1

Aktivnost je sofinancirana s strani JAPTI.

Po d j e t n i š k i b i l t e n
december 2009
Izdajatelj: Regionalni center za razvoj / Izvedba: Sklad dela Zasavje / Naklada: 3000 izvodov

REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ

VEM za samostojne podjetnike
Vpis v Poslovni register Slovenije
Za registracijo samostojnega podjetnika morate vložiti
prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije na točki VEM,
kar lahko storite tudi sami prek portala e-VEM. Za izvedbo
vpisa potrebujete poleg osebnega dokumenta in davčne
številke tudi izjavo, da nimate neporavnanih obveznosti
iz prejšnjih poslovanj. Izjava se pripravi preko e-VEM
aplikacije. Referentu na točki VEM posredujete vse podatke,
potrebne za izpolnitev prijave.
Vpis sprememb podatkov v
Poslovnem registru Slovenije
Za vpis sprememb podatkov samostojnega podjetnika
vložite prijavo na točki VEM ali prek portala e-VEM.
Vsako spremembo podatkov samostojnega podjetnika
morate prijaviti v 15-ih dneh od njenega nastanka.
Prijava davčnih podatkov
Samostojni podjetnik se vpiše v davčni register po uradni
dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov
iz poslovnega registra, tako da lahko prijavo podatkov
izvedete prek portala e-VEM ali na točki VEM.
V osmih dneh po vpisu v poslovni register mora samostojni
podjetnik sporočiti podatke o številu in lokaciji poslovnih
prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in
pridobivanje prihodkov, o poslovnih enotah v tujini, o
kapitalskih naložbah doma in v tujini, številke računov v
tujini, podatke o povezanih osebah, podatke o osebi, ki
vodi poslovne knjige, in kateri dan v mesecu bo izplačeval
plače.
Ob vpisu v poslovni register se podjetnik odloči tudi
za način ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti: ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Predložitev zahtevka za izdajo
identifikacijske številke za namene
DDV
Samostojni podjetnik odda zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za namene DDV najpozneje v mesecu, v katerem je
verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla 25
tisoč evrov. Lahko pa se že prej prostovoljno vključi v sistem
DDV, vendar mora to izbiro uporabljati najmanj 60 mesecev.
Prijava v obvezna socialna
zavarovanja
Samostojni podjetnik je zavezanec za prijavo v obvezna
socialna zavarovanja, ki jo opravi na točki VEM ali prek
portala e-VEM. Prijavo lahko vloži le podjetnik, ki je državljan
Republike Slovenije. Prijava se lahko vloži le za polni delovni
čas.
Samostojni podjetnik lahko prijavi v obvezno zdravstveno
zavarovanje svojega otroka, če je ta slovenski državljan in še
ni dopolnil 18 let.
Izbris iz Poslovnega registra
Slovenije
Za izbris iz Poslovnega registra Slovenije vložite prijavo.
Prijavo vložite najmanj 15 dni oziroma največ 3 mesece pred
želenim datumom izbrisa. Prijavo spremembe opravite na
točki VEM ali prek portala e-VEM.
Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM,
brez administrativnih ovir.
 1

VEM točka na
Regionalnem centru za razvoj
Petra Kovač Smrkolj

VEM Podpora podjetništvu

Portal e-VEM ponuja Portal e-VEM je namenjen samostojnim izvedena pri notarju. Bistvena razlika
brezplačno, enostavno in podjetnikom in gospodarskim družbam, med njimi je, da so storitve prek portala
poleg njih pa ga uporabljajo tudi referenti e-VEM in na točki VEM brezplačne,
hitro opravljanje storitev
točk VEM, notarji, sodniki … Podjetnikom, storitve pri notarjih pa mora stranka
javne uprave za podjetja ki začenjajo svojo podjetniško pot, plačati po veljavni notarski tarifi.
preko spleta. Njegov osnovni omogoča registracijo in zagotavlja
informacijsko podporo, ki jim omogoča
namen je zagotoviti ustrezno
začetek delovanja. Ko pa je podjetnik že
informacijsko podporo, tako registriran, mu storitve portala omogočajo
Vsi postopki so
bodočemu samostojnemu sporočanje sprememb podatkov podjetja. brezplačni
podjetniku posamezniku Vsi postopki, ki jih podjetnik lahko
kot bodočemu družbeniku v opravi na točki VEM, so torej brezplačni
primeru družbe z omejeno
Širok nabor storitev in tudi kar se da hitri in enostavni. Prav
to je največji pozitivni dosežek projekta
odgovornostjo, katera mu V okviru Regionalnega centra za razvoj
VEM, razvitega v pomoč podjetnikom
že nekaj let deluje točka VEM, ki enako
v najkrajšem možnem času in za podporo podjetništvu. Načeloma
kot druge VEM točke, oblikovane
stranke potrebujejo le osebni dokument
omogoča začetek izvajanja v okviru regionalnih in lokalnih
in davčno številko, v določenih primerih
dejavnosti. Seveda pa je portal podjetniških centrov, v okviru Obrtno-
pa tudi predpisane priloge, ki jih
podjetniške in Gospodarske zbornice,
namenjen tudi obstoječim referent VEM v imenu stranke skupaj z
AJPES-a in podobnih ustanov, bodočim
vlogo pošlje na pristojni organ. Seveda
podjetjem. podjetnikom oziroma podjetjem nudi
pa mora stranka poznati podatke, ki
pomoč pri registraciji podjetja in
jih bo referent VEM v njenem imenu
povezane storitve, ki so potrebne pri
preko portala posredoval pristojnim
ustanovitvi podjetja. Že obstoječim
ustanovam.
podjetjem pa točka VEM ponuja izvedbo
enostavne spremembe podatkov, ki Podjetnik lahko večji del postopkov
spremljajo podjetje tekom poslovanja. opravi tudi sam, za kar pa potrebuje
Registracijo samostojnih podjetnikov kvalificirano digitalno potrdilo. Fizične
oziroma storitve vpisa v poslovni register, osebe lahko za brezplačno digitalno
spremembe, zaprtje podjetja, prijavo potrdilo zaprosijo na upravni enoti,
davčnih podatkov ter prijavo v obvezna izdajajo pa jih tudi Pošta Slovenije, Nova
zavarovanja opravljamo že od leta ljubljanska banka in družba Halcom.
2006, druge storitve, predvsem tiste v
V primeru registracije oziroma
zvezi z registracijo družbe z omejeno
kateregakoli drugega postopka, ki se
odgovornostjo oziroma spremembami,
lahko opravi na točki VEM, se lahko
povezanimi z njo, pa smo začeli opravljati
ne glede na sedež podjetja zglasite na
v letu 2008, ko je bila ta storitev vključena
katerikoli točki VEM v Sloveniji. Točka
v nabor storitev, ki jih lahko opravljajo
VEM na Regionalnem centru za razvoj
točke VEM.
ima uradne ure ob ponedeljkih, torkih
Bodoči samostojni podjetnik lahko svoje in četrtkih od 7.30 do 14.00, ob sredah
podjetje vedno ustanovi pri točki VEM, od 7.30 do 16.00 in ob petkih od 7.30
medtem ko lahko stranke ustanovijo do 12.00. Vseeno pa vam priporočamo,
družbo z omejeno odgovornostjo pri VEM da nas prej pokličete na številko 03- 56-
točki le v primeru, ko gre za registracijo 60-504.
enostavne eno-osebne ali več-osebne
družbe z omejeno odgovornostjo. V
drugih primerih mora biti ustanovitev
 2
Kljub načelnim opredelitvam
za podjetništvo in tovrstnim
prizadevanjem različnih institucij,
ki sestavljajo tako imenovano
podporno okolje, je dinamika
ustanavljanja novih podjetij v
zasavski regiji, vsaj v primerjavi z
bolj razvitimi slovenskimi regijami,
še vedno nizka. Ena izmed
zaskrbljujočih posledic je, da mladi
svoje zaposlitvene možnosti iščejo
v večjih centrih, zato se regija
demografsko prazni in izgublja svoj
intelektualni potencial.
Odslej tudi
Vašhava v Zagorju
Katarina Kojnik
Mrežni inkubator
Krizni časi, kakršnim smo priča tudi
sedaj, zaostrujejo stanje na področju
zaposlovanja in gospodarske rasti,
hkrati pa odpirajo nove podjetniške
priložnosti. Med osnovnimi pogoji so
poslovni prostori. V Zasavju smo že
pred leti ugotavljali, da primanjkuje
ustreznih in cenovno ugodnih
proizvodnih in pisarniških poslovnih
prostorov, ki bi novim podjetnikom
omogočali prebroditi začetniške težave
pri poslovanju. Zato je stekla gradnja
in urejanje podjetniških centrov v
vseh treh zasavskih občinah: trije RR
centri razpolagajo s prostori za nove
podjetnike in so medsebojno povezani
v mrežni inkubator.
Vašhava
Medtem ko podjetniška inkubatorja
v Hrastniku in Trbovljah razpolagata
s proizvodnimi in pisarniškimi
površinami, pa so bili v Zagorju
doslej le pisarniški poslovni prostori.
Zato smo leta 2009 začeli preurejati
del rudniških kopalnic v Zagorju,
znanih pod rudarskim imenom
Vašhava. Inkubatorju bo namenjena
polovica pritličnega dela objekta.
Ureja se 632 m2 notranjih površin
objekta in 2.315 m2 zemljišča, ki
bo namenjeno predvsem parkiranju
vozil.
Priprava potrebne dokumentacije
se je začela v lanskem letu, fizična
dela pa sredi letošnjega poletja. Za
izvajalca je bila na javnem razpisu
izbrana družba VG5 iz Ljubljane,
medtem ko projektna dela in nadzor
opravlja Gradbeni biro Repovž
Jurij. Rekonstrukcijska dela so bila
precej obsežna, saj je bilo potrebno
rušenje nekaterih zidov, nova
obdelava sten, menjava stavbnega
pohištva in inštalacij ter druga
dela, ki prostorom omogočajo
novo namembnost. Regionalni
center za razvoj je za projekt izdelal
investicijsko dokumentacijo, kot
nosilec zasavskega mrežnega
inkubatorja pa bo z njim tudi
upravljal.
 3

Celotna vrednost prenovitvenih
del je 612 tisoč evrov. Glavnino
sredstev oziroma 434 tisoč evrov
bo prispeval Evropski sklad za
regionalni razvoj, preostalih 18
odstotkov naložbene vsote in
sredstva za davek na dodano
vrednost pa bo financirala Občina
Zagorje ob Savi. Glavnino stroškov
predstavlja izvedba gradbenih in
obrtniških del (338.995 evrov),
tretjina vsote odpade na nakup
objekta in zemljišč (215.005 evrov),
najmanjši del pa obsega pripravo
dokumentacije, nadzor nad delom
in komunikacijsko spremljanje
projekta (58 tisoč evrov).
O zgodovini
inkubatorjev
Podjetniški inkubatorji so ameriški
izum iz šestdesetih let prejšnjega
stoletja. Zaradi njihove učinkovitosti
so jih kmalu prenesli v Evropo, kjer
se je v osemdesetih letih začelo hitro
povečevanje števila inkubatorjev in
njim podobnih inovacijskih centrov,
tehnoloških in znanstvenih parkov. Z
desetletno zamudo se je novotarija
preselila tudi v Slovenijo. Iz prvega
obdobja je še vedno dejaven le
1992 ustanovljeni Podjetniški
inkubator Sežana, ki je nastal v
opuščenih prostorih tamkajšnje
Iskre.
Med prvimi inkubatorji na
Slovenskem je bil Podjetniški
inkubator Zasavja, katerega
predhodnik je bil Center za razvoj
podjetništva, ustanovljen leta 1998.
Regionalni center za razvoj je zanj
najel prostore v nekdanji Iskri v
Trbovljah, kjer je bilo skupaj 1.623
m2 skupnih pokritih površin. V
skupini prvih podjetij in podjetnikov,
ki so vstopili v inkubator, je bila
tudi doslej največja zasavska
inkubatorska uspešnica, širše
prepoznavna in uveljavljena družba
Dewesoft.
Po izteku najemne pogodbe se je
Regionalni center za razvoj lotil
gradnje novih prostorov. Najprej,
v prvi polovici leta 2005, so
bili urejeni prostori v RR centru
v Zagorju, kjer je storitvenim
dejavnostim namenjenih 640 m2
notranjih površin in kar 2.765 m2
okolice s parkirišči. V okviru projekta
vzpostavljanja mrežnega inkubatorja
mu je sledil inkubator v Hrastniku,
kamor so prva podjetja vstopila
januarja 2008, pol leta kasneje pa
je svoje prostore odprl še inkubator
v Trbovljah. V hrastniškem objektu
je 793,4 m2 razpoložljivih notranjih
površin in 1494 m2 urejene okolice,
medtem ko v Trbovljah ti številki
znašata 873,33 m2 in 1603 m2.
Večino sredstev za omenjeno
širitev inkubatorske mreže je
Regionalni center za razvoj pridobil
iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj, sofinancerji pa so bile občine
Trbovlje, Hrastnik in Zagorje.
Zanima me še …
Stanje zasedenosti prostorov
v mrežnem podjetniškem
inkubatorju Zasavja se dokaj hitro
spreminja. To je normalen pojav,
saj je velika pretočnost temeljna
značilnost vseh podjetniških
inkubatorjev: načeloma naj bi
podjetja v njih ostajala le nekaj
prvih let svoje poslovne poti.
Če vas zanima vstop v inkubator,
vam bomo na Regionalnem
centru za razvoj radi še dodatno
predstavili vse prednosti in
pojasnili možnosti najema, da
bi skupaj našli čim boljšo rešitev.
Obiščite nas v Zagorju (RR center,
Podvine 36), lahko pa nas tudi
pokličete (telefon 56 60 524 ali
56 60 518) ali nam pišete na
stasa.baloh-plahutnik@rcr-zasavje.si.
Zakaj inkubatorji
Podjetniški inkubatorji so eno
ključnih orodij spodbujanja
podjetništva, saj so ne le preverjeno
učinkoviti, ampak prinašajo koristi
tako posameznikom kot lokalnim
skupnostim in regiji. Podjetnikom in
podjetjem na začetku njihove kariere
pomagajo s poceni najemom
sodobno opremljenih prostorov
in možnostjo uporabe skupne
infrastrukture, na voljo pa so jim tudi
različne svetovalne, administrativne
in tehnične storitve. Za razvoj
lokalnih skupnosti in regije pa so
pomembni zaradi gospodarskih in
socialnih učinkov, saj pospešujejo
nastajanje in razvoj novih podjetij in
delovnih mest.

* poleg najemnine najemnik plačuje tudi pavšalni znesek za

Cenik prostorov stroške električne energije, ogrevanja, zavarovanja, stavbnega
Osnovna mesečna najemnina znaša 7 € za m2 pisarniških zemljišča, vzdrževanja in komunalnih storitev, kar trenutno
prostorov in 4,5 € za proizvodne prostore, pri čemer se najeti znaša 3,85 € za m2 najetih poslovnih prostorov. Stroški
površini doda sorazmerni del prostorov v skupni rabi, kot čiščenja pisarn in spremljajočih površin znašajo 1,5 € za m2.
so hodniki in sanitarije. Najemnik prvega pol leta plačuje le ** električna energija se plačuje po dejanskih stroških, za
četrtino osnovne najemnine, ki se zatem polletno povečuje do druge obratovalne stroške pa je na osnovi dejanskih stroškov
polnega zneska. določen mesečni pavšal, ki trenutno znaša 3,5 € za m2. Vsi ti
zneski so določeni na temelju dejanskih stroškov.
čas v inkubatorju pisarniški prostori * proizvodni prostori **
od 1. do 6. meseca 1,75 € 1,13 € Najemniki so upravičeni do dodatnega znižanja
od 7. do 12. meseca 2,80 € 1,80 € najemnine glede na število zaposlenih.
od 13. do 18. meseca 3,85 € 2,48 €
število zaposlenih dodatni popust
od 19. do 24. meseca 4,90 € 3,15 €
4 do 10 10%
od 25. do 30. meseca 5,95 € 3,83 € 11 do 20 15%
od 31. do 36. meseca 7,00 € 4,50 € več kot 21 20%
 4
Podjetniški inkubatorji so podporne
ustanove, ki pomagajo podjetjem
na začetku njihove poslovne
poti, saj jim nudijo prostor za
delovanje, različne svetovalne
storitve in možnosti povezovanja in
sodelovanja z drugimi podjetji. V
zasavskem mrežnem inkubatorju so
podjetnikom v vseh treh občinah na
voljo sodobni poslovni prostori, ki
so primerni za različne dejavnosti,
ob tem pa Regionalni center za
razvoj ponuja še vrsto storitev, ki
lahko podjetjem in podjetnikom
pomagajo pri premagovanju težav
na njihovi poti.
Iz krize bomo prišli
kot zmagovalci
Marjeta Vengust
Mlada podjetja
Podjetniški inkubatorji so v vseh
razvitih delih sveta pomemben
in preizkušen del učinkovitega
podpornega okolja. V Zasavju smo
v zadnjih letih dogradili mrežni
inkubator, ki se lahko pohvali z
visoko zasedenostjo prostorov in
uspešnimi podjetji. Štiri med njimi vam
predstavljamo tokrat.
Tim pohištvo
Družba Tim pohištvo domuje v
prostorih inkubatorja v Trbovljah
na Nasipih. Kot pravijo, so se leta
2006 odločili, da je čas, da »nekaj
naredijo«, saj v podjetju, kjer so
bili prej zaposleni, niso več videli
prihodnosti, gnala pa jih je tudi želja,
da preizkusijo sebe in znanja, ki so
si jih do takrat nabrali. »Odločitev je
bila torej enostavna, saj smo imeli
dolgoletne izkušnje v pohištveni
industriji. Imeli pa smo tudi precej
sreče, saj smo v Trbovljah našli in v
najem dobili opremljeno mizarsko
delavnico.«
Ustanovitelji podjetja, ki zaposluje
osem ljudi, pravijo, da pri
ustanavljanju in vpisu družbe v
register niso imeli nobenih težav.
»Pravzaprav sploh nismo verjeli, da je
tako enostavno ustanoviti podjetje. Se
pa težave seveda začno kasneje, ko
je treba najti dobavitelje in predvsem
kupce.«
Njihov proizvodni program je sprva
temeljil na pisarniškem pohištvu,
»ker smo bili prepričani, da znamo
to najbolje delati. Občasno pa
smo se poigrali še z izdelavo
pohištva za individualno uporabo.
 5

Glede na tehnološko opremljenost

proizvodnje in dobre sodelavce
in kooperante je naša prihodnja
usmeritev izdelava visoko kvalitetnega
pohištva, prilagojenega tehnološkim
novostim ter sodobnim oblikam dela.
Proizvodne zmogljivosti pa nam
omogočajo tudi izdelavo večjih serij Avteh inženiring T-TISK
kvalitetnega, a cenejšega pohištva.
Avteh inženiring je družba, ki je na V hrastniškem inkubatorju deluje
Trenutno je naš največji izziv
začetku poslovne poti, sedež pa ima podjetje T-TISK samostojne
pohištvo, ki ga izdelujemo za opremo
v podjetniškem inkubatorju v Zagorju. podjetnice Tanja Jakopič. Podjetje
Si.mobilovih trgovin. To je pohištvo, ki
Za zdaj še z enim zaposlenim išče z dvema zaposlenima se ukvarja z
zahteva izredno natančno izdelavo ter
svoj prostor na obetavnem področju različnimi oblikami tiskarstva, kot
vkomponiranost različnih modernih
računalniškega programiranja. so tisk obrazcev, kuvert, letakov in
nestandardnih materialov. V izdelek
Ustanovitelj Rok Zupan pravi, da je podobno. Tudi Tanja Jakopič ima
pa so umeščeni tudi visoko tehnološki
lastno podjetje predvsem nov in velik z ustanavljanjem podjetja dobre
dodatki za enostavnejši in hitrejši
izziv, katerega »prednost je predvsem izkušnje, se je pa za ta korak odločila,
priklop računalnikov in ostalih
v samostojnosti, slabost pa velika ker je izgubila redno zaposlitev in je
elektronskih naprav.«
odvisnost od razmer na trgu.« v samostojni podjetniški poti videla
Gospodarska kriza ni obšla niti tega svojo priložnost in izziv.
mladega, obetajočega podjetja. Pri ustanavljanju podjetja, kar je bila
včasih velika težava, ni naletel na »Prednost samostojne podjetniške poti
Kot pravijo, jih je ošvrknila po zares
nobeno oviro, prepričan pa je, da vidim predvsem v samoiniciativnosti,
dobrem letu 2008. Vendar stvari niso
je v okolju moč postoriti še precej ki je za uspeh nujno potrebna, slaba
črne-bele. »Morda nas je ravno kriza
tega, kar bi pripomoglo k večjemu stran pa je stalni pritisk obstoja
prisilila, da smo začeli iskati dodatne
razmahu podjetništva v Zasavju. podjetja in iskanja novih naročil. S
priložnosti, saj smo začeli izdelovati
»Za podjetništvo bolj prijazno okolje to temnejšo platjo so povezani tudi
še opremo za druge poslovne in javne
pomenijo predvsem različne davčne načrti podjetja: pridobiti želim nove
prostore (trgovine, šole, zdravstvene
spodbude pri poslovanju, zatem stranke in povečati sedanji obseg
ustanove, hotelske sobe, apartmaje).
davčne ugodnosti na ustvarjeni dela.«
Tega smo se lotili celovito, od
polaganja podov in elektro-instalacij dobiček in davčne olajšave pri Najbolj vidni zunanji znak trenutne
do nabave vseh malih, a nujnih in investicijskih vlaganjih.« krize je večanje števila brezposelnih,
pomembnih stvari (pisarniški stoli, V Avteh inženiringu pravijo, da s čimer v T-TISKu nimajo težav. Njihov
garderobni obešalniki, koši za smeti in se z gospodarsko krizo uspešno odgovor na slabše poslovne čase
podobno). Ponosni smo, da smo kljub spopadajo, gre pa to v precejšnji meri je usmeritev, da je treba zadovoljiti
krizi obdržali oziroma celo povečali na račun notranjih rezerv. »Vsako naročnika. »Vsaka kriza pomeni
obseg sodelovanja s hrvaškim zdravo podjetje, torej takšno podjetje, tudi selekcijo na trgu. Obstali bomo
poslovnim partnerjem. Uspeh je še ki se prilagaja razmeram in potrebam tisti, ki delamo kvalitetno, ažurno
toliko večji, saj se je hrvaška lesna na trgu, lahko preživi tudi tako hudo in ekspeditivno. Marsikaj pa lahko
industrija že precej razvila, meje pa so gospodarsko krizo. Naš cilj je s čim storijo tudi tisti, ki oblikujejo naše
še vedno relativno zaprte.« manj žrtvami in čim hitreje prebroditi poslovno okolje. Boljše razmere bi
gospodarsko krizo, obdržati vsaj nedvomno prinesle večji razmah
V Tim pohištvu dodajajo še, da je
takšno raven poslovanja, kot smo jo podjetništva, zato bi bile želene
velikokrat slišana ugotovitev, kako
dosegli letos, in zadržati dosedanje tudi različne oblike lokalnih bonitet
težko je postati in ostati podjetnik
kupce ter pridobiti čim več novih s strani občin, razvojnih centrov in
v Zasavju, navaden stereotip.
kupcev predvsem z našimi novimi in drugih delov podpornega okolja.«
»Zasavje leži v osrčju Slovenije,
kar nam omogoča »pokrivanje« inovativnimi idejami in sposobnostmi.«
celotne Slovenije. To trditev lahko
podkrepimo z dejstvom, da v
zasavski regiji prodamo le kakšnih
pet odstotkov naših izdelkov. Edina
slabost je pravzaprav ta, da nas iz
razvitejših področij »gledajo zviška«,
zato se moramo v konkurenčnem
boju izkazati z boljšimi izdelki in
učinkovitejšimi »podpornimi storitve«.
Bomo pa z aktivnejšo uporabo
sodobnih prodajnih poti, kot so na
primer internet, modra številka in bolj
prepoznavna blagovna znamka, kos
tudi takšnim pogledom na nas.«
 6
Habjan Vintana
Sprehod med podjetji, ki delujejo
v sklopu zasavskega mrežnega
inkubatorja smo začeli v Trbovljah
in ga tu tudi končujemo. Pri družbi
Habjan Vintana. Njihova osnovna
dejavnost je razvoj in izdelava
industrijskih brusilnih strojev. Trenutno
izdelujejo model BD-300L, ki ga
prodajajo pod blagovno znamko Peter
Wolters.
Boštjan Habjan se je za ustanovitev
podjetja odločil, ko se je pred leti
Kako do
ugodnih
naložbenih
sredstev
Petra Kovač Smrkolj
Zasavski garancijski
shemi
Spremljevalec kriznih
razmer v gospodarstvu
je tudi slabša dostopnost
finančnih virov. S pomočjo
garancijskih shem,
ki delujeta v okviru
Regionalnega centra za
razvoj, je vsaj del teh težav
– kadar gre za financiranje
investicij v opremo in
nepremičnine – lažje in
hitreje rešljiv.
vrnil v Sloveniji. »V tej panogi sem
poslovno priložnost in jo seveda
izkoristil. Med začetnimi težavami je
bila še največja z iskanjem ustrezne
delovne sile. Ljudje so enostavno
delali premalo kvalitetno, zato sem
z iskanjem ustreznega kadra izgubil
veliko denarja in časa. Zdaj sta v
podjetju dva redno zaposlena in trije
študenti. Z različnimi prijemi smo
uspeli zmanjšati stroške in tako kljub
krizi uspeli obdržati zaposlena in tudi
vse študente.
Lastno podjetje ti vsekakor nudi
možnost, da se ukvarjaš z dejavnostjo,
ki ti daje zadovoljstvo, kar je nujni
pogoj za kvalitetno opravljanje dela.
Slabosti takšnega stanu pa so veliko
vloženega truda, precej neprespanih
noči ter stres.«
Na vprašanje, kaj bi bilo storiti za
večji razmah podjetništva v regiji,
da bi postali primerljivi z drugimi
regijami, sogovornik odgovarja,
da ljudje prevečkrat »prenašajo
odgovornost za razmere na samo
državo. Pri ljudeh bi bilo potrebno
vzbuditi zavest, da so v prvi vrsti oni
Starejša, Garancijska shema za
Zasavje, je med zasavskimi podjetji
in podjetniki dobro znana, saj je
bila oblikovana že pred dvanajstimi
leti, kasneje pa je bila kot prvi
tovrsten finančni instrument v državi
dokapitalizirana s sredstvu evropskega
programa Phare in državnega
proračuna. Instrument je povsem
upravičil pričakovanja in dosegel
zastavljene cilje, zato ga je bilo moč
v letošnjem letu predhodno zaključiti.
Seveda pa to ne pomeni konca te
oblike pomoči; vsa sredstva ostajajo v
shemi in bodo še naprej namenjena
za sedanje namene.
Mikro, mala in srednje velika podjetja
tako lahko zaprosijo za garancijo
v povezavi s kreditom, ki ga nudi
banka, s katero imamo podpisan
sporazum o sodelovanju. Kredit mora
biti namenjen financiranju investicij
v opremo ali nepremičnine, žal pa
zaenkrat ni namenjen za obratna
sredstva. Glede na precejšnje
povpraševanje podjetij po obratnih
sredstvih se že dlje časa trudimo
doseči dogovor z državo, da bi
podjetjem v prihodnje omogočali
tudi posojila in jamstva za obratna
sredstva, s čimer bi se približali
tisti, ki lahko vršijo spremembe. Res
pa je tudi, da je gospodarska kriza
močno otežila razvoj podjetništva,
da nekateri trgi propadajo, da se
je zmanjšalo povpraševanje. Vse to
ob visoki nelikvidnosti podjetij ter
relativno visokih obdavčitvah niso
spodbudni dejavniki, da se nekdo loti
ustanavljanja novega podjetja.
Kot vedno bodo tudi iz te gospodarske
krize prišli zmagovalci in poraženci.
Manjša podjetja, ki so bila dovolj
fleksibilna in so se prilagodila
razmeram na trgu, bodo iz krize prišla
močnejša, odpirala se jim bodo vrata
novih trgov, ki so bila zaradi večjih
konkurentov dodslej zaprta. Seveda
se bo to zgodilo le pod pogojem, da
tudi v teh razmerah ostanejo zanesljivi
partnerji ter kvalitetno opravljajo
delo.«
V družbi Habjan Vintana so odločeni,
da bodo iz te krize prišli kot
zmagovalci. Zato za prihodnje leto
napovedujejo širitev proizvodnega
programa: na trg naj bi poslali kar
dva nova proizvoda.
ponudbi podobnih shem v tujini.
Sicer pa o uspešnosti sheme govore
tudi same številke. Doslej smo
realizirali 288 garanciji v skupni višini
4,7 milijona evrov, medtem ko je
bilo kreditov za 9,4 milijona evrov.
V letošnjem letu je na razpolago še
nekaj sredstev, v začetku prihodnjega
leta pa bo kot običajno izšel nov
razpis. Upamo, da bomo do takrat z
državo dosegli dogovor o prenovitvi
sheme in bo ponudba še bolj ustrezala
potrebam podjetij.
Nekoliko mlajša Garancijska shema
Rudnika Zagorje v zapiranju deluje
v okviru Regionalnega centra za
razvoj od leta 1999 dalje. Dostop
do teh sredstev, ki so prav tako
namenjena za sofinanciranje naložb,
je omogočen tudi velikim podjetjem,
zato so možni višji zneski posojil in
jamstev. Doslej je v okviru te sheme
99 prosilcev izkoristilo 11 milijonov
evrov kreditov in 5,5 milijona evrov
garancij. Posebnost te sheme je,
da lahko kreditojemalec v primeru
odprtja delovnega mesta zaprosi še za
dodatno premijo.

Tradicionalno kmetovanje na
majhnih gospodarstvih in v
težkih pogojih je zaradi pritiskov
konkurence velikih pridelovalcev
hrane že dlje časa v globoki
krizi. Posledica takšnega stanja
je, žal, velikokrat opuščanje
osnovne dejavnosti, redkeje
pa usmerjanje v dejavnosti in
proizvode, ki jim trg priznava
višjo ceno, ter razvijanje
dopolnilnih dejavnosti.
Pomen
e-informacij
Metod Garantini
Priložnosti na podeželju
Ena izmed ugotovitev lokalne razvojne
strategije, ki jo je pripravila Lokalna
akcijska skupina (LAS) Društva za
razvoj podeželja Zasavje, je bila, da
mala podjetja na podeželju za večanje
svoje uspešnosti potrebujejo dodatna
znanja in nove tehnologije. K temu
smo želeli prispevati s projektom LAS
– Povečanje uporabe e-informacij
s ciljem spodbujanja podjetništva
na podeželju, katerega vsebina
je sovpadala s prioritetno nalogo
animacija, usposabljanje in strokovne
podlage za razvoj dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. Prednostne
aktivnosti so bile osveščanje,
informiranje, motiviranje za uvajanje
perspektivnih podjetniških dejavnosti,
usposabljanje nosilcev dejavnosti
preko seminarjev in delavnic,
izmenjava dobrih praks, spodbujanje
inovativnosti in podjetništva
med mladimi ter oblikovanje in
posredovanje znanj za podjetništvo.
V okviru projekta je bilo pripravljenih
in med julijem ter septembrom
izvedenih deset delavnic, kjer so se
7
udeleženci seznanjali s pomenom
e-informacij. V prvem sklopu smo
predstavili pomen e-informacij za
spodbujanje podjetništva na podeželju
in za prepoznavanje priložnosti.
Sledilo je seznanjanje s temami, ki
so vključevale spoznavanje razvojne
politike in zakonodaje, iskanje e-
informacij o posameznih razpisih,
svetovanje preko elektronskih medijev
in oblikovanje celotnega projekta,
ki je osnova za prijavo na različne
razpise. Nazadnje smo natančneje
obdelali posamezne razpise, primerne
za prebivalstvo zasavskega podeželja,
ki vključujejo družbena področja kot
šolstvo, zdravstvo, varstvo okolja,
kmetijstvo, gozdarstvo, turizem,
podjetništvo in podobno.
Prizorišča delavnic so bili Čemšenik,
Čeče, Dobovec, Hrastnik, Izlake,
Podkum, Turje in Zagorje, kjer so bile
kar tri delavnice. Pri pripravi vsebin sta
aktivno sodelovala zasavska območna
gospodarska zbornica in Sklad dela
Zasavje.
 8

Turizem
ponuja številne
priložnosti
Nataša Jerman Rajh

V 3 krasne

Turizem ima v gospodarski
strukturi Zasavja zanemarljiv
delež, pa naj izberemo
katerikoli statistični pokazatelj.
Premogovništvo in energetika sta
imela v bližnji preteklosti tako
mogočne dimenzije in tolikšen
vpliv na okolje, da o turizmu
skoraj nihče ni resno razmišljal.
V zadnjih letih, ko se v opuščene
industrijske obrate selijo
nove dejavnosti, ko nekdanja
odlagališča postajajo parki in
okolje spet postaja zeleno, ko
se nenazadnje spreminjajo tudi
turistične navade, pa se v tej
dejavnosti ponujajo številne
podjetniške in zaposlitvene
priložnosti. Zasavje namreč
premore v marsičem edinstvene
zanimivosti, predvsem pa
vabljivo slikovit kontrast med
urbanimi industrijskimi dolinami
in hribovitim zaledjem, bogato
dediščino in razvejano kulturno,
rekreativno in še marsikakšno
dejavnost.
V Zasavju letno prenoči zgolj okrog
deset tisoč obiskovalcev. Velika večina
nočitev odpade na zagorsko občino, ki
ima največ prenočitvenih zmogljivosti
in je tudi edina, ki premore prenočišča
v urbanem delu. Na tem območju sta
hotela Medijske toplice in letos zgrajeni
Dom Utrip na Prvinah ter gostišči Kum
v Zagorju in Vidrgar na Vidrgi. Sicer
največ postelj ponuja osem zasavskih
planinskih domov, ki v 80 sobah
premorejo 340 ležišč, kar je dobra
polovica vseh zasavskih zmogljivosti.
Opremljenost skoraj vseh sob v
planinskih domovih je zelo osnovna
in primerna le za specifično skupino
obiskovalcev, ne pa za klasičnega turista
ali poslovneža.
Med letoma 2003 in 2007 je število
nočitev upadalo, lani pa se je vendarle
nekoliko povečalo. Najbrž je tudi to
opogumilo nekatere vlagatelje, saj
poleg letos zgrajenega hotela Dom
Utrip na Prvinah tečejo aktivnosti za
gradnjo še nekaterih objektov, med
drugim Mladinski center iz Trbovelj
načrtuje gradnjo prvega zasavskega
mladinskega hotela.
Tudi zaradi slabe ponudbe ležišč
med obiskovalci Zasavja prevladujejo
enodnevni gosti, medtem ko med gosti
iz tujine prevladujejo poslovni partnerji
zasavskih podjetij in udeleženci različnih
mednarodnih konferenc, mladinskih
izmenjav, prireditev.
V 3 krasne
Na začetku tega desetletja so stekle
določene aktivnosti za spodbujanje
razvoja turizma v širšem območju
Zasavja. Razvojni center Litija je s
sredstvi zasavskega zakona izdelal
posamične turistične proizvode in
promocijska gradiva, vendar je poskus
z iztekom zasavskega zakona zastal.
V letu 2008 so zasavske občine
Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi
skupaj z Regionalnim centrom za
razvoj kot izvajalcem poskusile znova.
Stekel je enoletni projekt Natura
– turistične zanimivosti Zasavja, ki
je bil večinoma financiran s strani
Evropskega sklada za regionalni
razvoj.
Temeljni cilj projekta je bil spodbuditi
razvoj turizma v Zasavju. V prvih
šestih mesecih izvajanja smo pripravili
operativni program razvoja turizma
v Zasavju do leta 2013, ki temelji na
rezultatih analize stanja ponudbe in
povpraševanja na področju turizma.
Med opredeljenimi nalogami je
bila tudi razvoj in uveljavitev krovne
blagovne znamke, ki bi povezovala
zasavsko turistično ponudbo, izdelava
celostne grafične podobe le-te in tudi
standardov za njeno uporabo.
Izbrano je bilo geslo V 3 krasne, ker
odstopa od sedanjih poimenovanj,
ki so večinoma poudarjale središčni
položaj regije v slovenskem prostoru.
Zelo podobna gesla kot v središču
ali v osrčju Slovenije so namreč
zaradi številnih variacij preprosto
izgubila prepoznavnost. Novo geslo
pa je pritegnilo pozornost, je bolj
zapomljivo, poleg tega pa odraža
geografsko ter estetsko resničnost
zasavskih dolin in njihovega zaledja.
Nenazadnje, kot piše v obrazložitvi, če
vas nekdo pošlje v tri krasne, je odslej
lahko to tudi darilo.
Nov znak, ki naj bi vabil v Zasavje, je
v pretežno zeleni barvi, ki se nahaja
tudi v grbih vseh treh zasavskih občin,
ki jih simbolizirajo trije drevesni listi. S
tem poudarjamo zavezanost naravi,

Vodnik po Zasavju
kar v preteklosti ni bila naša odlika,
in sporočamo, da je velika večina
površin poraslih z gozdom. Geslo je
prepleteno z znakom na način, da
številka 3 v modri barvi simbolizira
Savo, ki povezuje območje in mu daje
ime, hkrati pa je simbol poti, ki vodi v
resnične 3 krasne.
Program razvoja
Analiza stanja ponudbe in
povpraševanja na področju
turizma je v precejšnji meri potrdila
posplošenemu ljudskemu mnenju:
ključne slabosti so številčno in
kakovostno neustrezna ponudba
prenočišč, prezrti ali slabo izkoriščeni
turistični potenciali, kar se kaže v
šibki ponudbi turističnih proizvodov,
nepovezano delovanje sicer velikega
števila društev, ki se ukvarjajo s
turizmom ali z organizacijo za turiste
zanimivih dogodkov, neobstoj krovne
institucije, ki bi koordinirala in
usmerjala turistične aktivnosti na ravni
regije, primanjkljaj skupne blagovne
znamke in neambiciozno trženje.
Na temeljih teh ugotovitev smo
pripravili Operativni program razvoja
turizma v Zasavju, ki določa tudi
9
Zasavje ne bo nikoli prizorišče
množičnega turizma, ker tega
prostor ne dopušča, postalo
Natura 2000
pa bo zanimiv cilj za iskalce
neznanega in drugačnega.
Gostov ne bo uspelo zadržati za
dalj časa, jih pa bo privabljalo
vedno znova.
Priti v Zasavje bo pomenilo
stopiti v svet kontrastov, ko se
le nekaj korakov od urejenih
manjših urbanih dolin z zanimivo
preteklostjo in sodobno ponudbo
dviguje manj znano neokrnjeno
������������������
hribovsko podeželje in njegova
��������������������
domačnost. Bo izgubljanje
�������������������������
časovnega sidra, saj se staro
in novo ves čas prelivata, in
��������������������
razbijanje barvne slepote, ki še
����������������������
vedno ne prepoznava Zasavja v
��������������������
vseh barvah.�������������������
Bo preplet snovnih
ostalin robustne preteklosti in
��������������������
njihove krhke mistike.
���������������������
Ljudje bodo radi poslani v tri
krasne. �������������������
���������������������
Iz vizije Operativnega programa
razvoja turizma v Zasavju do
leta 2013
strateške cilje in predlaga ukrepe za turističnih dejavnosti na njih. Nadaljnji
njihovo doseganje. Prvi cilj je boljša cilj je učinkovito trženje turizma v
izkoriščenost naravnih danosti in Zasavju pod skupno blagovno znamko
kulturno-zgodovinske dediščine in na in enotno grafično podobo. Potrebno
teh osnovi oblikovana kakovostnejša je tudi boljše sodelovanje med
in pestrejša turistična ponudba. turističnimi ponudniki znotraj regije, za
Naslednji je spodbujanje naložb kar je potrebna nova organiziranost
v nove kapacitete in izboljšanje vključno s krovno institucijo ali mrežo
obstoječih, predvsem prenočitvenih profesionalnih institucij, ki naj bi
zmogljivosti. Ob industrijski in skrbele za dolgoročni razvoj turizma v
rudarski dediščini ter kulturnem Zasavju.
in prireditvenem turizmu ponuja
Projekt ni mogel zaobiti Medijskih
priložnosti predvsem podeželje, zato
toplic, ki so v preteklosti že imele
je eden izmed ciljev tudi izboljšanje
središčno vlogo pri razvoju
poznavanja varovanih območij Natura
zasavskega turizma, vendar se niso
2000 in spodbujanje sonaravnih
bili pripravljeni vključevati v aktivnosti.
Vodnik po Zasavju je prijaznih besed deležen tudi v različnih časopisnih
ocenah. V Bukli je Jure Preglau zapisal takole:
Vsebinsko se knjiga lahko kosa z marsikaterim bolj priznanim vodnikom.
Besedilo dopolnjujejo tako zemljevidi kot fotografije, dodani pa so še različni
tematski sklopi, ki še posebej poudarjajo glavne znamenitosti in značilnosti
posameznega kraja. Prav tako so bralcu na voljo vse najpomembnejše
informacije (prenočišča, hrana, infotočke itd.). Tudi oblikovno se knjiga
zgleduje po modernih in kakovostnih vodnikih, ki uporabnika pritegnejo že
na prvi pogled. Skratka, projekt, ki je tako idejno kot vsebinsko lahko zgled
in spodbuda drugim regijam.
 10

Sicer pa kakovost njihove ponudbe že
vrsto let strmo pada, pred kratkim pa
so celoten kompleks s hotelom vred
tudi zaprli.
Skratka, operativni program ne
zapoveduje razvojnih ciljev na
področju turizma niti načina za
njihovo udejanjanje. Vpet je v
trenutno gospodarsko stanje v regiji,
v prihodnje pa ga bo moč prilagajati,
spreminjati in dopolnjevati tako, da
bo ostajal odraz dejanskih razmer
v Zasavju. Kot živ dokument bo
regionalnim akterjem omogočal
vključevanje v nacionalne razvojne
strategije turizma, hkrati pa bo tudi
osnova za izkoriščanje različnih
domačih in tujih razvojnih sredstev v
razvojnem obdobju do leta 2013.
Okusni sadovi
V času izvajanja projekta smo
poleg analiz in študij izdelali tudi
več produktov, ki bogatijo zasavsko
turistično ponudbo. Tako smo izdelali
elektronski katalog vseh zasavskih
turističnih ponudnikov in turističnih
potencialov, kamor so vključeni
kulturni, naravni, industrijski in
drugi pomniki preteklosti. Pripravili
smo načrt učinkovitih promocijskih
aktivnosti na varovanih območjih
Natura 2000 in letak s predstavitvijo
teh območij ter tamkajšnjih zaščitenih
rastlin in živali. Pripravili smo štiri
enodnevne izlete po Zasavju in jih
predstavili na informativnih zloženkah.
Prav tako smo v času izvajanja
projekta pripravili vrsto delavnic, ob
koncu projekta pa različne in precej
odmevne promocijske dogodke ter
medijske predstavitve. Vsi razviti
turistični produkti so skladni s celostno
grafično podobo in standardi, ki
smo jih razvili za uporabo blagovne
znamke V 3 krasne.
Med proizvodi sta največ pozornosti
pritegnila potezna igra V tri krasne,
ki hkrati predstavlja izviren zasavski
spominek, ter vodnik po Zasavju, ki
smo ga izdali ob koncu projekta.
Igra v 3 krasne je nekoliko bolj
zapleten in domačijsko obarvan človek
ne jezi se, saj se igralci z metom kocke
premikajo po območju Zasavja. Da
vse skupaj ni prelahko, je po igralni
plošči nameščenih več zapor, ki od
igralca zahtevajo pravilne odgovore
na vprašanja, povezana z današnjim
ali včerajšnjim Zasavjem.
Vodnik po Zasavju, ki tudi nosi naslov
V 3 krasne, pa je že postal prava
uspešnica. Kljub visoki nakladi 6000
izvodov bo ob takšnem zanimanju
kmalu pošel. Večji del natisnjenih
izvodov smo razdelili med turistična in
druga društva ter turistične ponudnike,
razposlali smo jih po vseh slovenskih
knjižnicah, zanje se dnevno zanimajo
tako posamezniki kot društva in
organizatorji izletov iz različnih delov
Slovenije.

15

Razvojni svet zasavske regije
in Svet zasavske regije sta
5. novembra letos obravnavala
in sprejela Izvedbeni načrt
Regionalnega razvojnega
programa zasavske regije za
obdobje 2010-2012. Čeprav
se bo koledarsko gledano
omenjeno obdobje vsak čas
začelo, pa je uresničevanje
izvedbenega načrta v največji
meri vezano na 5. javni
razpis za sofinanciranje nalog
regionalnega razvoja.
Gre za obsežen sklop nalog
v vrednosti blizu desetih
milijonov evrov, zato njegovo
uresničevanje za marsikoga
prinaša tudi zanimive
podjetniške priložnosti.
Načrtovani
programi do
2012
Aleš Zaletel
Regionalni razvoj
Ker se z letošnjim letom končuje prvi
izvedbeni načrt sedanjega finančnega
obdobja, ki obsega čas med letoma
2007 in 2009, uvodoma kratka
analiza izvajanja izvedbenega načrta
za obdobje, ki se končuje. Natančna
analiza izvajanja je tudi sestavni del
izvedbenega načrta za obdobje
2010-2012, ki je v celoti dostopen na
spletni strani Regionalnega centra za
razvoj www.rcr-zasavje.si.
Prvi izvedbeni načrt
Zasavska regija je v okviru prvega,
tretjega in četrtega razpisa v okviru
operativnega programa krepitev
regionalnih razvojnih potencialov
za obdobje 2007-2013 prijavila
devetnajst operacij. Med njimi
so prevladovale rekonstrukcije in
modernizacije lokalnih cest, saj jih je
bilo na seznamu kar osem: Hrastnik-
11
Radeče, Marno-Turje-Gore, Čeče-
Boben, Izlake-Čemšenik, kopališče
Vreskovo-obrtno industrijska cona
Neža v Trbovljah, Zaloka-Jesenovo-
Vrhe, Dol-Blate in Šentlambert-
Mošenik. Urejanju komunalne
infrastrukture so bili namenjeni še
štirje projekti: vodovod Turje-Gore-
Kopitnik, vodooskrba mesta Trbovelj,
izgradnja in prenova komunalne
infrastrukture na območja Polje v
Zagorju in prav tam še komunalna
ureditev obrtno industrijske cone in
sejemsko prireditvenega prostora Selo.
Vsebina prav tako štirih projektov je
bilo urejanje mestnih jeder: celovita
prenova ceste Borisa Kidriča v
Zagorju, urejanje mestnega jedra
Hrastnika in prenova mestnega jedra
v urbanem degradiranem rudarskem
območju Trg svobode ter celovita
prenova občinske kolonije v Trbovljah.
Dva projekta sta pripomogla k
razvijanju podjetniške infrastrukture
 12
(Mrežni inkubator v Zasavju in Mrežni
inkubator Vašhava v Zagorju) projekt
Natura – turistične zanimivosti Zasavja
pa je bil namenjen razvoju turizma v
naši regiji.
Večina omenjenih projektov je že bila
tudi uresničenih. Služba vlade RS za
lokalno samoupravo in regionalno
politiko ni odobrila operacije Celovita
prenova ceste Borisa Kidriča, ki je bila
prijavljena v okviru prvega javnega
razpisa, zato jo je Občina Zagorje
ob Savi na četrtem javnem razpisu
nadomestila z rekonstrukcijo lokalne
ceste Šentlambert-Mošenik. Ista
občina je odstopila od komunalne
ureditve obrtno industrijske cone in
sejemsko prireditvenega prostora Selo
ter izgradnje in prenove komunalne
infrastrukture na Polju, Občina
Trbovlje pa od prenove mestnega
jedra Trg svobode.
V veliki meri doseženi
cilji
Struktura pogodbenih vrednosti
prijavljenih projektov po prednostnih
nalogah kaže, da je bila več kot
polovica sredstev, namenjenih
razvoju regij, vložena v prometno
infrastrukturo, tej sledijo okoljska,
ekonomska in izobraževalna
infrastruktura ter razvoj urbanih
naselij, zadnja dva odstotka
sredstev pa sta bila porabljena za
dvig konkurenčnosti turističnega
gospodarstva.
Fizični rezultati navedenih operacij
do konca letošnjega avgusta so bili
sledeči: zgrajenih oziroma urejenih
je bilo skoraj osem kilometrov cest
ter nekaj več kot pet kilometrov
vodovodnih napeljav, v Hrastniku
in Trbovljah sta bila zgrajena
nova inkubatorja, pri obstoječem
inkubatorju v Zagorju pa je bilo
urejenih blizu tri tisoč kvadratnih
metrov zunanjih površin. V mrežnem
inkubatorju trenutno deluje več
kot deset podjetij. Prav tako je bilo
zgrajenih večje število parkirnih mest
in pločnikov, obnovljeni so bili nekateri
komunalni vodi. Po vsebini je bila
najbolj izstopajoča operacija Natura –
turistične zanimivosti Zasavja, v okviru
katere je bil pripravljen operativni
program razvoja turizma v Zasavju do
leta 2013, izdelana je bila blagovna
znamka V 3 krasne, pripravljenih
je bilo več turističnih proizvodov in
izpeljanih mnogo promocijskih akcij
ter delavnic.
Pri večini izpeljanih aktivnosti ni
prihajalo do večjih odstopanj od
zastavljenih ciljev, tako da lahko do
leta 2013 upravičeno pričakujemo, da
bo porabljena velika večina sredstev,
namenjenih razvoju Zasavja, in da
bodo zaključeni tudi vsi projekti, ki jih
načrtujemo v izvedbenem načrtu za
obdobje 2010-2012.
Kam vlagati v prihodnje
Zasavske občine so za zadnja
tri leta predlagale nov sveženj
operacij, pri čemer so se opirale
na načrt prednostnih nalog, ki
jih je predpisala Služba Vlade za
lokalno samoupravo in regionalno
politiko: projekti naj bi bili usmerjeni
v reševanje tistih področij, ki lahko
prispevajo k hitrejšemu razvoju regije
in k zmanjšanju njenega razvojnega
zaostanka. Zanje bo iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj na
razpolago skoraj 7,7 milijona evrov,
z obveznim lastnim deležem pa
vrednost načrtovanih del presega
devet milijonov evrov. Izvedbeni
načrt naj bi bil podlaga za prijave
na naslednji razpis Službe Vlade za
lokalno samoupravo in regionalno
politiko.
Pri pripravi Izvedbenega načrta
2010-2012 je med občinami
kot nosilci priprave posameznih
prioritetnih projektov potekala vrsto
usklajevanj, predloge projektov je
na več sejah obravnaval tudi Svet
zasavske regije. Tako je določil tudi
kriterije razdelitve sredstev med občine
in razrez sredstev po posameznih letih.
Prav tako je bil med občinami sklenjen
dogovor glede sofinanciranja
skupnega turističnega projekta Vse
teče v tri krasne. Ves čas so potekala
tudi usklajevanja z Regionalnim
centrom za razvoj kot nosilcem
priprave izvedbenega načrta.
Aktualna različica izvedbenega
načrta vsebuje naslednje operacije:
turistični projekt Vse teče v tri krasne,
celovito prenovo degradiranih
površin na Cesti Borisa Kidriča v
Zagorju, gradnjo javnega vodovoda v
krajevni skupnosti Čemšenik, celovito
prenovo starega mestnega jedra
Cankarjev trg, gradnjo sekundarnega
kanalizacijskega omrežja na Dolu
pri Hrastniku, urejanje opuščenega
urbanega rudarskega območja
Resnica, gradnjo sekundarnega
kanalizacijskega sistema za odpadne
vode v Trbovljah in energetsko
sanacijo vrtcev v isti občini.
Vse teče v 3 krasne
Zasavje je v letu 2009 kot ena
zadnjih slovenskih regij dobilo
program razvoja turizma, razvita je
bila blagovna znamka V 3 krasne,
izdelanih je bilo več publikacij in enot
promocijskega gradiva. Med resnim
enoletnim delom je bilo ugotovljeno,
da zdaj za uspešen in hiter turistični
razvoj predvsem potrebujemo
profesionalno organizacijo, ki bo
prevzela to skrb. Zato je njena
ustanovitev med temeljnimi nalogami
omenjenega projekta. Njene
naloge bodo priprava in izvedba
koncepta trženja turizma v Zasavju,
razvijanje blagovne znamke in njenih
standardov, povezovanje ponudnikov
in oblikovanje privlačnih turističnih
produktov, priprava analiz in študij,

potrebnih za uspešen razvoj turistične
ponudbe, pa tudi organiziranje in
usposabljanje lokalnih turističnih
ponudnikov.
Turistične možnosti Zasavja so skoraj
povsem neizkoriščene, na drugi
strani pa popis le-teh kaže, da je
lahko turizem tudi v Zasavju zanimiva
dejavnost. Ustanovitev profesionalne
organizacije bi vsem tistim, ki že zdaj
prostovoljno delujejo na področju
turizma, prinesla potrebno strokovno
podporo, opogumila bi nove
vlagatelje v turistične zmogljivosti.
Regiji bi dolgoročno prinesla novo
podobo, povezane ponudnike z
zanimivimi turističnimi produkti in v
končni fazi tudi gospodarske učinke,
kakršni so s turizmom povezan
dohodek in nova delovna mesta.
Prenova mestnih jeder
Kar trije iz nabora novih projektov
ponujajo prenove mestnih predelov.
Prvi je celovita prenova Ceste Borisa
Kidriča v Zagorju, vzdolž katere se
nahaja staro metno jedro in nekdaj
glavna ulica. Ob njej so bili ali so
še locirani lekarna, banka, pošta,
policija, gasilci, živilske trgovine,
mesnica, trgovine z tekstilom in
obutvijo. Z zaprtjem rudnika in
novogradnjami so se mnogi od
teh preselili na boljše lokacije. Cilj
prenove je ulici dati novo podobo in
jo znova narediti zanimivo za različne
poslovne vsebine, prebivalcem pa
omogočiti višjo kvaliteto bivanja.
Prenovljen naj bi bil še Cankarjev trg,
nekoč meščansko središče Zagorja, ki
ga sestavljajo dominantna župnijska
cerkev sv. Petra in Pavla, župnišče,
osnovna šola dr. Slavka Gruma,
glasbena šola, vrtec, gostišče Kum in
osrednji trg, namenjen obiskovalcem
in uporabnikom navedenih objektov.
Namen projekta je sanacija celotnega
območja, vključno z novo prometno
ureditvijo. Predvidena je tudi
postavitev prireditvenega paviljona za
priložnostne prireditve.
Tretji projekt je urejanje opuščenega
urbanega rudarskega območja
Resnica v Hrastniku. Gre za
degradirano območje nekdanjih
rudniških nasipov, ki komunalno ni
urejeno. Večina starih stavb je že bila
porušenih, nekaj dotrajanih stavb pa
še stoji. Z naložbo bodo ustvarjeni
pogoji za nov razvoj naselja Resnica,
13
možna bo gradnja večstanovanjskih V krajevni skupnosti Čemšenik,
objektov in poslovnih prostorov za kjer zdaj nimajo ustrezne oskrbe s
storitveno in poslovno dejavnost, kvalitetno pitno in požarno vodo,
izboljšali se bodo pogoji bivanja tam načrtujejo ureditev javnega vodovoda.
živečih prebivalcev. Rešitev obsega zajem pitne vode iz
globinske vrtine, gradnjo novega
vodnega zbiralnika ter razvod
primarnega in sekundarnega
Komunalno urejanje in vodovodnega omrežja z ustreznim
energetika številom nadtalnih hidrantov.
Komunalno urejanje je tudi v tem Zadnji na tem seznamu pa je
izvedbenem načrtu deležno največ energetska sanacija vseh vrtčevskih
pozornosti. V hrastniški občini je tako enot v občini Trbovlje: Pikapolonice,
glavni projekt gradnja sekundarnega Barbare, Cicibana, Mojce in
fekalnega kanalizacijskega omrežje Metuljčka. Skladno z izdelanimi
območja Dol pri Hrastniku, ki obsega energetskimi pregledi naj bi
Slatno, Dol pri Hrastniku, Novi Dol predvideni organizacijski in investicijski
in Brnico. Omrežje bo povezano z ukrepi zmanjšali uporabo toplotne
že zgrajenim glavnim kolektorjem, energije v vseh vrtcih za približno 60
celotna dolžina pa znaša 6,6 odstotkov, kar pomeni tudi precej
kilometra. Hrastniška občina je leta manjše emisije ogljikovega dioksida.
2007 začela graditi centralno čistilno
napravo Hrastnik in manjkajoče
kolektorsko omrežje v dolžini 10,5 km.
Sekundarno omrežje bo povezovalo
glavni kolektor in centralno čistilno
napravo s hišnimi priključki.
Tudi v Trbovljah je na nekaterih
območjih predvidena gradnja
oziroma sanacija sekundarne
mreže kanalizacije, saj sta bila
centralna čistilna naprava in primarni
kanalizacijski sistem že zgrajena.
Načrtovana je gradnja ali sanacija
približno petih kilometrov sekundarne
kanalizacije. V prihodnjem letu naj bi
pripravili projekte in pridobili upravna
dovoljenja, fizična gradnja pa bo
potekala v letih od 2010 do 2012.
 14
Po končanem rudarjenju
se mesta in regije, kjer je
izkoriščanje naravnih bogastev
praviloma stoletja krojilo
gospodarsko podobo in človeške
usode, srečujejo s številnimi
težavami, od prevrtanih zemljišč
do številnih objektov, ki ne
služijo več svojemu izvornemu
namenu. Iz takšnega izhodišča
je pognal projekt ReSource,
katerega moto je spreminjati
probleme v priložnosti, poiskati
in osmisliti nove gospodarske
dejavnosti in zaposlitvene
možnosti. Kajti prizadeta
mesta in regije se ne soočajo
le z poškodovanimi površin,
ampak tudi z velikimi vrzelmi
v gospodarski strukturi in
ukinjanjem delovnih mest.
Kaj bo pognalo
na rudniških
poljih
Roman Rozina
Spremeniti probleme v priložnosti
Viri včerajšnjega rudarjenja lahko
postanejo eden temeljev svežih
razvojnih strategij, trdijo partnerji
v projektu ReSource: rudniška
odlagališča in degradirane površine
lahko postanejo prostor za pridelavo
biomase, jamske vode so morebitni
vir geotermalne energije, rudniške
naprave pa enkratna kulisa za različne
dogodke. Seveda pa so ti zasuki
problemov v priložnosti izvedljivi le, če
bodo v ta proces združeni tako veliki
napori kot ustvarjalne zamisli in iz njih
izhajajoče strategije, ki bodo dokazale
njihovo izvedljivost in koristnost.
Srednjeevropsko
sodelovanje
Takšna razmišljanja so združila
deset razvojnih in znanstvenih
ustanov iz Avstrije, Češke, Nemčije,
Madžarske in Slovenije. Vsi regionalni
partnerji prihajajo iz območij, ki jih
je zaznamovalo preteklo rudarjenje
ali pa se zdaj soočajo z njegovim
zatonom. Projekt ReSource – Uporaba
post-rudarskih priložnosti za trajnostni
razvoj regij v srednji Evropi je z nekaj
več kot tremi milijoni evrov podprl
evropski program mednarodnega
sodelovanja Central Europe. Njegovo
izvajanje se je začelo letošnjega
januarja, zaključna konferenca s
predstavitvijo rezultatov in spoznanj pa
bo pomladi 2012 v Zasavju.
Vodilni partner je razvojna ustanova
gospodarske regije Chemnitz-Zwickau
iz Nemčije. Iz te države v projektu
sodelujeta še IBA Fürst-Pückler-Land iz
regije Lausitz-Spreewald in Center za
podjetništvo in tehnologijo iz okrožja
Mansfeld v pokrajini Saška-Anhalt.
Avstrijski partner je skupnost Steirische
Eisenstraße, češki regija Sokolov-
vzhod, madžarski mesto Salgotarjan in
slovenski Regionalni center za razvoj.
Kot partnerji so v projekt vključene še
tri znanstveno-raziskovalne ustanove:
Leibnitzov inštitut za okoljski in
regionalni razvoj iz Dresdna, graška
univerza Karl-Franzens in Urbanistični
inštitut Republike Slovenije iz Ljubljane.
V projektu sodelujeta še Mendlova
univerza za kmetijstvo in gozdarstvo
iz Brna in budimpeštanska univerza
Eötvös Loránd.
Vključevanje mladih
zamisli
Med najbolj opaznimi že izvedenimi
aktivnostmi je bila mednarodna
poletna šola, ki je v avgustu potekala
v Zasavju, na Madžarskem in v dveh
nemških mestih. 24 študentov je
v dveh skupinah iskalo priložnosti
štirih nekdaj rudarskih regij. Prva je
po teden dni bivala v Zasavju in na
Saškem, medtem ko je druga skupina
v istem času spoznavala Madžarsko in
Nemčijo.
Šola je bilo namenjeno iskanju
možnosti in razvijanju idej, kako
pripraviti zanimive turistične poti, ki
bi zajemale rudarske znamenitosti.
Skupina, ki je bila med 2. in 8.
avgustom v Zasavju, si je ogledala
različne kraje in objekte, ki so del
rudarske in kulturne dediščine in so
zanimivi za razvoj turizma v regiji.
Svoja spoznanja so najprej predstavili
na regijski konferenci v Zagorju, ki
so se je udeležili tudi predstavniki
vseh treh zasavskih občin in nekateri
ponudniki turističnih storitev v
Zasavju, ob koncu projekta pa tudi na
konferenci v nemškem Grossräschnu.
 15

Študenti iz Nemčije so razvijali zamisli,

kako izboljšati ponudbo v kisovškem
rudarskem muzeju in zagorskem
Evroparku, za hrastniško vilo de
Seppi pa so pripravili načrt, kako jo
spremeniti v zabavno hišo strahov.
Po mnenju madžarskih študentov
so športne aktivnosti tiste, ki nudijo
največ možnosti za razvoj dodatne
turistične ponudbe. Udeleženci iz
Slovenije pa so predlagali novo
rudarsko pot in zanjo pripravili
marketinške in grafične rešitve. Pot,
ki so jo poimenovali Gverk, naj bi
vključevala tudi dogajanja na izbranih
prizoriščih, s čimer bi nadgradili
statičnost, ki jo razumejo kot slabost
primerljivih poti.

Sprotno seznanjanje
javnosti
Tako kot so bile javno predstavljene
ugotovitve udeležencev poletne
šole, bodo tudi rezultati vseh drugih
načrtovanih aktivnosti. Večina študij
in drugih gradiv bo končana hkrati
z zaključkom projekta v začetku leta
2012, posamične aktivnosti pa tudi v
vmesnem času. Predstavitvam teh so
namenjene različne prireditve v okviru
projekta ali ob njegovem robu.
V prvem letu sta bili največji srečanji
tridnevna uvodna predstavitev in
svečani začetek projekta marca v
Zwickau ter mednarodna konferenca
o možnostih, ki jih ponujajo post-
rudarska območja. Slednja je sredi
septembra potekala v Grossräschnu,
na njej pa so svoje izkušnje in poglede
predstavili številni univerzitetni
profesorji in praktični strokovnjaki z
vseh celin.
Enako pomembno je tudi obveščanje
okolij, od koder prihajajo partnerji in
kjer so doma problemi, ki jih odpre
konec rudarjenja. Regionalni center za
razvoj in Urbanistični inštitut Ljubljana
sta slovensko predstavitev projekta
pripravila maja v Zagorju. Osrednji
temi sta bili uporaba potencialov
bivših rudarskih območij za trajnostni
razvoj in možnosti ter načini
sodelovanja mladih v tem procesu.
Da se spoznanja ne bi izgubila z
dogodki, smo sodelujoči v projektu
postavili posebno spletno stran
www.resource-ce.eu, na kateri so
predstavljeni cilji projekta in sodelujoči
partnerji, gradiva za posamezne
konference in drugi dogodki. Tam so
zbrani tudi članki, ki so izšli v različnih
medijih, sprotno pa bodo predstavljani
tudi rezultati projekta. Po končanem
projektu, ko bo omenjena spletna
stran ugasnila, pa bodo njene vsebine
uvrščene v podatkovno bazo mreže
srednje- in vzhodnoevropskih mest in
regij MINEC, s katero je partnerstvo
ReSource tesno povezano.
Kaj so predmeti
preučevanja
Temeljni cilj partnerstva je povečanje
konkurenčnosti strukturno manj
razvitih območij in spodbujanje
trajnostnega razvoja v njih. Na
območjih, za katera je značilno
upadanje rudarske dejavnosti ali njen
skorajšnji konec, želijo spodbujati
in opogumljati razmišljanja, da
je stvarno in duhovno rudarsko
zapuščino moč izrabiti za podjetniške
vsebine.
Znotraj projekta so bile oblikovane
tri tematske delovne skupine. Prva
preučuje naravne možnosti, kakršni
sta pridelava in uporaba biomase ter
izkoriščanje geotermalne energije.
Druga skupina raziskuje možnosti
na področju rudarske kulture, od
rudarske dediščine in njenega
vključevanja v turistične poti in
drugo ponudbo za obiskovalce do
spreminjanja miselnosti. Področje dela
tretje skupine so celostni pristopi na
področju načrtovanja rabe prostora in
povečevanja konkurenčnosti.
Konkretni rezultati omenjenih skupin
bodo tematska poročila in elektronske
baze podatkov o različnih pristopih
za rabo post-rudarskih potencialov,
priročnik z inovativnimi metodami
regionalnega razvoja po končanem
rudarjenju in dokumenti o razvojnih
perspektivah regionalnega razvoja po-
rudarskih območij, ki bodo namenjeni
akterjem odločanja na državnih in
evropski ravni. Načrtovane so tudi
skupaj razvite predinvesticijske študije
in manjši pilotni projekti, nadalje
poletne šole, tekmovanja in različni
seminarji.
Skratka, partnerji iščejo in raziskujejo
rešitve, ki bi lahko bile optimalne
za opuščena rudarska območja.
Evropska dimenzija projekta nudi tudi
možnost primerjave različnih politik in
praks, kako izboljšati konkurenčnost
in privlačnost nekdanjih rudarskih
predelov, ter omogoča izmenjavo
rešitev in skupen razvoj novih
pristopov. Zato naj bi bila v okviru
projekta pripravljena gradiva vir
navdiha in hkrati konkretna pomoč pri
premagovanju težav in izkoriščanju
možnosti v rudarskih ali post-rudarskih
območjih srednje Evrope, ki si delijo
neštete podobnosti.
16
Okoljska vprašanja, med
katerimi je najbolj aktualno
segrevanje ozračja, zbujajo
vse več pozornosti in družbene
skrbi, na drugi strani pa
odpirajo številne podjetniške
priložnosti, ki slonijo na
čistejših in za ozračje manj
obremenjujočih energetskih
virih. Po predvidevanjih naj
bi do 2020 zgolj »sončna
industrija« zaposlovala že več
kot 400 tisoč ljudi.
Kako se lotiti
sonca
Dejan Zupanc
Priložnosti v energetiki
Evropska unija se je je letos z
energetsko-podnebnim svežnjem
zavezala, da bo do leta 2020 delež
obnovljivih virov energije v končni
porabi energije dosegel že dvajset
odstotkov. Raba obnovljivih virov
energije pa ni le del boja Evropske
unije proti podnebnim spremembam,
ampak tudi prispevek h gospodarski
rasti, ustvarjanju novih delovnih mest
ter povečanju energetske varnosti.
Med obnovljive vire energije uvrščamo
biomaso, hidroenergijo, vetrno
energijo, geotermalno energijo in
energijo, ki nam jo dnevno podarja
sonce.
Širjenje uspešnih
primerov
Regionalni center za razvoj se je
v letošnjem letu dejavno vključil v
projekt Wide the SEE by Succ Mod
– Širjenje uspešnih primerov izrabe
sončne energije, katerega namen je
povečanje uporabe solarnih sistemov
za ogrevanje sanitarne vode v
gospodinjstvih v jugovzhodni Evropi.
Analize so namreč pokazale, da
obstajajo med posameznimi državami
in območji tega prostora zelo velike
razlike: na primer Avstrija in Grčija
sta po izrabi tovrstne energije v
vrhu Evropske unije, številne druge
države pa tu precej zaostajajo.
Slovenija se po instalirani moči in
po površini že vgrajenih sistemov
resda uvršča nad povprečje evropske
sedemindvajseterice, na drugi strani
pa različne študije dokazujejo, da
glede na velik potencial na tem
področju z razvojem zaostajamo.
Nosilec projekta je italijanska provinca
Teramo, ob njej pa v projektu sodeluje
še petnajst partnerjev iz Avstrije,
Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Italije,
Madžarske, Makedonije, Moldavije,
Romunije, Slovenije in Ukrajine.
Vrednost celotnega projekta je blizu
2,2 milijona evrov, aktivnosti pa bodo
tekle do konca marca 2012.
V tem času bomo izdelali okvirne
lokalne in regionalne politike, vključno
s finančnimi ukrepi za spodbujanje
uporabe solarne tehnologije,
identificirali bomo ovire in poiskali
rešitve za pospeševanje uporabe
solarne tehnologije pri ogrevanju
sanitarne vode v gospodinjstvih, izvedli
bomo več promocijskih aktivnosti za
spreminjanje navad v gospodinjstvih,
prav tako pa tudi usposabljanja za
inštalaterje sončnih sistemov. Partnerji
bomo skupaj našli načine, kako
znanje in izkušnje iz tovrstno razvitih
držav prenesti na območja, kjer se
soočajo s počasnejšim razvojem
trga uporabe solarne tehnologije
za ogrevanje sanitarne vode v
gospodinjstvih.
Raba sončne energije
Sonce predstavlja neizčrpen vir
energije, hkrati pa je njegov potencial
premalo izkoriščen za energetske
potrebe naše planeta. Gospodarski
razvoj je v preveliki meri utemeljen
na uporabi fosilnih goriv, čeprav
so zaloge le-teh omejene in vedno
dražje. Ob tem ima raba solarne
energije, kar dokazujejo mnoge
raziskave, tudi pozitivne učinke na
podnebje, saj se z nadomeščanjem
fosilnih goriv zmanjšujejo tudi izpusti
toplogrednih plinov.
Ob tem je pomemben tudi podjetniški
vidik, ki sem ga omenil na začetku,
ter vpliv na trg dela. Do konca
lanskega leta 2008 je »sončna
industrija« ustvarila že preko 40 tisoč
delovnih mest, do leta 2020 pa naj
bi ta industrija zaposlovala že več
kot 400 tisoč ljudi. Pričakovane večje
spodbude za razvoj visoko-tehnoloških
izdelkov na področju rabe sončne
energije bi tako nedvomno pospešile
proces izkoriščanja podjetniških
priložnosti in s tem številna nova
delovna mesta.

Kljub uspešno zaključenemu
šolanju mnogi mladi ne najdejo
zaposlitve, saj so se izobraževali
za poklice, po katerih na trgu
dela ni povpraševanja. Eden
najboljših načinov, da se dijaki
in študenti izognejo takšnemu
razočaranju, je vključitev v
regijsko štipendijsko shemo za
Zasavje, saj ta ne pomeni le
štipendije v času šolanja, ampak
tudi zagotovljeno zaposlitev po
končanem šolanju.
Izobraževanje za
zaposlitev
Barbara Kaluža
Regijska štipendijska shema
Regijska štipendijska shema temelji
na partnerstvu med delodajalci,
Regionalnim centrom za razvoj kot
nosilcem ukrepa in državo. Sofinancira
jo Evropski socialni sklad, ki tako želi
pripomoči k vzpostavitvi ravnovesja
na trgu dela, dvigu izobrazbene
strukture v regiji, znižanju strukturne
brezposelnosti, zmanjševanju bega
možganov in načrtovanju razvoja
kadrov.
Regionalni center za razvoj najprej z
javnim pozivom ugotovi zaposlitvene
potrebe delodajalcev v regiji.
Odzovejo se delodajalci (pravne
osebe javnega ali zasebnega prava in
fizične osebe s sedežem v Zasavju), ki
vedo, katere kadre želijo zaposliti čez
določeno število let.
V naslednjem koraku Regionalni
center za razvoj zbrane potrebe
delodajalcev objavi v javnem razpisu
štipendij, ki izide ob vsakokratnem
začetku šolskega leta. Do štipendij
so upravičeni dijaki in študenti na
različnih ravneh izobraževanja doma
in v tujini. Zaradi takšnega postopka
so razpisane štipendije le za poklice,
ki so v regiji perspektivni, po katerih
delodajalci povprašujejo.
Delodajalci se s pogodbo zavežejo,
da bodo sofinancirali izobraževanje
izbranega kandidata ves čas šolanja
17
in da ga bodo po končanem
izobraževanju zaposlili na ustreznem
delovnem mestu za nedoločen čas
oziroma najmanj za čas štipendiranja.
Na drugi strani mora štipendist
izpolnjevati šolske obveznosti in se po
končanem šolanju za najmanj toliko
časa, kot je trajalo štipendiranje,
zaposliti pri delodajalcu, ki je
zagotavljal del štipendije.
Štipendija je namreč sestavljena
iz dveh delov, čeprav jo šolajoči
se prejema v skupnem mesečnem
znesku. Polovico sredstev iz Javnega
sklada Republike Slovenije za razvoj
kadrov in štipendije zagotavlja
Regionalni center za razvoj, drugo
polovico pa delodajalec, pri katerem
se bo štipendist zaposlil po končanem
šolanju.
Vsakokratni razpisi so objavljeni
na spletni strani www.rcr-zasavje.
si, kjer so dostopni tudi veljavni
obrazci. Te je moč prevzeti tudi na
sedežu Regionalnega centra za
razvoj (Podvine 36, Zagorje ob Savi),
kjer lahko dobite tudi vsa dodatna
pojasnila. Lahko pa tudi pokličete
(telefon 56-60-512 ali 56-60-500)
oziroma uporabite e-pošto: barbara.
kaluza@rcr-zasavje.si ali info@rcr-
zasavje.si.
 18
V času gospodarske krize se bolj
kot običajno oziramo naokrog in
iščemo preizkušene modele, ki bi
tudi v takšnih pogojih omogočali
hiter razvoj in učinkovit boj proti
brezposelnosti. Med zanimive
zaradi nekaterih podobnosti
sodi tudi Andaluzijski model,
ki regijam omogoča nove
možnosti zaposlovanja oziroma
ustvarjanja delovnih mest, hkrati
s tem pa tudi razvoj lokalnih
skupnosti in regije.
Španski model
zaposlovanja in
lokalnega razvoja
Dejan Poboljšaj
Tuje izkušnje
V letošnjem letu, natančneje med 15. lokalnega zaposlovanja, zato Sklad
januarjem 2009 in 14. januarjem dela Zasavje pri realizaciji projekta
2010 je Sklad dela Zasavje aktiven tesno sodeluje z Območno službo
partner v projektu Analiza možnosti Zavoda Republike Slovenije za
za implementacijo Andaluzijskega zaposlovanje Trbovlje.
modela zaposlovanja in lokalnega
Med aktivnostmi projekta je bil
razvoja. Projekt teče pod okriljem
oktobra tudi seminar, na katerem so
programa Progress – program
gostje iz Španije predstavili temelje
skupnosti za zaposlovanje in socialno
omenjenega modela. Na delavnici
solidarnost, ki deluje vzporedno
pa so gostje skupaj z zainteresiranimi
z Evropski socialnim skladom in
predstavniki različnih zasavskih
finančno podpira uresničevanje
organizacij iskali načine, kako bi bilo
evropskih ciljev na področju
model mogoče prenesti v zasavsko
zaposlovanja in socialnih zadev.
regijo in ga tu podobno učinkovito
Prijavitelj projekta je bila Fundacija
uporabljati, kot jim to uspeva v
za zaposlovanje iz španske pokrajine
Španiji. Pri tem so največ pozornosti
Andaluzije, partner pa je bil še Zavod
namenili področju regionalnega
za zaposlovanje Olszty iz Poljske.
turizma, posebej razvijanju blagovne
Namen projekta je izmenjava znanja znamke in javnemu upravljanju le-te.
in dobrih praks s področja razvoja

Program projektnega učenja
za mlajše odrasle PUM, ki ga
izvajamo na Regionalnem
centru za razvoj, je namenjen
osipnikom, torej mladim
odraslim med petnajstim in
petindvajsetim letom, ki niso
dokončali šolanja, prav tako pa
niso zaposleni. Naš cilj je, da
jim pomagamo pri oblikovanju
njihove prihodnosti, pri iskanju
motivacije, da se vključijo v
izobraževanje ali si najdejo
zaposlitev.
Zasavje
19
Ta veseli dan
kulture PUM ali
Krščen Matiček
Tadeja Nimac
Učenje za mlajše odrasle
Projektno učenje za mlajše odrasle Prešernove pesmi, predstavil se je
PUM Zasavje je javnoveljavni naš raper …, skratka predstavili smo
program, ki poteka že drugo svojo (sub)kulturo z različnih področij
šolsko leto zapored. Udeleženci kulturnega (po)ustvarjanja.
se skozi projektno delo učijo,
hkrati pa skušajo čim bolj aktivno
uresničevati svoje izobraževalne cilje
ali aktivno iskati zaposlitev. V okviru
aktivnosti programa sodelujejo v
produkcijskem projektu, izbirnem
projektu in interesnih dejavnostih,
za katere ideje in pobude večinoma
ponujajo sami.
V letošnjem letu smo v okviru
interesnih dejavnosti med drugim
izvedli tudi štiri likovne delavnice
z Marjeto Vengust, članico društva
likovnih ustvarjalcev Relik iz Trbovelj.
Predstavila nam je nekaj teoretičnih
osnov, pomembnih za likovno
izražanje, zatem pa smo se lotili
ustvarjanja z akrilom, ogljem in
svinčnikom. Teme smo si včasih
izbrali sami, drugič so bile določene
vnaprej. Nekateri udeleženci
so odkrili veselje do likovnega
izražanje, ob tem pa je nastalo kar
nekaj zanimivih likovnih del.
Na povabilo Ministrstva za kulturo
smo se odločili, da se skupaj z
galerijo Matkultra pridružimo
prireditvi Ta veseli dan kulture, ko
hrami kulture po vsej Sloveniji na
široko odprejo vrata v počastitev
Prešernovega rojstnega dne.
Naša interesna dejavnost je tako
prerasla v izbirni projekt, ki smo ga
poimenovali Ta veseli dan kulture
PUM ali Krščen Matiček.
Likovna dela bodo na ogled
dlje časa, 3. decembra pa smo
predstavili še marsikaj drugega:
izdelke, ki nastajajo v okviru
produkcijskega projekta Ustvarjam
…, prebirali in dramatizirali smo
20
Nevladne organizacije postajajo
vse pomembnejši dejavnik
dogajanja in vse bolj spoštovan
sogovornik pri načrtovanju
razvoja. V Zasavju in tudi v
Sloveniji položaj nevladnih
organizacij še ni primerljiv
s tistim, kakršnega imajo te
organizacije v najbolj razvitih
državah, se pa njihov položaj
izboljšuje, kar je tudi posledica
aktivnosti, kakršna je mreža
nevladnih organizacij Zasavja
MREST. V prihodnosti se bodo
tudi na tem področju odprle
tako zaposlitvene možnosti
– za zdaj je njihovo delovanje
skoraj izključno ljubiteljsko – kot
tudi podjetniške priložnosti,
saj bodo potrebovale vse več
specializiranih storitev.
Kaj se dogaja
v MRESTU
Dejan Poboljšaj
Nevladne organizacije
Sklad dela Zasavje je s projektom
regionalno stičišče za nevladne
organizacije zasavske regije začel v
letu 2008. V naslednjem letu je bila
ustanova Sklad dela Zasavje uspešna
na razpisu Ministrstva za javno
upravo, kar je bila finančna osnova
mreže nevladnih organizacij Zasavja
MREST. Projekt se bo nadaljeval
tudi v prihodnjem letu, ko bomo
nevladnim organizacijam v regiji še
naprej zagotavljali podporo za njihovo
delovanje (informiranje, mreženje,
povezovanje in sodelovanje nevladnih
organizacij ter spodbujanje dialoga.
Sklad dela Zasavje v okviru projekta
skrbi za informiranje zasavskih
nevladnih organizacij o vsebinah,
ki se dotikajo njihovega delovanja.
Nadalje podpira njihovo mreženje
in medsebojno sodelovanje na
lokalni in tudi regionalni ravni. Pri
tem jim omogočamo brezplačno
finančno in računovodsko svetovanje,
svetovanje o pravnih zadevah, o
projektnem vodenju ter o pripravah
prijav in projektov za različne
razpise. Brezplačna izobraževanja
in usposabljanja za predstavnike
nevladnih organizacij potekajo v
obliki delavnic. S takšnimi aktivnostmi
ustvarjamo pogoje za boljše, lažje
in učinkovitejše delovanje nevladnih
organizacij.
Hkrati pa v okviru projekta MREST v
regiji aktivno promoviramo nevladni
sektor: splošno javnost in ciljne
skupine seznanjamo s projektnimi
aktivnostmi, okolju posredujemo
različne informacije o vlogi in pomenu
nevladnih organizacij. Ob osebnih
stikih sta glavni orodji spletna stran
www.skladdela-zasavje.si in časopis
MREST. Temu je bila konec novembra
namenjena tudi prireditev Dan
nevladnih organizacij z izborom
zasavske naj nevladne organizacije in
naj prostovoljca v letošnjem letu.
V zasavsko mrežo je bilo novembra
vključenih že 82 nevladnih organizacij,
kar je odlična osnova za delovanje in
razvoj tega pomembnega dela družbe
tudi v prihodnjem letu.
 VEM za gospodarske družbe
Gospodarske družbe lahko velik del postopkov, povezanih
z registracijo družbe in prijavo podatkov, brezplačno
opravijo prek portala e-VEM in na točkah VEM, nekatere
storitve pa le pri notarjih, kjer jih je potrebno plačati.
Na portalu e-VEM
je moč opraviti naslednje postopke:
• odprtje začasnega TRR za enostavno eno ali več-osebno
družbo,
• registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/
poslovni register ter samodejna dodelitev matične in
davčne številke),
• odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene
enostavne eno-osebne d.o.o.
• pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste družb,
• prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register,
obvestilo o spremembi davčnega obdobja, izračun
predvidene davčne osnove DDPO) za vse vrste družb,
• predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV
za vse vrste družb.
Točke VEM
imajo še nekoliko širši nabor možnih postopkov:
• registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/
poslovni register ter samodejna dodelitev matične in
davčne številke),
• registracija enostavne več-osebne d.o.o. (vpis v sodni/
poslovni register ter samodejna dodelitev davčne
številke),
Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM,
brez administrativnih ovir.
• odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene
enostavne eno-osebne d.o.o.,
• vpis/izbris podružnice d.o.o. v sodni/poslovni register,
• vpis/izbris drugih organizacijskih delov vseh vrst družb v
poslovni register,
• vpis nameravane firme,
• prijava sprememb firme, poslovnega naslova,
zastopnika in dejavnosti pri enostavni eno-osebni ali
več-osebni d.o.o. v sodnem/poslovnem registru,
• pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste družb,
• prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register,
obvestilo o spremembi davčnega obdobja, izračun
predvidene davčne osnove DDPO) za vse vrste družb,
• predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV
za vse vrste družb.
Tudi pri notarjih
lahko opravite veliko večino prej naštetega, vendar storitev
ni brezplačna, zgolj pri njih pa je možno opraviti naslednje
postopke:
• registracija ostalih vrst družb (vpis v sodni/poslovni
register ter samodejna dodelitev matične in davčne
številke),
• odprtje fizične knjige sklepov eno-osebne d.o.o.,
• prijava vseh vrst sprememb za vse vrste družb,
• izbris vseh vrst družb iz sodnega/poslovnega registra.
Na portalu e-VEM in na točkah VEM lahko brezplačno ter
enostavno opravite tudi postopke in storitve, povezane z
delovnimi razmerji in socialnimi zavarovanji.
Srecno
2010
na
podjetniski
avtocesti
vstopna točka Vem
na Regionalnem centru za razvoj

REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ