PRAVCI VO TEORIJATA NA

MENAXMENTOT
Slika 2.1 Glavni teorii vo razvojot na
moderniot menaxment
 KLASI^NI TEORII ZA
MENAXMNET

TEORIJA ZA NAU^EN MENAXMNET

Prof. d – r Bobek [uklev 2.2.1

Slika 2.1 Fazi vo nau~niot menaxment

2.2.1
 Najva`niot pridones na scientific management na Taylor se
ogleda vo slednovo:

prvo, scientific management zna~itelno gi zgolemuva produktivnosta i

efikasnosta na proizvodstvoto vo fabrikite;

vtoro, scientific management voveduva sorabotka pome|u menaxerite i

rabotnicite;

treto, sistemot na nagraduvawe na par~e ednakvo gi nagraduva rabotnicite

za ista izvr{ena rabota;

~etvrto, voveduva nau~na analiza na rabotata;

petto, go odbele`uva po~etokot na mentalnata revolucija

Prof. d – r Bobek [uklev 2.2.1

Klasi~nata {kola e kritikuvana poradi:

prvo, maloto vnimanie {to im go posvetuva na faktorite na okru`uvaweto

i nivnoto vlijanie vrz pretprijatieto;

vtoro, Taylor gi prifa}a samo parite kako motivator, zapostavuvaj}i gi

odnosite vo rabotnata situacija i drugite faktori na motivacijata na
rabotnicite;

treto, toj gi ignorira razli~nite sociolo{ki i fiziolo{ki faktori svrzani so

rabotata; i

~etvrto, scientific management e kritikuvan poradi preteranoto

istaknuvawe na minatoto iskustvo.

Prof. d – r Bobek [uklev 2.2.1

 TEORIJA ZA
PROCESEN MENAXMENT

Prof. d – r Bobek [uklev 2.2.2

1.1
Pridonesot na Henri Fayol za unapreduvawe na menaxmentot:

1. Fayol za prvpat gi razgrani~il menaxerskite funkcii od izvr{nite funkcii

tehni~ka, bezbednos-na, finansiska i smetkovodstvena;

2. za prv pat Fayol ja opredelil sodr`inata na menaxerskite funkcii

3. Fayol prv gi formuliral 14-te klasi~ni principi na menaxmentot

4. toj e vode~ki avtor vo prepoznavaweto na potrebite na menaxerite za

steknuvawe i za unapredu-vawe na sposobnostite.

5. Fayol prv go elaboriral univerzalniot karakter na

menaxmentot.

Prof. d – r Bobek [uklev 2.2.2

1.1
Fundamentalni karakteristiki na procesnata {kola.:

1. funkciite na menaxmentot, kako na primer: kreirawe, planirawe,

organizirawe, motivirawe, komunicirawe i kontrolirawe, se definirani,
naglaseni i izu~uvani;

2. principite ili fundamentalnite vistini za organizacijata i menaxmentot se

va`ni, kako pri izu~uvaweto na menaxmentot taka i za unapreduvawe na
menaxerskata praktika;

3. principite na menaxmentot treba da bidat pojdovna osnova za istra`uvawe i

treba da proizvedat najkorisna teorija na menaxmentot;

4. procesot na menaxment e ume{nost koja e zainteresirana za primenata na

principite na menaxmentot;

5. menaxmentot e univerzalen bidej}i menaxment - principite imaat ednakva

primenlivost vo site organizacii.

Prof. d – r Bobek [uklev 2.2.2

1.1
TEORIJA ZA BIROKRATSKA
ORGANIZACIJA

1.1 2.2.3
 Birokratijata (bureaucracy)
pretstavuva univerzalen model na
organizaciska struktura zasnovan na
pravniot i na formalniot sistem na
avtoritet26).

Max Weber
1864 - 1920
Kreator na ~istata racionalna
forma na organizacija
nare~ena birokratija

2.2.3
1.1
 Toj pretpostavuva tri vida avtoritet va`ni za sozdavawe
osnovi vo koja bilo organizaciona struktura.

prviot e racionalen praven avtoritet koj zavisi od pozicijata vo

menaxmentot;

vtoriot e tradicionalen avtoritet koj zavisi od pravnoto ovlastuvawe

na li~nosta da komanduva;

tretiot e avtoritet na harizma koj zavisi od li~nata doverba na

sledbenikot i veruvaweto vo liderot.

2.2.3
1.1
 Su{tinata na konceptot na birokratijata ja so~inuvaat

So hierarhijata se vr{i rangirawe na poedinecot vo pogled na

mo}ta

So edinstvoto na komandata, poedinecot za rabotata izvestuva

samo eden stare{ina, so namera da se izbegnat konfuzija i konflikti

So bezli~nite odnosi vo birokratskata organizacija odnosite

ostanuvaat bezli~ni, taka {to nagradata se bazira na efikasnost, a ne na
familijarnost

2.2.3
1.1
Slika 2.3 Karakteristiki na idealnata
birokratska struktrura na Weber

2.2.3
 Prednosti na birokratskata organizacija:
1. odnesuvaweto na vrabotenite e konzistentno, bidej}i
postojat politika, procedura i pravila;

2. konfliktnite rabotni zada~i se eliminirani bidej}i zada~ite

jasno se definirani;

3. odnesuvaweto e predvidlivo so ogled na postoeweto na

hierarhija na avtoritetot;

4. naemuvaweto i promocijata na vrabotenite se

baziraat vrz zaslugi i znaewa;

5. vrabotenite poka`uvaat znaewe vo pogled na nivnata rabota,

poradi nivnata specijalizacija vo taa rabota;

6. postoi kontinuitet vo organizacijata bidej}i taa ja

istaknuva pozicijata, a ne li~nosta

2.2.3
1.1
Slabosti na birokratskata organizacija:

1. postoi izrazena birokratska rutina i premnogu pi{uvan

materijal;

2. vrabotenite ne se gri`at za organizacijata;

3. vrabotenite se tretiraat bezli~no, spored pravilata;

4. propisite imaat za posledica pot~ineto odnesuvawe;

5. so potpiraweto se na pravila i politiki se zadu{uva rastot na

vrabotenite.

2.2.3
1.1
 Teorija na formalizam
Osnovna pretpostavka na {kolata na formalizmot
(the formalization school) e deka ~lenovite na
pretprijatieto }e ja izvr{uvaat nivnata rabota koga taa
e jasno definirana i strukturirana.

Empiriska teorija
Empiriskata {kola (the empirical school) go
analizira menaxmentot preku izu~uvawe na iskustvoto.

Prof. d - r Bobek [uklev 2.2.4

 BIHEJVIORISTI^KI TEORII
ZA MENAXMENT

TEORIJA ZA ^OVE^KI ODNOSI

Prof. d – r Bobek [uklev 2.3.1

 Hawthorne - studiite pretstavuvaaat grupa studii sprovedeni
vo Hawthorne fabrikata na Western Electric kompanijata vo periodot
1924 – 1933 godina. Bile sprovedeni vo tri fazi.

Prva faza, eksperiment so osvetluvawe sprovedeno od 1924 do

1927 godina

Vtora faza, eksperiment vo test - soba

Treta faza, eksperiment vo soba so elektri~na mre`a

Prof. d – r Bobek [uklev 2.3.1

 Su{tinata na socijalniot pogled kon vrabotenite se ogleda vo:

1. individuite se motivirani od socijalnite potrebi,

2. lu|eto dobivaat ~uvstvo na identitet preku me|upersonalnite odnosi,

3. poradi industriskiot progres rabotata ne pretstavuva zadovolstvo,

4. vrabotenite se po~uvstvitelni na socijalniot pritisok

od strana na grupite ramni na sebe otkolku od inicijativite i kontrolata
na menaxerite,

5. vrabotenite reagiraat pozitivno so zadovoluvawe na

socijalnite potrebi ponudeni od menaxmentot.

Prof. d – r Bobek [uklev 2.3.1

Kritika za {kolata za ~ove~ki odnosi.

Prvo, pokraj kritikata od koncepciska gledna to~ka, {kolata za

~ove~ki odnosi trpi kritika i od aspekt na nejzinata filozofija, koja
e sumirana na sledniov na~in:5)

Vtoro, kaj ovaa {kola potpolno otsustvuva interesot za

menaxment - principite i funkciite.

Treto, ovaa {kola se kritikuva deka potencira "lu|e bez

organizacija".

Prof. d – r Bobek [uklev 2.3.1

 TEORIJA NA ^OVE^KI RESURSI

Prof. d – r Bobek [uklev 2.3.2

Slika 2. 1
Model na ~ove~ki resursi

2.3.2
2.3.2
 TEORIJA ZA ^OVE^NO ODNESUVAWE

2.2.3
Prof. d – r Bobek [uklev
 {kolata na ~ove~ko odnesuvawe ili
bihejvoristi~kata {kola (the human behavior school) se
fokusira na potrebite na individuata, grupnite procesi i
odnosite pome|u podredenite-nadredenite.

2.2.6
Prof. d – r Bobek [uklev
[KOLA ZA SOCIJALNI SISITEMI

Prof. d – r Bobek [uklev

2.2.7
 Chester I. Barnard formalnata organizacija ja definiral kako sistem
na sorabotka vo koja lu|eto se:

prvo, spremni da sorabotuvaat edni so drugi;

vtoro, spremni da pridonesuvaat da se ostvarat op{tite celi na

pretprijatieto; i

treto, spremni da komuniciraat.

Prof. d – r Bobek [uklev

2.2.7
 Podredenite mo`at da go prifatat avtoritetot koga se ispolneti slednive
~etiri uslovi:

1. koga podredenite gi razbiraat prenesenite direktivi;

2. koga podredenite veruvaat deka direktivite se konzistentni so

namerata na pretprijatieto;

3. koga podredenite veruvaat deka direktivite se kompatabilni so

nivnite li~ni interesi;

4. koga podredenite se mentalno i fizi~ki sposobni da se pokorat na

direktivite.

Prof. d – r Bobek [uklev

2.2.7
 Bihejvoristi~kata {kola ima dva pravca:

Psiholo{kiot pravec vo bihejvoristi~kata {kola se

interesira za me|u~ove~kite odnosi i e orientiran kon
individuata i socijalnata psihologija.

Sociolo{kiot pravec vo bihejvoristi~kata [kola

menaxmentot go izu~uva kako socijalen sistem ili zbir na
kulturni me|uodnosi.

2.2.6
Prof. d – r Bobek [uklev
[KOLA ZA MANAGEMENT SCIENCE

2.2.4
 Vo su{tinata na {kolata za the management
science school e primenata na kvantitativni metodi
vo odlu~uvaweto.

2.2.4
 Osnovni karakteristiki na management science se:

1. Management science prete`no se interesira za

menaxerskoto odlu~uvawe;

2. Management science e zasnovana na nau~ni metodi na

ispituvawe;

3. Management science vklu~uva kvantitativno merewe na

efektivnosta i efikasnosta;

2.2.4
 4. Management science problemite i odlukite gi nabquduva
od sistemska perspektiva;

5. Management science bara znaewe od razli~ni oblasti.

6. Management science problemite gi re{ava prvo so

konstruirawe na matemati~ki model, a potoa so eksperimentirawe
na modelot.

2.2.4
MATEMATI^KA TEORIJA

2.2.5
 Matemati~kata {kola go izu~uva menaxmentot,
ili organizacijata, kako logi~ni procesi, pa toga{ tie mo`at
da bidat izrazeni so matemati~ki simboli i odnosi.

2.2.5
SOVREMENI MENAXMENT
TEORII

TEORIJA NA SISTEMI

1.6
2.2.5
Slika 2.5 Sistemski priod na
menaxment

1.6
 Osnovni karakteristiki:
1) toj e orientiran kon celta, so postojano naglasuvawe na
nejzinoto ostvaruvawe;
2) toj e orientiran kon vkupniot sistem, strategiskite
odluki ja naglasuvaat optimalizacijata na vkupniot sistem, a
pomalku na podtsistemite;

3) toj e orientiran kon odgovornosta, bidej}i sekoj menaxer

treba da dobie konkretna zada~a kade {to vlezot i izlezot
mo`at da bidat mereni;
4) toj e orientiran kon lu|eto, bidej}i na lu|eto im se dadeni
zada~i koi predizvikuvaat i ovozmo`uvaat da se identifikuvaat
so rezultatot (ostvaruvaweto e priznaeno i nagradeno)

2.2.5
 Prednosti
1. sistemskiot menaxment e nova sinteza
na menaxersko razmisluvawe koja
mo`e zna~ajno da gi unapredi i
teorijata i praktikata;
2. sistemskiot menaxment mo`e da stane
mnogu izu~uvana teorija na
menaxmentot;
3. sistemskiot menaxment mo`e zna~ajno
da pridonese vo re{avaweto na
kompleksnite op{testveno - ekonomski
problemi.
Slabosti
1. tehni~ki orientiranite specijalisti mo`at da
bidat sovladani od op{testvenite nau~nici;
2. efikasnosta mo`e da bide dominantna;
3. pove}e mo`e da rezultira vo rigidnost otkolku
vo fleksibilnost;
4. namesto da se zgolemi odgovornosta na
podredenite, mo`e da se namali nivnata
odgovornost,
5. razdeluvaweto na menaxmentot vo jasni
nivoa mo`e da vodi kon golemi gre{ki vo
planiraweto i da gi uni{ti podredenite so `elba
za dvi`ewe nagore.
2.2.5
SITUACIONA TEORIJA

2.2.5
Slika 2.6 Situacionen priod kon menaxmentot
Slika 2.7
Univerzalniot i
situacioniot
priod
 Situacioniot menaxment se odnesuva na odnosite
me|u va`ni varijabli na okru`uvaweto i adekvaten
menaxment koncept, i tehniki koi vodat kon efikasno
ostvaruvawe na celite.

2.2.5
 Glavnite izvori na mentalnata zapletkanost vo
xunglata se slednive:
1. semanti~ka xungla, koja se odnesuva na zna~eweto na klu~nite
zborovi: menaxment, organizacija, planirawe i odlu~uvawe, organizirawe i
koordinirawe, karakter i sodr`ina na planiraweto, rakovodewe i drugo;

2. razliki vo definiraweto na menaxmentot kako sistem na znaewe;

3. konfuzija vo menaxment - teorijata koja e zgolemena so mnogu

novodojdeni i nepoznati avtori vo naukata za menaxmentot, koi gi otfrlaat
zna~ajnite analizi i istra`uvawa od minatoto, kako tie da se a priori sodr`ani
vo karakterot na menaxmentot;

4. pogre{no razbirawe na principite na menaxmentot;

5. nesposobnost i neraspolo`enie me|u teoreti~arite na menaxmentot

da se razberat me|u sebe.

2.2.5
Slika 2.8
Novi nasoki vo
teorijata na
menaxmentot
 Situacionata metodologija vklu~uva ~etiri postapki, od koi prvite tri vo
praktikata se tretiraat kako preduslovi za ~etvrtata postapka. Tie se slednive:

1. menaxerot mora da gi znae ili da bide blizok so razli~ni koncepcii i

tehniki na menaxmentot primenlivi vo dadena situacija;

2. menaxerot treba da bide poln so znaewe, koga selektira nekoj koncept ili
tehnika za pri-mena;

3. menaxerot treba da ja znae situacijata na koja toj gi prisposobuva

tehnikite i da gi poznava osnovnite faktori;

4. menaxerot, ne samo {to treba da gi znae tehnikite i vo koja situacija da gi

primenuva, toj isto taka treba da e sposoben, tehnikite da gi prisposobi
na potrebite i barawata na situacijata.

2.2.5
 Vo osnova situacioniot priod kon menaxmentot se sproveduva kako
proces koj pominuva niz slednive fazi:

1) dijagnoza na situacijata so definirawe na osnovnite problemi i

parametri. Razjasnuvawe na celite na menaxmentot i identifikacija na
tehnikite za re{avawe na problemot;

2) istra`uvawe na faktite na situacijata do izolirawe na klu~nite faktori

koi vlijaat na odlu~uvaweto;

3) razvivawe alternativni tekovi na akcii;

4) ocenuvawe na sekoja alternativa i opredeluvawe, na taa {to najdobro

gi presretnuva specifi~nite barawa na situacijata; i

5) preobrazuvawe na ocenuvaweto vo akcija koja }e bide korisna za

ponatamo{nite celi na kompanijata.22)

2.2.5
STRATEGISKI
MENAXMENT

2.2.5
 Karakteristiki na stretegiskiot menaxment:

1. Strategiskiot menaxment ja unapreduva organizaciskata

efikasnost
2. Strategiskiot menaxment e dolgoro~no orientiran

3. Strategiskiot menaxment se odnesuva na odluki doneseni

od strana na menaxerite na povisoko nivo

4. Strategiskiot menaxment se odnesuva na razli~ni

organizacioni nivoa

5. Strategiskiot menaxment bara {iroko poznavawe na

pretprijatieto

2.2.5
Slika 2.9
Strategiski model
na ~etiri faktori

1.8
Slika 2.10
Model na strategiski menaxment