UNI VERZI TET "SV.

KI RI L I METODI J "
GRADE@EN FAKULTET











Prof . d-r Svetl ana Petkovska - On~evska























SKOPJ E, 2008.




PREDGOVOR


Pr edavawata po GRADE@NI MATERI J ALI se nameneti za studenti t e na
Grade` ni ot f akul tet vo Skopje. I sti t e se r aboteni spor ed nastavni ot pl an i pr ogr am
po predmetot Grade` ni materi jal i koj se pr edava vo IV - ti ot semestar so f ond na
~asovi 3+1, nedel no.
Vo vovedni ot del od pr edavawata e daden kr atok osvr t na zada~i te na nau~nata
di sci pl i na grade` ni materi jal i kako edna od najstar i te i najdi nami ~ni nau~ni
di sci pl i ni vo podr a~jeto na tehni ~ki te nauki .
Za pr avi l na i adekvatna upotr eba na poddel ni te mater i jal i vo gr ade` ni {t voto
od gol ema va` nost e da se poznavaat ni vni t e svojstva, odnosno osnovni te kar akt er i sti ki
na i st i te. Tokmu zatoa, vo vtori ot del od avt or i zi r ani t e pr edavawa e posveteno oso-
beno vni mani e na odr eduvawet o na f i zi ~ki te svojstva na mat er i jal i te - parametri te
na sostojba i strukturni te karakteri sti ki . I sto t aka def i ni r ani se f i zi ~ki t e
svojstva pod dejstvo na nadvor e{ni vl i jani ja i t oa: hi drotehni ~ki te osobi ni i
odnesuvaweto na materi jal i te na dejstvo na topl i na. Vo ovoj del daden e osvr t i na
ostanati te pova` ni f i zi ~ki osobi ni kako {to se vi skoznosta, propu{taweto na
parea, postojanosta na mraz i akusti ~ni te osobi ni na mat er i jal i te.
Def ormaci oni te i jakosni te karakteri sti ki pr i stati ~ko i di nami ~ko nat ova-
r uvawe se najbi tni te mehani ~ki osobi ni na konst r ukti vni te mater i jal i . Vo ovoj
kompl eks na svojstva osobeno vni mani e e posveteno i na def i ni r awe na r eol o{ki te
osobi ni i reol o{ki te model i na odnesuvaweto na mater i jal i t e vo tekot na vr emet o.
Sekoja od osobi ni te na mater i jal i te e pot pol no opr edel ena so soodvetni
kar akt er i sti ~ni par ametr i koi se dobi vaat po eksper i mantal en pat . Za ovaa cel
naj~est o se kor i st at dest r ukti vni te metodi koga i spi tuvaweto se vr {i na pr obni tel a
so def i ni r an obl i k i di menzi i . Me|ut oa, mnogu ~esto i spi tuvaweto na mater i jal i te,
osobeno oni e koi se ve}e vgr adeni vo konstr ukci jata, se vr {i so pr i mena na metodi te
bez razoruvawe. Vo ovi e pr edavawa, pokr aj dr ugi te, daden e poseben osvr t na metodata
na ul trazvuk i na metodata gama zra~eweto.
Vo posebni ot del 1 dadeni se kar akt er i sti ki te, na~i not na dobi vawe i
pr i menata na najmnogu upotr ebuvani te mat er i jal i vo gr ade` ni {tvoto: gr ade` ni ot kamen,
ker ami ~ki te pr oi zvodi , mi ner al ni te i or ganski te vr zi vni mater i jal i , gr ade` ni t e mal -
ter i . Tuka se r azr abot eni i azbest-cementni te pr oi zvodi , gr ade` noto stakl o, pol i me-
r i te i pl asti ~ni te masi , metal i t e i pr oi zvodi t e od metal i nakr atko dr voto i pr oi z-
vodi te od dr vo.
Vo dene{no vr eme nevozmo` no e da se i zgr adi bi l o koj i n` ener ski objekt i l i
objekt od vi sokogr adbata bez pr i mena na takanar e~eni te mat er i jal i za speci jal na
namena. Tokmu zatoa vo posebni ot del 2 dadeni se kar akter i sti ki te na mater i jal i te za
za{ti ta od voda i vl aga - hi dr oi zol aci oni te mater i jal i , za za{ti ta od po` ar i pr emazi
za anti kor ozi vna za{ti t a od vl i jani eto na okol nata sr edi na. Vo ovaa gr upa na mat e-
r i jal i r azr aboteni se i mater i jal i t e za topl i nska i zvu~na i zi l aci ja.
Na kr ajot e daden pr egl edot na kor i stenata l i ter atur a vo koja se sodr ` ani i
nasl ovi na l i ter atur ata za pr odl abo~uvawe na znaewata od ovaa obl ast.
Ovaa ver zi ja na Pr edavawat a po Gr ade` ni mat er i jal i se r azl i kuva od pr et hod-
ni te i zdani ja po toa {to vo nekoi pogl avja se vneseni novi del ovi kako {t o se: standar -
di zaci ja, podetal no se r azr abot eni osnovni te r eol o{ki model i , dadeni se {emi i
tabel i za podel ba na kamenot kako gr ade` en mater i jal , i spi tuvawe na svojst vat a na
mal ter i te i dr .
Vo tehni ~kata obrabotka na tekstot i na gr af i ~ki te pr i l ozi u~est vuvaa Asi s.m-r
Todorka Samarxi oska, Asi s. m-r Vl adi mi r Vi tanov i Poml . asi s. Koce Todorov.
Avtor ot vo ovaa pr i l i ka i mi ska` uva gol ema bl agodar nost na vl o` eni ot t r ud, upor nosta
i ` el bata da pomognat ovi e pr edavawa da stanat dost apni za studenti te.

Skopje, f evruari 2008. AVTOROT
S O D R @ I N A


1. VOVED 1
2.OSNOVNI KARAKTERI STI KI NA GRADE@NI TE MATERI J ALI
2.1 Op{ ti napomeni i kl asi f i kaci ja 3
2.2 Sostav i str uktur a na mater i jal i te
2.2.1 Sostav na mater i jal i te 5
2.2.2 Str uktur a na mater jal i te 6
3. FI ZI ^KI SVOJ STVA NA MATERI J ALI TE
3.1 Par ametr i na sostojba
3.1.1 Vol umenska masa 9
3.1.2 Speci f i ~na masa 13
3.2 Str uktur ni kar akter i sti ki
3.2.1 Por oznost 15
3.2.2 Gusti na 17
4. FI ZI ^KI SVOJ STVA POD DEJ STVO NA NADVORE[ NI VLI J ANI J A 19
4.1 Hi dr o-f i zi ~ki svojstva
4.1.1 Hi gr oskopnost, hi gr of i l nost, hi dr of obnost 20
4.1.2 Vpi vawe voda 22
4.1.3 Kapi l ar no vpi vawe na voda 23
4.1.4 Vodozasi tenost-apsol utno vpi vawe voda 25
4.1.5 Vl a` nost na mater i jal ot 26
4.1.6 Otpor nost na dejstvo na voda-koef i ci ent na r azmeknuvawe 27
4.1.7 Vodopr opusl i vost - koef i ci ent na f i l tr aci ja 27
4.1.8 Vodonepr opusl i vost 27
4.1.9 Sobi r awe i babr ewe 28
5. ODNESUVAWE NA MATERI J ALI TE NA DEJ STVO NA TOPLI NA
5.1 Temper atur ni i l i ter mi ~ki di l ataci i -def or maci i
5.1.1 Li near no ter mi ~ko {i r ewe 31
5.1.2 Ter mi ~ko {i r ewe na povr {i na 33
5.1.3 Ter mi ~ko {i r ewe na vol umen 33
5.2 Pr enesuvawe na topl i na 35
5.3 Otpor na pr opu{ tawe na topl i na 39
5.4 Koef i ci ent na pomi nuvawe na topl i na 41
5.5 Topl i nski kapaci tet 44
5.6 Koef i ci ent na pr ovodl i vost na temper atur a 45
5.7 Ter mi ~ka stabi l nost 45
5.8 Otpor nost na dejstvo na po` ar 46
5.9 Postojanost na ogan 48

6. OSTANATI POVA@NI FI ZI ^KI OSOBI NI
6.1 Vi skoznost 51
6.2 Pr opu{ tawe na par ea i gasovi 53
6.3 Postojanost na mr az 56
6.4 Akusti ~ni osobi ni 58
7. MEHANI ^KI OSOBI NI
7.1 Def or maci oni kar akter i sti ki na mater i jal i te 65
7.1.2 Vi sti nski r aboten di jagr amna mater i jal i te 73
7.2 J akostni kar akter i sti ki na mater i jal i te
7.2.1 J akost pr i stati ~ko natovar uvawe
7.2.1.1 J akost na zategnuvawe 75
7.2.1.2 J akost na pr i ti sok 76
7.2.1.3 J akost na svi tkuvawe 78
7.2.1.4 J akost na ~i sto smol knuvawe 79
7.2.1.5 J akost na tor zi ja i l i usukuvawe 79
7.2.1.6 Par ametr i koi vl i jaat na jakosta na mater i jal i te 80
7.3 Osnovni par ametr i na ` i l avosta 81
7.4 J akost na mater i jal i te pr i di nami ~ki natovar uvawa
7.4.1 Metodi za opr edel uvawe na jakosta na mater i jal i te pod vl i jani e
na ci kl i ~no pr omenl i vi natovar uvawa 83
7.4.2 Vi sokoci kl i ~en zamor 85
7.4.3 Ni skoci kl i ~en zamor 87
7.4.4 I spi tuvawe so pr i mena na udar ni natovar uvawa-otpor nost na udar
88
7.5 Konstr ukti vni osobi ni 89
7.5.1 Tvr dost 89
7.5.2 Otpor nost na abewe 90
7.5.1 Konstr ukti vna povol nost 91
7.6 Tehnol o{ ki osobi ni 92
7.7 Reol o{ ki osobi ni
7.7.1 Osnovni poi mi 93
7.7.2 Reol o{ki model i i def or maci i na mater i jal i te 94
7.7.3 Rel aksaci ja na napr egawata 102
7.7.4 Vol umenski def or maci i 103
7.8 Hemi ski osobi ni 104
7.9 Ekspl oataci oni osobi ni 104
8. I SPI TUVAWE NA MATERI J ALI TE SO METODI BEZ RAZORUVAWE
8.1 Voved 107
8.2 Metoda na ul tr azvuk 108
8.3 Metoda na gama zr a~ewe 110
8.4 Metoda na neutr onsko zr a~ewe 111
8.5 Metodi za mer ewe na povr { i nskata tvr dost 111
8.6 Magnetni i ostanati speci f i ~ni metodi 112
8.7 Vi br aci oni metodi 112
8.7 Kompl eksni metodi 112
9. DEFI NI RAWE OSOBI NI TE NA MATERI J ALI TE
9.1 I spi tuvawe na mater i jal i te 113
9.2 Pr i mena na standar di i pr opi si 114
9.3 Standar di zaci ja
9.3.1 [ to e standar di zaci ja 114
9.3.2 Osnovni poi mi od podr a~jeto na standar di zaci jata 115
9.3.3 Hi er ar hi ski r aspor ed na standar di zaci jata 116
9.3.4 Evr opski standar di za konstr ukci i 121



POSEBEN DEL 1. GRADE@NI MATERI J ALI

10. GRADE@EN KAMEN 123
11. KERAMI ^KI PROI ZVODI -GRADE@NA KERAMI KA 141
12. MI NERALNI -NEORGANSKI VRZI VA 159
12.1 Gr ade` en gi ps 159
12.2 Magnezi tni vr zi va 166
12.3 Gr ade` na var 167
13. GRADE@NI MALTERI 173
14. AZBEST-CEMENTNI PROI ZVODI 189
15. GRADE@NO STAKLO 197
16. J AGLEROD-VODORODNI VRZI VNI MATERJ ALI 205
17. POLI MERI I PLASTI ^NI MASI 221
18. METALI I PROI ZVODI OD METAL 251
19. DRVO I PROI ZVODI OD DRVO 271


POSEBEN DEL 2. MATERI J ALI ZA SPECI J ALNA
NAMENA


20. MATERI J ALI ZA HI DROI ZOLACI J A 283
21. MATERI J ALI ZA TOPLI NSKA I ZOLACI J A 291
22. MATERI J ALI ZA ZVU^NA I ZOLACI J A 297
23. MATERI J ALI ZA ZA[ TI TA OD PO@AR 301































































SVOJ STVA NA
GRADE@NI TE MATERI J ALI
1
1. Voved

I skonskat a potr eba na l u|eto da pr e` i veat gi nat er al a najpr vo da pr o-
najdat i zvor i na hr ana i da odezbedat pokr i v nad gl avat a. Tokmu zar adi toa,
u{te na po~etokot na evol uci jata na ~ove~kot o op{est vo edna od najzna~ajni -
te negovi akt i vnost i pokr aj zemjodel st vot o, st o~ar st voto i t r govi jat a e
gr adeweto. Zar adi t oa, edna od najstari te nau~ni di sci pl i ni na podra~-
jato na tehni ~ki te nauki e nau~nata di sci pl i na koja se bavi so i zu~uva-
we na grade` ni te materi jal i .
I stor i ski posmat r ano, potr ebat a za gr adewe i dost i gnuvawata vo obl as-
ta na gr ade` ni te mater i jal i otsekoga{ bi l e vo tesna vr ska. Taka, ~est o
pat i , dost i gnati ot stepen na sevkupnoto poznavawe na mater i jal i t e voop{to,
pr etstavuva pokazatel za ost var eni ot stepen na op{estveni ot r azvi t ok.
Spor ed toa, na e ni ~udno {to opr edel eni i stor i ski per i odi gi dobi l e
svoi te i mi wa spor ed mater i jal i t e koi vo toa vr eme i mal e domi nantna ul oga
(kameno vr eme, bakar no vr eme, br onzeno vr eme).
Tr eba da se i st akne deka vo najr ani t e i stor i ski per i odi vo upot r eba
bi l e mat er i jal i t e koi se sozdadeni po pat na odr edeni pr i r odni pr ocesi ,
takanar e~eni pri rodni materi jal i , kako {to se kamenot i drvoto koi po
pr avi l o se kor i st el e so mnogu mal st epen na obr abotka. So tekot na vr emet o,
po~nuvaat da se kor i stat i materi jal i te koi se proi zvedeni od ~oveko-
vi ot umi raka kako {to se tul ata, ~el i kot i sl i ~ni . Taka, bl agodar eni e na
tehni ~ko-tehnol o{ki ot pr ogr es, ~ovekot stanuva sposoben ne samo da vl i jae
vr z osnobi ni t e na mater i jal i te, tuku i da sozdava novi , so ve}e pr ethodno
def i ni r ani kar akt er i st i ki .
I stor i ski ot r azvi t ok na gr ade` ni t e mater i jal i , gl avno mo` e da se
podel i na nekol ku epohi koi se kar akter i zi r aat so masovna pr i mena na no-
vosozdadeni t e mat er i jal i pokr aj ve}e dotoga{ pr i menuvani te: dr voto, kame-
not, tul at a. Taka, deceni jata pome|u 1850 i 1860 god. se karakteri zi ra so
i stor i ski nastan vo tehnol ogi jata na mater i jal i te, pr onao|awet o na kon-
strukti vni ot ~el i k i po~etokot na masovnat a pr i mena na i sti ot vo si t e
obl ast i na gr ade` ni {tvoto. Vo per i odot pr ed ova kako gr ade` ni mater i jal i
gl avno se kor i stel e dr voto, kamenot i tul ata. Betonot kako gr ade` en
mater i jal po~na da nao|a po{i roka pri mena duri posl e pojavata na
~el i kot i toa kako kombi naci ja na bet on i ~el i k, odnosno ar mi r an beton i
pr ednapr egnat bet on. Taka peri odot od 1850 do 2000 godi na se smet a kako
epoha na ~el i kot, armi rani ot beton i prednapregnati ot beton. I sto taka
vo ovoj per i od pr onajdeni se pl asti ~ni te masi -cel ul oi di , potoa
bakel i tot i od 1850 godi na po~nuva pri mena na pl o~i i cevki od
pol i eti l en vo grde` ni {tvoto. Mnogu i ntenzi vni ot r azvoj vo podr a~jato na
si nt eti ~ki t e or ganski mat er i jal i , pl ast i ~ni t e masi , ve}e deneska usl ovuva
ni vna pr i mena vo ni za obl asti od gr ade` ni {tvot o. Spor ed nekoi pr ognozi ,
vo per i odot okol u 2000 godi na obemot na pr i mena na ovi e si nt et i ~ki
or ganski mater i jal i vo gr ade` ni {tvoto }e go nadmi ne obemot na pr i mena na
mnogu dosega nezamenl i vi mater i jal i , pr i mer no ~el i kot. Ova mo` e da se
objasni so f akt ot deka si nt eti ~ki t e or ganski mater i jal i se kar akt er i zi r aat
so ni za povol ni tehni ~ki svojstva, pr i {to ni vnat a cena e zna~i tel no
poni ska od cenat a na nekoi dr ugi mater i jal i .
Pojduvaj}i od usl ovi te na pr i mena vo gr ade` ni te objekt i i konst r uk-
ci i te, mat er i jal i t e vo op{t sl u~aj mo` e da se podel at na dve gr upi .
2
Prvata grupa se sostoi od mat er i jal i koi se pr i menuvaat za i zveduvawe
na konst r ukci i t e od r azl i ~en vi d i namena, i l i t aka nar e~eni konstruk-
ti vni materi jal i : neorganski i l i organski vrzni sredstva, ve{ta~ki
kameni materi jal i dobi eni na osnova na vr zi vni mater i jal i bez pe~ewe
(mal teri i betoni ), i oni e koi se dobi eni so pe~ewe na mi ner al nat a
sur ovi na (kerami ~ki proi zvodi , stakl o i dr ugo); metal i (~el i k, ` el ezo,
bakar , al umi ni um), drvo, konstrukti vni pl asti ~ni masi i dr ugo.
Vtorata grupa, gi opf a}a gr ade` ni t e materi jal i so speci jal na namena
koi se kor i stat za za{ti ta na konstrukci i te od {t etni t e vl i jani ja na okol -
nat a sr edi na, a i st o taka i za podobr uvawe na t ehni ~ko-ekspl oataci oni t e
kar akt er i sti ki na objekt i te {t o od dr uga st r ana go podi gnuva i ni vot o na
konf or ot na i sti t e. Vo ovaa gr upa na mater i jal i spa|aat: termoi zol aci -
oni te materi jal i , materi jal i za zvu~na i hi dro i zol aci ja, materi jal i za
obrabotka na povr{i ni te, anti korozi vni premazi , ognootporni materi -
jal i , boi , l akovi , materi jal i za za{ti ta od dejstvo na radi jaci jata i dr.
Od ovaa podel ba jasno pr oi zl eguva deka, vo dene{no vr eme, poi mot za
gr ade` ni te mat er i jal i tr eba da se sf a}a po{i r oko. I meno, pod grade` ni
materi jal i se podrazbi ra cel okupni ot kompl eks na materi jal ni te kom-
ponenti so ~i ja pomo{ se f ormi raat grade` ni te konstrukci i i objekti
vo cel i na. Taka pod gr ade` ni mater i jal i se podr azbi r aat ne samo sur ovi -
ni t e i mat er i jal i te od uni ver zal en t i p, tuku i opr edel eni i ndustr i ski pr o-
i zvodi i pol upr oi zvodi . Pr i mer no, vo gr ade` ni mater i jal i spa|aat i beton-
ski t e pr oi zvodi , bet onski t e cevki , betonski te el ementi za yi dawe i dr ugo.
Ne t r eba posebno da se i st aknuva deka poznavaweto na gr ade` ni t e mat e-
r i jal i e mnogu zna~ajno za ni vnata pr avi l na pr i mena vo gr de` ni {tvot o. Ova
poznavawe mu ovozmo` uva na i n` ener ot i ar hi tektot r eal i zaci ja na svojat a
zami sl a pr oekt i r ani ot objekt da go i zvede taka {to toj vo potpol nost da
odgovor i na namenat a, da bi de ubav, ef t i n, stabi l en i tr aen. Poznat o e deka
rashodi te za grade` ni te materi jal i i znesuvaat okol u 50 do 60% od
op{ti ot obem na kapi tal ni te vl o` uvawa vo grade` ni {tvoto. Tokmu
zatoa neophodno potrebno e da se znaat nekoi osnovni podatoci za upo-
trebeni te materi jal i kako {to se tehnol o{ki ot proces na proi zvodstvo
i na~i not na prerabotka, sostavot i osobi ni te pred upotreba, za vreme
na obrabotkata, ni vnoto odnesuvawe vo konstrukci i te pri razl i ~ni
ekspl oataci oni usl ovi kako i postapki te za i spi tuvawe na odredeni
karakteri sti ki . O~i gl edno e deka za uspe{no poznavawe na gr ade` ni t e
mater i jal i se pot r ebni poznavawa od nekol ku nau~ni di sci pl i ni i toa
hemi jata, f i zi kata, tehnol ogi jata, jakost a na mater i jal i te.
Spor ed ZAKONOT ZA GRADEWE (Sl u` ben vesni k na Republ i ka
Makedoni ja od 30 juni 2005 godi na)

DEFI NI CI J A:

FPAQBA-rpagexeu ojek1 e ce m1o uac1auano co usrpapa u e noepsauo co
seVjum1e1o, a npe1c1aeyea qusuuka, 1exuuuko-1exuonomka u rpapeua enuua
saepuo co erpapeuu1e uuc1anauu, opuocuo onpeVauH rpapca m1o ue uac1auana
co rpapeue, pokonky co uea ce Veuyea uaVeua1a ua seVjum1e1o.

3
FPAQEXEH HPOH3BOQ e npouseog koj e npouseegeu sa 1pajuo erpagyeaue
eo rpagu, sa koj e goueua nosu1ueua 1exuuuka oqeua geka npouseogo1 e
coogee1eu sa yno1pea sa npegeugeua1a uaueua.

Spored ZAKON ZA GRADE@NI PROI ZVODI (Sl u` ben vesni k na
Republ i ka Makedoni ja br. 39/2006)

"rpagexeu npouseog" e cekoj npouseop, koj e uspao1eu sa 1pajuo
erpapyeaue eo rpapeuu1e ojek1u "#$%&'()

Oepcka ua cu1e uneuku ua EY cnopeg
QHPEKTHBATA HA COBETOT og 21 gekeuepu 1988
rog.(89/106/EE3)
sa npuuyeaue ua sakouu1e, peryna1ueu1e u apVuuuc1pa1ueuu1e
oppepu ua seVju1e-uneuku kou ce opuecyeaa1 ua rpapeuu1e
npouseopu

HCTOPHCKH PA3BHTOK HA FPAQEXHHTE MATEPHJARH
%* +,-. rog. 8 EHOXA ua QPBO, KAMEH, TYRA, BETOH
*% +,-. %* /... "*%0
8 EHOXA ua HERHK, APMHPAH BETOH,
HPEQHAHPEFHAT BETOH, HRACTHHHH MACH
Hpogonxyea yno1pea1a ua ua1epujanu1e og
npe1xogua1a enoxa
QEEHHJATA uery 1850 H 1860 rog. uc1opucku uac1au eo
1exuonoruja1a ua ua1epujanu1e

HPOHAOFAHE HA KOHCTPYKTHBHHOT HERHK (1955r.
Beceuepoea noc1anka)

HRACTHHHHTE MACH-ERYROHQOT H BAKERHTOT,
og 1950 rog. nouuyea npuueua ua nnouu u qeeku og nonue1uneu eo
rpagexuum1eo1o
*% /... "*%0/+ 123 8 EHOXA ua nnac1uuuu1e uacu u mupoka
npuueua ua uajpasuoeuguu kounosu1uu ua1epujanu



4
HOQERBA HA FPAQEXHHTE MATEPHJARH
OHTA KRACHOHKAHJA eo 4 rpynu
+0 425678 8xeneso, uenuk, nerypu
/0 329648368kaueu(npupogua kepauuka),
c1aknec1a kepauuka goueua og rnuua
qeueu1u
c1akno u npouseogu og c1akno ua asa ua cunuquyu geookcug
:0;<7842988opraucku ua1epujanu
Hnac1uuuu uacu, enac1ouepu, nnac1ouepu,
jarnepoeogopoguu epsuea, u1yueu, ka1pau, acqan1

=03<4;<>8588eem1auku ua1epujanu coc1aeeuu og
kouuuaquja ua gea u noeeke eneueu1apuu
ua1epujanu uerycee cnoeuu ucknyuueo nog gejc1eo
ua pasnuuuu ueryuonekynapuu cunu

HOQERBA CHOPEQ HAHHHOT HA QOBHBAHE
1.HPHPOQHH ua1epujanu 8kaueu, gpeo, seujauu ua1epujanu
(pasuu 1unoeu ua rnuua),
npupogeu u1yueu u acnqan1
koxa, 1pcka, nny1a, cnaua,
eoga, upas, cuer
2. BETAHKH 8Bpsuea. eap, runc, qeueu1
rpagexua kepauuka. 1ynu, kepauugu, qeeku
c1akno,
xeneso, uenuk, akap, onoeo, anyuuuuyu
e1ou, u1yueu, ka1pau, acnxan1,
nonuuepu, kounosu1u


HOQERBA CHOPEQ HAMEHATA
eo 2 rpynu
HPBA FPYHA. KOHCTPYKTHBHH MATEPHJARH8kou ce npuueuyeaa1 sa
useegyeaue ua kouc1pykquu og pasnuueu eug u uaueua

5
neorganski i l i organski vrzni sredstva, ve{ta~ki
kameni materi jal i dobi eni na osnova na vr zi vni
mater i jal i bez pe~ewe (mal teri i betoni ), i oni e koi se
dobi eni so pe~ewe na mi ner al nata sur ovi na (kerami ~ki
proi zvodi , stakl o i dr ugo); metal i (~el i k, ` el ezo, bakar ,
al umi ni um), drvo, konstrukti vni pl asti ~ni masi
BTOPA FPYHA. FPAQEXHH MATEPHJARH CO CHEHJARHA
HAMEHA8ce kopuc1a1 sa sam1u1a ua kouc1pykquu1e op
m1e1uu1e enujauuja ua okonua1a cpepuua, a uc1o 1aka u sa
nopopyeaue ua 1exuuuko-ekcnnoa1auouu1e
kapak1epuc1uku ua ojek1u1e m1o ycnoeyea nopuruyeue
ua uueo1o ua kouqopo1 ua uc1u1e.
1epuousonaquouu1e ua1epujanu, ua1epujanu sa seyuua
u xugpousonaquja, ua1epujanu sa opao1ka ua
noepmuuu1e, au1ukoposueuu npeuasu, oruoo1nopuu
ua1epujanu, ou, nakoeu, ua1epujanu sa sam1u1a og
gejc1eo ua pagujaquja1a u gp.
KOHCTATAHJA:nouVo1 sa rpapeuu1e Va1epujanu 1pea pa ce
cqaka nomupoko.
Hog nouuo1 rpagexuu ua1epujanu ce nogpasupa qenokynuuo1
kounnekc ua ua1epujanuu1e kounoueu1u co uuja nouom ce qopuupaa1
rpagexuu1e kouc1pykquu u ojek1u1e eo qenuua. Taka nop rpapeuu
Va1epujanu ce noppasupaa1 ue caVo cypoeuuu1e u Va1epujanu1e op yuueepsaneu
1un, 1yky u onpepeneuu uupyc1pucku npo-useopu u nonynpouseopu. HpuVepuo, eo
rpapeuu Va1epujanu cnaraa1 u e1oucku1e npouseopu, e1oucku1e eeku,
e1oucku1e eneVeu1u sa supaue u ppyro.
BAXHOIIIII nosuaeaue1o ua rpagexuu1e ua1epujanu e uuory suauajuo sa
uueua1a npaeunua npuueua eo rpgexuum1eo1o.
Toa Vy oeosVoyea ua uueuepo1 u apxu1ek1o1 peanusauja ua ceoja1a
saVucna npoek1upauuo1 ojek1 pa ro useepe 1aka m1o 1oj eo no1nonuoc1 pa
oproeopu ua uaVeua1a, pa upe yae, eq1uu, c1auneu u 1paeu.
Pacxogu1e sa rpagexuu1e ua1epujanu usuecyeaa1 okony 50 go 60% og
onm1uo1 oeu ua kanu1anuu1e enoxyeaua eo rpagexuum1eo1o.
TokVy sa1oa ueonxopuo no1peuo e ga ce suaa1 uekou ocuoeuu noga1oqu
sa yno1peeuu1e ua1epujanu kako m1o ce.
1exuonomkuo1 npoqec ua npouseogc1eo u uauuuo1 ua npepao1ka,
coc1aeo1 u ocouuu1e npeg yno1pea, sa epeue ua opao1ka1a,
uueuo1o oguecyeaue eo kouc1pykquu1e npu pasnuuuu ekcnnoa1aquouu
ycnoeu kako u
noc1anku1e sa ucnu1yeaue ua ogpegeuu kapak1epuc1uku.




6
2. Osnovni karakteri sti ki na grade` ni te
materi jal i

2.1. Op{ti napomeni i kl asi f i kaci ja

Za vr eme na ekspl oat aci jata na konst r ukci i t e i gr ade` ni te objekt i ,
gr ade` ni te mater i jal i , od koi se i zgr adeni , se i zl o` eni na dejst vo na
nadvore{ni mehani ~ki si l i i na f i zi ~ko-hemi ski f aktori na okol nata
sr edi na. Vo nadvore{ni te mehani ~ki dejst va spa|aat stat i ~ki t e i di na-
mi ~ki t e opt ovar uvawa, sopstvenat a te` i na na konstr ukt i vni te el ement i ,
mehani ~kata r abota na vodat a, mr azot i veter ot. Vo f i zi ~ko-hemi ski te
f aktori pak vl eguvaat t emper atur ni t e pr omeni na vozduhot, vr ne` i te, povr -
{i nski t e i podzemni te vodi , gasovi t e, te~ni te i tvr di te mater i i .
Stabi l nosta, si gurnosta i dol gotrajnosta na konstr ukci i te i na pood-
del ni t e konstr ukt i vni el ementi vo gol ema mer ka zavi sat i od ekspl oataci -
oni te usl ovi vo koi ti e r abotat. Taka, ako dobr o se poznavaat i ako
pr avi l no i seopf at no se anal i zi r aat ovi e usl ovi , toga{ mo` e da se odber at
i mat er i jal i so soodvet ni svojst va koi }e ja obezbedat neophodnat a
stabi l nost, si gur nost i tr ajnost na pr oekti r anata konstr ukci ja.
Kako osnovno bar awe na materi jal i te, od koi se gradat nose~ki te
konstrukci i , e da se spr ot i vst avat na promena na ni vni ot obl i k i
razurnuvawe od dejstvoto na nadvor e{ni t e natovar uvawa. Vo dr ugi sl u~ai ,
pak, od gr ade` ni te mater i jal i se bar a da i maat mal a spr ovodl i vost na
topl i na i dobr i zvu~noi zol aci ski svojstva (pr i mer no za mater i jal i t e za
i zveduvawe na yi dovi ). Za nekoi mater i jal i kako osnovno bar awe se
post avuva i sti t e da bi dat vodonepr opustl i vi , da i maat gol ema
el ektr oi zol aci ska sposobnost i l i pak da se r adi oakt i vno st abi l ni .
Pod dejst vo na vl i jani jata na okol nata sredi na mater i jal i te vo
konstr ukci i te se nao|aat vo napregnata sostojba, koja se menuva vo
zavi snost od pr omenat a na nadvor e{ni t e usl ovi . Ner amnomer noto
navl a` uvawe i i su{uvawe na mater i jal ot pr edi zvi kuva pojava na vnatr e{ni
napr egawa kako posl edi ca na r azl i kat a vo def or maci i t e na negovi te pove}e
i pomal ku navl a` eni del ovi . Od dr uga st r ana pak, pr omenat a na
temper atur ata e pr i ~i na za pr omena na r astojani eto me|u ~est i ~ki t e na
mater i jal ot {t o pr edi zvi kuva pr omena na vol umenot na i sti ot.
Zna~i , r azl i ~ni mater i jal i r azl i ~no r eagi r aat na dejst vot o na
pooddel ni f akt or i , odnosno vl i jani ja. Zatoa, pod SVOJ STVO i l i
KARAKTERI STI KA na eden materi jal se podrazbi ra sposobnosta na
materi jal ot na opredel en na~i n da reagi ra na pooddel no vl i jani e, i l i
po~esto na sevkupnost od nadvore{ni i vnatre{ni vl i jani ja. Dejstvot o
na eden i l i dr ugf akt or , vo gol ema mer ka zavi si od sostavot i gradbata,
odnosno strukturata na mater i jal ot i od ekspl oataci oni te usl ovi vo koi
egzi st i r aat objekti t e vo koi e vgr aden i sti ot.
Osobi ni te i l i kar akter i sti ki te na gr ade` ni te mat er i jal i koi se osnova
za pr avi l no i r aci onal no pr oekt i r awe i i zveduvawe na konst r ukci i t e se
del at na OSNOVNI SVOJ STVA i SPECI FI ^NI SVOJ STVA.
OSNOVNI TE SVOJ STVA se zaedni ~ki za si te i l i pak za pove}et o
mater i jal i koi se kor i stat vo gr ade` ni {tvoto. Ti e sl u` at za pr ocenka na
7
kval i t et ot na mat er i jal i te, odnosno za def i ni r awe na t ehni ~ki te kar ak-
ter i sti ki koi ja odr eduvaat mo` nost a za ni vna pr i mena vo zavi snost od
konstr ukt i vni t e osobenost i na objekt i te, kar akter i st i ki t e na nadvor e{nat a
sr edi na, ekonomi ~nosta na ni vnot o kor i stewe, i t.n.
SPECI FI ^NI TE SVOJ STVA se odl i ka samo na opr edel en br oj mater i ja-
l i koi se kor i st at vo kar akt er i sti ~ni usl ovi , pr i mer no koga se bar a da se
obezbedi stabi l nost na dejst vo na ki sel i ni , bazi , sol i , dejst vo na mr az,
mal a spr ovodl i vost na oddel ni vl i jani ja i dr ugo.
Gl avno, tehni ~ki te karakteri sti ki na sekoj mat er i jal , pa i na onoj {to
se kor i sti vo gr ade` ni {tvot o, mo` at da se podel at na nekol ku gr upi osnov-
ni svojstva, i t oa: f i zi ~ki osobi ni , f i zi ~ko-mehani ~ki osobi ni , hemi ski
osobi ni , tehnol o{ki osobi ni i ekspl oataci oni osobi ni , odnosno traj-
nosta i si gurnosta.
(1) Fi zi ~ki te osobi ni gi def i ni r aat parametri te na sostojbata
(speci f i ~nat a i vol umenskat a masa) i strukturni te karakteri sti ki
na mater i jal ot (por oznosta i gusti nat a), a i st o t aka go odr eduvaat
nagovoto odnesuvawe spr ema nekoi f i zi ~ki vl i jani ja na okol nata
sredi na (vodata, topl i nat a, el ekt r i ~nata str uja, r azni t e obl i ci na
zr a~ewe i sl i ~no).
(2) Fi zi ~ko-mehani ~ki te osobi ni ja odr eduvaat sposobnost a na mater i -
jal i te da se spr oti vstavat na vl i jani eto na nadvor e{ni t e si l i koi
pr edi zvi kuvaat soodvet ni def or maci i i napr egawe pa dur i i
r azor uvawe na mat er i jal ot.
(3) Hemi ski te osobi ni ja def i ni r aat sposobnost a na mat er i jal i te da
stapuvaat vo hemi ski r eakci i so sr edi nata vo koja se nao|aat, pr i {t o
se obr azuvaat novi mater i i . Ovi e r eakci i mo` e da bi dat kor i sni ,
pr i mer no dejst vot o na vodat a na cement ot pr i {to se dobi vaa cvr st a
masa, i {tet ni , na pr i mer o{tetuvawata pa i l omna kamenot i l i kor o-
zi ja na bet onot i metal ot pod dejst vo na agr esi vni te sr edi ni nezavi s-
no od toa dal i se vo te~na i l i gasovi t a sostojba.
(4) Tehnol o{ki te osobi ni go kar akt er i zi r aat odnesuvawet o na mater i -
jal i te vo tehnol o{ki te pr ocesi na dobi vawe, obr abot ka i pr er abotka
na i sti t e.
Spomenati t e osnovni svojstva na mater i jal i te vo gr ade` ni {tvoto naj-
mnogu zavi sat od hemi ski ot sostav i strukturata na sami te mater i jal i .
Taka na pr i mer , sposobnost a za spr oveduvawe na topl i na na ~el i kot i pol na-
ta tul a se r azl i kuvaat mnogu, bi dej}i ovi e mat er i jal i , pr ed se, se r azl i ku-
vaat i po svojot hemi ski sostav. Me|ut oa, spr oveduvawet o na t opl i na kaj r az-
l i ~ni t e vi dovi bet on e r azl i ~na zar adi r azl i kata vo por oznost a na i sti t e.
Taka, betonot so pogol ema por oznost i ma pomal a sposobnost na spr oveduvawe
na topl i na od bet onot so pomal a por oznost, i ako ti e i maat sl i ~en i l i sose-
ma i dent i ~en hemi ski sost av.
Posebno tr eba da se nagl asi deka poznavaweto na osnovni t e svojst va na
mater i jal ot koj t r eba da se dobi e, i usl ovi t e vo koi mat er i jal ot }e bi de
pr i menet i kor i st en go def i ni r aat na odr eden na~i n i tehnol o{ki ot pr oces
na pr oi zvodstvo na odr edeni ot mater i jal .
Osnovni te svojstva na materi jal i te se odreduvaat po eksperi men-
tal en pat i se i zrazuvaat kvanti tati vno preku soodvetni brojni poka-
zatel i .
8
2.2. Sostav i struktura na materi jal i te
Vrska me|u sostavot, strukturata i svojstvata

Sekoj mater i jal i ma opt i mal ni obl asti na pr i mena koi zavi sat od
negovi ot sostav, od strukturata i svojstvata.
Poznavawet o na sostavot i st r uktur at a na gr ade` ni te mat er i jal i e od
gol ema va` nost pr i i zu~uvawe na ni vni te osobi ni i za r e{avawe na
pr akt i ~ni te zada~i kade i kako da se pr i meni mat er i jal ot so cel da se
post i gne najgol emtehni ~ko-ekonomski ef ekt. Od dr uga str ana pak, otkr i va-
wet o na vr skat a me|u sostavot, str uktur ata i svojst vat a dava vozmo` nost za
pr onao|awe na novi mater i jal i so pr et hodno def i ni r ani svojstva.
Nakr atko ka` ano, svojstvata na materi jal i te davaat pr et stava za toa
kakvo e ni vnoto odnesuvawe, a sostavot i strukturata se pri ~i ni za
takvoto odnesuvawe. Taka, poznavaweto na str uktur at a i sostavot dava
odgovor , zo{to odnesuvaweto na mat er i jal ot e t o~no takvo. Zat oa, mnogu
~est o se vel i , deka i ma, gl avno, tr i r abot i {to tr eba da se znaat za
mater i jal i t e:
(1) Kakvo e ni vnoto odnesuvawe vo prakti kata?
(2) Zo{to ti e se odnesuvaat na takov na~i n?
(3) I ma l i ne{to {to mo` e da se napravi za da se promeni takvoto
odnesuvawe?

2.2.1. Sostav na materi jal i te

Sostavot na mater i jal i t e zavi si od vi dot na si r ovi ni te i od usl ovi t e na
pr oi zvodstvo. Gr ade` ni t e mater i jal i se kar akter i zi r aat so hemi ski , mi ne-
rol o{ki i f azen sostav.
Hemi ski ot sostav se i zr azuva vo pr ocentual no u~est vo na hemi ski te
el ement i i l i soedi neni ja od koi e i zgr aden mat er i jal ot, kako i so odnosi te
me|u kol i ~estvata na pooddel ni te soedi neni ja. Toj dava mo` nost i da se
napr avi pr ethodna ocenka na nekoi svojstva na mater i jal i te, pr i mer no kako
{to e ni vnat a otpor nost na zgol emeni t emper atur i , bi ol o{kat a st abi l nost,
tr ajnosta, mehani ~ki te i dr ugi t e osobi ni . Bi t no e da se napomene deka
hemi ski t e el ement i i soedi neni ja vo mater i jal i t e se nao|aat vo vr zana
sostojba vo vi d na mi ner al i .
Mi nerol o{ki ot sostav dava sl i ka za vi dot na mi ner al i te i ni vni t e
kopl i ~i ni koi u~est vuvaat vo sostavot na opr edel en mater i jal .
Mater i jal i t e mo` e da se sost ojat od eden mi neral (monomi neral i ) i l i od
nekol ku mi neral i (pol i mi neral i ). Mi ner ol o{ki ot sostav, za r azl i ka od
hemi ski ot, dava mnogu pojasna pr etst ava za svojst vat a na mat er i jal i t e. Ova e
od osobena va` nost kaj kameni te mat er i jal i i l i kaj t.n mi ner al ni vr zi va
kako {t o se cementot, var t a, gi psot i dr ugi .
Fazni ot sostav na mater i jal i t e go def i ni r a pr i sustvoto na tri te f azi :
cvr stata (ni si t el na mehani ~ki t e svojstva); te~nata (koja vl i jae na jakosta,
na spr ovodl i vost a na topl i na, otpor nost a na mr az, i dr .), gasovi tata (koja ja
opr edel uva spr ovodl i vost a na topl i na, vol umenskat a masa i sl .). Kaj nekoj
mater i jal mo` no e dur i i post oewe na si te t r i f azi {t o e di kt i r ano od
9
negovata st r uktur a. Voobi ~eno, cvr stat a mater i ja go obr azuva skel etot na
mater i jal ot koj sodr ` i opr edel en pr ocent na {upl i ni i por i koi mo` at da
bi dat i spol neti so vozduh i voda.
Vo gr ade` nat a pr akti ka, mnogu ~est o se kor i stat i mater i jal i vo vi d na
di sperzni si stemi , koi se sost ojat od dva el ementi : di sper zna sr edi na i
di sper zna f aza. Di sper zni t e si st emi od svoja str ana se del at na: grubodi s-
perzi vni si stemi i f i no di sperzi vni si stemi .
Grubo di srerzni si stemi se oni e si st emi ~i i ~est i ~ki na di sper znata
f aza i maat gol emi na nad 10
-5
cm. Vo zavi snost od agr egatnata sostojba,
odnosno od f azi te na di sper nat a sr edi na i di sper znat a f aza ovi e si st emi
mo` at da bi dat: suspenzi i (di sper znata sr edi na e te~nost, a di sper znat a
f aza e cvr st a mat er i ja); emul zi i (i di sper znata sr edi na i f azata se
te~nost i ); pena (di sper znat a sr edi na e t e~nost, a f azat a e gas).
Fi no di srerzni si stemi so gol emi na na ~est i ~ki t e od 10
-5
-10
-7
cm. mo` at
da bi dat: gel (di sper znata sr edi na e t e~nost, a di sper znat a f aza e cvr sta
mater i ja ~i i ~esti ~ki s povr zani pome|u sebe); sol (~est i ~ki te na
di sper znata f aza ne s povr zani pome|u sebe).
Nekoi mater i jal i , na pr i mer cementnot o test o, pr i mehani ~ki vl i jani ja
mo` at da pr emi nat od tvr da vo t e~na sostojba (pr i post ojana temper atur a), a
posl e otst r anuvawe na vl i jani eto odnovo pr emi nuva vo cvr sta sost ojba. Ovaa
sostojba na mater i jal ot se nar ekuva ti ksotropna, a svojstvot o ti ksotropi ja.
2.2.2. Struktura na materi jal i te
Kako {to be{e ve}e napomenato, si t e svojstva na mater i jal i t e zavi sat od
ni vnat a str uktur a i od sost avot.
Str uktur ata na mat er i jal i te se i zu~uva nat r i ni voa i toa:
(1) makr ostr uktur a, koja kako str uktur a e vi dl i va so gol o oko;
(2) mi kr ostr uktur a, kako str uktur a se uo~uva so pomo{ na opti ~ki
mi kr oskopi ;
(3) vnatr e{ na str uktur a, koja se utvr duva so met odi t e na r ent genostr uk-
tur nata anal i za, el ekt r onskat a mi kr oskopi ja, i pr etstavuva
struktura na atomsko-jonsko-mol ekul arno ni vo.
(1) Makrostrukturata na cvr sti te mat er i jal i mo` e da bi de kongl omeratna,
}el i esta, porozna, vl aknesta, sl oevi ta i rastresena. Tr eba da se
i stakne deka spomenati t e str uktur ni t i povi ne se odnesuvaat na pr i r od-
ni ot kamen bi dej}i za kar pi t e post oi posebna geol o{ka kl asi f i kaci ja.
Ve{ta~ki t e kongl omer ati , pr etst avuvaat gol ema i zna~ajna gr upa na
mater i jal i vo koja spa|aat r azl i ~ni vi dovi beton, r edi ca ker ami ~ki
mater i jal i i dr ugo.
] el i estata str uktur a se kar akt er i zi r a so post oewe na gol embr oj
makr opor i (por i so gol emi na od 0,1 mm do 1-2 mm). Ova e kar akt er i st i ~no
za gas-bet oni t e, peno-bet oni t e, }el i est i t e pl asti ~ni masi i dr ugo.
Por ozna, odnosno si tno porozna struktura i maat mat er i jal i te koi
sodr ` at zna~i tel no kol i ~estvo por i so gol emi na pomal a od 0,1mm.
10
Takvata st r uktur a e kar akter i sti ~na za najgol em br oj ker ami ~ki
mater i jal i .
Vl aknestata str uktur a e kar akt er i sti ~na za drvoto, odr eden br oj
pl asti ~ni masi , stakl o-pl asti ~ni masi , pr oi zvodi od mi neral na
vol na. Ovi e mat er i jal i i maat r azl i ~ni svojst va (jakost, spr oveduvawe
na topl i na i dr ugo) vo pr avec na vl aknat a i nor mal no na ni v, t.e vo
nadol ` en i napr e~en pr avec.
Sl oevi ta str uktur a i maat nekoi pl asti ~ni mater i jal i od pove}e
sl oevi (t eksti l , kar ton i sl i ~no), gol embr oj kompozi tni mater i jal i koi
se dobi vaat so l epewe na tenki l i stovi od r azl ~ni vi dovi , i t.n.
Rastr esenata str uktur a e t i pi ~na za mater i jal i t e kako {to e
agregatot za pr i got vuvawe na beton, pot oa gol em br oj na pr a{kasti
mater i jal i kako {to e cementot, gi psot, kamenoto bra{no i dr ugo.
(2) Mi krostrukturata na mater i jal i te mo` e da bi de kri stal na i amorf na.
Kr i stal anata i amor f nata f orma, ponekoga{, mo` e da bi dat
razl i ~ni sostojbi na eden i st materi jal (pr i mer no kr i stal en i
amor f en si l i ci umdvooksi d). Kr i st al nata f or ma e post abi l na i pomal ku
hemi ski akt i vna od amor f nata i ~est o se voo~uva nakl onost na mat er i -
jal ot za pr emi nuvawe od amor f na vo kr i stal na f or ma. Na pr i mer , pome|u
kvar cni ot pesok i var ta se javuva vzaemno hemi sko dejst vo, hemi ska
r eakci ja, samo vo avtokl avi pr i zgol emena t emper atur a (nad 175 C) i
zgol emen pr i t i sok, dodeka pak amor f ni ot si l i ci umdvooksi d vl eguva vo
vzaemna r eakci ja so var t a pr i nor mal na t emper atur a (15 do 25 C) i
nor mal en atmosf er ski pr i ti sok.
Eden i st mat er i jal , vo kol ku negovat a kr i stal i zaci ja se odvi va vo
r azl i ~ni usl ovi , mo` e da obr azuva kr i stal i so r azl i ~na f or ma. Ovaa
pojava se nar ekuva pol i morf i zam. Vo kol ku pak, r azl i ~ni mater i jal i
obr azuvaat kr i st al i so i sta f or ma, {to zna~i deka se r abot i za
kr i stal i so r azl i ~i t hemi ski sost av, toga{ takvat a pojava se def i ni r a
kako i zomorf i zam.
Mater i jal i t e so opr edel ena kr i st al na st r uktur a i maat to~no
def i ni rana to~ka na topewe. Ovde tr eba da se napomene deka
kr i stal ni te tel a i l i mono-kr i st al i te i maat r azl i ~ni svojstva vo
r azl i ~ni pr avci . Za ovi e mat er i jal i , se vel i deka se ani zotropni ,
odnosno t i e se odnesuvaat r azl i ~no vo r azl i ~ni pr avci . Na pr i mer ,
def or mabi l ni t e kar akter i sti ki , jakost a i dr ugi t e svojst va na kr i st al -
ni t e tel a vo mnogu zavi sat od pr avecot na del uvawe na nadvor e{ni si l i .
Mater i jal i t e so kr i stal na str uktur a {t o se kor i stat vo gr ade` ni {tvoto
voobi ~aeno se pol i kri stal ni , sostaveni od gol embr oj si t ni kr i stal i so
r azl i ~na gol emi na i or i ent aci ja (na pr i mer ~el i k, pr i r oden kamen).
Sekoj pooddel en kr i stal vo ovaa str uktur a e ani zot r open, ama zar adi
haot i ~ni ot r aspor ed na kr i stal i te vo masata, takvi ot mater i jal ,
posmat r an vo cel i na, se kar akt er i zi r a so i zotropnost.
Za r azl i ka od mat er i jal i t e so kr i st al na str uktur a, amorf ni te
materi jal i (stakl o, guma, smol a) nemaat strogo opredel ena
temperatura na topewe i i maat skor o ednakvi svojstva vo si te pravci
zar adi {to se vel i deka takvi t e mater i jal i se i zotropni .
11
(3) Vnatre{nata struktura na mat er i jal i te ja kar akter i zi r aat hemi ski te
vrski na ~esti ~ki te i zgr aduva~i koi mo` at da bi dat jonski ,
koval entni i metal ni i l i t.n pri marni vrski koi se r el ati vno jaki , i
Vanderval sovi te i hi drogenski te vr ski koi se r el ati vno sl abi i
spa|aat vo gr upata na sekundarni vrski . Od kar akter ot na ovi e vr ski vo
gol ema mer a zavi sat mehani ~ki te kar akt er i sti ki , tvr di nata, to~kat a na
topewe kako i dr ugi te osobi ni na mat er i jal i te.
J onskata vr ska se ostvar uva so el ektr onsko pr i vl ekuvawe na
el ektr o-pozi t i vni i el ektr onegat i vni joni . Vr skat a od ovoj t i p po
pr avi l o se javuva pome|u atomi te na el ementi so mnogu r azl i ~ni osobi ni .
Na pr i mer , vakva vr ska i ma doma{nata, t.n gotvar ska sol , NaCl, koja e
soedi neni e na natri um (Na)-t i pi ~en metal i hl orot (Cl)-t i pi ~en
nemetal . Mol ekul at a na NaCl, {ematski e pr i ka` ana na Sl . 1, se sozdava
zar adi el ekt r onskata konf i gur aci ja na nadvor e{ni t e l u{pi , l i ni i , na
nat r i umot i hl or ot, pr i {to e poznato deka at omi te na metal ot mnogu
l esno gi pr edavaat svoi te el ektr oni i se t.n. donatori na el ektroni na
atomi t e na nemet al i te koi l esno gi pr i maat, zar adi {to se vi kaat
akceptori na el ektroni .






Sl . 1 Mol ekul a na gotvar ska sol - NaCl,
Mater i jal i t e so jonska vr ska i maat vi soka to~ka na topewe i mal a el ek-
tr i ~na spr ovodl i vost, nemaat gol ema jakost i t vr dost i ne se stabi l ni na
dejst vo na voda.
Koval entnata vr ska se posti gnuva po pat na of or muvawe na eden i l i
nekol ku zaedni ~ki par ovi , dvojki na el ekt r oni koi se obr azuvaat vo
kr i stal i t e na pr ost i te mater i i (di jamant, gr af i t i sl i ~ni ), kako i vo
soedi neni ja od dva el ement i (kvar c). Mater i jal i te so koval ent na vr ska
po pr avi l o i maat gol ema mehani ~ka jakost i t vr dost, odnosno sr azmer no
gol ema kr t ost, ti e se l o{i pr ovodni ci na str uja i topl i na i i maat
r el ati vno vi soka to~ka na topewe.
Ti pi ~en pr i mer na vakva vr ska se javuva kaj metanot -CH
4
, {to se
sostoi od jagl erod (C) so ~eti r i val ent ni el ektr oni , i vodorod (H) so
ednoval en el ekt r on, Sl . 2. Kar akter i st i ~en pr etst avni k na cvr st
mater i jal so mnogu jaka koval entna vr ska e di jamant ot {t o pr etst avuva
~i st jagl er od-kar bon. Toj e mnogu cvr st , i ma gol ema jakost i tvr dost i
mnogu vi soka t emper atur a na topewe (>3550
0
S).
Kaj nekoi gr ade` ni mater i jal i ~est o se sr e}avaat sl o` eni kr i stal i
vo koi se javuvaat i jonski i koval entni vr ski . Na pr i mer , jonot na
karbonot (CO
3
) i ma koval entna vrska, no t oj obr azuva jonska vrska so
joni t e na kal ci umot (Ca). Svojst vata na t akvi t e dva mater i jal i se
1
8
2
Na
7
8
2
Cl
8
2
Na
8
8
2
Cl
+
(Na-e) + (Cl+e) = NaCl
12
r azl i ~ni . Taka, var ovni kot (kal ci um-kar bonat ot CaCO
3
) {to e dobi en
kako kombi naci ja od ni v, naspr ot i dobr at a jakost i ma mal a tvr dost.

Sl . 2 [ ematski prokaz na koval entna vrska na mol ekul a na metan
Metal nata vr ska se javuva kaj mol ekul i te na r azl i ~ni met al i , a se
ostvar uva na toj na~i n {t o sekoj od negovi t e at omi gi osl oboduva svoi te
val ent ni el ektr oni i gi pr edava na zaedni ~ka upotr eba f or mi r aj}i na
toj na~i n obl ak od sl obodni el ekt r oni koi se mnogu podvi ` ni i koi
pr i pa|aat na cel at a masa na supst ancata. Postoeweto t okmu na ovi e
sl obodni el ektr oni vnat r e vo metal nata vr ska i ma bi t no vl i jani e na
kar akt er i sti ki te na metal ot kako {to se vi sokata topl i nska i
el ektr i ~na spr ovodl i vost, zna~ajnat a sposobnost za pl asti ~ni
def or maci i i dr ugo.

Sl . 3 I l ustraci ja na metal na vrska
Vander val sovata vr ska, gl avno postoi pome|u si te atomi , me|utoa
nejzi ni ot i ntenzi t et e sr azmer no sl ab i doa|a do i zr az samo vo oni e
sl u~ai koga dr ugi te vr ski nepostojat. Ovaa vr ska e kar akt er i st i ~na za
takanar e~eni te t er mopl asti ~ni si ntet i ~ki smol i koi se odl i kuvaat so
makr omol ekul r na st r uktur a.
13
3. Fi zi ~ki svojstva na materi jal i te

F i zi ~ki te svojstva na mat er i jal i t e gi opf a}aat parametri te na
sostojbata i strukturni te karakteri sti ki kako i odnosot na materi jal i -
te sprema dejstvoto na nadvore{ni te vl i jani ja kako {to se vodata, to-
pl i nata i drugi svojstva vo koi si gur no spa|aat propustl i vosta na para i
gasovi , el ektroprovodl i vosta, otprnosta sprema dejstvoto na radi oak-
ti vnoto zra~ewe i dr ugo.

3.1 Parametri na sostojbata

Osnovni par ametr i na sost ojbat a na eden mater i jal se vol umenskata i
speci f i ~nata masa.



Sl . 2 Str uktur a na por ozen mater i jal ; (a) mater i jal vo pr i r odna sostojba;
(b) { ema na osnovni t e sostavni del ovi na str uktur at a
Najgol emi ot br oj od gr ade` ni te mat er i jal i se por ozni , Sl . 2(a). I skl u~ok
pr avat st akl ot o, metal i t e i dr ugi . Vol umenot na porozni ot materi jal vo
pri rodna sostojba V se sostoi od vol umenot na kompaktnata, cvr stat a
mater i ja V
a
, koja ~esto se nar ekuva i apsol uten vol umen, i vol umenot na
por i t e i {upl i ni te V
p
, Sl . 2(b). Vo r azl i ~ni usl ovi del od vol umenot na po-
r i t e i {upl i ni te mo` e da bi de i spol net so voda V
v
, a ostanati ot so vozduh
V
w
. Od tuka vol umenot na porozni ot materi jal mo` e da se pr etstavi kako
{to sl eduva:
V = V
a
+ V
p
= V
a
+V
v
+V
w
...(1) : V
p
= V
v
+V
w
; V
a
= V-V
p
; V
a
< V

3.1.1 Vol umenska masa

Vol umenskata masa (kg/m
3
) na eden materi jal pretstavuva masa na
edi ni ca vol umen na materi jal ot vo pri rodna sostojba, zaedno so pori te
i {upl i ni te.
Vol umenskat a masa se opr edel uva so i zr azot:
V
m
0
= [kg/m
3
]......(2)
kade e: vol umenska masa vo kg/m
3
; m
0
- masa na mater i jal ot vo suva sostojba
vo kg, i V- vol umen na mater i jal ot vo m
3
.
Va-apsol uten
vol umen na cvr st a
mater i ja
Vv
Vw
Vp
Va
V
(b) (a)
14
Obi ~no, vol umenskata masa se opr edel uva vo suva sostojba na materi -
jal ot (). Ponekoga{ e potr ebno da se opr edel i vol umenskata masa na
materi jal ot vo vl a` na sostojba (
v
). Ovi e dve kar akt er i sti ~ni gol emi ni
me|u sebe se povr zani vo r el aci jat a:

+ =

+ =
100
1 1
0
a v
v
H
m
m
......(3)
vo koja e: m
v
-masa na vodata; dodeka 100
m
m
H
0
v
a
= (%) ja ozna~uva
apsol utnata vl a` nost na mater i jal ot vo pr ocenti .
Vol umenskat a masa e va` na kar akt er i sti ka koja t r eba da se znae pr i
opr edel uvawe na t ovar i t e od sopstvenata t e` i na na pooddel ni t e konstr uk-
ti vni el ement i vo i n` ener ski t e konst r ukci i , koi se kor i st at pr i stat i ~ko-
to pr esmetuvawe i di menzi oni r awe na i sti te.
Ako ne se znae vol umenskat a masa na sostavni t e mater i jal i ne mo` e da
se pr oekti r a ni sost avot na bet onot i gr ade` ni t e r ast vor i . I stovr emeno, vo
zavi snost od vr ednost a na vol umenskat a masa mo` e da se sudi za
sposobnosta na mat er i jal ot da spr oveduva t opl i na, za negovat a jakost i
nekoi dr ugi svojst va.
Gol emi nat a na vol umenskat a masa ne eden i st mater i jal vo gol ema mer ka
zavi si od negovata por oznost. Tr eba da se napomene deka mat er i jal ot }e i ma
tol ku pomal a vol umenska masa kol ku {to mu e por oznosta pogol ema i
obr at no. Zna~i , vol umenskata masa zavi si obratno proporci onal no od
poroznosta. Od dr uga st r ana pak, pr i sustvoto na pogol emi l i pomal br oj na
por i i {upl i ni vo mater i jal ot vo gol ema mer ka vl i jae na negovat a
sposobnost da spr oveduva topl i na (pr i mer no kaj ter moi zol aci ski t e
si stemi ), i l i na negovi te mehani ~ki osobi ni . Taka, mater i jal i te so pomal a
por oznost i maat pogol ema vol umenska masa, t.e i sti t e se pot e{ki , i maat
pol o{i t er moi zol aci ski osobi ni no mnogu podobr i mehani ~ki osobi ni od
mater i jal i t e so pomal a vol umenska masa (pogol ema por oznost ). Ova jasno
uka` uva na f aktot deka vol umenskat a masa e eden mnogu va` en par amet ar koj
tr eba da se znae za mater i jal i te {to se kor i stat vo gr ade` ni {tvot o.
Vol umenskat a masa mo` e da se odr edi po eksper i ment al en pat na pr i me-
r oci , pr obni tel a, so pr avi l en i l i nepr avi l en geomet r i ski obl i k na toj
na~i n {to se opr edel uva vol umenot i masata na sekoj pri merok pood-
del no.
Masat a na pr i mer oci t e m
0
se dobi va so merewe na vaga so barana
to~nost (so tehni ~ki , anal i ti ~ki i l i drugi vi dovi vagi ). Vo zavi snost od
vi dot i sost ojbat a na mat er i jal ot, vol umenot na pri merokot V, a ott amu i
vol umenskat a masa na mater i jal ot mo` e da se opr edel i na r azl i ~ni na~i ni .
(1) Vol umenska masa za pri meroci so pravi l na f orma
Vol umenot V mo` e da se dobi e po mat emati ~ki pat so pr ethodno mer ewe
na di menzi i te na pr i mer oci t e. Naj~est o pod pri meroci i l i t.n probni tel a
so pr avi l na f or ma se podr azbi r aat pr obi vo obl i k na kocka, pri zma i l i
ci l i nder. Za edno i spi tuvawe neophodni se najmal ku tri probni tel a.
Voobi ~aeno e di menzi i t e na pr obi t e da se opr edel at so pomo{ na {ubl er
15
i l i met ar , odnosno l ewi r . Gol emi nat a na di menzi i te koi u~est vuvaat pr i
opr edel uvawet o na vol umenot na pr obata pr etst avuva sr edna vr ednost od
najmal ku tr i mer ewa ,Sl .3.
Na ovoj na~i n vol umenskat a masa
na mater i jal ot od koj {to se na-
pr aveni pr i mer oci t e se dobi va
kako sr edna vr ednost od
i spi tuvaweto na najmal ku t r i
pr obni tel a
(2) Vol umenska masa na pri me-
roci so nepravi l na f orma
Dokol ku pr i mer oci te i maat
nepr avi l en obl i k toga{ vol ume-
not na i st i te ne mo` e da se opr e-
del i po matemat i ~ki pat, tuku se kor i st at nekoi dr ugi metodi . Vo zavi snost
od toa, dal i se r abot i za zbi en i l i por ozen mater i jal post ojat pove}e
r azl i ~ni na~i ni za opr edel uvawe na vol umenot.
(2.1) Vol umen na pr obi od zbi eni ot mater i jal so nepravi l na f orma
Mo` e da se opr edel i so mer ewe kor i stej}i vol umenometri , gradui rani
ci l i ndri , pi knometri , i l i ci l i nder so prel i vni k, Sl . 4. Naj~est o se
kor i st at takanar e~eni hi drostati ~ki vagi , Sl . 5, koi go kor i stat poznat i ot
Arhi medov zakon spor ed koj na sekoe tel o potopeno vo te~nost dejst vuva
si l a na i sti snuvawe ednakva na masat a na i st i snat ata t e~nost. Vo
zavi snost od vi dot na mat er i jal ot na pr i mer okot, se upotr ebuvaat i
soodvetni te~nost i kako desti l i rana voda, terpenti n, benzi n, ` i va, za da
ne se javat hemi ski i l i f i zi ~ki pr ocesi me|u mater i jal ot i t e~nost a.
Vo tekot na i spi tuvaweto najpr vo se mer i masat a m
0
na pr obnoto tel o so
to~nost od 0,01g, potoa so pomo{ na hi dr aul i ~kata vaga se opr edel uva masa
m
1
na pri merokot potopen vo te~nosta so soodvetna speci f i ~na masa
sT.

Vol umenot na pr obat a e ednakov na odnosot na masat a na i st i snatata te~nost
(m
0
-m
1
) i speci f i ~nata masa na t e~nost a
S,T
. Potoa vol umenskata masa se
opr edel uva spor ed r el aci jat a (2):

= =
0 0
m
V
V
m

T , S
1 0
m m
V

=
T , S
1 0
0

m m
m

= ...(4)

Sl .4 Ci l i nder so pr el i vni k Sl .5 Hi dr ostati ~ka vaga

Sl . 3 Opr edel uvawe di menzi i te na pr obni te
tel a so pr avi l en obl i k

16
(2.2) Vol umen na pr i mer oci od por ozen mater i jal so nepr avi l na
f or ma
Ako pr i mer okot e od por ozen mater i jal toga{ za opr edel uvawe na
negovi ot vol umen V se kor i st i i st at a postapka, so mer ewe vo vol umenometr i
i l i so pomo{ na hi dr ost ati ~ka vaga, so taa r azl i ka {t o t r eba da se napr avi
prethodna pri prema na probata so cel da se el i mi ni r a navl eguvawet o na
te~nost a vo por i t e i kapi l ar i te za vr eme na i spi tuvaweto. Posl e vakvat a
pr i pr ema postapkata na opr edel uvawe na vol umenskat a masa na por ozni ot
mater i jal e pot pol no i st a so onaa za zbi eni ot mat er i jal .
Gl avno se kor i st at dva na~i ni za opr edel uvawe na vol umenot na por oz-
ni t e mater i jal i :
(a) so prethodno potopuvawe na pr i mer okot vo te~nost vo koja ostanuva
se do potpol no zasi tuvawe; i
(b) so prema~kuvawe na povr {i nat a na pr i mer okot so opr edel en
za{ti t en mat er i jal .
Ako se kor i st i postapkata so prema~kuvawe t oga{ pr et pazl i vo t r eba
da se i zber e mat er i jal ot za zapt i vawe. Naj~esto, za t aa cel se kor i st i
paraf i not. Vo tekot na i spi tuvaweto, najpr vo se opr edel uva (so mer ewe)
masata na probata m
0
vo suva sostojba. Posl e t oa i stat a se potopuva vo
rastopen paraf i n. Par af i not navl eguva vo povr {i nski ot del od por i t e i
{upl i ni t e, i ot koga pr i mer okot }e se i zvadi po negovata povr {i na se
obr azuva vodonepr opusen f i l m od par af i n. Taka se doa|a vsu{nost do
model ot na pr oba od zbi en mater i jal . Se mer i masat a m
1
na paraf i ni ranata
proba. Potoa, so pomo{ na vol umenometr i i l i so hi dr ost ati ~kat a vaga se
opr edel uva i masat a m
2
na paraf i ni ranata proba potopena vo vodata. Ako
speci f i ~nata masa na vodata e
S,T
, a na paraf i not
S,P
(
S,P
=930 kg/m
3
),
vol umenot na pr obata se pr esmetuva kako r azl i ka na vol umenot na
par af i ni r anata pr oba i vol umenot na par af i not. Pr i ova, tr eba da se i ma
pr edvi d deka vo op{t sl u~aj, vol umenot na nekoj mater i jal mo` e da se
opr edel i spor ed kako odnos na negovata masa i speci f i ~nat a, odnosno
vol umenskat a masa na i st i ot:
] / [
3 0
m kg
V
m
=

m
V = [m
3
] V=Vpar.pr.-Vpar.
masa na paraf i not: m
par.
= m
1
- m
0
;
vol umen na paraf i not: Vpar.= m
par.
/
s,p
=( m
1
- m
0
)/
s,p

vol umen na paraf i ni ranata proba: odnos na masata na i sti snatata
te~nost i speci f i ~nata masa na te~nosta vo koja e potopena probata
Vpar.pr.= ( m
1
- m
2
)/
S,T

vol umen na probata: V=Vpar.pr.-Vpar.

P , S
0 1
T , S
2 1
m m m m
V

= ...(5)
17
Toga{, vol umenskat a masa na pr i mer okot od por ozen mater i jal se dobi va
kor i st ej}i ja r el aci jata 5, kako : =m
0
/V
P , S
0 1
T , S
2 1
0
m m m m
m

= ...(6)
(4). Vol umenskata masa na materi jal i so rastresi ta struktura
Kaj nevr zani te mat er i jal i , zr nest i i l i vo vi d na pr av, vol umenskat a
masa se opr edel uva na pr i mer oci koi se f or mi r aat vo sadovi so r azl i ~en
obl i k, naj~esto ci l i nder ~i j di jametar e ednakov so vi so~i nata. Vo ovi e
sadovi se vnesuva pot pol no suv mater i jal koj so pomo{ na i nka, l evak,
sl obodno se pu{ta da pa|a od opr edel ena vi si na (Sl . 6 i 6.1). Na ovoj na~i n
se si mul i r a r ast r esi t ost na mater i jal ot koja pr i bl i ` no odgovar a na
pr i r odni t e usl ovi .
Vol umenskat a masa masa na mat er i jal ot vo vakva sl obodno nasi pana
sostojba se pr esmetuva vr z osnova na i zmer enat a masa m na sadot zaedno so
materi jal ot {to e vo nego, ako pr ethodno se znae masat a m
c
i kor i sni ot
vol umen na sadot V
c
. Vol umenot V
c
na sadot se i zbi r a vo zavi snost od
gol emi nat a na zr nat a na i spi tuvani ot mater i jal . Za gi ps, mel ena var , cement
i pesok se pr epor a~uva i spi tuvawe so pomo{ na ci l i ndr i ~en sad so vol umen
V
c
=1 dm
3
(0,001 m
3
).
Vol umenskata masa na sl obodno nasi pani ot materi jal se pr esmetuva
kako odnos na masat a na mat er i jal ot i kor i sni ot vol umen nasadot, spor ed
f or mul ata:
= (m - m
c
) / V
c
...(7)
kade e: m - masa na sadot zaedno so mat er i jal ot;
m
C
- masa na pr azni ot sad;
V
C
- kor i sen vol umen na sadot,
i pr etstavuva najmal a vozmo` na vr ednost. Pr i mer no, speci f i ~nata masa na
edna vrsta varovni k e 2700 kg/m
3
, negovata vol umenska masa e okol u 2500
kg/m
3
, dodeka pak vol umenskat a masa na sl obodno nasi pan tol ~eni k dobi en
so si t newe na i sti ot i znesuva samo 1300 kg/m
3
.
Vol umenskat a masa na mat er i jal i te koi se kor i stat vo gr ade` ni {tvot o
var i r aat vo mnogu {i r ok di japazon na vr ednost i . Taka, na pr i mer ,
vol umenskat a masa na ekspandi r ani ot pol i st i r en-sti roporot(Usjepor) se
dvi ` i od 1240 kg/m
3
, na grade` nata kerami ka od 12001600 kg/m
3
, za
betonot 22002500 kg/m
3
, a za ~el i kot dur i 7800 kg/m
3
.

Sl . 6 Labor ator i ska i nka Sl . 6.1 Speci jal en apar at za nasi pan mater i jal

18
3.1.2. Speci f i ~na masa
Speci f i ~na masa
S
(kg/m
3
) pretstavuva masa na edi ni ca vol umen na
apsol utno gusti ot materi jal (bez pori i {upl i ni ). I l i , so dr ugi zbor ovi
toa e masa na edi ni ca vol umen na ~i sta cvrsta supstanca koja se dobi va
so otst r anuvawe na pr i sustvot o na te~nata i gasovi t ata f aza.
Taka speci f i ~nata masa se def i ni r a so i zr azot:

S
= m
0
/ V
a
(kg/m
3
)...(8)
kade {to e: m
0
-masata na mater i jal ot vo (kg), a V
a
-vol umen vo kompaktnata,
cvr sta mat er i ja , i l i t.n. apsol uten vol umen vo (m
3
).
Opr edel uvaweto na speci f i ~nata masa po eksper i ment al en pat, vo
pr aksat a se vr {i na pove}e na~i ni so pr i mena na post apkat a koja se sostoi
od nekol ku f azi . Tr eba da se pot enci r a deka speci f i ~nata masa se
opr edel uva vo suva sostojba. Zar adi t oa, mater i jal ot pr ethodno se su{i na
temper atur a od okol u 105 C i se mer i negovat a masa m
0
. Potoa, se vr {i
i zvl ekuvawe na vozduhot od por i t e na mater i jal ot so pomo{ na vakumi
ni vno i spol nuvawe, vo her met i ~ki usl ovi , so soodvetna te~nost. Vol umenot
na te~nost a so koja se i spol neti por i te e poznat, i toj e i dent i ~en na
vol umenot na por i t e V
p
. Vol umenot na mater i jal ot vo pr i r odna sost ojba V
mo` e r el at i vno l esno da se opr edel i . Vr z osnova na poznatata r el aci ja (1)
so koja se def i ni r a vkupni ot vol umen na nekoj mat er i jal se dobi va
vr ednost a na apsol utni ot vol umen V
a
, odnosno V
a
=V-V
p
, kade V
p
= V
voda/
tecnost

S
= m
0
/ V
a
=

m
0
/ (V-V
P
)
Dovol no to~ni vrednosti na speci f i ~nata masa za pr akti ~ni cel i ,
mo` at da se dobi jat so postapkata na pretvorawe na materi jal ot vo f i n
prav, t.n. postapka na si tnewe. Ovoj pr av se su{i na temper atur a od okol u
105 C do postojana masa. Potoa se mer i negovata masa m
0
, i se pot opuva vo
soodvetna t e~nost. Vol umenot na apsol utno gust i ot mater i jal V
a
se
opr edel uva, spor ed Ar hi medovi ot zakon, so merewe na i sti snatata te~nost.
Za ovaa cel se kor i stat r azl i ~ni vi dovi na vol umenometri i pi knometri
vo koi se stava te~nost, so poznat a speci f i ~na masa
S,T,
koja ne e akti vna so
mater i jal ot {t o se i spi tuva.
Pi knometarot e pr i bor (apar at) koj e i spol net so zagr eana t e~nost
(naj~esto na 20 C) so def i ni r an vol umen. Obi ~no vol umenot se obel e` uva,
odnosno e nazna~en na pr i bor ot (naj~esto stakl en pr i bor ), a masat a m na
te~nosta {to e vo nego pretstavuva konstanta na pi knometarot. Ako pr i
i spi tuvaweto se kor i stat r azl i ~ni vi dovi na te~nost, toga{ ovaa konstnta
tr eba pr ethodno da se opr edel i za sekoj vi d pooddel no.
Mnogu ~esto vo pr akti kata tr eba da se opr edel i speci f i ~nata masa na
me{avi ni od nekol ku mater i jal i (betonska me{avi na, gr ade` en r ast vor i
sl i ~no). Toga{, ako se poznat i masi t e na pooddel ni t e komponent i m
i
i
ni vni t e speci f i ~ni masi
Si
, speci f i ~nata masa na smesata
S
se
pr esmetuva spor ed r el aci jat a:

S
= m
0
/ V
a

19
Kade e: m
0
=m
i
, V
a
= V
ai
= m
i
/
Si
, i=1,2,3,4,.....n-broj na komponenti vo
me{avi nata
Sn
n
Si
i
S S
n i
Si
i
n
i
i
S
m m m m
m m m m
m
m

+ + + + +
+ + + + +
= =

=
... ...
... ...
2
2
1
1
2 1 1
...(9)
Speci f i ~nat a masa kako par amet ar na gr ade` ni t e mat er i jal i se kor i sti
pr i opr edel uvawet o na st r uktur ni t e kar akt er i st i ki na mat r er i jal i t e i pr i
pr oekt i r aweto na sostavot na bet onot, r ast vor i te i dr ugi kompozi tni
mater i jal i .
Obi ~no, speci f i ~nata masa na pogol embr oj mat er i jal i {to se kor i st at
vo gr ade` ni {t vot o e pogol ema od ni vnata vol umenska masa, zar adi toa
{to pove}et o od ni v se por ozni . Samo za potpol no kompaktni t e mater i jal i
vol umenskat a i speci f i ~nata masa mo` e da i maat i st a br ojna vr ednost (t oa
e sl u~aj kaj met al i t e, stakl oto, bi tumenot).
Kaj pove}eto pr i r odni i ve{t a~ki kameni mater i jal i speci f i ~nat a masa
se dvi ` i od !"" do 2700 kg/m
3
, kaj ve{ta~ki te smol i do 1800 kg/m
3
, a
dodeka kaj pove}et o vr st i na drvo e pomal a od 1000 kg/m
3
.

3.2 Strukturni karakteri sti ki

Strukturata na eden por ozen gr ade` en mater i jal mo` e da se kar akte-
r i zi r a so nekol kute par amet r i kako {to se: gusti nata, rel ati vnata gusti -
na, poroznosta, otvorenata i zatvorenata poroznost, raspredel uvaweto
na pori te vo zavi snost od vkupnata poroznost, i drugo.
3.2.1 Poroznost
Poroznosta e edna od najva` ni t e str uktur ni kar akter i sti ki na
mater i jal i t e. Poroznosta pretstavuva stepen, i l i merka na zastapenost
na prazni prostori vo cvrstata supstanca od koja {to e i zgraden
materi jal ot. Pr azni te pr ostor i mo` at da se javat vo r azl i ~ni f or mi ,
gol emi na i r aspr edel ba na gol emi nata, mo` e da bi dat i spol net i so vozduh,
i l i nekoj dr uggas, i l i so voda.
Gl avno, pr azni t e pr ostor i se javuvaat vo vi d na pori i {upl i ni . Za
r azl i ka od pori te koi se mi kroskopski si tni , {upl i ni t e se zna~i tel no
pogol emi i se zabel e` uvaat so gol o oko. Spor ed gol emi nat a, pori te mo` e da
se podel at na nekapi l arni i kapi l arni , odnosno kapi l ar i . Za
nekapi l arni pori se smetaat oni e ~i ja gol emi na se dvi ` i od 10
-7
do 10
-3
m,
dodeka pak kapi l arni te pori se od r ed na gol emi nat a od 10
-9
do 10
-7
m.
Por i t e i {upl i ni te r edovno i maat nepr avi l en obl i k i se pr osti r aat ni z
masata na mater i jal ot vo si t e pr avci . Se r azl i kuvaat zatvoreni pori , t.n.
{upl i ni i otvoreni pori -kapi l ari , Sl . 7.
20
Zatvor eni t e por i me|usebe ne se povr zani , tuku se i zol i r ani , dodeka
otvor eni t e por i komuni ci r aat me|usebno, a mo` e dur i i da i maat kont akt so
nadvor e{nata sr edi na, Sl . 7 (b).

(a) (b)
Sl . 7 Vi dovi por i ; (a) zat vor eni por i - { upl i ni ; (b) otvor eni por i -kapi l ar i
Poroznosta kako par ametar se kar akter i zi r a so koef i ci ent na
poroznosta p(%), {to pretstavuva odnos me|u vol umenot na si te pori i
{upl i ni sodr` ani vo materi jal ot i vol umenot na materi jal ot vo
pri rodna sostojba, i i znesuva:
100 1 100
V
V
1 100
V
V V
100
V
V
p
S
a a
p

= =
%...(10)
kade e: p-por oznost na mater i jal ot vo %; -vol umenska masa na materi jal ot
vo kg/m
3
i
S
-speci f i ~na masa vo kg/m
3
; V
a
=m
0
/
s
; V=m
0
/
Por oznost a def i ni r ana na ovoj na~i n pr etstavuva t.n vkupna i l i op{ta
poroznost (p). I naku taa pr etst avuva zbi r od otvorenata poroznost (p
o
) i
zatvorenata poroznost (p
z
):
p = p
o
+ p
z
...(11)
(1) Otvor enata por oznost (p
o
) se def i ni ra kako odnos na
vol umenot na si te otvoreni pori i vkupni ot vol umen na materi jal ot.
Ovaa str uktur na kar akter i sti ka, naj~est o se opr edel uva
eksper i ment al no pr eku merewe na kol i ~estvoto na vpi enata voda koja vo
ovoj sl u~aj gi i spol nuva samo oni e pr ostor i vo mat er i jal ot koi se povr zani
so povr {i nata na pr i mer okot, t.e samo otvoreni te pori . Najpr vo se
opr edel uva (se mer i ) masata m
0
na potpol no suvi ot pri merok pr ed
negovoto potopuvawe vo voda. Pot oa, se meri masata m
0v
na pri merokot
posl e vpi vaweto na vodata. Toga{, otvor enat a por oznost mo` e da se
pr esmet a spor ed i zr azot:
(%) 100
V
V
p
op
o
= (%)
100

,
0 0
v S
v
o
V
m m
p

= ...(12)
21
vo koj
S,v
e speci f i ~na masa na vodata koja kako {to e poznat o, i ma
vr ednost od 1000 kg/m
3
, V
0p
=m
vp.voda
/
s,v;
m
vp.voda
=m
0v
-m
0

Otvor eni t e por i se pr i ~i na za namal uvawe na otpornosta na dejstvoto
na mraz, vodonepropustl i vost i otpornosta na dejstvoto na agresi vni te
gasovi i te~nosti . I stovr emeno ovi e por i se po` el ni kaj mater i jal i t e {t o
se kor i st at za zvu~na i zol aci ja, bi dej}i ja pr i maat, t.e ja pr ogol tuvaat
ener gi jata na zvukot.
(2) Zatvor enata por oznost (p
z
) e odnos na vol umenot na pori te
koi ne se povrzani me|u sebe i so povr{i nata i nemo` at da se i spol nat
so voda, i vol umenot na materi jal ot vo pri rodna sostojba (vkupni ot
vol umen na mat er i jal ot).
(%) 100
V
V
p
zp
z
=

Zatvor enat a por oznost se pr esmetuva kako r azl i ka me|u vkupnat a
por oznost p i ot vor enat a por oznost p
o
:
p
z =
p- p
o
...(13)
Zgol emuvawet o na zatvor enat a por oznost za smet ka na otvor enat a
por oznost pomaga za podobr uvaweto na ot por nost a na mr az i vodone-
pr opust l i vost a i kone~no za zgol emuvawe na dol got r ajnost a na mat er i jal i t e
pr i dejst vo na t e~na i l i gasovi t a nadvor e{na sr edi na. Zatvor eni t e por i ja
podobr uvaat sposobnosta na mat er i jal ot kako t opl i nski i zol ator , me|utoa go
vl o{uvaat kval i t et ot na i zol aci jat a na zvukot.
Otvoreni te pori se pr edomi nant ni kaj mater i jal i te koi i maat vkupna
poroznost pogol ema od 10%, a zatvoreni te kaj materi jal i te koi i maat
poroznost pomal a od 10%. Kaj mat er i jal i te ~i ja vkupna por oznost e pomal a
od 5%, kako {to e poka` ano na di jagr amot na Sl . 8, pr akt i ~no egzi st i r aat
i skl u~i vo samo zatvor eni t e por i .











Poroznosta na cvr sti te mater i jal i koi se kor i st at vo gr ade` ni {tvot o
se dvi ` at vo {i r ok di japazon od 0,1 0,6% kaj mermerot i grani tot, pr eku
















Sl . 8 Raspr edel ba na zatvor enat a pz
i otvor enata por oznost po vo
zavi snost od vkupnata por oznost p
OP
ZP
20
10
30
10
0
vu
20 p[%]
P
o
r
o
z
n
o
s
t
,


p
o
,

p
z

[
%
]

22
7085% kaj tul i te za termoi zol aci ja, do nad 90% kaj ve{ta~ki te
materi jal i od pol i meri (sti roporot).
Va` no e da se napomene deka za r azl i ~ni t i povi na konstr ukci i i objekt i
vo gr ade` ni {tvoto, se kor i stat i mater i jal i so r azl i ~na por oznost. Taka na
pr i mer , kako mater i jal i za topl i nska i zol aci ja se kor i st at oni e koi i maat
vi soka por oznost, dodeka za hi dr ot ehni ~ki r abot i i kanal i zaci oni cevki }e
se pr i menat mater i jal i so mal a por oznost.
I sto t aka, tr eba posebno da se i st akne deka od osobena va` nost za
mater i jal i t e {to se upotr ebuvaat vo gr ade` ni {tvoto ni vnat a vkupna
por oznost da bi de r amnomer no r aspr edel ena vo masat a na mat er i jal i t e,
bi dej}i t oa po pr avi l o obezbeduva i r amnomer nost na ostanati te osobi ni .
3.2.2. Gusti na
Gusti nata i l i kompaktnosta q na nekoj materi jal pretstavuva stepen
na i spol netost na opredel en vol umen so cvrsta materi ja, i l i t.n apsol u-
ten vol umen V
a
, i vol umenot na materi jal ot vo pri rodna sostojba V.
100 100
m
m
100
V
V
q
S
0
S
0
a

= = i l i (%) p 1 100 q
S
=

= ...(15)
kade: q-gust i na vo %; p-por oznost vo %;
S
-speci f i ~na masa vo kg/m
3
; vol u-
menska masa vo kg/m
3
.
Gusti nat a na potpol no nepor ozni ot, i l i apsol ut no gust i ot mater i jal se
nar ekuva teori ska gusti na i se opr edel uva so pr esmetuvawe na masata (ako
se poznava masat a na atomot, jonot i l i mol ekukata) i vol umenot (so pomo{ na
poznavawe na par ametr i te na r e{et kat a) na edi ne~na }el i ja na kr i stal ni ot
mater i jal . Teor i skata gust i na se zadava vo kg/m
3
i pr akti ~no i st ata e i den-
ti ~na so speci f i ~nata masa na nepor ozni te mat er i jal i . Si te ostanat i r eal -
ni mater i jal i koi vo pomal a i l i pogol ema mer ka sodr ` at odr edena por oz-
nost i maat gust i na pomal a od teor i skata. Ovaa gust i na na r eal ni t e mater i ja-
l i se vi ka u{t e i rel ati vna gusti na i se zadava vo % od teor i skat a gusti na.
Za gol embr oj mat er i jal i koi se kor i st at vo gr ade` ni {tvot o va` no e da
se znae i nasi pnata gusti na i l i rastresi tosta. Ovaa str uktur na kar akt e-
r i st i ka pr etstavuva odnos na vol umenot na pr azni ni te me|u zr nata i vol u-
menot na zr nest i ot mater i jal vo nasi pna sostojba i se opr edel uva po f or -
mul ata:
p= 1 - /
z

kade {to e: -vol umenska masa na mat er i jal ot vo nasi pna sost ojba; i

z
- vol umenska masa na zr nat a vo kg/m
3
, pr i {to se pr et postavuva
deka zr nata na mater i jal ot se apsol utno kompakt ni .
Od def i ni ci jat a jasno sl eduva deka deka rastresi tosta e vr zana za
zrnesti i pra{kasti materi jal i koi se sostaveni od pooddel ni me|usebno
nepovr zani zr na ({q unak, tol ~eni k, pesok, cement, var , gi ps i t.n.), i se
opr edel uva na i st na~i n kako i por oznosta. Poznavaweto na i st ata ovozmo-
23
` uva pr avi l no skl adi r awe i posebno t r anspor t na di sper zni t e mater i jal i
koi vo gr ade` ni {tvoto se kor i stat vo gol emi kol i ~i ni .
I l ustr ati vno, vo Tabel ata 1 se dadeni pr ose~ni te vr ednost i na par amet-
r i t e na sost ojbat a i str uktur ni t e kar akter i sti ki za nekoi pova` ni i mnogu
~est o kor i st eni mat er i jal i vo gr ade` ni {tvot o.
Tabel a 1. Pr ose~ni vr ednosti na par ametr i te na sostojba i st r uktur ni te kar akt er i sti ki
za nekoi pova` ni gr ade` ni mat er i jal i .
Parametri na sostojbata
strukturni
karakteri sti ki
Vi d na materi jal ot Speci f i ~n
a masa
(kg/m
3
)
vol umenska
masa
(kg/m
3
)
op{ta
poroznost
(%)
Kompaktnost
(gusti na)
(%)
Grani t 2700 2670 1,1 98,9
Pri roden
kamen
Vul kan.
tuf
2700 1400 48,2 51,8
Obi ~en 2600 2400 7,7 92,3
Beton
Lesen 2600 1000 61,5 38,5
Obi ~na 2650 1800 32,1 67,9
Tul a
[ upl i va 2650 1300 50,9 49,1
Dabovo 1540 720 53,2 46,8
Drvo
Borovo 1540 530 65,6 34,4
Stakl o 2650 2650 0 100
^el i k 7860 7860 0 100


















24
4. Fi zi ~ki svojstva pod dejstvo na nadvore{ni
vl i jani ja

4.1 Osnovni poi mi
Brzi nata v na nekoj f i zi ~ki proces koj se odvi va vo odreden mate-
ri jal pod dejstvo na nadvore{ni te vl i jani ja, bi l o toa da e topl i na,
vodena parea, gas i l i el ektri ~na struja, se def i ni ra kako odnos na
potenci jal ot (pogonskata si l a) na procesot i gol emi nata na otporot koja
se javuva vo toj materi jal , pretstavena so i zrazot:
R
p p
v
2 1

= (4.1)
kade e: v - br zi na na pr ocesot; p
1
-p
2
- pot enci jal na r azl i ka i l i pogonska
snaga; R - optor .
Potenci jal ot na procesot i l i pogonska snaga mo` e da pr etst avuva
r azl i ka me|u naponi te na vodenat a par ea kaj pr ocesot na hi gr oskopnot o
vpi vawe na vodat a, r azl i ka vo temper atur i te, r azl i ka vo el ekt r i ~ni ot
napon, koga e vo pr a{awe mi nuvawe na el ekt r i ~na st r uja, i t .n.
Otporot (R) zavi si od dol ` i nata (L) i povr {i nat a na popr e~ni ot pr esek
(F) na pr i mer okot od mater i jal ot, kako i od gol emi nat a na koef i ci entot (K)
koj e kar akter i st i ka za sekoj mat er i jal pooddel no:
F
L

K
1
R =
F K
L
R = (4.2)
Taka, brzi nata na f i zi ~ki ot proces bi se pr etst avi l a so i zr azot:
( )
L
K F p
F
L
K
p p
v

1
2 1

=

=
i l i :
= K p v
kade =F/L e geometri ski f aktor koj gi kar akter i zi r a geometr i ski t e
osobenosti na dadeni ot mat er i jal .
Od dr uga str ana pak, i nt enzi t etot na sekoj pr oces se pr ocenuva vr z
osnova na negovat a zavi snost vo tekot na vr emeto, taka {to mo` e da se
napi {e:
t
Q
v =
kade Q e kol i ~i na na topl i na, voda, gas, str uja, a t e vr eme.
Od ovde se dobi va def i ni ti vni ot i zr az za Q, koj vsu{nost go pr etstavuva
zakonot na Dar si :
L
t F p
K t v Q

= =
25
Ovaa vr ska i ma r el ati vno op{t kar akt er (sl i ~na e po obl i kot, na pr i mer
na Omovi ot zakon i l i na r avenki t e na di f uzi oni ot pr enos na t opl i na i l i
masa), i so nejzi not o kor i stewe vozmo` no e da se r e{at ni za pr akt i ~ni
pr obl emi . Na pr i mer , ovoj i zr az jasno poka` uva deka si t nozr nesti ot cement
mnogu pobr zo }e r eagi r a vo dopi r so vodata i CO
2
od vozduhot otkol ku
kr upnozr nesti ot, a so samot o toa i pobr zo }e se stvr dnuva, bi dej}i i ma
pogol ema vkupna povr {i na (F), pomal a di menzi ja na ~est i ~ki te (L) i spor ed
toa, pogol ema vr ednost na Q.
4.2 Hi dro-f i zi ~ki svojstva
Mater i jal i t e koi se kor i st at vo gr ade` ni {tvoto mnogu ~est o, vo t ekot na
skl adi r awet o, tr anspor , a i posl e vgr aduvawet o vo odr edeni konst r ukci i ,
doa|aat vo post ojan i l i povr emen dopi r so voda bi l o da e taa vo obl i k na
vodena par ea i l i vo obl i k na te~nost. Vl a` ewet o na mater i jal i te negat i vno
vl i jae na ekspl oat aci oni te osobi ni na mater i jal i t e koi se kor i stat vo
gr ade` ni {tvoto. Taka, na pr i mer , so vl a` ewe se zgol emuva sposobnost a za
spr oveduvawe na topl i na na mat er i jal ot, odnosno se namal uvaat negovi t e
ter moi zol aci ski osobi ni , dr vot o mo` e dur i i da po~ne da se r aspa|a,
metal i te (ako ne se posebno za{t i teni ) da kor odi r aat, a cementot i gopsot
mo` e da st anat i potpol no neupotr ebl i vi . Vo koja mer ka vodata }e r eagi r a
so odr eden mat er i jal vo mnogu zavi si od negovat a por oznost i posebno od
gol emi nat a i ti pot na por i te, odnosno od pr i sustvoto na takanar e~eni te
kapi l ar ni por i .
4.2.1. Hi groskopnost
Sposobnosta na kapi l arno porozni te materi jal i da vpi vaat i da
zadr` at odredena kol i ~i na vodena parea od vl a` ni ot vozduh se vi ka
hi groskopnost. Ovaa pojava e f i zi ~ko-hemi ski pr oces koj go vkl u~uva
vpi vaweto na vodenata par ea od vozduhot kako r ezul tat na ni vnat a
absorpci ja, odnosno vr zuvawe so vnatr e{ni te povr {i ni na por i t e i na
kapi l arnata kondenzaci ja, koja {to e vozmo` na samo vo kapi l ar i t e so
r adi us pomal od 10
-7
m i pr i rel ati vna vl a` nost na okol nata sr edi na
pogol ema od 30%.
Zna~i , hi gr oskopnat a sodr ` i na na vl aga vo mater i jal ot e f unkci ja od
r el ati vnat a vl a` nost i t emper atur at a na vozduhot. Ovaa zavi snost e
def i ni r ana so i zoter mata na absor pci ja pr i ka` ana na Sl . 9.
Se zabel e` uva deka s do t o~kata A na kr i vata, se r azvi va pr ocesot na
absor pci ja na par eata na vnatr e{ni te povr {i ni na por i te. Del ot pak, od
kr i vat a, desno od to~kat a A go dava podr a~jet o vo koe hi gr oskopnata
vl a` nost se zgol emuva zar adi kapi l ar nata kondenzaci ja.
Maksi mal nata hi groskopna sodr` i na na vl aga se def i ni ra kako onaa
ramnote` na sodr` i na koja odgovara na dadena temperatura i rel ati vna
vl a` nost na vozduhot od 100%. Taa r aste so por oznost a na mater i jal ot i
zavi si obr atno pr opor ci onal no od pr e~ni kot na kapi l ar i t e. Ako pr e~ni ci te
na kapi l ar i te se pomal i , maksi mal nata hi gr oskopna sodr ` i na na vl aga }e se
zgol emi .


26










Hi groskopnosta W
x
, eksper i mental no se opr edel uva kako odnos na
masata na vpi enata vl aga od materi jal ot pri vl a` nost od 100% i
temperatura od 20 C i masata na suvi ot materi jal m
0
(kg), i zrazena vo %:
(%) 100
m
m m
W
0
0 BA
x

=
kade e: m
BA
-masa na pr obat a vo kg, pr i maksi mal na hi gr oskopska sodr ` i na na
vl aga, opr edel ena pr i r amnot e` na vl a` nost me|u pr obata i vozduhot koj i ma
rel ati vna vl a` nost od 100 % i temper atur a od 20 C.
Hi gr oskopnost a spor ed pogor e def i ni r ani ot i zr az }e bi de opr edel ena
ako najpr vo pr obi te od mater i jal ot se i su{at do post ojana masa posl e koe se
mer at so to~nost od 0,01g, i se dobi va m
0
. I zmer eni t e pr obi , potoa se
post avuvaat nad voda vo speci jal en apar at eksi kator vo koj se odr ` uva
temper atur a od 20 3C. Vol umenot na pr obat a ne tr eba da bi de pogol emod
50% od vol umenot na vozdu{ni ot pr ostor vo eksi kator ot. Posl e 72 ~asa
pr obi t e se vadat od apar at ot, se mer at i se dobi va masata na probata posl e
zasi tuvaweto so vodena parae m
BA
. Masat a na vpi enata vl aga na
mater i jal ot e m
BA
-m
0
.
Kaj opr edel en br oj gr ade` ni mater i jal i , kako {to se mat er i jal i t e za
ter moi zol aci ja, si tno mel eni ot cement i dr ugi , koi i maat gol ema vnatr e{na
povr {i na na por i t e i pr azni ni te se javuva i gol ema hi gr oskopnost.
Zgol emenata hi gr oskopnost na mat er i jal i t e za t er moi zol aci ja ja
zgol emuva ni vnat a sposobnost za spr oveduvawe topl i na i ja namal uva
sposobnosta na topl i nski i zol ator i . Ako, na pr i mer , cementot, negasenat a
var , gr ade` ni ot gi ps i dr ugi t e mi ner al ni vr zni sr edstva, podol go vr eme se
i zl o` eni na vozduh so vi sok pr ocent na vodena par ea (vo do` dl i vi per i odi )
zar adi ni vnat a i zr azena hi gr oskopnost se namal uva ni vnat a akti vnost taka
{to mo` e da st anat i potpol no neupot r ebl i vi .
















Sl . 9 I zoter ma na absor pci ja
max
T[C]=const
A
100%

0
absor . kond.
s
o
d
r
`
i
n
a


n
a

v
l
a
g
a

Rel ati vna vl a` nost
27
4.2.2 Hi drof i l nost
Hi drof i l nost pretstavuva sposobnost na materi jal ot na svojata
povr{i na da vrzuva pogol ema, i l i pomal a kol i ~i na na voda. Mol ekul i te
na vodata i maat nagl asena absorpci ja, odnosno na vrzuvawe za
povr{i nata na cvrsti te tel a.






Sl . 9.1 Hi dr of i l nost
Toa se mater i jal i t e koi mnogu l esno ja vr zuvaat vodat a, posebno od
atmosf er ata, pr i {to mo` e da se javat i i zvesni hemi ski r eakci i sozdavaj}i
novi soedi neni ja.
4.2.3 Hi drof obnost
Hi drof obnost e osobi na na materi jal ot koja e prakti ~no sproti vna
na hi drof i l nosta. Taka, hi dr of obni te mater i jal i ne ostvar uvaat ni kakvi
kontakt i so mol ekul i te na vodat a zar adi t oa {t o na povr {i nat a nemaat
akt i vni pol ar ni mol ekul i , {to usl ovuva da ne ja absor bi r aat vodat a. Vo
ovaa gr upa mater i jal i spa|aat r azni l akovi , boi i emul zi i .

4.3 Vpi vawe na voda

Vpi vaweto na voda e osobi na na materi jal i te pod dejstvo na
mol ekul arni te i kapi l arni te si l i pri normal en atmosf erski pri ti sok
da vpi vaat i da ja zadr` uvaat vodata
Vpi vaweto na voda e t ol ku pogol emo, kol ku {to se pogol emi : (1)
poroznosta na materi jal ot; (2) sl obodnata povr{i na na pori te i (3)
hi drof i l nosta, odnosno hi gr oskopnost a na i st i ot. Materi jal ot
naji ntenzi vno ja vpi va vodata vo po~etni te ~asovi posl e potopuvaweto
i l i dopi ri t so nea. Br zi nata na vpi vaweto na vodat a zavi si od gol emi nat a
na kapi l ar i t e. Vo kol ku gol emi nata na kapi l ar i te e por aznor odna (r azl i ~ni
po di menzi i ), tol ku i br zi nat a na vpi vawe }e bi de pogol ema.
Eksper i ment al no, mer eweto na vpi vaweto voda se vr {i spor ed t o~no
pr opi {ani post apki . Naj~esto se pri menuvaat dve postapki i toa:(1) metod
na postepeno potopuvawe, i (2) metod na kapi l arno ka~uvawe, Sl . 10.












Pojavata na absor pci ja, odnosno vr zuvawe
se dol ` i na el ekt r ostati ~kot o pr i vl ekuvawe
na spr ot i vno nael ektr i zi r ani te pol ovi pome-
|u mol ekul i na vodat a i povr {i nata na
cvr sti t e mat er i i .
Tokmu toa e pr i ~i nata {to i zr azi t o hi dr o-
f i l ni se oni e mater i jal i ~i i mol ekul i se po-
l ar ni i l i na povr {i nata poseduvaat akti vni
pol ar ni gr upi

- +
- +
- +
+ -
+ -
+ -
+ -
+
-
-
+
cvr sta
mater i ja
voda
28
4.3.1 Metod na postepeno potopuvawe (MKS B. B8. 010)
Pr i metodot na postepeno potopuvawe, Sl .10a, to~no e pr opi {an na~i -
not na postapnot o potopuvawe. Otkoga pr obi te od mater i jal ot se prosu{eni
do postojana masa i so mer ewe e konst ati r ana ni vnat a masa m
0
, se
post avuvaat vo stakl ena i l i met al na kada vr z skar a pr i {t o dol nat a
povr {i na nema da se dopi r a do dnot o na sadot. Vo i nter val i od 4 do 6 ~asa
vo kadat a se dotur a voda, taka {to pr i mer okot se pot opuva posl edovatel no
do 1/4; 1/2; 3/4 od vi so~i nat a. Na kr ajot pr i mer okot pot pol no se pr ekr i va so
voda taka {t o vodeni ot sl oj nad povr {i nat a ne tr eba da bi de pogol emod 2
do 3 cm.









Pr i mer oci te se smetaat deka se vodozasi teni ako r azl i kat a vo masi te m
0V

pr i dvete posl edovatel ni mer ewa posl e 24 ~asa ne e pogol ema za 1%.
Taka, vpi vaweto pretstavuva odnos na masata na vpi enata voda m
V

i masata na suvi ot pri merok m
0
, i zrazen vo %, def i ni r an so i zr azot:
(%) 100
m
m m
100
m
m
u
0
0 V 0
0
V

= =
kade e: m
0V
-masa na pr i mer okot i zmer ena posl e tr etmanot vo voda, a
m
V
=m
0V
-m
0
- masa na vpi enata voda.
Vpi vaweto na voda mo` e da se i zr azi i vo odnos na vol umenot V na
pr i mer okot vo suva sostojba, odnosno vo vol umenski procenti , spor ed
obr azecot:
V S
V V
vol
u
V
m m
V
m
u
,
0 0
.
100 100

= =
kade e: -vol umenska masa na mat er i jal ot,
S,V
-speci f i ~na masa na vodat a.
Odnosot me|u vpi vaweto na voda po vol umen i po masa ja pr etstavuva
vol umenskat a masa na mater i jal ot vo suva sostojba:
= =

=
V
m
m
m m
V
m m
u
u
V V vol 0
0
0 0 0 0
100
) (
100














Sl .10 Post apki za mer ewe na vpi vaweto
na voda
Postepenoto dodavawe na voda
obezbeduva sl obodno i zl eguvawe na
vozduhot koj bi l zatvor en vo por i t e
na mater i jal ot. Posl e tri denono-
}i ja pr obi te se vadat od vodata se
prebri {uvaat so vl a` na meka krpa
i se merat. Za da se pr over i dal i
pr obi t e se napol no vodozasi t eni , ti e
se post avuvaat u{t e naredni te 24
~asa da otstojat vo vodat a i povt or no
se mer i ni vnata t e` i na, m
0V
.

1
/
4
3
/
4

1
/
2

23s
msm
h05sm
h

H
a) postapno
potopuvawe
b) kapi l ar no
ka~uvawe
29
Ova dava mo` nost da se pr emi nuva od eden vi d vpi vawe voda kon dr ug:
u u
vol
=
Naj~esto, vpi vaweto na vodata pri normal en atmosf erski pri ti sok e
pomal o od poroznosta na materi jal ot bi dej}i vodata ne uspeva da
prodre i vo najmal i te pori , a dodeka vo najgol emi te pori ne se
zadr` uva.
Vpi vaweto na voda u za r azl i ~ni gr ade` ni mat er i jal i e r azl i ~no i se
menuva vo {i r oki gr ani ci : za grani t od 0,02 do 0,7%; za obi ~en beton od 2
8%; za tul i od 815%, i tn.
4.3.2 Kapi l arno vpi vawe na voda (MKS U. M8. 300)
Mnogu ~est o vo pr akt i kata se sl u~uva samo del od por ozni ot mater i jal da
se nao|a vo voda pr i {to se javuva t.n. kapi l ar no vpi vawe na voda.










Taka, pr esmetuvaweto na kol i ~i nat a na voda Q
V
{to ja vpi va mater i jal ot
za opr edel eno vr eme t se vr {i spor ed obr azecot:
t F k Q
V
= ...(1)
Vo ovoj obr azac k (koef i ci ent na kapi l ar nost) e konst anta koja se
opr edel uva eksper i mental no, a pak F e povr {i na pr eku koja se vr {i
vpi vaweto.
Mer eweto (eksper i mental no) na kapi l ar not o vpi vawe na voda se vr {i
spor ed metodata na kapi l arno kau~uvawe, Sl .10.b, pri {to se kori stat
pri zmati ~ni i l i ci l i ndri ~ni probni tel a so vi so~i na, naj~esto, 4 pati
pogol ema od di jametarot i l i stranata na popre~ni ot presek.
Tr eti r awet o na pr obni t e t al a e i sto kako i pr i pr ethodno opi {anat a
metoda, so taa r azl i ka {to dl abo~i nata na pot poeni ot del h
0
se bi r a da ne e
pomal a od 1cm. Vo kadat a se pu{ta post ojano da t e~e voda, na t oj na~i n {to
se obezbeduva vi {okot voda da se pr el i va pr eku pr el i vni k obezbeduvaj}i ja
post ojanata dl abo~i na na nat opuvawe pr i mer oci te pr etst ojuvaat vo kadat a
do vospost avuvawe na postojana masa m
0V
.
Toga{ nastanuva kapi l ar no ka~uvawe na
vodata i vl a` ewe na onoj del na mate-
r i jal ot koj {to ne e vo neposr eden dopi r so
vodata. Ova vl i jani e e kar akter i sti ~no za
betonot, tul i te i grade` ni ot kamen.
Kapi l ar ni t e por i vo r eal ni te mater i ja-
l i i maat nepr avi l en obl i k, pa taka za pr es-
metuvawe na vi si nata na kapi l ar noto ka~u-
vawe ne mo` at da se upotr ebat poznati te
t eor et ski obr asci . Za pr akti ~ni cel i , naj-
~esto se kor i st at dovol no to~ni empi r i ski
obr asci .















Sl . 10(1) Kapi l ar no vpi vawe na voda
vi si na na
kapi l ar no
ka~ena voda
h
0
5sm
H
F
30
Kapi l arnoto vpi vawe voda u
kap
se opredel uva kako odnos na
kol i ~estvoto voda, koe se nao|a vo pori te i prazni ni te na del ot od
materi jal ot nad ni voto na vodata, i masata na materi jal ot vo suva
sostojba m
0
.
100
0
. .
.
=
m
m
u
v v k
kap
[%]
kade e: m
k.v.v
-masa na kapi l arno vpi enata voda koja se dobi va kako r azl i ka
na masat a na vodozasai tenata pr oba m
0V
i zbi r ot na masata na suvi ot
pr i mer ok m
0
i masat a na vpi enat a voda vo potopeni ot del m
v.v.p.d
:
m
k.v.v
= m
0V
- (m
0
+ m
v.v.p.d
)
Masat a na vpi enat a voda vo pot openi ot del od pr i mer okot so vi so~i na h
0
se
dobi va pr eku i zr azot za vpi vawet o na voda po vol umen
u
V
m
u
h
v
vol
= = 100
0
.

kako:
m
v.v.p.d
= u V
h0
Kone~no, i zr azot za za kapi l ar no vpi vawe na voda go dobi va obl i kot:
(%) 100
) (
0
0 0
0
m
u V m m
u
h V
kap
+
=
kade e:
m
0V
- masa na vodozasi tenat a pr oba, kg ;
m
0
- masa na mater i jal ot na supstanci jat a, kg;
V
h0 =
0
2
4
h
D

- vol umen na potopeni ot del od pr i mer okot so vi si na h
0
, vo
m
3
;
- vol umenska masa na mat er i jal ot, vo kg/m
3
i
u - vpi vawe na voda po masa na mater i jal ot, vo %.
Kapi l ar noto vpi vawe na voda mo` e da se i zr azi i kako pr ocentual en
odnos pome|u vi so~i nata h na koja se i zdi ga kapi l ar no vpi enat a voda i
vi so~i nat a na pr i mer oci t e H, odnosno spor ed obr azecot:
(%) 100
H
h
u
kap
=
Koga se kor i sti met odat a na kapi l ar noto ka~uvawe, mo` e da se vospos-
tavi i f unkci onal nata zavi snost pome|u vi si nat a na ka~uvawe h i vr emet o
na kontakt ot na mat er i jal ot so vodat a t. Zar adi ova mo` e da se pr etpost avi
deka kol i ~i nat a na vpi enata voda e h F c Q
V
= . So i zedna~uvawe na ovoj
i zr az so i zr azot (1) t F k Q
V
= }e se dobi e:
h F c Q
V
= = t F k t k t
c
k
h
0
= =
31
kade par amet ar ot k e koef i ci ent na kapi l ar nost i mo` e da se pr esmet a so
i zr azot (1)
t F
Q
k
V
= ; Q
V
=m
0V
-m
0

t F
m m
k
V

=
0 0

dodeka k
0
mo` e da se odr edi i so di r ektno mer ewe na vi si nata na ka~uvawe
na vodata, t.e. vr z osnova na i zr azot:
t
h
k
0
=
kade t e vremeto mereno od momentot na potopuvawe na pri merokot vo
voda do momentot koga toa ja posti gnal o postojanata masa m
0V
.
4.4 Vodozasi tenost - apsol utno vpi vawe na voda
Vpi vaweto na vodat a zavi si od pove}e f aktor i kako {to se: vr emet o i
post apkata na pot opuvawet o, kapi l ar ni te ef ekt i , t emper atur at a na
mater i jal ot i vodata, pr i ti sokot pod koj se vr {i nat opuvawet o i dr ugo.
Apsol ut not o vpi vawe na voda se opr edel uva eksper i ment al no za sekoj
mater i jal pooddel no. So cel da se post i gnat {to e mo` no pogol emi
vr ednost i na vpi vawet o na voda do potpol no vodozasi tuvawe, ponekoga{
materi jal ot zaedno so vodata se stava vo vakum, i l i , zaedno so vodat a se
zagr eva do vr i ewe na vodata vo tr aewe od 2 ~asa i pot oa taka potopeni te
pr obi vo nar edni t e 24 ~asa da se ost avaat da se ol adat.
Ako posl e ovi e i l i sl i ~ni tr etmani se pr esmet a vpi vawet o na voda se
dobi va vodozasi tenosta u
P
{to pretstavuva sposobnost na materi jal ot,
pod speci jal ni usl ovi , da go i spol ni so voda cel i ot vol umen na
otvoreni te pori .
Vodozasi tenosta mo` e da se i zr azi vo odnos na masat a i l i vo odnos na
vol umenot na pr obat a vo suva sost ojba.
Vodozasi tenosta vo odnos na masa u
P
pr etstavuva masa na vpi enat a
voda na edi ni ca masa na pr i mer okot vo suva sostojba, i zr azena vo pr ocent i :
(%) 100
0
m
m
u
V
P
= (%) 100
0
0
m
m m
u
VZ
P

=
kade {to e: m
V
= m
VZ
m
0
- masata na vpi enata voda,
m
VZ
masa na vodozasi tenata proba,
m
0
- masa na pri merokot vo suva sostojba
Na sl i ~en na~i n, vol umenska vodozasi tenost u
PV
se i zr azuva kako masa
na vpi enata voda na edi ni ca vol umen na suvi ot mater i jal :
(%) 100
V
m
u
V
PV
= (%) 100
0
V
m m
u
VZ
PV

=

32
Speci jal ni te usl ovi pr i koi se post i gnuva apsol utno vpi vawe na vodat a
ne mo` at da se sl u~at vo r eal noi usl ovi pr i ekspl oat aci ja na zgr adi t e i
dr ugi t e i n` ener ski objekti , no ovoj par amet ar dava jasna pretstava za
vol umenot na otvoreni te pori , bi dej}i vol umenskata vodozasi tenost e
ednakva na otvorenata poroznost na materi jal ot, odnosno:
u
PV
=p
0
.
Zatoa, dobi enata vr ednost na vodozasi tenosta pr etst avuva maksi mal na
vr ednost na vpi vawet o na voda za por ozni ot mater i jal , pr i toa vodej}i
smetka deka vpi vaweto na voda u dava pr etst ava za vol umenot na por i t e koi
se i spol nuvaat so voda pr i nor mal ni usl ovi .
Odnosot pome|u vpi vaweto na vodata u i vodozasi tenosta u
P
go
pr etstavuva takanar e~eni ot koef i ci ent na vodozasi tenost k
u

P
u
u
u
k =
koj pr etst avuva stepen na zapol nuvawe na otvor eni t e por i so voda pr i
nor mal ni usl ovi .
Ako vr ednosta na k
u
=0,8 t oa zna~i deka 80% od ot vor eni te por i na
mater i jal ot pr i nor mal ni usl ovi se i spol net i so voda, a 20% od ni v se
sl obodni , odnosno nei spol neti so voda.
Koef i ci entot na vodozasi tenost k
u
, ponekoga{, se def i ni r a kako
odnos na vol umenskoto vpi vawe na voda u
VOL
i por oznost a p, odnosno:
p
u
k
VOL
u
=
Vaka dobi enata vr ednost mo` e da se menuva vo gr ani ci te 0 k
u
1. I t oa,
vr ednost a k
u
=0 koga si t e por i vo mater i jal ot se zat vor eni , dodeka pak za
vr ednost k
u
=1 si te por i se ot vor eni , odnosno vol umenskot o vpi vawe na voda
e i dent i ~no so otvor enata por oznost, u
VOL
=p
0
.
4.5 Vl a` nost na materi jal ot
Vl a` nost na mater i jal ot e onaa kol i ~i na na voda koja{to toj ja sodr ` i
vo sebe (vo pr azni ni te i {upl i ni te na povr {i nat a), pod opr edel eni usl ovi .
Taka, i ma pr i r odna vl a` nost, pr ose~na godi {na vl a` nost, hi gr oskopna
vl a` nost i dr ugo. Vo pr akti kata naj~est o se pr i menuvaat poi mi te za
apsol utna vl a` nost i rel ati vna vl a` nost.
Apsol utnata vl a` nost H
a
mo` e da se opr edel i so mer ewe na masat a na
vl a` nat a pr oba m
0V
i masata na suvata pr oba m
0
, t.e. kako odnos na masat a na
vodata sodr ` ana vo pr azni ni te m
V
=m
0V
-m
0
i masata na mater i jal ot vo suva
sostojba m
0
:
(%) 100
0
m
m
H
V
a
= (%) 100
0
0 0
m
m m
H
V
a

=
Vl a` nost a na mat er i jal ot negat i vno vl i jae na r edi ca negovi svojst va,
pr i mer no na jakost a, sposobnost a za i zol aci ja od topl i na i dr ugo. Pr omenat a
na vl a` nost a pr edi zvi kuva l i ni ski i vol umenski def or maci i kaj dr vot o,
33
bet onot i dr ugi t e por ozni gr ade` ni mater i jal i . Ova nal o` uva vo nekoi
sl u~ai da se pr evzemat mer ki za za{ti t a na mater i jal i t e od vl aga, a ako t oa
e nevozmo` no t oga{ tr eba da se vodi smetka za vl i jani et o na vl a` nost a vr z
svojst vata na mat er i jal ot.
Rel ati vnata vl a` nost na mat er i jal ot H
r
pr etstavuva odnos na masat a
na vodata sodr ` ana vo pr azni ni te na mater i jal ot m
V
=m
0V
-m
0
i masata na
vl a` nat a pr oba na mater i jal ot m
0V
:
(%) 100
0
0 0
V
V
r
m
m m
H

=
Vr skat a pome|u apsol utnat a i r el ati vnat a vl a` nost e def i ni r ana na
sl edni ot na~i n:
v
v
v
v
a
r
m
m
m
m m
m
m m
H
H
0
0
0
0 0
0
0 0
100
100
=

=
a
a
a
V
r
H
H
H
m
m
H
1 , 0 1

0
0
+
= =
4.6 Otpornost na dejstvo na voda - koef i ci ent na razmeknuvawe
Otpornosta na nekoj materi jal sprema dejstvoto na vodata e osobi na
koja ja karakteri zi ra sposobnosta na materi jal ot da ja so~uva jakosta
pri navl a` nuvawe.
Kvant i t ati vni ot par amet ar so koj se opr edel uva otpor nosta na voda e
koef i ci entot na razmeknuvawe K
r
{to pr etstavuva odnos me|u jakosta na
pri ti sok na materi jal ot zasi ten so voda
ZV
i jakosta na pri ti sok na
suvi ot materi jal
S
:
s
V Z
r
K

=
Ovoj par ametar e od posebna va` nost za mater i jal i t e koi se kor i st at vo
konstr ukci i te i zl o` eni na povr emeno i l i postojano dejst vo na voda (br ani ,
mostovi , cevkovodi ). Taka na pr i mer , za da mo` e vo vakvi usl ovi da se
kor i st at r azni kar pest i mat er i jal i i l i betoni , ni vni ot koef i ci ent na
r azmeknuvawe ne smee da bi de pomal od 0,8. Od ovde pr oi zl eguva deka
otpor ni na dejst vo na voda se oni e gr ade` ni mater i jal i koi i maat
koef i ci ent K
r
> 0,8.
Vr ednost a na koef i ci ent ot na r azmeknuvawe var i r a vo gr ani ci te
1 K 0
r
. Za gl i na i za i zr abot ki od gi ps koi vpi l e voda, kako i za dr ugi
mnogu por ozni mat er i jal i K
r
=0, dodeka za apsol utno gust i te mater i jal i kako
{to se ~el i kot, stakl oto, gr ani t ot i dr ugi K
r
=1.




34
4.7 Vodopropustl i vost - koef i ci ent na f i l traci ja
Vodopropustl i vosta e osobi na na materi jal ot ni z svojata kapi l arno-
porozna struktura da propu{ta voda pod pri ti sok.
Ovaa osobi na e ednozna~no opr edel ena so koef i ci entot na f i l traci ja
K
f
, koj spor ed zakonot na Dar si
t
a
p
S K Q
f fv


=
e def i ni r an so sl ednat a r el aci ja:
t p S
a Q
K
fv
f

= (m/~as)
Spor ed ovoj i zr az sl eduva deka koef i ci entot na f i l traci ja K
f
e
ednakov na kol i ~i nata na voda Q
fv
vo m
3
koja za vreme od 1 ~as mi nuva
ni z el ement so debel i na a=1,0 m, so povr{i na S=1 m
2
, pri razl i ka na
hi drostati ~ki ot pri ti sok na dvete grani ~ni povr{i ni od p=1m voden
stol b.
Koef i ci ent ot na f i l tr aci ja i ma mnogu mal i vr ednosti (pr i mer no za
bet onot od 10
-7
10
-12
sm/sec) zar adi {to ne e pogodno i sti ot da se kor i st i kako
kr i ter i umza vodopr opustl i vost a na mat er i jal i t e.
4.8 Vodonepropustl i vost
Kako kr i ter i umpr i i zbor ot na mater i jal i t e podobni za i zveduvawe na
speci jal ni konst r ukci i , kako {to se hi dr oi zol aci i te, hi dr ot ehni ~ki t e
objekti , cevki i dr ., se kor i sti ni vnot o svojst vo na vodonepr opustl i vost.
Vodonepropustl i vosta e obr atno svojstvo od vodopr opustl i vost a i
pretstavuva sposobnost na materi jal ot pri odnapred def i ni ran
pri si sok ni z sebe da ne propu{ta voda.
Kako kri teri um za vodonepropustl i vosta na hi dr oi zol aci oni t e
mater i jal i e vr emeto za koe vodat a pr emi nuva ni z mater i jal ot pr i
opr edel en pr i ti sok. Ako se r aboti za bet onot t oga{ toa e maksi mal ni ot
pr i ti sok na vodat a vo MPa pr i koj vodata ne mi nuva ni z mater i jal ot.
Vodonepr opust l i vosta na mat er i jal ot e pogol ema ako negovata ot vor ena
por oznost e pomal a. Mat er i jal i t e koi se mnogu kompakt ni , po pr avi l o se
pr akt i ~no vodonepr opusl i vi . Zna~i vodonepr opustl i vost a ne zavi si t ol ku
od op{t i ot vol umen na por i te, kol ku od ni vni ot vi d i di menzi i . Kaj
mater i jal i t e so ot vor eni por i so mal i di menzi i vodonepr opustl i vost a e
mnogu pomal a otkol ku kaj mater i jal i te so povr zani por i so gol emi r azmer i
pr i ednakov vol umen na por i t e.
Vodonepr opust l i vosta se i spi tuva eksperi mental no na posebni
pr i mer oci so opr edel en obl i k i di menzi i vo zavi snost od vi dot na
mater i jal ot i so pri mena na to~no propi {ani postapki . Gl avno post ojat
dva vi da na postapki i toa: vodonepr opustl i vost pr i postojan pri ti sok i
post apka so pr omenl i v pr i ti sok so voda.
Koga se kor i sti postapkata so postojan pri ti sok pr obnoto tel o se
f i ksi r a na odr eden na~i n vo speci jal en apar at, Sl . 10 (a) i (b), i se zapti va
35
so i zbr an hi dr oi zol aci onen mat er i jal i (naj~esto si l i konski ki t), taka {t o
vodata mo` e da mi nuva edi nst veno ni z i spi tuvani ot mat er i jal .





Sl . 11. Eksper i ment al no i spi tuvawe na
vodonepr opustl i vost





.

Potoa mat er i jal ot se i zl o` uva hi dr ostati ~ki pr i ti sok so postojana
gol emi na. Vo ovoj sl u~aj, kako mer ka za vodonepr opustl i vosta se zema
vremeto od po~etokot na i spi tuvaweto do pojavata na prvata vodena
kapka na sproti vnata strana od pri merokot. Na vakov na~i n se i spi t i va
vodonepr opust l i vosta na }er ami di te.
4.9 Sobi rawe i babrewe
Sobi r awet o i babr eweto se vol umenski def or maci i koi se javuvaat
zar adi pr omena na vl a` nosta na mat er i jal ot.
Pod sobi rawe se podrazbi ra namal uvawe na l i nearni te di menzi i , a
so toa i na cel okupni ot vol umen na materi jal ot predi zvi kano od su{e-
we na materi jal ot.
Pr i su{eweto se namal uvaat sl oevi t e na vodat a koja gi opkr u` uva
~est i ~ki te na mater i jal ot. Toa pr edi zvi kuva zgol emuvawe na vnat r e{ni t e
kapi l ar ni si l i koi se str emat ~esti ~ki te na mat er i jal ot da gi pr i bl i ` at
edna kon dr uga.
Babreweto se javuva pri zgol emuvaweto na vl a` nosta na materi jal ot.
Toa e posl edi ca na zgol emuvaweto na sl oevi te na voda koja gi
opkru` uva ~esti ~ki te pri {to doa|a do namal uvawe na kapi l arni te
si l i koi dejstvuvaat vo masata na materi jal ot.
Nai zmeni ~noto su{ewe i vl a` newe na por ozni te mater i jal i pr edi zvi -
kuva postojano menuvawe na def or maci i t e na sobi r awe i babr ewe pr i {to se
pr edi zvi kuvaat napr egawa so pr omenl i v znak. Ovi e pove}ekr atni ci kl i ~ni
pr omeni posl e i zvesno vr eme usl ovuvaat namal uvawe na jakost a na
mater i jal ot, pojava na puknati ni koi go zabr zuvaat negovoto r azor uvawe.
Sposobnosta na materi jal ot vo prodol ` en vremenski peri od da
i zdr` i mnogukratno peri odi ~no navl a` nuvawe i i su{uvawe bez
zna~i tel ni def ormaci i i zaguba na jakosta ja karakteri zi ra negovata
dol gotrajnost vo procesot na ekspl oataci ja.
Za i l ustr aci ja,podol u se dadeni vr ednosti t e za sobi raweto za nekoi
karakteri sti ~ni materi jal i koi ~esto se kor i stat vo gr ade` ni {t vot o:
1. dr vo (nor mal no na vl aknat a)
'
m / mm 100 30 ;
2. tul a (gl i nesta)
'
m / mm 1 , 0 03 , 0 ;
3. gr ani t
'
m / mm 06 , 0 02 , 0 ;
4. mal ter i
'
m / mm 1 5 , 0 ;
p1
p2
p=p
1
-p
2

a

29
5. obi ~en beton
'
m / mm 7 , 0 3 , 0 .
Sobi r awet o i babr ewet o na mater i jal ot se javuva samo vo sl u~aj koga vo
mater i jal i t e postojat kapi l ar ni por i . Koga vo str uktur at a na mater i jal ot se
pr edomi nant ni kr upni t e por i t oga{ pr i i spar uvawet o na vodata ne se javuva
pr omena na r astojani jat a me|u ~est i ~ki te na mat er i jal ot, {to zna~i deka
nema da dojde do pojava na vol umenskai def or maci i .
























30
5. Odnesuvawe na materi jal i te na dejstvo na topl i na -
termotehni ~ki svojstva

Ter motehni ~ki t e svojstva na mat er i jal i te koi se pr i menuvaat vo gr ade` -
ni {t vot o go kar akt er i zi r aat ni vnot o odnesuvawe pr i f i zi ~ki te pr ocesi
svr zani so dejstvot o na topl i na. Poznat o e deka pr akt i ~no nepost oi gr ade-
` en mat er i jal koj vo pomal a i l i pogol ema mer ka ne e ~uvst vi t el en na
pr omenat a na temper atur at a na sr edi nat a vo koja se nao|a vo tekot na
ekspl oat aci jata. Za ova, sekako, tr eba da se vodi smet ka, posebno koga se
saka da se dobi e tr aen objekt koj pr ed se bi odgovar al na namenat a za koja e
i zgr aden.
Me|u mnogut e osobenost i na gr ade` ni t e mat er i jal i spr ema dejstvo na
topl i na sekako va` no mesto zavzemaat nekol kut e navedeni vo nar edni t e
podt o~ki od ova pogl avi e.
5.1. Temperaturni i l i termi ~ki di l ataci i - def ormaci i

Temper atur nata i l i ter mi ~kata di l ataci ja e sposobnost na mater i jal ot
pod dejst vo na t emper atur a da gi menuva svoi te di menzi i , bi l o da e toa so
ni vno zgol emuvawe-{i r ewe i l i namal uvawe-sobi r awe. Do promena na
di menzi i te kaj cvrsti te materi jal i doa|a zaradi promena vo
i ntenzi tetot na osci l aci i te na atomi te, joni te i l i mol ekul i te
(osnovni te strukturni konsti tuti vni el ementi na cvrsti te tel a) vo
ramki te na ni vnata staci onarna, odnosno ramnote` na pol o` ba, pod
dejstvo na promena na temperaturata. Ovaa pr omena vo i nt enzi t etot na
osci l aci i t e vsu{nost pr edi zvi kuva i zgol emuvawe i l i namal uvawe na
r ast ojani jata me|u atomi t e, joni te i mol ekul i t e, taka {to kako makr o
posl edi ca na ovi e mi kr opr omeni doa|a do {i r ewe, odnosno sobi r awe na
mater i jal ot.
Temper atur noto {i r ewe se kar akter i zi r a so koef i ci entot na
l i nearnoto {i rewe
t
koj poka` uva za kol ku }e se promenat di menzi i te
na posmatranoto tel o pri promena na temperaturata za 1C.
) T 1 (
0 t
+ =

kade e:

0
- koef i ci ent na l i nearno {i rewe na temperatura od 0C;
- f aktor ~i ja vr ednost zavi si od vi dot na materi jal ot;
T - temperatura (
0
C).









31
5.1.1. Li nearno temperaturno {i rewe

Ako stap so dol ` i na L
0
, koj na edni ot kr aj e vkl e{ten a na dr ugi ot kr aj
sl obodno l e` i na podvi ` en ci l i nder , se zagr ee od temper atur a T
1
do
temper atur a T
2
, t oga{ negovata dol ` i na }e se pr omeni i }e dobi e vr ednost
L, Sl .12.
Zna~i , pr i pr omena na t emper atur at a od T =T
2
-T
1
(C), doa|a do vkupna
pr omena na dol ` i nata na st apot za L=L-L
0
. So mer ewe na ovi e i zdol ` uvawa
pr i zagr evawa na r azl i ~ni temper atur i i na el ement i so r azl i ~ni dol ` i ni ,
eksper i ment al no e utvr deno deka i zdol ` uvawat a, zar adi pr omena na tempe-
r atur at a pr i ekspl oataci ja na gr ade` ni te konst r ukci i , e pr opor ci onal no na
pr vobi tnata dol ` i na na stapot L
0
i t emper atur nata r azl i ka T:
L
(t)
=
t
L
o
T
Koef i ci entot na l i nearno {i rewe za r azl i ~ni mat er i jal i i ma
r azl i ~ni vr ednost i i pretstavuva promena na edi ni ca dol ` i na na nekoj
materi jal pri temperaturna razl i ka T od 1C, odnosno toa e di l ataci ja
na mater i jal ot pr i pr omena na temper atur ata za 1C:

T L
L
t
t

0
) (

T
t
t

=








Sl . 12 Pri kaz na l i nearno
temperaturno {i rewe

Tab. 2. Koef i ci ent na l i nearno {i rewe
t

Mater i jal

t
10
-6

Al umi ni um 23,8
Bakar 16,8
Beton 10-12
Cement en mal ter 10-12
^el i k 10-12
Dr vo (po dol ` i na na
vl aknot o)
25-30
Gr ani t 8,1
@el ezo 11-12
Kal ci t 25
Var ovni k 4-8
Mer mer 5-10
Tul a (pol na) 4,5
Por cel an 2-3,5
Kaj sl o` eni te gr ade` ni mat er i jal i kako {to e bet onot, koef i ci entot na
l i near no {i r ewe zavi si pr ed se od vr ednost a na ovoj f i zi ~ki par ametar za
onoj mat er i jal koj {to e najmnogu zast apen, a t oa e agr egatot . Vo Tabel a 3, se
pr ezent i r ani podat oci za ovoj koef i ci ent za betonot vo zavi snost od vi dot,
odnosno pot ekl ot o na agr egat ot.
Koef i ci ent na l i near no {i r ewe za
bet onot i ~el i kot e
t
=(10 12)10
-6
, za epok-
si tnata smol a
t
=8010
-6
, za el ast i f i ci -
r ani ot pol i vi ni l hl or i d
t
= 15010
-6
, dodeka
za dr ugi te pova` ni mater i jal i toj e daden
vo podatoci te vo Tabel a 2.
L
L
0
L
32
Tab. 3
t
za beton od razl i ~en
agregat
Vi d na agregat
t
10
-6

Kvar cen 11,9
Peso~en 11,7
Gr ani t 9,5
Bazal t 8,6
Var ovni k 6,8
Dr obena tul a 4,5

5.1.2. Temperaturni def ormaci i na povr{i ni

Koga r azni vi dovi na pl o~i , kaj koi edna di menzi ja - debel i nata e znat no
pomal a od ostanati t e dve, se i zl o` eni na topl i na, odnosno na temper atur ni
r azl i ki T toga{ stanuva zbor za t emper atur no {i r ewe na povr {i ni .
Ako pl o~a so di menzi i a
0
i b
0
se zagr ee od temper atur a T
1
na temper atur a
T
2
toga{ i nejzi ni t e di menzi i }e se pr omenat, odnosno }e bi dat a i b. Toga{,
pr omenat a na di menzi i te zar adi temper atur nat a r azl i ka T=T
2
-T
1
}e
i znesuva:
) T 1 ( a T a a a
t 0 0 t 0
+ = + =
) 1 (
0 0 0
T b T b b b
t t
+ = + =
taka {to pr vobi t nat a povr {i na S
0
=a
0
b
0
}e se pr omeni vo S=ab:
2
0 0
) 1 ( T b a S
t
+ =
Ako vo r azvi eni ot i zr az za kvadr at ot na bi nomot vo zagr adat a se
zanemar at si te gol emi ni od vt or r ed toga{ mo` e da se usvoi deka e:

t t
2 = ( ) 2 1 (
2 2
0
T T S S
t t
+ + = )
odnosno povr {i nata S mo` e da se def i ni r a so i zr azot:
t t
S S T S S + = + =
0 0
) 1 (
Od ode sl eduva deka pr omenat a na povr {i nata e:
T S S
t t
=
0

kade {to pooddel ni te ~l enovi se:
S
t
- povr{i nska temperaturna def ormaci ja;
S
0
- po~etna povr{i na na materi jal ot vo m
2
;
- temperaturna razl i ka vo (C), T=T
2
-T
1
;

t
- temperaturen koef i ci ent na povr{i nskoto {i rewe, i
pr i bl i ` no mo` e da se zeme deka i ma dva pati pogol ema
vr ednost od koef i ci ent na l i near noto {i r ewe.
I naku, temperaturni ot koef i ci ent
t
pretstavuva promena na edi ni ca
povr{i na na materi jal ot pri temperaturna razl i ka od 1C:
33
T S
S
t
t

0
) (
;
T
t
S
t

=
) (

;

5.1.3 Temperaturni def ormaci i na vol umen-tel o

Sl i ~no kako i vo pr ethodnat a t o~ka, ako so V
0
se ozna~i vol umenot na
pr obnoto t el o na nekoj cvr st mater i jal so pr avi l en geometr i ski obl i k so
str ani a
0
, b
0
i c
0
pr i temper atur a T
1
, a so V vol umenot na i stoto t el o pr i
temper atur a T
2
> T
1
koga st r ani t e a, b i c se zgol emuvaat, t oga{ pr omenata na
vol umenot V mo` e da se def i ni r a so r el aci jata:
t t
V V T V V + = + =
0 0
) 1 (
kade {to e:
V
t
- vol umenska temperaturnata def ormaci ja;
V
0
= a
0
b
0
c
0
- prvobi ten vol umen na materi jal ot na temperatura T
1
;
V= a

b

c

- vol umen na mat er i jal ot pr i t emper atur na r azl i ka T=T
2
-T
1
(C).

3
t 0 0 0
) T 1 ( c b a c b a V + = =
So zanemar uvawe na mal i t e gol emi ni od vtor i t r et r ed pr i r azvi vawe
na bi nomot
3
t
) T 1 ( + , se usvojuvawe deka:
t t
3 =

t
- temperaturen koef i ci ent na vol umensko {i rewe, koj {to e ednakov na
pr omenat a na edi ni ca vol umen na mater i jal ot pr i temper atur na
r azl i ka od 1 C.
Kone~no se doa|a do zakl u~ok deka termi ~ki ot koef i ci ent na vol umen-
skoto {i rewe e pri bl i ` no ednakov na trostrukata vrednost na termi ~-
ki ot koef i ci ent na l i nearno {i rewe na materi jal ot od koj e i zraboten
pri merokot.
Ovde posebno tr eba da se nagl asi deka spomenati t e r el aci i mo` e da se
kor i st at samo vo sl u~aj koga se r abot i za i zotr open mat er i jal koj i ma
ednakvi f i zi ~ki osobi ni vo si t e pr avci . Toa e sl u~aj so amorf ni te
materi jal i (na pr i mer st akl ot o) i kri stal ni te materi jal i koi
kr i stal i zi r aat vo kubna kr i stal na r e{etka (pr i mer pogol embr oj met al i ).
Vo si te ostanati sl u~ai (koi se mnogu br ojni kaj gr ade` ni te mater i jal i )
f i zi ~ki te osobi ni , a so toa i temperaturnoto {i rewe e razl i ~no vo
razl i ~ni pravci . Ova zna~i deka takvi te, ani zotropni materi jal i , i maat
razl i ~ni koef i ci enti na l i nearnoto {i rewe vo razl i ~ni pravci .
Pr i mer no:
vo pr avecot a: T a a
a
=
0 0
;
vo pr avecot b: T b b
0 b 0
= ;
vo pr avecot c: T c c
0 c 0
= .
34
Bi dej}i po~et ni ot vol umen e V
0
=a
0
b
0
c
0
, posl e temper atur nata pr omena
vol umenot i ma vr ednost:
t c b a
V V T T T V V + = + + + =
0 0
) 1 )( 1 )( 1 (
kade e: T V V
0
'
t t
=
i l i :
c b a t
+ + =
'

Pr i pr omena na temper atur at a, doa|a i do pojava na gor e navedeni t e
def or maci i koi pr i stati ~ki neopr edel eni te konst r ukci i pr edi zvi kuvaat i
soodvetni napr egawa. Za da ne dojde do pukawe na konst r ukci i t e, ti e se
del at na pove}e del ovi so pomo{ na di l ataci oni f ugi so {t o se ovozmo` uva
nepr e~eno di l at i r awe na i sti t e. Pr i konstr ukci i i konst r ukti vni el ementi
sostaveni od pove}e mat er i jal i tr eba da se i ma pr edvi d gol emi nat a,
odnosno r azl i ~nat a vr ednost na koef i ci ent ot na l i near noto {i r ewe na
sekoj od ni v, bi dej}i vo vr ski te na spojot na ovi e mat er i jal i mo` no e da se
javat zna~i t el ni napr egawa.





























35
5.2 Prenesuvawe na topl i na

Poznat i se tri osnovni na~i ni za prenesuvawe na topl i na i toa:
(1) sproveduvawe i l i kondukci ja;
(2) me{awe i l i konvekci ja;
(3) zra~ewe i l i radi jaci ja.
Si te ovi e na~i ni na pr enesuvawe na topl i na mo` e da se javat i stovr e-
meno, so toa {to sekoga{ eden od ni v e pr edomi nanten.
Koga topl i nat a se pr enesuva so sproveduvawe i l i kondukci ja toga{
doa|a do pr enesuvawe na topl i nata od edno tel o na dr ugo bez zabel e` i tel no
dvi ` ewe na ~esti ~ki te od t el oto vo pr avecot na dvi ` ewe na t opl i nski ot
f l uks. Osnoven usl ov pr enesuvaweto na topl i na da se odvi va i skl u~i vo na
ovoj na~i n e t el at a, i l i del ovi od ni v, neposr edno da se dopi r aat.
Pr enesuvaweto na t opl i na so me{awe i l i konvekci ja se odvi va po pat
na dvi ` ewe na pooddel ni t e del ovi od tel at a (gasovi t e i l i t e~nosti t e)
zar adi t emper atur nata r azl i ka.
Zra~eweto i l i radi jaci jata pr etst avuva pr enesuvawe na topl i na od
edno t el o na dr ugo po pat na el ektr omagnet ni t al asi vo pr ostor ot me|u t i e
dve t el a. Zna~i , osnoven usl ov za vakov vi d na pr enesuvawe na t opl i na e
tel at a da ne se vo me|useben kont akt, t.e da ne se dopi r aat.
5.2.1 Sproveduvawe na topl i na
Sproveduvaweto na topl i na e osobi na na materi jal ot ni z sebe da
propu{ta staci onaren f l uks (protok) kako rezul tat na temperaturnata
razl i ka me|u dvete grani ~ni povr{i ni .
Spomenatat a osobi na na mater i jal ot se kar akt er i zi r a so koef i ci entot
na topl i nska sprovodl i vost . Ovoj koef i ci ent mo` e da se opr edel i vr z
osnova na anal i t i ~ki obl i k na Furi evi ot zakon,
) / ( / dx dT S dt dQ = ,
kade e:
Q- kol i ~estvo na topl i na
= dt / dQ - br zi na na pr enesuvawe na topl i nski pr ot ok, t.e. kol i ~i na na
topl i na koja se prenesuva od i l i na nekoj si stem vo
edi ni ca vreme;
dT/dx - pr omena na temper atur a vo zavi snost od r ast ojani et o na koe se
pr enesuva t opl i nat a;
S=A - povr{i na ni z koja se sproveduva topl i nski ot protok
znakot (-) na desnata str ana od r avenkata na F ur i evi ot zakon uka` uva na
toa deka t opl i nat a se pr enesuva od sr edi na so povi soka
temper atur e kon sr edi nata so poni skat a temper atur a.
Pr i staci onar not o pr enesuvawe na topl i na so spr oveduvawe i l i
tr ansmi si ja vo pr avecot na debel i nat a na el ementot (x-oskata) gusti nata na
36
topl i nski ot protok q se def i ni r a kako topl oten protok na edi ni ca
povr{i na:
q=
dt dA
dQ
dA
d

se nar ekuva u{te i speci f i ~en topl i nski f l uks i pr etst avuva kol i ~i na
na topl i na {to mi nuva ni z nekoja povr{i na za vrema od 1 ~as.
q=
t A
Q

......(1) a T q )/ ( = (W/m
2
)
kade e:
T= T
1
-T
2
- temperaturna razl i ka (C),
a=d - debel i na ni z koja se spr oveduva topl i nat a vo m;
Q - kol i ~estvo na topl i na, (J) (J- xul e kol i ~est vo na t opl i na
koe e pot r ebno za poka~uvawe na temper atur ata na 1 kg
voda pr i nor mal en atmosf er ski pr i ti sok, za 1C od
14,515,4C);
A=S - povr{i na na presekot normal en na pravecot na
sproveduvawe na topl i na, vo m
2
;
t - vremetraewe na eksperi mentot, (sec).
Spor ed F ur i evi ot zakon koef i ci entot na sproveduvawe na topl i na se
def i ni r a so i zr azot :
t T T A
a Q
) (

2 1

= [ ] ) C m /( W
Spor ed ova, koef i ci entot na sprovoduvawe na topl i na pretstavuva
kol i ~estvo na topl i na koe {to za edi ni ca vreme (1 sec) mi nuva ni z
sl ojot na nekoj materi jal so edi ni ~na debel i na od 1 m, normal no na
negovata edi ni ~na povr{i na 1 m
2
, pri temperaturna razl i ka T me|u
obete grani ~ni povr{i ni od 1 C.
Sprovoduvawe na topl i na na mat er i jal i t e zavi si od mnogu f akt or i
kako {t o se:
sostavot na materi jal ot i negovata struktura,
vol umenot i vi dot na pori te,
vl a` nosta i temperaturata pri koja {to se sproveduva
topl i nata.
Mater i jal i t e so sl o` en hemi ski sost av i maat pomal a topl i nska spr ovod-
l i vost ot kol ku oni e so pr ost, ednostaven hemi ski sost av.
Pr i ednakov hemi ski sost av mat er i jal i te so amorf na struktura i maat
pomal a topl i nska sprovodl i vost od mater i jal i t e so kr i stal na st r uktur a.
Pr i mer no, kvar cot vo kr i st al en vi d i ma koef i ci ent na topl i nska spr ovod-
l i vost =7 W/(mC), a vo amorf na sostojba =0,7 W/(mC).
37
Atomskata te` i na na el ement i te i ma obratno proporci onal no dejstvo
na topl i nskata sprovodl i vost na mat er i jal i te i toa, mat er i jal i te sosta-
veni od el ement i so pogol ema atomska te` i na i maat pomal koef i ci ent na
topl i nska spr ovodl i vost {to od dr uga str ana zna~i deka i maat pogol ema
topl i nska i zol aci ona sposobnost.
Od si te sr edi ni , ne smetaj}i go bezvozdu{ni ot pr ostor , najmal ata top-
l i nska sprovodl i vost i ma vozduhot, osobeno koga e zat vor en vo por i t e na
mater i jal ot, t.e. koga e so mal a podvi ` nost, =0,023 W/(mC). Por adi t aa
gol ema t er moi zol aci ona sposobnost, odnosno mal koef i ci ent na sprovod-
l i vost na topl i na, i maat mater i jal i t e so vi sok stepen na poroznost,
gol ema sodr` i na na zatvoreni pori so mal i di menzi i . Kaj por i te so go-
l emi di menzi i , kaj {upl i ni t e i por i te koi se me|usebe povr zani se javuva
dvi ` ewe na vozduhot vo ni v {t o usl ovuva i zgol emuvawe na spr ovodl i vost a
na t opl i na. Na pr i mer , e doka` ano deka pri t=0 C spr ovodl i vosta na
topl i na na vozduhot vo por i t e od 3 mm r e~i si e dva pat i pogol ema otkol ku
vo por i t e so pr e~ni k od 0,5 mm. Pr i temper atur a od 100 C ovoj odnos e 1: 3.
Eksperi mental noto opredel uvawe na koef i ci entot na topl i nskata
sprovodl i vost, naj~est o se vr {i na pr i mer oci vo vi d na pl o~a, spor ed
stadar dot MKS U. A2. 020, Sl . 13.
Osnoven el ement na ur edot koj se kor i st i e grejna pl o~a. Taa se zagr eva
so pomo{ na el ekt r i ~na ener gi ja pr edavaj}i mu na pr i mer okot opr edel eno
kol i ~est vo na topl i na. Gr ejnata pl o~a e vr amena so t.n. za{ti ten prsten.
Nad nea e post avena za{ti tna pl o~a. Za{ti t nata pl o~a i pr stenot se
zagr evaat so pomo{ na posebni kol a na el ekt r i ~na str uja Ni v-nat a
temper atur a, pr eku t er most ati , se odr ` uva za vr eme na i spi t uvawet o na i st o
ni vo kako i temper atur noto ni vo na gr ejnata pl o~a.
Na ovoj na~i n se spr e~uva gr ejnat a pl o~a da ja gubi topl i nat a od gor nat a
str ana i bo~no. Od dol nata str ana na pr i mer okot se post avuva r azl adna pl o-
~a ~i ja temper atur a za vr eme na mer eweto se odr ` uva na postojano
pr opi {ano ni sko ni vo so pomo{ na t er most at. I naku, dovol no ni skata
temper atur a vo ovaa pl o~a se post i gnuva so ci r kul aci ja na r azl adna te~nost.
So ovoj ur ed se obezbeduva l i near no spr oveduvawe na topl i na. I meno,
topl i nat a gener i r ana od gr ejnat a pl o~a mi nuva nor mal no ni z pr i mer okot do
r azl adnat a pl o~a bez da nastanat zagubi na topl i nat a od ni edna str ana.
Taka, cel okupni ot t opl oten pr otok sozdaden vo gr ejnata pl o~a mi nuva ni z
pr i mer okot. Vr ednosta na koef i ci ent ot na t opl i nskat a spr ovodl i vost, vo
r azgl eduvani ov sl u~aj se dobi va od di menzi i t e na pr i mer okot kako i vr z
osnova na i zmer eni te vr ednosti na pr otokot na topl i na i temper atur nat a
r azl i ka na dvet e spr oti vni povr {i ni na pr i mer okot.








Sl . 13 Di spozi ci ja na ur edot za mer ewe na koef i ci entot na spr ovoduvawe na topl i na
pri merok
za{ti tna pl o~a
topl i nski
f l uksometr
i
grejna
pl o~a
za{ti ten
prsten
mera~i na
temperatura
razl adna pl o~a
pl o~a
termoi zol aci onen
materi jal
a
b a
p
T
1
T
2
38
Za mat er i jal i koi se kor i stat za ter moi zol aci ja na cevkovodi
i spi tuvaweto na koef i ci ent ot na spr oveduvawe na t opl i na se vr {i spor ed
metodata na cevka, standar d MKS U. J 5. 020.
Pr ot okot na topl i na {to mi nuva ni z por ozen mater i jal del umno mi nuva
ni z cvr st at a f aza, del umno ni z por i t e i spol net i so vozduh. Znaej}i deka
koef i ci ent ot na spr ovodl i vost za vozduhot =0,023 W/(mC) e pr akt i ~no
pomal ot kol ku onoj kaj cvr st i te supst anci , se doa|a do zakl u~ok deka za
namal uvawe na topl i nskata spr ovodl i vost na mater i jal i te potr ebno e
zgol emuvawe na por oznost a.
Vo pr akti kata, mnogu ~est o, spr ovodl i vosta na topl i na se ocenuva vr z
osnova na vol umenskat a masa na mat er i jal ot. Gr af i ~kata pr ezent aci ja na
zavi snost a za pove}et o neor ganski mater i jal i e pr i ka` ana na Sl . 14.













Se zabel e` uva deka koef i ci ent ot na spr ovodl i vost na t opl i na r ast e so
zgol emuvaweto na vol umenskat a masa, {to zna~i deka zavi si obr atno
pr opr ci onal no od por oznost a, odnosno opa|a so zgol emuvawet o na i st ata.
Or i ent aci onata zavi snost me|u koef i ci ent ot na spr ovoduvawe na
topl i na i odnosot na vol umenskata masa na mat er i jal ot i speci f i ~nat a
masa na vodata
S,V
, (/
S,V
), e dadena so sl edni ot empi r i ski obr azec:
( ) 16 , 0 22 , 0 096 , 0 16 , 1
2
V , S
=
Koef i ci ent ot zavi si i od temperaturata. Ovaa zavi snost e def i ni r a-
na so empi r i ski ot obr azec {to va` i za t emper atur a do 100 C:
) T 005 , 0 1 (
0 T
+ =
kade {t o e:
T
- koef i ci ent na t opl i nska spr ovodl i vost pr i temper atur a T
(C);
0
- koef i ci ent na spr ovodl i vost na topl i na pr i T=0 C.
Sproveduvaweto na topl i na na mater i jal i t e se zgol emuva so porastot
na ni vnata vl a` nost, bi dej}i vodata, koja navl eguva vo pori te na
materi jal ot i go i st i snuva vozduhot od ni v, i ma koef i ci ent na topl i nska
provodl i vost 25 pati pogol emod vozduhot, odnosno
v
=0,85 W/(mC).
Zamr znuvaweto na vodat a vo por i te pr i donesuva za dopol ni tel no
zgol emuvawe na spr oveduvawet o na topl i na, zar adi toa {to koef i ci ent ot
na mr azot e 4 pati pogol emod t oj na vodata, odnosno
mraz
=3,4 W/(mC). Vo














Sl . 14 Zavi snost me| u vol umenskata masa i
koef i ci entot na topl i nska spr ovodl i vost: (1)
suv mater i jal ;(2) i (3)vl a` en (4) zasi ten so voda

0.5
1.5
1
2
2.5
250 1250 2250 1750 750
4
3
2
1 [kg/m
3
]
[w/1mC]
39
Tabel ata 4 se dadeni vr ednost i t e na koef i ci ent ot na topl i nska
spr ovodl i vost na r azni mat er i jal i koi se kor i stat vo gr ade` ni {t vot o.
Tab. 4 Koef i ci ent na sproveduvawe na topl i na za razl i ~ni materi jal i
Vi d na materi jal ot
Speci f i ~na
masa (kg/m
3
)
Koef i ci ent na
sproveduvawe na
topl i na (W/mC)
Pol na tul a (do 15% {upl i ni ) 1600 0,64
2500 2,53
2400 2,04
2200 1,51
Beton (agr egat od kar pesti
mater i jal i )
2000 1,16
800 0,35
Gasobeton
600 0,27
Var oven mal ter 1600 0,81
Pr odol ` en mal ter 1700 0,85
Cement en mal ter 2100 1,40
Ter moi zol aci onen mal ter 600 0,19
Pesok i si t en ~akal 1500-2000 1,16-1,74
Gr ani t i gnajs 2600-2800 3,5
Mer mer i dol omi t 2650-2850 2,3-3,5
Ker amzi t 400 0,22
^el i k 7800 58,5
Bakar 8900 380
Al umi ni um 2700 203
Pr ozor sko stakl o 2500 0,81
Voda (0C) 1000 0,55
Voda (20C) 0,59
Asf al t 2100 0,70
Guma 1000 0,16
PVC-f ol i ja 1200 0,19
Azbest-cement 1800 0,35
Penopl asti 15-50 Okol u 0,08
Dabovo dr vo 700-800 0,21
Bukovo dr vo 800 0,20
Bor ovo dr vo 500-600 0,14
Ker ami di 1900 0,99
Vozduh Okol u 0,025

















40
5.2.1.1 Spr oveduvawe na topl i na ni z ednosl oen yi d
So pr i mena na F ur i eovi ot zakon mo` e da se def i ni r a kol i ~estvot o na
topl i na {t o se spr oveduva ni z ednosl ojna pr egr ada zar adi r azl i kat a na
temper atur ata T= T
1
-T
2
na nejzi ni te gr ani ~ni povr {i ni , pr i {to e T
1
>T
2
.
Debel i nat a na pr egr adat a e d=a , i e i zvedena od mat er i jal so koef i ci ent
na spr oveduvawe na topl i na , Sl . 15.












Sl . 15. Sproveduvawe na topl i na ni z
ednosl oen yi d
Gusti nat a na topl i nski ot pr otok q, e potpol no def i ni r an so di f er enci -
jal nat a r avenka od pr v r ed
) dx / dT ( q = ; T
2
<T
1

koja se r e{ava so r azdvojuvawe na pr omenl i vi t e i i ntegr i r awe na i st ata za
zadadeni gr ani ~ni usl ovi :
dT dx
q
=

;

=
a T
dx
q
dT
1


C x
q
T + =

I ntegr aci onat a konstanta C se opr edel uva od gr ani ~ni t e ul ovi na
povr {i ni t e pome|u dvat a f l ui di , pr i {to se dobi va:
za x=0 T=T
1
; i nt egr aci onata konstanta C=T
1
;
za x=a T=T
2
;
1 2
T a
q
T + =

Od vtor i ot gr ani ~en usl ov se dobi va kone~nat a r el aci ja za gust i nat a na
topl i nski ot pr otok vo f unkci ja od temper atur nata r azl i ka i
kar akt er i sti ki te na pr egr adat a:
a
T T q

) (
2 1
= ..........(2)
Ako se spor edi ovaa r el aci ja (2) so r el aci jat a (1)
t S
Q
q = i se i zedna~at
desni t e str ani na i sti te

41

a
T T
t S
Q
) (

2 1
= ......(3)
e dobi va i zr azot za vkupna kol i ~i na na topl i na Q {to se pr enesuva so
spr oveduvawe ni z ednosl oen yi d:
) T T ( t S
a
Q
2 1

= .....(4)
5.2.1.2 Spr oveduvawe na topl i na ni z pove}esl oen yi d

Vo gr ade` ni {tvoto mnogu ~esto se i zveduvaat i yi dovi so pove}e sl oevi ,
pr i {to sekoj sl oj pr etst avuva poseben mater i al so soodvet na debel i na
i
a i
koef i ci ent na spr oveduvawe na topl i na
i
, Sl . 16.
Razl i kta na t emper atur ata na gr ani ~ni te povr {i ni me|u sekoi dva sl oja
usl ovuva kol i ~est voto na topl i na {to se pr enesuva so spr oveduvawe ni z
pooddel ni t e sl oevi na yi dnat a konst r ukci ja da bi de r azl i ~no i pot pol no
def i ni r ano so r el aci jat a (4).

Sl .. 16. Spr oveduvawe na topl i na ni z pove}esl oen yi d
za I sl oj: t S T T
a
Q ) (
1 2 1
1
1
1
=

;
za II sl oj: t S T T
a
Q ) (
2 3 2
2
2
2
=

;
za III sl oj: t S T T
a
Q ) (
3 4 3
3
3
3
=

;
za n-ti sl oj: t S T T
a
Q
n n n
n
n
n
) (
1
=

.......... (5)
Vkupnat a kol i ~i na na topl i na za cel i ot pove}esl oen yi d, i znesuva:

=
+
=
n
i
i i i
i
i
t S T T
a
Q
1
1
) (

......(6)
42
Ovi e i zvedeni r el aci i i maat zna~ajna pr i mena pr i pr esmetuvawet o na
spr oveduvawet o na topl i na ni z pooddel ni t e sl oevi na nekoja pr egr ada
i zr abot ena kako kombi naci ja od pove}e mat er i jal i , kako i pr i
opr edel uvawet o na pot r ebnat a debel i na na sekoj sl oj za r azl i ~na,
pr ethodno def i ni r ana t opl i nska spr ovodl i vost.

5.3. Otpor na propu{tena topl i na

Vkupnata propu{tena topl i na ni z pr i mer ok od nekoj mater i jal so
debel i na ( a ) i koef i ci ent na spr oveduvawe na topl i na

se pr etst avuva so
odnosot:
[ ] ) /(
2
C m W
a

= ......(7)
Koga topl i nski ot pr otok mi nuva ni z pove}e povr {i ni so r azl i ~ni kar ak-
ter i sti ki , Sl . 17, vkupnot o pr opu{tawe na topl i na so dovol na t o~nost
mo` e da se pr esmet a so i zr azot:

=
=

=
n
i
i
n
i
i i
S
S
1
1
(8)
koj vo r azvi ena f or ma go dobi va obl i kot:

... S S S
... S S S
3 2 1
3 3 2 2 1 1
+ + +
+ + +
= (9)
kade
1
,
2
,
3
e vkupno pr opu{tenata topl i na ni z pooddel ni t e del ovi na
posmat r ani ot el ement, dodeka S
1
, S
2
, S
3
se povr {i ni na ti e del ovi , Sl . 17..

















Reci pro~nata vrednost na parametarot se vi ka otpor na propu{tawe na
topl i na, i l i topl i nski otpor R =1/ i i ma di menzi ja (m
2
C)/W.

Sl .17 Si st emf or mi r an od nekol ku
r azl i ~ni mat er i jal i
43
R = [ ] W C m
a
/ ) (
1
2

(10)
Ako nekoj el ement od konst r ukci jat a e sost aven od pove}e r azl i ~ni
mater i jal i koi se nar edeni posl edovat el no eden pod dr ug, Sl .17 (a), toga{
topl i nski ot ot por se pr esmetuva zemaj}i gi pr edvi d debel i ni t e na
pooddel ni t e sl oevi a
i
kako i koef i ci enti te na topl i nska spr ovodl i vost na
mater i jal i t e vo sl oevi te
i
:
R =
n
n
n
i i
i
a a a a a

+ + + + = =

=
...
1
3
3
2
2
1
1
1
(11)
Ako del ovi te na el ement ot se postaveni eden pokr aj dr ug, Sl . 17 (b),
toga{ sr edni ot otpor na pr opu{tawe na topl i na se dobi va so pomo{ na
r el aci jata:

n n
p p p p + + + +
=
...
1 1
3 3 2 2 1 1
(12)
kade {t o e: !
1
, !
2
, ..., !
n
vkupno pr opu{tawe na t opl i na ni z pooddel ni te
del ovi na posmatr ani ot el ement, a p
1
, p
2
, ..., p
n
u~est vot o na pooddel ni te
del ovi vo odnos na vkupnat a povr {i na na pr egr adata.
5.4 Koef i ci ent na pomi nuvawe na topl i na
(MKS EN I SO 6946:1999)

Poseben sl u~aj na pr enesuvawe na topl i na pr etstavuva sl u~ajot koga
topl i nat a se pr enesuva so kombi naci ja na dvat a mehani zmi : mehani zmot na
kondukci ja i na konvekci ja, odnosno so spr veduvawe i me{awe.
Toa e sl u~aj koga r azgl eduvani ot el ement pr etst avuva nekoja pr egr adna
konstr ukci ja, yi d, vo vi st i nski usl ovi na opr edel ena sr edi na pr i {to tr eba
da se vodi smetka i za t emper atur ni te usl ovi na vnatr e{nat a i
nadvor e{nata st r ana na el ementot. Taka ova se sveduva na pr enesuvawe na
topl i na pome|u dva f l ui da pome|u sebe r azdel eni so ednosl oen yi d, Sl . 18.
.
Sl .18 [ emat ski pr i kaz na pr enesuvawe na topl i na
Vozduhot vnatr e vo pr ostor i jat a so t emper atur a T
i
=i, a i vozduhot so
nadvor e{na t emper atur a T
e
=
e
, zar adi t opl i nskata konvekci ja, odnosno
44
vet er ot e vo post ojano dvi ` ewe- str uewe. Povr {i nat a na yi dot neposr edno
go popr e~uva ova str uewe. Vozduhot koj posl abo str ui i ma pogol em
sposobnost na t opl i nska i zol aci ja otkol ku onoj {t o se dvi ` i pobr zo. Zatoa
zoni te so pospor o dvi ` ewe na vozduhot neposr edno pr ed povr {i nat a na
pr egr adat a dejatvuva kako t er moi zol azi ski sl oj. Vo ovoj sl u~aj t opl i nata se
pr enesuva so konvekci ja pr i {to nai duva na otpor na samat a povr {i na na
mater i jal ot koja{t o e vo kont akt so so vozduhot i l i dr uggas.
Povr{i nski ot otpor R
S
(m
2
K/W) e r eci br o~na vr ednost od
povr{i nski ot koef i ci ent na prenesuvawe na topl i na h = (
1
=
i
) =(
2
=
e
):

e i
S
h
R

1 1 1
= = = (13)
kade e:

e
Se
R

1
= - povr{i nski otpor na nadvore{nata strana

i
Si
R

1
= - povr{i nski otpor na vnatre{nata strana

Vr ednost i te na povr {i nski ot otpor se def i ni r ani vo standar dot vo
zavi snost od pr avecot i nasokata na topl i nski ot pr ot ok, Tab. 5,
Sl .19.

Sl .19 def i ni ci ja na verti kal en i hori zontal en topl i nski protok
Vo voj sl u~aj topl i nata ni z cvr st i ot mater i jal }e se pr enesuva so
spoveduvawe (kondukci ja/tr ansmi si ja), a dodeka ni z gasovi ti ot ({upl i ni te
i spol net i so vozduh) so me{awe. Ovaa r azmena na topl i na se kar akter i zi r a
so koef i ci ent na mi nuvawe na topl i na K=U i negovata reci pro~na
vrednost R=1/U koja se vi ka koef i ci ent na otporot na mi nuvawe na
topl i na.
Topl i nski ot otpor vo homogeni te sl oevi e def i ni r an so r el aci jat a
(10):

a
R = [ ] W C m / ) (
2

45
Vkupni ot otpor R se dobi va so super pozi ci ja na povr {i nski t e
topl i nski ot por i i t opl i nski ot otpor na homogeni t e sl oevi :

e i
Se Si
a
R R R R

1 1
+ + = + + = (14)
Spor ed novi ot st andar d MKS EN I SO 6946:1999 koef i ci entot na
mi nuvawe na topl i na nosi oznaka U i pr etst avuva topl i nski pr ot ok pr i
staci onar na sost ojba, podel en so povr {i nata i t emper atur nata r azl i ka me|u
medi umi t e od ednat a i dr ugat a str ana na si stemot:
S T T
U

=
) (
2 1
W/(m
2
K) (15)
Ako se r azgl eduva ednosl ojnat a pr egr ada na Sl .18, t oga{ topl i nski ot
pr otok mi nuva od f l ui dot so temper atur a T
1
(na pr i mer , vnat r e{ni ot vozduh)
na povr {i nat a na yi dot so t emper atur a T
z1
so me{awe pr i {to se sozdava
eden l ami nar en sl oj so koef i ci ent na pr emi nuvawe na topl i na
1
=
i
. Ni z
yi dot t opl i nata se pr enesuva so spr oveduvawe na spr oti vnata str ana od
yi dot kade po pat na me{awe so koef i ci ent na pr emi nuvawe
2
, pr emi nuva
od yi dot vo f l ui dot so t emper atur a T
2
({to pr etst avuva vozduh vo
nadvor e{nata pr ost or i ja).
Vo ovoj sl u~aj, kol i ~i nata na topl i na Q koja se pr enesuva ni z r amni ot
yi d za vr eme t, od pot opl i ot kon pol adni ot f l ui d, pr i postojana
temper atur na r azl i ka na dvata f l ui di dadena e so i zr azot:
) (
2 1
T T t S U Q = (16)
kade {to e U - koef i ci ent na mi nuvawe na topl i na.
Od ovaa r avenka mo` e da se sogl eda f i zi ~kot o zna~ewe ovoj koef i ci -
ent U:

=
C m
J
T T t S
Q
U
sec ) (
2
2 1
(17)
Po def i ni ci ja, par ametar ot U ja ozna~uva onaa kol i ~i na na topl i na
koja vo edi ni ca vreme (1 sec), premi nuva od potopl i ot kon pol adni ot
f l ui d, ni z yi d so povr{i na od 1 m
2
pri temperaturna razl i ka od 1C.
Se zabel e` uva, deka f or mal no gl edano, ovaa def i ni ci ja e i denti ~na
so onaa na vkupno propu{tenata topl i na obel e` na so =
a

.

a
U

= = (18)
Spor ed r el aci jata (2) gusti nata na topl i nski ot protok q mo` e da se
i zr azi vo f ukci ja od koef i ci entot na mi nuvawe natopl i na U na
pooddel ni t e sl oevi kako:
) (
) (
2 1
2 1
T T U
a
T T
q =

=

) (
2 1
T T U q
i i
= (19)
46
Od i zr azot (17) ako e pznat topl i nski ot pr otok mo` e da se opr edel i
koef i ci ent ot na mi nuvawe na topl i nani z i-ti ot sl oj od pr egr adat a, i l i
temper atur nar a r azl i ka T vo i sti ot:

2 1
T T
q
U
i
i

=
i
i
U
q
T T T = =
2 1
(20)
Ako pr i ova topl i nata se r azmenuva me|e dva f l ui da pome|u r amen yi d,
toga{ koef i ci entot na mi nuvawe na topl i na mo` e da se def i ni r a kako
reci bro~na vrednost od vkupni ot otpor:

e i
a a
R
U

1 1
1
1 1
1 1
2 1
+ +
=
+ +
= = (W/m
2
C) (21)
Reci pr o~nat a vr ednost na koef i ci ent ot na pr emi nuvawe na t opl i na
pr etstavuva otpor na mi nuvawe na topl i nata R:

2 1 2 1
1 1 1 1 a 1
K
1
R

= = (m
2
C/W) (22)
Koga topl i nat a {to se r azmenuva me|u dva f l ui di mi nuva ni z r amen
pove}esl oen el ement (pr i mer no yi d sostaven od sl oevi mal ter , bet on i
gi psena pl o~a),Sl .19, koj se sostoi od n sl oevi so debel i na a
1
, a
2
, ..., a
n
, i so
soodvetni koef i ci enti na sproveduvawe na topl i nata
i
, i=1, 2, 3, ..., n,
toga{ koef i ci entot na mi nuvawe na topl i na i ma vr ednost:
e
n
1 i i
i
i
1 a 1
1
K

=
(W/m
2
C)
Vkupni ot optpor na mi nuvawe na topl i na ni z pove}esl oen el ement R
pretstavuva suma na si te otpori na pomi nuvawe na topl i na:
e i e , n ,..., 2 , 1 , i j
j
1 1 1
R
K
1
R

= = =

=
(m
2
C/W)
i
1

e otpor na pr emi nuvawe na topl i na od mater i jal ot vo vnatr e{nat a

sr edi na;
e
1

e ot por na pr emi nuvawe na topl i na od mater i jal ot vo nadvor e{nat a

sr edi na. :
Ako vo pove}esl ojni ot el ement i ma i sl oevi od vozduh, t oga{ vkupni ot
otpor na mi nuvawe na topl i na ni z cel i ot konstr ukti ven si steme
e
n , V
j
j
i
1
R
a
1
R

+ +

=


47
kade R
V,n
=

1
pr esmetkovna vr ednost na ot por ot na pr emi nuvawe na topl i na
za vozdu{ni sl oevi dadeni vo ppavi l ni kot.
Od i zr azi t e (19) i (20) mo` e da se presmeta promenata na
temperaturata po debel i nata na pove}esl ojni ot el ement, ako se poznati
temperaturi te na vozduhot od obete strani na el ementot: T
i
(vnatre{na
strana) i T
e
(nadvore{na strana):
j
e i
j
R
R
T T
T

= q
a
) T T ( K
a
) T T (
R
1

a
j
j
e i
j
j
e i
j
j

q R q
a
T
j
j
j
j
= =

Temperaturata vo j-ti ot sl oj mo` e da se dobi e so postapno odzemawe na
temper atur ni t e r azl i ki T
j
od temper atur at a na pr ethodni ot sl oj.
















Pr i mer no, t emper at ur at a na gr ani ~nat a povr {i na od vnatr e{nat a str ana
na el ement ot }e bi de:
q
1
) T T (
R
1

1
T
e
e i
e
e

=
i i 1
T T T = ; q
1
) T T (
R
1

1
T
i
e i
i
i

=
dodeka temper atur i te na ost anati t e gr ani ~ni povr {i ni se:
1 1 2
T T T = q R q
a
T = =
1
1
1
1

2 2 3
T T T = q R q
a
T = =
2
2
2
2

..................

Sl ..19 Pr omena na temper at ur ata ni z
pove}esl oen yi d













48
n n 1 n
T T T =
+

e 1 n e
T T T =
+
;
e 1 n e
T T T =
+
; q
1
) T T (
R
1

1
T
e
e i
e
e

=
Vkupni ot otporot na mi nuvawe na topl i na R ni z pove}esl oen
el ement e:
e i e , n ,..., 2 , 1 , i j
j
1 1 1
R R
K
1

= = =

=
(m
2
C/W)
Dokol ku koef i ci ent ot U e pogol em, toga{ pr enosot na topl i na so mi nu-
vawe pome|u dva f l ui di r azdvoeni so ednosl oen i l i pove}esl oen yi d e po-
dobar , t aka {to toj si stem bi i mal l o{a i l i posl aba t er moi zol aci ska
sposobnost. Sekako ova vo gol ema mer a zavi si od koef i ci ent ot na
spr ovoduvawe na t opl i na na mat er i jal i t e koi se kombi ni r aat me|usebno, pr i
{to ne tr eba da se zabor avi daka mi r ni ot vozduh e i zvonr eden i zol at or .
Tokmu ova dopr i nesuva, vo f asadni t e obvi vki i dr ugi t e konst r ukt i vni
el ement i vo koi se upot r ebeni {upl i vi el ement i , (pr i mer no gr ade` na
ker ami ka, bet on i sl i ~no) da se posti gne sosema dobr a topl i nska
i zol i r anost. Ova e osobeno va` no za pr ostor i t e kade tr eba da se obezbedi
zagr evawe, kako {to se stanbeni t e objekt i , bol ni ci t e, f abr i ~ki t e hal i ,
spor tski t e objekt i , sal i t e za konf er enci i i dr .
Za da se obezbedi r aci onal na i ekonomi ~na gr adba, konstr ukti vni t e
el ement i -yi dovi te, me|ukat ni t e panel i i dr ., t r eba ter mi ~ki da se di menzi -
oni r aat taka {to }e obezbedat potpol na za{ti t a zavi sno od usl ovi t e na
opkr u` uvawet o. Spor ed sr ednata mi ni mal na godi {na t emper atur a t er i t o-
r i jat a na na{ata zemja e podel ena na tr i kl i matski zoni za koi spor ed
standar dot MKS U. J 5 660 i soodvet ni Pr avi l ni ci se pr eci zi r ani i
mi ni mal ni te usl ovi za topl i nska za{ti t a:
Gr ade` ni kl i matski zoni :
I zona so -12C (sr edna vr ednost od najni ski te godi {ni
temper atur i );
II-ra zona so -18C;
III -ra zona so -24C.
Koef i ci ent ot na pr emi nuvawe na t opl i na , (t.n. koef i ci ent na konvek-
ci ja), vo zavi snost od l okaci jat a na pr egr adata-yi dovi te i me|ukatni te kon-
str ukci i i znesuva:
(1) na vnat r e{ni t e povr {i ni na yi dovi vo zat vor eni pr ostor i i i za
pr egr adni yi dovi
i
=8;
(2) na vnatr e{ni t e me|ukat ni t e konstr ukci i -tavani :
- za nasoka na t opl ot ni ot f l uks nagor e
i
=8;
- za nasoka na t opl ot ni ot f l uks nadol u
i
=6;
(3) na nadvor e{ni t e povr {i ni na yi dovi te i me|ukat ni t e konstr ukci i :

e
=23
e
=20.
49
Ovi e par ametr i se def i ni r ani so Pr avi l ni kot za tehni ~ki t e mer ki i
usl ovi t e za topl i nska za{ti t a na zgr adi .
Spor ed def i ni ci jat a koef i ci entot na premi nuvawe na topl i na e
kol i ~i na na topl i na koja za eden ~as }e se i zmeni pome|u yi d so
povr{i na od 1m
2
i vozduhot koj ja dopi ra taa povr{i na ako razl i kata na
temperaturata me|u vozduhot vo prostori jata i povr{i nata na yi dot e
1C.




50










51
5.5 Topl i nski kapaci tet (MKS EN I SO 7345:1999)

Sposobnost na materi jal ot, pri negovoto zagrevawe da akumul i ra
odredena kol i ~i na na topl i na se vi ka kapaci tetot na topl i na.
Topl i nski ot kapaci tet se ocenuva vr z osnova na speci f i ~ni ot
topl i nski kapaci tet, odnosno so koef i ci entot na kapaci tetot na
topl i na c vo J/(kgC).
Za zagr evawe na nekoj mat er i jal so masa m(kg) od t emper atur a T
1
do T
2
vo
C, e neophodno da se opr edel i kol i ~estvo na topl i na Q vo J:
) T T ( m c Q
2 1
= (J)
od kade {t o sl eduva:
) T T ( m
Q
c
2 1

= (J/(kgC))
Koef i ci entot na kapaci tet na topl i na c i l i speci f i ~nata topl i na e
kol i ~estvoto na topl i na vo J (Xul i ), potrebna za da mo` e temperaturata
na masa od 1kg od nekoj materi jal da se zgol emi za 1C. Po def i ni ci ja
mernata edi ni ca na c e (J/(kgC)) i l i i l jada pati pogol ema edi ni ca
(KJ/(kgC))=10
3
(J/(kgC)).
Najgol emtopl i nski kapaci tet i ma vodata 4,2 KJ/(kgC). Kapaci tet ot na
topl i na na pr i r odni te i ve{ta~ki t e kar pest i mater i jal i (betoni te i dr .) se
dvi ` i vo gr ani ci te od 0,75 do 0,9 KJ/(kgC), t.e. okol u 5 pati pomal od toj na
vodata. Zar adi toa navl a` nuvawet o na mater i jal i t e pr i donesuva za zgol e-
muvawe na ni vni ot topl i nski kapaci tet . Or ganski t e mater i jal i i maat pogo-
l emi vr ednosti na koef i ci ent ot na topl i nski ot kapaci t et. I l ustr at i vno,
sr ednata vr ednost na c za dr vot o i znesuva 2,72 KJ/(kgC).
Koef i ci ent ot na kapaci tet ot na t opl i na se kor ost i za pr esmetuvawe na
temper atur nat a stabi l nost na podovi te i yi dovi t e, za opr edel uvawe na
temper atur ata na zagr evawe na mater i jal i te pr i r abota vo zi mski usl ovi
(bet on, gr ade` ni t e r ast vor i i dr ugo), kako i za pr esmetuvawe na pe~ki te.
Mater i jal i t e koi se kor i stat za i zveduvawe na yi dovi i podovi vo zgr adi t e
tr eba da mo` at vo sebe da akumul i r aat dovol na kol i ~i na na topl i na za da ja
zapazat post ojanat a temper atur a na vnat r e{nat a povr {i na na yi dovi t e neza-
vi sno od ni vot o na nadvor e{nata temper atur a i ner amnomer nosta vo zat o-
pl uvaweto na pr ost or i i t e. Za i zvedba na yi dovi i tavanski konst r ukci i na
stanbeni te i op{testveni t e zgr adi koi {to se zat opl uvaat, po` el no e da se
i zber at mat er i jal i so gol emkapaci t et na t opl i na i mal a spr ovodl i vost na
topl i na, a dodeka za podovi te - mater i jal so mal kapaci tet na topl i na.
Pogol emi ot koef i ci ent na kapaci tet ot na topl i na na vodat a vo spor edba
na dodat ni t e mater i jal i i cement ot, poka` uva deka pr i betoni r awet o na
ni ski temper atur i , zi mno vr eme, po opr avdano e da se zagr eva vodata ot kol -
ku dodatni t e mater i jal i (agr egat ot) i cement ot.





52
5.6 Koef i ci ent na sproveduvawe na temperatura
MKS EN I SO 7345:1999

Koef i ci ent ot na spr oveduvawe na temper atur a K
T
poka` uva so kakva
br zi na se i zr amnuva temper atur ata vo eden sl oj od mat er i jal ot. Toj zavi si
od koef i ci entot na spr oveduvawe na t opl i na vo W/m
2
C, od koef i ci ent ot
na topl i nski ot kapaci t et c, J/(kgC) i vol umenskata masa na mater i jal ot ,
kg/m
3
:
c
K
T

= (m
2
/h)
Koef i ci ent ot na spr oveduvawe na t emper atur a se kor i st i pr i opr edel u-
vawe na otpor nosta na dejst vo na po` ar na yi dovi t e, podovi t e, t avani t e i
dr ugi t e konst r ukti vni el ement i vo zgr adi te.

5.7 Termi ~ka stabi l nost

Ter mi ~kat a st abi l nost na mat er i jal i te e osobi na kaja {to e vo t esna
vr ska so ni vnat a homogenost i so gol emi nata na t er mi ~ki ot koef i ci ent na
l i near no {i r ewe
T
.
Materi jal ot e termi ~ki stabi l en ako vo i sti ot, posl e propi {ani ot
tretman, ne se javat puknati ni i l i drugi vi dovi razru{uvawa na
strukturata.
Zna~i ter mi ~kat a stabi l nost na mater i jal ot se ocenuva spor ed sost ojbat-
a vo koja se nao|a i sti ot posl e negovoto i zl o` uvawe na pove}ekr at ni ost r i
temper atur ni pr omeni . Ter mi ~kata st abi l nost na mater i jal i te se zgol emuva
so namal uvawe na
T
kako i so zgol emuvaweto na ni vnata homogenost. Kako
pr i mer mo` e da se navede kvar cnoto stakl o koe se odl i kuva so ni zok
ter mi ~ki koef i ci ent na l i near no {i r ewe
T
=510
-7
, pa zatoa negovat a
ter mi ~ka st abi l nost e vi soka.

5.8 Otpronost na dejstvo na po` ar

Sposobnosta na materi jal ot da se sproti stavi na kratkotrajnoto
dejstvo na vi soki te temperaturi nastanati pri po` ar se vi ka otpornost
na dejstvo na po` ar.
Pod poi mot vi soki temper atur i se podr azbi r aat oni e koi dosti gnuvaat
do 1000C. Dokol ku se r aboti za mater i jal i od koi se i zr aboteni konstr uk-
ci i te, toga{ ti e, posl e po` ar ot, tr eba vo cel ost da gi so~uvaat svoi te meha-
ni ~ki kar akter i sti ki . Na ovoj na~i n konstr ukci i te i ponat amu bi ja
zadr ` al e pr opi {anata nosi vi st i stabi l nost.
Otpornosta na materi jal i te na dejstvo na po` ar zavi si od stepenot
na sogorl i vosta na materi jal ot odnosno od negovata sposobnost za
zapal i vost i gorewe. Vo zavi snost od stepenot na sogor l i vost mate-
ri jal i te se del at na: sogorl i vi , te{kosogorl i vi i nesogorl i vi mate-
ri jal i .
Materi jal i te koi pri vi soki temperaturi i l i ogan gorat so otvoren
pl amen i l i tl eat i prodol ` uvaat da gorat i da tl eat i posl e
53
otstranuvaweto na pri ~i nata za ognot se vi kaat sogori vi materi jal i . Vo
ovaa gr upa mater i jal i spa|aat: dr vot o, pove}eto pl asti ~ni masi , bi tumenot ,
asf al ti t e, har i ja, boi i l akovi i dr ugi . Konstr ukci i te, i zgr adeni od takvi t e
mater i jal i , t r eba da se za{ti tuvaat od neposr ednoto dejstvo na ogan pr i
sostojba na po` ar . Za vakva za{ti t a se pr i menuvaat r azl i ~ni konst r ukt i vni
mer ki koi onevozmo` uvaat ognot di r ekt no da dejst vuva na mater i jal ot, i l i
se pr i menuvaat posebni za{ti tni pr epar ati , t.n. anti pi reni .
Te{kosogorl i vi materi jal i se oni e materi jal i , koi pri dejstvo na
vi soki temperaturi i l i ogan te{ko se vpl amnuvaat, tl eat i l i
jagl enusuvaat, odnosno oni e materi jal i koi se topat. Me|ut oa posl e
otstr anuvawet o na vakvot o dejstvo, t opeweto pr est anuva. Ova va` i za
asf al tbetonot, her akl i t ot, nekoi pl asti ~ni masi , dr vot o koe e za{ti t eno so
odr edeni pr epar ati i sl i ~no.
Nesogorl i vi te materi jal i ne se vpl amnuvaat (ne gor at so otvor en
pl amen), ne tl eat i ne se jagl eni suvaat pr i dejst vo na ogan i l i vi soki t em-
per atur i , odnosno t oa se mat er i jal i koi pod dejst vo na pl amenot ne sogo-
r uvaat, ne r eagi r aat so ki sl or odot, i l i ne se r aspa|aat i zdvojuvaj}i gasovi ti
mater i i . Nesogor l i vi mater i jal i se betonot, tul at a, ~el i kot i ` el ezoto,
stakl ot o, cement ot, gr ade` ni ot gi ps i dr ugi . Tr eba da se i st akne deka
nevpl amnuvawet o na ovi e mater i jal i ne zna~i deka t i e se stabi l ni pr i
usl ovi t e na vi soka temper atur a. Pod dejstvo na vi soki te temper atur i mo` e
da nast api hemi sko r azl o` uvawe (di soci jaci ja) na mat er i jal ot (mer mer ,
dol omi t, var ovni k). Kaj nekoi pol i mi ner al ni kar pi , kako {to e na pr i mer
gr ani otot, zar adi r azl i ~ni te t er mi ~ki koef i ci ent i na l i near not o {i r ewe
na pooddel ni t e mi ner al i , mo` e da se javat puknati ni i r azr u{uvawe, dodeka
pak dr ugi ve}e pr i t emper atur a od 600 C pr et r puvaat gol emi def or maci i na
mater i jal ot i zaguba na jakosta (na pr i mer metal i te, ~el i kot i ` el ezoto).
Vi soki t e temper atur i , i st o taka, pr edi zvi kuvaat dest r ukt i vni pr ocesi i vo
bet onot.
Spor ed toa ne post oi mat er i jal ni tu pak konst r ukci ja koi se post ojani
pod dol got r ajno dejstvo na vi soki t e temper atur i . Me|ut oa, f akt e, deka za
opr edel eni pot r ebi vozmo` no e da se pr i menat mater i jal i , koi }e bi dat
otpor ni na dejst vo na ti e vi soki temper atur i opr edel eno vr eme. So dr ugi
zbor ovi , vozmo` no e i potr ebno e da se najde i pr i menat mater i jal i koi }e
bi dat ot por ni na dejstvo na pl amenot, t.e. po` ar ot.
Tokmu ova e i pr i ~i nat a {to pod poi mot ot por nost na pooddel ni
mater i jal i na dejst vo na po` ar , se podr azbi r a vremeto koe materi jal ot
mo` e da go i zdr` i pod dejstvo na vi soki temperaturi i pl amen, a pri toa
da ne e potpol no uni {ten i l i pove}e o{teten. So dr ugi zbor ovi
otpor nosta na dejstvo na po` ar mo` e da se def i ni r a kako vr emenski per i od
vo koj opr edel en mater i jal , za vr eme na tr aewe na po` ar ot, odnosno na
di r ekt noto del uvawe na pl amenot i vi soki t e temper atur i .
Mater i jal i t e koi se i zl o` eni na dejst vo na po` ar , odnosno na pl amen i
zgol emeni temper atur i , postepeno po~nuvaat da se zagr evaat dodeka
eventual no ne se zapal at, da sogor at i l i da se stopat. Br zi nat a so koja
pooddel ni mater i jal i }e se zagr evaat zavi si pr ed se od ni vni ot topl i nski
kapaci tet i toa dokol ku topl i nski ot kapaci t et na nekoj mat er i jal e
pogol em, dot ol ku i mater i jal ot pospor o }e se zagr eva. Taka, na pr i mer ,
dr voto so t opl i nski kapaci tet od 2,5 KJ/(kgC) pobr zo }e se zagr ee od vodata
koja kako {to be{e napomnat o, i ma speci f i ~en topl i nski kapaci t et od 4,18
54
KJ/(kgC), i l i pak dvojno pospor o od cementni ot mater i jal (c=1,13 KJ/(kgC)),
i l i dur i {est pati pospor o od ` el ezoto koe i ma c=0,108 KJ/(kgC). Osven
speci f i ~ni ot topl i nski kapaci t et, otpor nosta na dejst vo na po` ar zavi si i
od kal or i ~nat a vr ednost na mat er i jal ot K
M
(J/kg). Taka mat er i jal i t e koi {t o
i maat pogol ema kal or i ~na vr ednost, davaat mnogu pogol ema vozmo` nost za
sogor uvawe i {i r ewe na po` ar ot posl e negovoto zapal uvawe. Pr i mer no,
dr voto i ma kal or i ~na vr ednost od 16,7 MJ/kg, a bi tumenski te pr oi zvodi i
pr eku 62,7 MJ/kg. Zemaj}i ja vo pr edvi d spomenatat a kal or i ~na vr ednost na
mater i jal ot e def i ni r an i poi mot za po` arnoto optovaruvawe (p
0
)
F
G K
p
M
0
=
{to pretstavuva vkupnata topl i na koja mo` e da se osl obodi pro
sogoruvawe na si te materi jal i koi mo` e da sogoruvaat vo ramki te na
edi ni ca povr{i na na edna grade` na konstrukci ja.
Vo gor nat a r el aci ja sekoj od par ametr i t e gi i ma sl ednoto zna~ewe:
p
0
- po` ar no opt ovar uvawe vo (J/m
2
);
K
M
- kal or i ~na vr ednost na mat er i jal ot (J/kg);
G - masa na mater i jal i te {to gor at (kg);
F - povr {i na na osnovat a na pr ost or ot (m
2
).
Vr z osnova na vr ednost i te na po` ar noto opt ovar uvawe, pooddel ni t e
zgr adi , konst r ukci i i l i pr ost or i se podel eni vo tr i gr upi i toa:
I grupa: p
0
<105.000 KJ/m
2
;
II grupa: 105.000<p
0
<210.000 MJ/m
2
;
III grupa: p
0
>210.000 MJ/m
2
.
Po pr avi l o, stanbeni te zgradi , kako i i ndustri ski te zgradi se gr adat
taka {to spor ed vr ednost a na po` ar noto optovar uvawe, spa|aat vo prvata
grupa.
Vo tekot na dejstvuvaweto na po` ar ot temper atur at a r aste so vr emet o na
tr aewe na po` ar ot, odnosno vr emet o na i zl o` uvawet o na mater i jal ot na
dejst vo na pl amenot i vi soki t e t emper atur i , Pr i t oa vr emetr aewet o na
po` ar ot zavi si od po` ar noto opt ovar uvawe, i l i po def i ni ci ja, od
kol i ~i nat a na sogor l i vi te mat er i i na edi ni ca povr {i na. Na toj na~i n, po
eksper i ment al en pat e ut vr dena zavi snosta na por astot na t emper atur ata od
vr emet o na del uvawe na po` ar ot. Edna od takvi t e zavi snosti dadena e na
Sl .20.
Stepenot na otpor nosta na mater i jal ot i konst r ukci i t e na dejst voto na
po` ar ~esto empi r i ski se del i na nekol ku kl asi , spr ema zavi snost a na
temper atur ata od vr emeto na po` ar ot t (Sl .20). Taka na pr i mer , yi d od
gr ade` na ker ami ka so debel i na a=0,11m i ma stepen na otpor nost A, so
debel i na 0,08m stepen na ot por nost B, so debel i na 0,05 m stepen na
otpor nost C, i l i bet on so debel i na 0,03 m stepen na otpor nost D, i t.n. (sl i ka
20).
Spor ed se u{te va` e~ki t e pr opi si , pod standar den po` ar se podr azbi r a
vr emenski ot per i od na del uvawe na pl amenot pr i koj se odvi va odr eden
por ast na t emper atur at a koj {to e pr ezenti r an vo Tabel a 8.









55
























Sl . 20 Funkci onal na zavi snost na temperaturata
a materi jal ot od vremeto na dejstvuvawe na po` arot


5.9 Postojanost na ogan - ognootpornost

Ognootpornosta pretstavuva sposobnost na materi jal ot, vo odreden
vremenski i nterval (duri i do godi na dena), da go i zdr` i dejstvoto na
vi soki te temperaturi , a pri toa da ne dojde do ni vno zapal uvawe,
topewe i l i def ormi rawe.
Ovaa osobi na se kar akter i zi r a so temper atur at a pr i koja pr i mer okot, so
pr opi {an obl i k i di menzi i , po~nuva da omeknuva, da se def or mi r a i sl i ~no.
Mater i jal i t e koi se odl i kuvaat so post ojanost na ogan nad 1580 C se vi kaat
ognopostojani i l i ognootporni mater i jal i . Vo gr ade` ni {tvot o mnogu r etko
se kor i st at ognoot por ni mater i jal i , no sepak e kor i sno da se poznavaat
bar emnekoi od ni v. Toa se t.n mater i jal i za obl o` uvawe na i ndustr i ski
pe~ki , kako {to se si l i kat a, {amotni te, magnezi tni t e, hr om-magnezi tni t e i
dr ugi ognoot por ni tul i .
Mater i jal i t e koi i zdr ` uvaat temper atur i od 1350 do 1580 C kako {t o se
ognoot por ni t e tul i , se te{ko topl i vi mater i jal i , a dodeka oni e koi
i zdr ` uvaat temper atur i pod 1350 C se l esno topl i vi mater i jal i .
Tr eba da se i stakne deka post ojanost a na ogan na gr ade` ni t e mater i jal i
e r azl i ~na. Nekoi od ni v se ognoot por ni me|utoa nekoi i ne se. Taka na
pr i mer , pr i r odni t e kar pesti mat er i jal i vo pr i nci p se ognoot por ni , osven
ako ne se var ovni ci (koi se r azl o` uvaat pod dejst vo na vi soki temper atur i )
i l i si l i kant i (pr i koi na povi soka temper atur a doa|a do f azna
tr ansf or maci ja na SiO
2
pr opr atena so pr omena na vol umenot, {to mo` e da
pr edi zvi ka r aspa|awe na mater i jal i ). Pesokot kako mat er i jal e ognoot por en,



Tabel a 8. Standarden po` ar.
Temperatura
T(C)
Vreme t
(min)
200 5
450 10
800 30
1000 60
1025 90
1050 120
1100 180
1150 240
1250 300


6 2 3 4 5
1.5
1 0
0.5
(t)
473
1073
873
673
1193
1133
1090
1473
1273
986
1029
925
T[C]
D
E
B C
56
me|ut oa ako se zagr ee betonot vo ~i j sostav se nao|a i sti ot, doa|a do
spomenati t e vol umenski pr omeni na SiO
2
, {to mo` e da dovede do r aspa|awe
na i st i ot. Met al i t e, gl avno se ognoot por ni , ama met al ni te konstr ukci i
i zl o` eni podol go vr eme na dejstvo na vi soki t e temper at ur i vi dl i vo se
def or mi r aat. Cementni ot mat er i jal i gr ade` nata ker ami ka se ognootpor ni
mater i jal i , dodeka pak var ovni ot mal ter , dr vot o i pogol em br oj na
pl ast i ~ni masi ne se post ojani na ogan.