujejo 4. PREDAVANJE (21.11.2007) Poslanske skupine v Evropskem parlamentu

institucionalni trikotnik: Svet Evropske unije, Evropska komisija in Evropski parlament stranke se povezujejo po ideologiji (zanemarja se nacionalna raven; glavno merilo je ideologija) Katz in Mair (1993):

S. Kukovi

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. Trije notranje organizacijski deli oz. obrazi strank osrednji del strank: evropske strankarske federacije javni del strank: politine skupine v Evropskem parlamentu stranke na terenu: nacionalne stranke (lanice evropskih strankarskih federacij) umestitev politinih skupin v Evropski parlament: ne moremo razmejiti nadnacionalnega in nacionalnega sistema

Von Beine: Razvoj evropskih strankarskih federacij 1. faza: OPTIMIZEM (1974-1984) nastanek evropskih strankarskih federacij 1974: odloitev o prvih neposrednih volitvah v Evropski parlament 1974: nastanek PES 1976: nastanek EPP in ELDR 1980: nastanek EFGP 1981: nastanek DPPE-EFA teave s poimenovanjem evropskih strankarskih federacij teave z oblikovanjem volilnih manifestov

2. faza: STAGNACIJA (od 1984 pa vse do pogajanj o Maastrichtski pogodbi) volilne faze kampanje za volitve v Evropski parlament konflikti znotraj evropskih strankarskih federacij pri oblikovanju volilnih manifestov volitve v Evropski parlament so se izvajale v nacionalnih dravah z nacionalnimi strankami (nacionalno relevantne teme) 3. faza: RENESANSA pogajanja in ratifikacija Maastrichtske pogodbe aktivno delovanje evropskih strankarskih federacij in zanimanje javnosti zanje prvi izrecno omenjene stranke na evropski ravni problem: financiranje evropskih strankarskih federacij Temeljne znailnosti Evropskega parlamenta in politinih skupin Evropski parlament je prva mednarodna skupina, v katero so lani vkljueni glede na politino oz. ideoloko usmeritev uvedba neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979 je spodbudila oblikovanje poslanskih skupin, kot jih poznamo danes s krepitvijo moi Evropskega parlamenta v procesu oblikovanja evropskih politik se krepi tudi vloga evroparlamentarcev

S. Kukovi

10

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. poslanske skupine Evropskega parlamenta so organizirane skupine predstavnikega organa, ki jih sestavljajo poslanci izvoljeni znotraj ene ali ve strank, ki pa med seboj ne tekmujejo na volitvah in ne sestavljajo skupine zgolj zaradi tehninih razlogov (Heidar in Koole, 2000: 249) Poslovnik Evropskega parlamenta o politinih skupinah definirane so s Poslovnikom (struktura, financiranje in oblikovanje) Poslovnik jasno doloa, da se ne da ustanoviti poslanske skupine iz samo ene drave lanice oblikovanje poslanskih skupin doloa 29. len Notranja struktura politine skupine 1. 2. 3. 4. predsednik podpredsednik urad (predsednik, podpredsednik, navadni lani) sestanki politine skupine (vsi lani skupine: * nacionalne strankarske delegacije; ** delovne skupine in govorci) Trije tipi politinih skupin v Evropskem parlamentu velike politine skupine, ki zastopajo poglavitne politine druine, merijo na veino v Evropskem parlamentu in imajo dolgoletni sta (EPP, PES, ELDR) skupine, katerih poslanci prihajajo iz nekaj drav lanic, njihovo lanstvo pa je geografsko zelo neenakomerno zastopano (Zeleni, EUL) skupine, katerih lani prihajajo le iz nekaj drav, imajo malotevilno lanstvo in kratko ivljenjsko dobo (UEN, FE, EDD) Ideoloka politina zdruenja: EPP-ED: kransko-demokratska (Evropska ljudska stranka (Kranski demokrati) in Evropski demokrati) PES: social-demokratska (Stranka evropskih socialistov) ALDE: liberalno-konzervativna (Evropska liberalna, demokratska in reformistina stranka) razline skupine se lahko znotraj sebe preoblikujejo primerjava ideolokih cepitev na nacionalni in evropski ravni (Fink Hafner, 2004) poglej v knjigo!

Dejavniki, ki vplivajo na usklajeno glasovanje poslancev Evropskega parlamenta, lanov politinih skupin: nacionalna politina stranka mo politine skupine volivci v domai volilni enoti ideoloke preference poslancev

S. Kukovi

11

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. 5. PREDAVANJE (05.12.2007) Manjka predavanje Politine stranke v ZDA, III. svetu, na Japonskem in BIH

6. PREDAVANJE (12.12.2007) Institucionalno inenerstvo Marsh in Olsen (1984): upotevati je potrebno institucionalna pravila obdobje III. vala prehodov v demokracijo neoinstitucionalizem

2 institucionalna dejavnika: zvrst ustavnega sistema (predsedniki manj strank; parlamentarni pluralizem strank; polpredsedniki) volilna pravila (veinski; proporcialni; meani) spodbujanje demokracije z institucijami zagotavljata proporcialni volilni sistem in parlamentarni sistem veinski sistem: ve se, kdo bo zmagovalec; ibka opozicija proporcialni sistem: ne ve se, kdo bo zmagal; mona opozicija poseben primer je Hrvaka, saj je po veinskem sistemu zmagala opozicija gre za zavestno manipulacijo institucionalnih pravil z namenom vplivati na razporejanje moi Volilno inenerstvo volilni prag volilna formula za preraunavanje sedeev sprememba volilne enote (veja kot je volilna enota, bolj se nagiba k proporcialnemu sistemu) volilni ciklusi (ne na vsaka 4 leta, ampak po elji takrat ko je podpora volivcev najvija) veliko drav menja sisteme (npr. Hrvaka je imela tako proporcialnega, veinskega, kot tudi mean volilni sistem) ve manipulacij z volilnimi sistemi je bilo pri polpredsednikih sistemih (ena dominantna stranka, ki je na oblasti hoe obdrati svoj poloaj ne glede na ideologijo veinski volilni sistem), kot pri parlamentarnih primer Hrvake: polpredsedniki sistem: stranka, ki je zmagala na volitvah z veinskim sistemom je bila opozicijska, in sicer HDZ; kasneje so imeli ve volilnih ciklusov (Tuman si je izmislil kdaj bodo volitve takrat, ko je imel najvijo volilno podporo) prelomnica v dravah iz bive Jugoslavije (Hrvaka, Srbija, rna Gora,...) je bila leta 2000, ko nastopi obdobje miru po vojnah

S. Kukovi

12

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D. nekdanje Jugoslovanske republike: vojna in institucionalno inenerstvo sta pripomogla do kolapsa demokracije oz. do demokratine zamrznitve 4. skupine drav: 1. 2. 3. 4. SREDNJE-EVROPSKE NOVE DRAVE SREDNJE-EVROPSKE STARE DRAVE BALKANSKI ZAMUDNIKI BALKANSKI PROTEKTORATI Slovenija: miren prehod v demokracijo, volilnega inenerstva je bilo malo Poljska, Madarska: opaziti je volilno inenerstvo Hrvaka, Srbija in rna Gora: vojna; veliko je volilnega inenerstva, prelom se zgodi leta 2000, ko nastopi mir Bosna in Hercegovina, Makedonija: stranka predstavlja narod (stranke so zasnovane na etninih naelih) v BIH ivijo trije narodi in stranke so etnine; niso razdeljene na levo in desno ideologijo, ampak glede na etninost (obravnavanje politinih tem, ki se veejo na etnijo ali na vero) tu se je odvijala vojna; v Makedoniji so utili posledice vojne VOJNA je kljuen element med uspenim prehodom v demokracijo (malo volilnega inenerstva) ter na drugi strani med slabim demokratinim prehodom oz. zamrznitvijo prehoda (veliko volilnega inenerstva)

Evropeizacija politinih strank EVROPEIZACIJA: pojem, ki se je razvil ob zdruevanju Evropske skupnosti in kasneje Evropske unije prilagajanje strankarskih sistemov pritiskom Evropske unije Evropska unija je postavila pogoje, ki jih morajo drave lanice izpolnjevat AGENDA 2000 (tu so opisali, katera drava izpolnjuje pogoje in katera ne Slovaka ni izpolnjevala Copenhagenskih politinih kriterijev, zato se je Evropska unija vmeala v nacionalno politiko in utrdila demokracijo) drave, ki so bile vpletene v vojno so dobile e dodatne pogoje vojni zloini, korupcija, organiziran kriminal,... Hrvaka, rna Gora in Srbija Skupne znailnosti: bivi komunistini sistem vojna kasneja tranzicija

Shema delovanja nacionalnega sistema: Evropska unija

Drugi faktorji: institucionalizirano strankarstvo povezanost z evropskimi strankami odnos volivcev do Evropske unije

nacionalni sistem

Skupen faktor: pritisk Evropske unije

volivci

S. Kukovi

13

POLITINE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI Fink Hafner, D.

Hrvaka DA: za kljune stranke stranke, ki so v sistemu od strankarski sistem vsega zaetka, od leta 1990 NE: politini pluralizem po letu 2000; volivci se selijo od moni zunanji viri moi evropska socializacija stranke do stranke DA in NE DA: zdruevanje, podmladki * uveljavljanje evropskih vrednot doma DA: sodelovanje s Haagom (in Carlo del Ponte ) na pritisk s strani volivcev eni strani , v nacionalni dravi pa so voditelji govorili drugae podobnost s Slovako

Srbija NE: po letu 2000 se pojavi mnoica strank, ki se teko ohranjajo; jedro nacionalistino problem strank;

rna Gora DA in NE: jedro strank, ki se ohranja od leta 1990 naprej; problem korupcija, avtonomnosti razirjeni med elito DA DA in NE

avtonomnosti podpiranje stare politike DA NE

tihotapljenje in umazani posli so

NE: stranke sledijo volivcem in volivci mednarodnim organizacijam ne zaupajo nimajo interesa za vstop v Evropsko unijo

DA in NE: nezaupanje mednarodnim organizacijam; stranke so za neodvisnost so se odcepile (EU jim je pomagala); nezainteresiranost za vstop v Evropsko unijo

S. Kukovi

14