263

12. Prenosnici
Prenosnik e ma{inska grupa ili ma{ina koja slu`i za prenos i transformacija na mehani~kata energija od pogonskata (elektromotor, motor so vnatre{no sogoruvawe, turbina i dr.) kon rabotnata ma{ina (alatna ma{ina, transporter, generator na elektri~na energija, kompresor) ili kon rabotnite delovi na ma{inata (pogonski trkala na motornite vozila, elisata na helikopter, barabanot na digalkata so ja`e i dr.). Prenosnicite se primenuvaat koga ima potreba od: zgolemuvawe ili namaluvawe na vrte`niot moment T, promena na nasokata na vrtewe, raspredelba na silinata na dve ili pove}e vratila, regulacija na za~estenosta na vrte`ite i dr. Voveduvaweto prenosnik kako posrednik pome|u pogonskata i rabotnata ma{ina (sl.12.1) e diktirano od karakteristikite na pogonskata i potrebite na rabotnata ma{ina. Za sovladuvawe na golemite otpori {to proizleguvaat od nejzinata namena (obrabotka so simnuvawe stru{ka kaj alatnite ma{ini, sovladuvawe otpori na dvi`ewe kaj vozilata, krevawe tovari kaj digalkite i liftovite i sl.), rabotnata ma{ina ima potreba od visoka vrednost na vrte`niot moment

TRM = 159155

P n RM

{to za opredelena vrednost na silinata P se postignuva so niska vrednost na za~estenosta na vrte`i nRM.
spojnica spojnica pogonska ma{ina prenosnik rabotna ma{ina

Sl.12.1 Prenosnik kako posrednik pome|u pogonskata i rabotnata ma{ina

264

12. Prenosnici

Od druga strana, pogonskata ma{ina so silina P ima visoka za~estenost na vrte`ite nPM poradi {to vrednosta na vrte`niot moment na pogonskata ma{ina e niska. Ottuka proizleguva potrebata od namaluvawe na za~estenosta na vrte`ite na rabotnoto vratilo od rabotnata ma{ina nRM. Druga potreba kaj rabotnata ma{ina e promena na za~estenosta na vrte`ite vo tekot na rabotata {to naj~esto, pogonskata ma{ina ne mo`e da go ovozmo`i. Zatoa, neizbe`no e posredno povrzuvawe na pogonskata i rabotnata ma{ina preku prenosnik, ~ija uloga e na rabotnata ma{ina da prenese vrte`en moment T {to e dovolen za sovladuvawe na otporite. Prenosnicite ovozmo`uvaat izgradba na pogonski ma{ini so golema za~estenost na vrte`ite odnosno mali vrte`ni momenti. Vakvite brzodni pogonski ma{ini zaedno so prenosnikot imaat pomali gabaritni dimenzii, pomala masa i se poevtini od bavnodnata pogonska ma{ina bez prenosnik. Od druga strana, vgraduvaweto na prenosnik ovozmo`uva sovladuvawe na pogolemi rastojanija pome|u pogonskata i rabotnata ma{ina, ako od nekoi pri~ini e potrebno rabotnata ma{ina da se oddale~i od pogonskata. Ponekoga{, zada~ata na prenosnikot e da vr{i samo promena na agolnata brzina bez pritoa da prenesuva silina i da vr{i zgolemuvawe na vrednosta na vrte`niot moment, kako {to e slu~ajot kaj razni smeta~ki ma{ini, brzinomeri, podelbeni aparati i sl. Postojat pove}e vidovi prenosnici i toa: mehani~ki, elektri~ni, hidrauli~ni i pnevmatski. Najzastapeni vo op{toto ma{instvo se mehani~kite prenosnici, kaj koi mehani~kata energija od edno na drugo vratilo se prenesuva so me|useben kontakt na frikcioni ili nazabeni tela. Elektri~nite prenosnici se sostaveni od generator i elektromotor (diesel elektri~ni lokomotivi), hidrauli~nite se sostaveni od hidrauli~na pumpa, sprovoden aparat i hidrauli~na turbina (motorni lokomotivi i avtomobili), a pnevmatskite od kompresor, sprovoden aparat i turbina (razni pnevmatski alati). Vo materijalov }e bidat tretirani samo mehani~kite prenosnici Mehani~kite prenosnici prenesuvaat silina P [kW], odnosno vr{at promena na vrednosta na vrte`niot moment T [Nmm] ili so prilepuvawe po pat na triewe (frikcija) ili so spregnuvawe na nazabeni trkala i toa so neposredno dopirawe na pogonskiot i gonetiot element ili posredno preku posrednik.

12. Prenosnici

265

Vo zavisnost od vidot na osnovnite elementi {to go vr{at prenosot i od toa dali go pravat toa direktno ili preku posrednik, spored sl.12.2 se razlikuvaat slednite tipovi mehani~ki prenosnici.
MEHANI^KI PRENOSNICI MEHANI^KI PRENOSNICI

frikcioni
remeni prenosnici

nazabeni
zap~esti prenosnici veri`ni prenosnici

posredni
remeni prenosnici veri`ni prenosnici

neposredni
zap~esti prenosnici

frikcioni trkala

Sl.12.2 Podelba na mehani~kite prenosnici a) spored principot i b) spored na~inot na prenos na silinata Kako {to e prika`ano na sl.12.2 podelbata na mehani~kite prenosnici mo`e da se napravi a) spored principot (frikcioni i nazabeni) i b) spored na~inot na prenos na silinata (posredni i neposredni). Remenite frikcioni i veri`nite nazabeni prenosnici ja prenesuvaat silinata od pogonskoto na gonetoto trkalo posredno preku remen, odnosno veriga, a frikcionite trkala i zap~estite prenosnici, go pravat toa so neposreden zaemen kontakt na pogonskoto i gonetoto trkalo. Kaj frikcionite trkala prenosot na silinata e so pomo{ na triewe na frikcionata povr{ina na pogonskoto i onaa na gonetoto trkalo, a kaj zap~estite prenosnici prenosot se ostvaruva po prinuden pat so spregnuvawe na zapcite od ednoto i me|uzabjata na drugoto trkalo. Veri`nite prenosnici vr{at prenos na silinata posredno so veriga {to se spregnuva so nazabenite venci na pogonskoto i gonetoto trkalo. Za prenos na vrte`niot moment T od pogonskoto na gonetoto vratilo kaj mehani~kite prenosnici se koristat trkala za koi vo dopirnata to~ka mo`e da se ka`e deka vrednosta na perifernata brzina v1 na pogonskoto e ednakva so perifernata brzina na gonetoto trkalo v2 ili

v1 = d 1 n1 = d 2 n 2 = v 2

od kade {to sleduva

n1 d 2 = = it 1 n2 d1

frikcioni trkala

12.01

266

12. Prenosnici

pri {to it e teoretska vrednost na prenosniot odnos na eden spregnat par n1 e za~estenost na vrte`ite na pogonskoto trkalo so pre~nik d1 i n2 e za~estenost na vrte`ite na gonetoto trkalo so pre~nik d2. Dokolku it>1, mehani~kiot prenosnik ja namaluva za~estenosta na vrte`i na gonetoto trkalo n2 vo odnos na za~estenosta na pogonskoto trkalo n1 t.e. vr{i redukcija na za~estenosta na gonetoto vo odnos na pogonskoto trkalo i takvite prenosnici se narekuvaat reduktori. Dokolku it<1, takviot prenosnik ja zgolemuva za~estenosta na vrte`i na gonetoto trkalo n2 t.e. vr{i multiplikacija na za~estenosta na vrte`i na gonetoto vo odnos na pogonskoto trkalo i takvite prenosnici se narekuvaat multiplikatori. Dokolku vrednosta na prenosniot odnos e it = 1, kaj takviot prenosnik vrednosta na za~estenosta na vrte`ite na pogonskoto n1 e ednakva so vrednosta na za~estenosta na vrte`ite na gonetoto trkalo n2, a pri~inata za primena na prenosnik mo`e da bide promena na nasokata na vrtewe ili sovladuvawe na rastojanie pome|u pogonskoto i gonetoto trkalo, a ne i promena na vrednosta na vrte`niot moment T1.

12.1 Frikcioni prenosnici

Kaj frikcionite prenosnici vo zavisnost od vrednosta na grani~nata sila na triewe, neminovno doa|a do prolizguvawe i poradi toa tie ne se pogodni za vgraduvawe vo ma{inski konstrukcii kaj koi e bitno da se zadr`i to~en i nepromenet odnos na agolnite brzini na pogonskoto i gonetoto trkalo vo tekot na raboteweto kako na primer kaj kolenestoto i bregovitoto vratilo kaj motorite so vnatre{no sogoruvawe i ~asovnicite. Posrednite remeni prenosnici se upotrebuvaat vo ma{inskite konstrukcii za pogolemi rastojanija pome|u pogonskata i rabotnata ma{ina, a neposrednite frikcioni trkala tamu kade {to toa rastojanie e pomalo.

12.1.1 Remeni prenosnici

Remeniot prenosnik (sl.12.3) spa|a vo grupata posredni prenosnici, a e sostaven od najmalku dve trkala (pogonski i gonet remenik) povrzani pome|u sebe so zategnat remen. Prenesuvaweto na vrte`niot moment od pogonskoto trkalo (pogonski remenik) na remenot i ponatamu od remenot na gonetoto trkalo (gonet remenik) se ostvaruva blagodarenie na otporot protiv lizgawe pome|u