Ucbenik Matematika1

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Matevz

Crepnjak, Petra

Zigert
MATEMATIKA 1
- uni -
Maribor 2010
ii
Kazalo
Uvodno poglavje 5
1.1 Logika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
1.2 Mnozice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
1.3 Preslikave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
1.4 Nekatere algebrske strukture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
1.4.1 Grupa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
1.4.2 Kolobar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
1.4.3 Obseg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
1.4.4 Vektorski prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
1.4.5 Grupa permutacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
1.5

Stevilski obsegi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
1.5.1

Stevilske mnozice in matematicna indukcija . . . . . . . . 30
1.5.2 Obseg realnih stevil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
1.5.3 Obseg kompleksnih stevil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
1.6 Naloge z resitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
1.6.1 Logika in mnozice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
1.6.2 Preslikave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
1.6.3 Algebrske strukture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
1.6.4 Permutacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
1.6.5 Matematicna indukcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
1.6.6

Stevilski obsegi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
Realne funkcije 93
1.7 Osnovne lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
1.8 Pregled elementarnih funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
1.9 Zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
1.10 Vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
1.10.1

Stevilske vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
1.10.2 Konvergencni kriteriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
1.10.3 Funkcijske vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130
1.11 Limite in zveznost funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134
1.12 Zvezne funkcije na zaprtem intervalu . . . . . . . . . . . . . . . . 141
1.13 Naloge z resitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146
iii
KAZALO KAZALO
1.13.1 Pregled elementarnih funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . 146
1.13.2 Zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157
1.13.3 Vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172
1.13.4 Limita in zveznost funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190
Diferencialni racun 203
1.14 Denicija odvoda funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
1.15 Pravila za odvajanje in odvodi elementarnih funkcij . . . . . . . . 208
1.16 Diferencial funkcije in odvajanje implicit-
nih funkcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219
1.17 Izreki o srednji vrednosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223
1.18 LHospitalovo pravilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228
1.19 Taylorjeva vrsta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232
1.20 Odvod in graf funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235
1.21 Uporaba v kemiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242
1.22 Diferencialni racun . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
1.22.1 Racunanje odvoda funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
1.22.2 Geometrijski pomen odvoda . . . . . . . . . . . . . . . . . 251
1.22.3 Uporaba odvoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256
Matevz

Crepnjak iv Petra

Zigert
Uvodno poglavje
V uvodu se bomo spoznali z osnovnimi simboli logike, ki jih bomo vseskozi potre-
bovali pri zapisovanju matematicnih pojmov. Seznanili se bomo z mnozicami in
preslikavami. Poleg tega bomo spoznali nekatere algebrske strukture, ki jih bomo
kasneje potrebovali pri vpeljavi realnih in kompleksnih stevil.
1.1 Logika
Zelo poenostavljeno bi lahko povedali, da je logika veda, ki proucuje nacela pravil-
nega misljenja.
Osredotocili se bomo na izjave in njihovo povezovanje s tako imenovanimi
izjavni-
mi povezavami oziroma logicnimi operatorji. Izjava je trditev, ki ima le eno last-
nost in sicer je bodisi resnicna bodisi neresnicna:
Sedim na predavanjih in zunaj sije sonce.
Izjava, ki je sestavljena iz ene same trditve, je enostavna izjava, v nasprotnem
govorimo o sestavljeni izjavi. Enostavne izjave, ki jih obicajno oznacujemo z
malimi tiskanimi crkami p, q, r, ..., z izjavnimi povezavami povezemo v sestavljene
izjave, ki jih oznacujemo z velikimi tiskanimi crkami A, B, C, ....

Ce je izjava p
resnicna, pravimo, da ima logicno vrednost 1 in pisemo p 1, sicer je neresnicna
in ima logicno vrednost 0 in pisemo p 0.
Primer 1.1 Preverimo logicno vrednost enostavnih izjav p in q:
p...8 je sodo stevilo,
q...8 je prastevilo.
Izjava p je resnicna in ima logicno vrednost 1 (p 1), izjava q je neresnicna in
ima logicno vrednost 0 (q 0).
5
1.1. LOGIKA POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE
Navedimo najpogostejse izjavne povezave, ki povezujejo dve enostavni izjavi
v sestavljeno izjavo. Poleg teh bomo omenili se eno posebno izjavno povezavo in
sicer je to negacija, ki deluje samo na eni enostavni izjavi.
(i) Negacija
p ...ne p oz. ni res, da p
Izjava p je resnicna, natanko tedaj, ko je p neresnicna izjava:
p p
1 0
0 1
Primer 1.2 Negirajmo izjavo p iz Zgleda 1.1 in doloci njeno logicno vred-
nost.
A = p...8 ni sodo stevilo (A 0.)
(ii) Disjunkcija
p q ...p ali q
Sestavljena izjava p q je resnicna, ko je resnicna vsaj ena od izjav p ali q:
p q p q
1 1 1
1 0 1
0 1 1
0 0 0
Primer 1.3 Poiscimo disjunkcijo izjav iz Zgleda 1.1 in doloci njeno logicno
vrednost.
A = p q...8 je sodo stevilo ali prastevilo (A 1.)
(iii) Konjunkcija
p q ...p in q
Sestavljena izjava p q je resnicna natanko tedaj, ko sta resnicni obe izjavi
p in q:
Matevz

Crepnjak 6 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.1. LOGIKA
p q p q
1 1 1
1 0 0
0 1 0
0 0 0
Primer 1.4 Poiscimo konjukcijo izjav iz Zgleda 1.1 in doloci njeno logicno
vrednost.
A = p q...8 je sodo stevilo in hkrati prastevilo (A 0.)
(iv) Implikacija
p q ...iz p sledi q (ce p potem q)
Sestavljena izjava p q je neresnicna natanko tedaj, ko iz resnicne izjave
p sledi neresnicna izjava q. V vseh ostalih primerih je ta izjava resnicna:
p q p q
1 1 1
1 0 0
0 1 1
0 0 1
Primer 1.5 Poiscimo obe implikaciji izjav iz Zgleda 1.1 in doloci njuni
logicni vrednosti.
A = q p...ce je 8 prastevilo, potem je 8 liho stevilo (A 1.)
B = p q...ce je 8 sodo stevilo, potem je prastevilo (B 0.)
(iv) Ekvivalenca
p q ... p je ekvivalentno q (p natanko tedaj kot q)
Sestavljena izjava p q je resnicna natanko tedaj, ko sta p in q obe resnicni
ali pa obe neresnicni:
Matevz

Crepnjak 7 Petra

Zigert
p q p q
1 1 1
1 0 0
0 1 0
0 0 1
Primer 1.6 Poiscimo ekvivalenco izjav iz Zgleda 1.1 in doloci njeno logicno
vrednost.
A = p q... 8 je sodo stevilo natanko tedaj, ko je 8 prastevilo (A 0.)
Vrstni red delovanja izjavnih povezav dolocimo z oklepaji in upostevanjem
prioritete izjavnih povezav, ki je sledeca (od najmocnejse do najsibkejse):
Na primer, v sestavljeni izjavi (p) q je oklepaj odvecen in jo lahko pisemo kot

p q.
Pravimo, da sta izjavi A in B enakovredni, A B, ko imata enako logicno
vrednost za vsak nabor enostavnih izjav, ki vstopajo vanju.
Omenimo, da so disjunkcija, konjunkcija in ekvivalenca komutativne in aso-
ciativne izjavne povezave, medtem ko implikacija teh lastnosti nima:
komutativnost asociativnost
p q q p, (p q) r p (q r),
p q q p, (p q) r p (q r),
p q q p, (p q) r p (q r) .
Primer 1.7 Podajmo primer enakovrednih sestavljenih izjav.
S tabelo logicnih vrednosti oziroma pravilnostno tabelo se lahko prepricamo, da
sta naslednji sestavljeni izjavi enakovredni:
p q (p q) (q p) .
Matevz

Crepnjak 8 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.1. LOGIKA
p q p q (p q) (q p)
0 0 1 1 1 1
0 1 0 1 0 0
1 0 0 0 0 1
1 1 1 1 1 1 .
Nastejmo se nekatere pomembnejse enakovredne izjave:
p q p q
p q p q
(p q) p q ... DeMorganov zakon
(p q) p q ... DeMorganov zakon
p (q r) (p q) (p r) ... distributivnost
p (q r) (p q) (p r) ... distributivnost
Primer 1.8 Preverimo enkovrednost naslednjih izjav.
1. p q q p :
Enakovrednost lahko preverimo s pravilnostno tabelo:
p q p q q p
0 0 1 1
0 1 1 1
1 0 0 0
1 1 1 1 .
Lahko pa tudi z uporabo enakovrednih izjav:
p q p q q p q p .
2. (p q) p q :
Na podoben nacin s pomocjo pravilnostne tabele lahko bralec sam preveri
drugi primer, mi pa bomo uporabili enakovredne izjave:
(p q) (p q) (p) q p q .
Matevz

Crepnjak 9 Petra

Zigert
Primer 1.9 Zanikajmo izjavo:
Ce sem student, se lahko rekreiram v U
SC-ju.
Zanikana izjava je:
Sem student in se ne rekreiram v U
SC-ju.
Pri tem je enostavna izjava p... sem student in druga enostavna izjava je q...
rekreiram se v U
SC-ju. Sestavljena izjava je p q, katere negacija je p q.

Pri zapisovanju izjav se pojavljata dva kvantikatorja:
univerzalni kvantikator: ... beremo za vsak in
eksistencni kvantikator: ... beremo obstaja.
Ce ima nek x lastnost P, pisemo P(x) . Izjavi, da ima vsak x lastnost P oz. da
obstaja x z lastnostjo P zanikamo kot:
x : P(x) x : P(x) ,
x : P(x) x : P(x) .
Primer 1.10 Zanikajmo izjavi:
1. Vsak kosarkas je visok nad 1.90 m.
Zanikana izjava je:
Obstaja kosarkas, ki ni visji od 1.90 m.
Pri tem je lastnost
P(x)... kosarkas x je visji od 1.90 m
in izjava je x : P(x), njena negacija pa je x : P(x).
2. Nekatere zenske rade gledajo nogomet.
Na podoben nacin kot v prvem primeru pridemo do zanikane izjave:
Nobena zenska ne gleda rada nogometa.
Matevz

Crepnjak 10 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.2. MNO
ZICE
1.2 Mnozice
Pogledali si bomo zapisovanje in podajanje mnozic ter racunske operacije z njimi.
Mnozica je skupina nekih elementov. Oznacujemo jih z veliki tiskanimi crkami
A, B, ..., M, .... Mnozica je dolocena, ko lahko za vsak element dolocimo ali pri-
pada mnozico ali ne.

Ce element a pripada mnozici M, to zapisemo
a M .
V nasprotnem primeru, ce nek element b ne pripada mnozici M, to zapisemo
b / M .
Mnozice najpogosteje podajamo na enega od naslednjih dveh nacinov.
i) V zavitih oklepajih nastejemo vse elemente mnozice, ce je mnozica koncna,
in nastejemo le nekaj elementov, ce je neskoncna, npr.:
A = {1, 0, 1} oziroma B = {1, 1, 2, 2, 3, 3, ...} .
ii) V zavitem oklepaju zapisemo skupno lastnost P(x) elementov mnozice,
npr.:
A = {x; P(x)} = {x; x
2
x = 0} = {0, 1} .
Primer 1.11 Poiscimo elemente mnozic A in B.
1. Naj mnozica A vsebuje vse tiste x za katere velja, da je x prastevilo.
A = {x; x je prastevilo} = {1, 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17, 23, 29, 31, 37, 41, ...} .
2. Naj imajo elementi mnozice B lastnost P(x) ki pove, da je x veckratnik
stevila 3 v mnozici naravnih stevil IN.
B = {x; P(x)} = {x; x = 3 k k IN} = {3 k; k IN} = {3, 6, 9, 12, . . .} .
Mnozica M je prazna, ko ne vsebuje nobenega elementa. Prazno mnozico
zapisemo ali tudi { }.
Mnozica A je podmnozica mnozice B, A B, ce je vsak element mnozice A
obenem tudi element mnozice B.
Mnozici A in B sta enaki, A = B, ko je A B in B A. Neenakost mnozic A
in B zapisemo A = B.
A je prava podmnozica mnozice B, A B, ce je A B in je A = B.
Moc koncne mnozice A, |A|, je stevilo njenih elementov.
Matevz

Crepnjak 11 Petra

Zigert
1.2. MNO
ZICE POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

Primer 1.12 Poiscimo odnos med mnozicama A in B.
1. Naj bo A mnozica celih stevil in B mnozica sodih stevil.
Tedaj je B A.
2. A = {x IR; x > 0 x < 0}, B = .
Tedaj je A = B.
Operacije z mnozicami
(i) Presek mnozic A in B, A B, je mnozica vseh tistih elementov, ki so
hkrati v A in v B:
A B = {x; x A x B} .
Ce je A B = pravimo, da sta mnozici A in B disjunktni.

(ii) Unija mnozic A in B, A B, je mnozica vseh tistih elementov, ki so vsaj
v eni od mnozic A ali B:
A B = {x; x A x B} .
(iii) Razlika mnozic A in B, A\ B, je mnozica vseh tistih elementov, ki so v A
in niso v B:
A\ B = {x; x A x / B} .
Primer 1.13 Naj bo A = {a, b, c, d, 1, 2, 3} in B = {1, c, e}.
1. Poiscimo presek mnozic A in B.
A B = {c} .
2. Poiscimo unijo mnozic A in B.
A B = {a, b, c, d, e, 1, 2, 3} .
3. Poiscimo razliko mnozic A in B.
A \ B = {a, b, d, 2, 3} .
Operacije z mnozicami imajo razlicne lastnosti, med katerimi sta pomem-
bnejsi komutativnost in asociativnost. Preprosto je preveriti, da imata op-
eraciji unije in preseka obe lastnosti:
A B = B A in A B = B A... komutativnost
Matevz

Crepnjak 12 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.2. MNO
ZICE
A(BC) = (AB) C in A(BC) = (AB) C ... asociativnost
Razlika mnozic nima teh dveh lastnosti.
Komplement mnozice A (glede na univerzalno mnozico U), A
C
, je mnozica
vseh tistih elementov, ki so v U in niso v B:
A
C
= {x U; x / A} .
Zato lahko zapisemo
A
C
= U \ A.
Nekatere lastnosti operacij z mnozicami:
A A B B A B
A B A A B B
A A = A A A = A
A = A = A
A (B C) = (A B) (A C) A (B C) = (A B) (A C)
(A B)
C
= A
C
B
C
(A B)
C
= A
C
B
C
Za zgled izpeljimo eno od distributivnosti:
A (B C) = (A B) (A C) .
x A (B C) x A x B C
x A (x B x C)
x A x B x A x C
x (A B) x (A C)
x (A B) (A C)
Matevz

Crepnjak 13 Petra

Zigert
1.2. MNO
ZICE POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

(iv) Kartezicni produkt mnozic A in B, A B, je mnozica vseh urejenih
parov (a, b), kjer je a A in b B:
AB = {(a, b); a A b B} .
Opomba.
{a, b} = {b, a} ... mnozica
(a, b) = (b, a) ... urejeni par
Primer 1.14 Poiscimo oba kartezicna produkta mnozic A = {1, 2, 3} in
B = {a, b}.
AB = {(1, a), (2, a), (3, a), (1, b), (2, a), (3, a)}
B A = {(a, 1), (a, 2), (a, 3), (b, 1), (b, 2), (b, 3)}
Ker AB = BA vidimo, da kartezicni produkt ni komutativna operacija.
Kot pomembnejsa primera kartezicnega produkta omenimo ZZ ZZ = ZZ
2
,
ki je celostevilska mreza in IR IR = IR
2
, ki je ravnina. Vec o posameznih
faktorjih obeh kartezicnih produktov bomo izvedeli v naslednjih razdelkih
tega poglavja.
Kartezicni produkt lahko posplosimo na vec faktorjev:
A
1
A
2
A
n
= {(a
1
, a
2
, ..., a
n
); a
i
A
i
, i = 1, 2, ..., n} .
Elementi kartezicnega produkta A
1
A
2
A
n
so urejene n-terice.
Tako je IR IR IR = IR
n
n-razsezen realni prostor, o katerem bomo
izvedeli vec pri Matematiki III.
Denicija 1.15 Potencna mnozica mnozice A, P(A) je mnozica vseh podmnozic
mnozice A.
Primer 1.16 Poiscimo potencno mnozico mnozice A = {1, a, b}.
P(A) = {{1}, {a}, {b}, {1, a}, {1, b}, {a, b}, A, }
Matevz

Crepnjak 14 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.3. PRESLIKAVE
1.3 Preslikave
Zanimale nas bodo poljubne preslikave in njihove osnovne lastnosti.
Denicija 1.17 Preslikava f iz mnozice A v mnozico B, f : A B, je predpis,
ki elementu a iz mnozice A priredi natanko en element b iz mnozice B, kar
oznacimo f(a) = b.
Pravimo tudi, da vsakemu originalu a iz mnozice A priredimo sliko b = f(a),
ki pripada mnozici B:
a b = f(a) .
Vsaka preslikava je torej mnozica urejenih parov {(a, f(a)); a A}.
Na Sliki 1.1 imamo pod a) primer preslikave, medtem ko pod b) ni preslikave.

z z
1 1
z z
: :
A A B B
a) b)
-
Slika 1.1: a) Je preslikava, b) ni preslikava.
Preslikavo f iz A v B formalno deniramo na sledec nacin:
a
1
, a
2
A : a
1
= a
2
f(a
1
) = f(a
2
) .
Naj bo f : A B. Potem je A denicijsko obmocje D
f
ali domena preslikave f,
B pa njena kodomena.
Za preslikavo uporabljamo tudi termine funkcija, upodobitev, transforma-
cija,... Izbira ustreznega termina je odvisna od vrste domene in kodomene. V
naslednjem poglavju bomo govorili o preslikavah, v katerih bosta domena in
kodomena podmnozici realnih stevil in v tem primeru se uporablja izraz funkcija.
Primer 1.18 Ugotovimo, ali so s spodjimi predpisi denirane preslikave.
Matevz

Crepnjak 15 Petra

Zigert
1.3. PRESLIKAVE POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE
1. Naj bo A = {1, 2, 3, 4}, B = {a, b, c, d, e, f} in f : A B podana z
f(1) = b, f(2) = e, f(3) = b, f(4) = a .
Je preslikava, saj vsakemu elementu iz A priredi natanko en element iz B.
2. Naj bo A mnozica vseh ljudi na svetu, B pa mnozica vseh drzav na svetu in
f : A B denirana tako, da je f(a) drzava, katere drzavljan je oseba a.
Ni preslikava, ker lahko ima nekdo dvojno drzavljanstvo.
3. f : IN IN, f(n) = 3n
2
.
Je preslikava.
4. f : IN IN IN, f((n, m)) = 2n + m.
Je preslikava.
5. f : A A, f(a) = a.
Je preslikava za poljubno neprazno mnozico A.
V primeru koncnega denicijskega obmocja oz. domene preslikave f, je lahko
le ta namesto s predpisom podana s tabelo originalov in njihovih slik, kot je to
razvidno iz zgleda 1.19. Za preslikave z neskoncno domeno ta nacin podajanja ni
najbolj primeren.
Primer 1.19 Podajanje funkcij s tabelo:
1. Preslikava f je podana s tabelo:
originali a Slovaska Slovenija Sev. Irska

Ceska Poljska San Marino
slike f(a) 19 14 14 12 11 0
2. Preslikava g je podana s tabelo:
originali a -3 -2 -1 0 1 2 3
slike g(a) 4 -3
1
3
2 4 -2 2
Naj bosta f, g : A B. Preslikavi f in g sta enaki, f = g, ce je f(a) = g(a) za
vsak a A.
Matevz

Crepnjak 16 Petra

Zigert
Primer 1.20 Preverimo, ce sta preslikavi f, g : IR IR enaki.
1. f(x) = (x 1)
3
, g(x) = x
3
3x
2
+ 3x 1:
Ker je f(x) = g(x) za vsak x IR, sta f in g enaki preslikavi.
2. f(x) =
x
2
, g(x) = x:
Ker je f(5) = 5 in g(5) = 5, sta preslikavi f in g razlicni.
Denicija 1.21 Preslikava f : A B je surjektivna, ce je vsak element iz B
slika kakega elementa iz A:
b B, a A : f(a) = b .
Na Sliki 1.2 imamo pod a) primer preslikave, ki ni surjektivna, medtem ko pod
b) preslikava je surjektivna.

z z
1 1
z z
:
A A B B
a) b)
-
Slika 1.2: a) Ni surjektivna preslikava, b) je surjektivna preslikava.
Zaloga vrednosti preslikave f : A B, Z
f
, je mnozica vseh tistih elementov iz
B, ki so slika kakega elementa iz A:
Z
f
= {b B; a A : f(a) = b} = {f(a); a A} .
Preslikava f : A B je surjektivna natanko tedaj, ko je Z
f
= B.
Primer 1.22 Za preslikave iz Zgleda 1.18 preverimo njihovo surjektivnost.
1. Ni surjektivna.
2. Ni niti preslikava.
Matevz

Crepnjak 17 Petra

Zigert
3. Ni surjektivna, ker Z
f
= {3, 12, 27, ...} = IN.
4. Ni surjektivna, ker 1, 2 / Z
f
.
5. Je surjektivna, ker je Z
f
= A in sicer taksno preslikavo imenujemo identiteta
ali identicna preslikava.
Denicija 1.23 Preslikava f : A B je injektivna, ce se razlicna elementa iz
A preslikata v razlicna elementa iz B:
a
1
, a
2
A : a
1
= a
2
f(a
1
) = f(a
2
) .
Ekvivalenten zapis bi bil
a
1
, a
2
A : f(a
1
) = f(a
2
) a
1
= a
2
.
Nasprotno, torej preslikave, ki niso injektivne, dobimo z negacijo zgornje
trditve
a
1
, a
2
A : a
1
= a
2
f(a
1
) = f(a
2
) .
Na Sliki 1.2 imamo pod b) primer injektivne preslikave, medtem ko pod a) pres-
likava ni injektivna.
Primer 1.24 Za predpise iz Zgleda 1.18 preverimo njihovo injektivnost.
1. Ni injektivna, ker je f(1) = f(3).
2. Ni niti preslikava.
3. Je injektivna.
4. Ni injektivna, ker je na primer f((1, 3)) = f((2, 1)).
5. Je injektivna.
Denicija 1.25 Preslikava f : A B je bijektivna, ko je injektivna in surjek-
tivna, kar formalno zapisemo
a A, ! b B : f(a) = b .
Matevz

Crepnjak 18 Petra

Zigert
Opomba. Simbol ! beremo obstaja natanko en.
Na Sliki 1.2 b) vidimo primer bijektivne preslikave.
Primer 1.26 Za preslikave iz Zgleda 1.18 preverimo njihovo bijektivnost.
Od vseh prej omenjenih je le identiteta bijektivna preslikava.
Primer 1.27 Preverimo bijektivnost preslikav.
1. Naj bo IR
+
= {x IR; x > 0} in f : IR
+
IR
+
, f(x) = x
2
.
Tako denirana preslikava f je bijektivna.
2. f : IR IR, f(x) = x
2
.
Tako denirana preslikava f ni niti injektivna (f(2) = f(2)) niti surjek-
tivna (na primer 4 ni slika nobenega elementa), zato ni bijektivna.
Ce obstaja kaksna bijektivna preslikava med mnozicama A in B, potem imata A

in B enako moc.
Tako sta na primer mnozica naravnih stevil in mnozica sodih stevil enako
mocni, saj med njima obstaja bijektivna preslikava, podana s predpisom f(n) =
2n, ki slika iz prve v drugo mnozico. Pravimo, da imata obe mnozici stevno
neskoncno moc.
Denicija 1.28 Kompozitum preslikav f : A B in g : B C je preslikava
g f : A C, denirana s predpisom
(g f)(x) = g(f(x)) .
Racunski operaciji pravimo komponiranje.
Primer 1.29 Poiscimo kompozitum preslikav.
1. Naj bo f : IR IR podana s predpisom f(x) = e
2x
in g : IR IR podana s
g(x) = x
3
+ 2x.
Tedaj lahko izracunamo oba kompozituma:
g f = (g f)(x) = g(e
2x
) = (e
2x
)
3
+ 2e
2x
= e
6x
+ 2e
2x
f g = (f g)(x) = f(x
3
+ 2x) = e
2(x
3
+2x)
= e
2x
3
+4x
.
Matevz

Crepnjak 19 Petra

Zigert
2. f : IN IN IN, f((n, m)) = n + m in g : IN IN, g(n) = n
2
.
Tudi v tem primeru je deniran le
g f = (g f)((n, m)) = g(n + m) = (n + m)
2
.
Opazimo, da komponiranje ni komutativna operacija:
f g = g f ,
je pa asociativna, a tega ne bomo dokazovali
(f g) h = g (f h) .
Pokazimo to lastnost na primeru.
Primer 1.30 Preverimo asociativnost komponiranja, ce sta preslikavi f in g po-
dani kot v 1. tocki Zgleda 1.29, in je h : IR IR podana s predpisom h(x) = 3x.
Vemo ze, da je (f g)(x) = e
2x
3
+4x
:= y(x), zato je
((f g) h)(x) = (y h)(x) = y(h(x)) = y(3x) = e
2(3x)
3
+12x
= e
54x
3
+12x
.
Za drugo stran izracunajmo najprej
(g h)(x) = f(h(x)) = g(3x) = (3x)
3
+ 2(3x) = 27x
3
+ 6x := z(x) .
Tedaj je
(f (g h)(x) = (f z)(x) = f(z(x)) = e
2(27x
3
+6x)
= e
54x
3
+12x
.
Oznacimo z I
A
identicno preslikavo na mnozici A:
I
A
(a) = a, a A.
Trditev 1.31 Naj bo f : A B bijektivna preslikava. Potem obstaja natanko
ena taka preslikava g : B A, da je
g f = I
A
in f g = I
B
.
Matevz

Crepnjak 20 Petra

Zigert
, ,
A B
~
I
a = g(b)
f
g
f(a) = b
Slika 1.3: Obratni preslikavi f in g.

Dokaz.
Denirajmo g kot:
b B naj bo g(b) tisti a A, za katerega je f(a) = b ,
kot je to razvidno s Slike 1.3. Tako denirana preslikava g je bijektivna, saj je f
bijektivna preslikava. Pokazimo se drugi del trditve:
a A : (g f)(a) = g(f(a)) = g(b) = a g f = I
A
.
Podobno velja
b B : (f g)(b) = f(g(b)) = f(a) = b f g = I
B
.
Preslikavo g obicajno oznacujemo f
1
in ji pravimo inverzna preslikava ali obratna
preslikava preslikave f.
Opomba. Omenimo, da je f
1
zgolj oznaka za funkcijo, zato f
1
=
1
f
.
Primer 1.32

Ce obstajata, poisci obratni preslikavi za preslikavi iz Zgleda 1.19.
1. Preslikava f je podana s tabelo:
originali a -3 -2 -1 0 1 2 3
slike f(a) 4 -3
1
3
2 1 -2 5
Matevz

Crepnjak 21 Petra

Zigert
Ce vzamemo za kodomeno preslikave f mnozico B = {4, 3,

1
3
, 2, 1, 2, 5},
je preslikava f bijektivna. Tedaj obstaja nej obratna preslikava f
1
in sicer
je podana s tabelo:
originali b 4 -3
1
3
2 1 -2 5
slike f
1
(b) -3 -2 -1 0 1 2 3
2. Preslikava g je podana s tabelo:
originali a Slovaska Slovenija Sev. Irska

Ceska Poljska San Marino
slike g(a) 19 14 14 12 11 0
Ker imata Slovenija in Sev. Irska enako funkcijsko vrednost 14, preslikava
g ni bijektivna in ne obstaja njej obratna preslikava.
Primer 1.33 Naj bo A = {1, 2, 3}, B = {a, b, c} in f : A B podana s predpi-
som
f(1) = b, f(2) = a, f(3) = c .
Ce obstaja, poiscimo f
1
.
Preslikava f je bijektivna in zato obstaja f
1
: B A, ki je podana kot
f
1
(a) = 2, f
1
(b) = 1, f
1
(c) = 3 .
Denicija 1.34 Graf preslikave f : A B,
f
, je mnozica vseh urejenih parov
(a, f(a)):
f
= {(a, f(a)); a A} A B.
Na Sliki 1.4 vidimo grafa obratnih preslikav.
Primer 1.35 Naj bo A = {1, 2, 3}, B = {a, b, c} in f : A B denirana kot
f(1) = b, f(2) = a, f(3) = c .
Poiscimo graf preslikave f.
Graf preslikave f je
f
= {(1, b), (2, a), (3, c)} .
Matevz

Crepnjak 22 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.4. NEKATERE ALGEBRSKE STRUKTURE
6
-
x
y
f(x) = y
f
1
(y) = x
Slika 1.4: Obratni preslikavi f in f
1
.
Primer 1.36 Poiscimo graf preslikav:
1. f : IR IR, f(x) = x
2
f
= {(x, x
2
); x IR} .
2. f : ZZ IN, f(a) = 2|a|
f
= {(a, 2|a|); a ZZ} .
1.4 Nekatere algebrske strukture
1.4.1 Grupa
Binarna operacija je predpis, ki deluje iz mnozice AA v mnozico A:
: AA A.
To pomeni, da poljubnemu urejenemu paru (x, y) iz kartezicnega produkta AA
priredimo element z = x y, ki pripada mnozici A:
(x, y) A A z = x y A.
Mnozico A z binarno operacijo oznacimo (A, ) in jo imenujemo grupoid.
Matevz

Crepnjak 23 Petra

Zigert
1.4. NEKATERE ALGEBRSKE STRUKTURE POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE
Primer 1.37 Sestevanje sodih stevil je binarna operacija, sestevanje lihih stevil
pa ne.
Denicija 1.38 Grupoid (A, ) je grupa, ce velja:
(i) a (b c) = (a b) c, a, b, c A (asociativnost)
(ii) e A, a A : a e = e a = a (e je enota)
(iii) a A, a
A : a a
= a
a = e (a
je nasprotni element)
Ce velja samo lastnost (i), je (A, ) polgrupa.

Primer 1.39 Cela stevila z operacijo sestevanja tvorijo grupo (ZZ, +). Enota je
0, nasprotni element od a pa je a.
Primer 1.40 Naj bo A = {0, 1, 2, ..., n 1} = ZZ
n
mnozica ostankov pri deljenju
z n.

Ce je operacija sestevanje po modulu n, je to grupa. Enota je stevilo 0,
nasprotni element od stevila a pa je stevilo n a. Poglejmo konkretno za n = 5.
+
mod 5
0 1 2 3 4
0 0 1 2 3 4
1 1 2 3 4 0
2 2 3 4 0 1
3 3 4 0 1 2
4 4 0 1 2 3
Primer 1.41 (ZZ
n
,
mod n
) z operacijo mnozenja po modulu n ni grupa, ker nima
vsak element tudi nasprotni element. Poglejmo ponovno tabelo za n = 5:
mod 5
0 1 2 3 4
0 0 0 0 0 0
1 0 1 2 3 4
2 0 2 4 1 3
3 0 3 1 4 2
4 0 4 3 2 1
Ce izvzamemo 0, pa dobimo grupo, kjer je enota 1, pari nasprotnih elemen-

tov pa so 1 in 1, 2 in 3, 4 in 4. Obicajno pri operaciji mnozenja namesto o
nasprotnem elementu govorimo o obratnem elementu.
Ce v grupi velja tudi komutativnost (a b = b a), jo imenujemo Abelova

grupa.
Matevz

Crepnjak 24 Petra

Zigert
Primer 1.42 Obe omenjeni grupu sta Abelovi grupi.
Denicija 1.43 (H, ) je podgrupa v (G, ), ce je H podmnozica od G in je
(H, ) tudi grupa.
Primer 1.44 Soda stevila z operacijo sestevanja so podgrupa celih stevil z enako
denirano operacijo.
1.4.2 Kolobar
Naj bo (A, , ) struktura z dvema binarnima operacijama, ki obe delujeta iz
AA A, pri cemer prvo imenujemo sestevanje, drugo pa mnozenje.
Denicija 1.45 (A, , ) je kolobar, ce velja:
(i) (A, ) je Abelova grupa.
(ii) a (b c) = (a b) c... asociativnost .
(iii) a (b c) = a b a c
(b c) a = b a c c ... distributivnosti iz leve in desne strani.
Primer 1.46 Cela stevila z obicajnim sestevanjem + in mnozenjem tvorijo
kolobar (ZZ, +, ). Vemo ze, da je (ZZ, +) Abelova grupa, velja asociativnost mnozenja,
ter distributivnost, ki je zaradi komutativnosti mnozenja celih stevil enaka iz leve
in desne strani.
Primer 1.47 (ZZ
n
, +
mod n
,
modn
) je kolobar. Vemo ze, da je za sestevanje
Abelova grupa, mnozenje je asociativno, distributivnost pa prav tako velja.
Denicija 1.48 Naj bo (A, , ) kolobar in a, b A, pri cemer je a = 0 in
b = 0 (oziroma a = e in b = e, e enota za ).

Ce je
a b = 0 ,
tedaj a in b imenujemo delitelja nica.
Primer 1.49 V kolobarjih (ZZ, +, ) in (ZZ
n
, +
modn
,
mod n
) ni deliteljev nica.
Primer 1.50 Naj bo A = {f : [0, 1] IR} in (A, +, ) kolobar z obicajnim
sestevanjem in mnozenjem. Denirajmo
f
1
(x) =
x
1
2
;
1
2
x 1
0 ; 0 x <
1
2
f
2
(x) =
0 ;
1
4
x 1
x +
1
4
; 0 x <
1
4
Tedaj je f
1
(x) f
2
(x) = 0 za vsak x [0, 1].
Matevz

Crepnjak 25 Petra

Zigert
Denicija 1.51

Ce v kolobarju obstaja enota za mnozenje, ga imenujemo kolo-
bar z enoto.
Primer 1.52 (i) (ZZ, +, ) in (ZZ
n
, +
mod n
,
modn
) in sta kolobarja z enoto 1
za mnozenje.
(ii) ({soda stevila}, +, ) je kolobar, a nima enote.
Denicija 1.53

Ce je v kolobarju (A, , ) operacija mnozenja komutativna,
ga imenujemo komutativen kolobar.
1.4.3 Obseg
Denicija 1.54 (A, , ) je obseg, ce velja:
(i) (A, , ) je komutativen kolobar z enoto 1.
(ii) A{0} je grupa za .
(iii) 1 = 0.
Primer 1.55 (i) (ZZ, +, ) niso obseg, ker (ZZ {0}, ) ni grupa.
(ii) (IR, +, ) in (IC, +, ) sta obsega.
(iii) (ZZ
n
, +
mod n
,
modn
) je obseg.
Izrek 1.56 V obsegu ni deliteljev nica.
Dokaz. p...naj bo obseg (A, , ), q...ne obstajajo delitelji nica
Izrek ima obliko
p q .
Izrek bomo dokazali s protislovjem, kar pomeni, da predpostavimo nasprotno in
izrek je dokazan, ko pridemo v protislovje. Izjavi
(p q) p q
sta enakovredni, ker je leva resnicna natanko tedaj, ko je p resnicna, q pa ne in
enako velja za desno stran.
Naj bo torej (A, , ) obseg z enoto 0 za in enoto 1 za in naj v njem
obstajata delitelja nica:
a, b A, a = 0, b = 0 : a b = 0 ,
kjer je e enota za .
Matevz

Crepnjak 26 Petra

Zigert
Lema 1.57 a A : a 0 = 0.
a 0 = 0 0 (grupa (ii))
a 0 = a (0 0) (distributivnost)
a 0 = a 0 a 0 (a 0)
(nasprotni element)
0 = a 0 0 (grupa (ii))
0 = a 0
Nadaljujmo z dokazom izreka:
a b = 0 b
a (b b
) = 0 b
a 1 = 0
a = 0
s cimer smo prisli v protislovje.
Elemente obsega imenujemo skalarji. Obsega (IR, +, ) in (IC, +, ) bomo krajse
zapisovali O.
1.4.4 Vektorski prostor
Denicija 1.58 Mnozica V je vektorski prostor nad obsegom O, ce za vsak
x, y V in vsak skalar O velja, da je
x + y V in x V ,
ter so izpolnjeni naslednji pogoji:
(i) (V, +) je Abelova grupa,
(ii) (x + y) = x + y...(distributivnost),
(iii) ( + ) x = x + x...(distributivnost),
(iv) ()x = (x)...(homogenost)
(v) 1 x = x.
Elemente mnozice V imenujemo vektorji.

Ce je O = IR, govorimo o realnem
vektorskem prostoru,

Ce pa je O = IC, govorimo o kompleksnem vektorskem
prostoru.
Vec o vektorskih prostorih bomo spoznali pri Matematiki III, poglejmo si
samo osnovna primera.
Matevz

Crepnjak 27 Petra

Zigert
Primer 1.59 (i) Tridimenzionalen realen vektorski prostor (usmerjene daljice):
O = IR
V = IR IR IR = IR
3
= {(x, y, z); x, y, z IR}
(ii) n-dimenzionalen realen vektorski prostor
O = IR
V = IR IR IR = IR
n
= {(x
1
, x
2
, ..., x
n
); x
i
IR, i = 1, 2, ..., n}
+ : (x
1
, x
2
, ..., x
n
) + (y
1
, y
2
, ..., y
n
) = (x
1
+ y
1
, x
2
+ y
2
, ..., x
n
+ y
n
)
: (x
1
, x
2
, ..., x
n
) = ( x
1
, x
2
, ..., x
n
)
1.4.5 Grupa permutacij
Poglejmo si poseben primer bijektivne preslikave, ki jo imenujemo permutacija.
Denicija 1.60 Permutacija koncne mnozice X je bijektivna preslikava, ki slika
nazaj v mnozico X.
Obicajno gledamo permutacije na mnozici X = IN
n
= {1, 2, 3, ..., n} in jih oznacujemo
s . Poglejmo si primer permutacije na mnozici IN
4
:
(1) = 3, (2) = 2, (3) = 4, (4) = 1 .
V praksi je krajsi zapis uporabe permutacij, ki je neposredno razviden iz primera:
(1) = 3, (2) = 2, (3) = 4, (4) = 1 =
1 2 3 4
3 2 4 1
.
Mnozico vseh permutacij na mnozici IN
n
oznacimo s S
n
.
Primer 1.61 Poiscimo elemente mnozice S
3
.
S
3
=
1 2 3
1 2 3
1 2 3
1 3 2
1 2 3
3 2 1
1 2 3
2 1 3
1 2 3
2 3 1
1 2 3
3 1 2
.
Na permutacijah je naravno denirana racunska operacija komponiranja. Na
primeru si poglejmo kompozitum permutacij.
Matevz

Crepnjak 28 Petra

Zigert
Primer 1.62 Poiscimo kompozitum permutacij
1
in
2
iz S
5
.
1
=
1 2 3 4 5
3 2 4 1 5
in
2
=
1 2 3 4 5
1 3 5 4 2
1
(
2
(1)) =
1
(1) = 3,
1
(
2
(2)) =
1
(3) = 4,
1
(
2
(3)) =
1
(5) = 5,
1
(
2
(4)) =
1
(4) = 1,
1
(
2
(5)) =
1
(2) = 2 .
1

2
=
1 2 3 4 5
3 4 5 1 2
.
Za operacijo komponiranja je mnozica S
n
grupa, ki jo imenujemo simetricna
grupa. Operacija je ocitno binarna in ze vemo, da je asociativna. Nadalje je
enota identiteta
id =
1 2 3 n
1 2 3 n
.
Ker so permutacije po svoji deniciji bijektivne preslikave, zanje obstajajo obratne
preslikave.
Primer 1.63 Poiscimo pare obratnih permutacij v S
3
.
V simetricni grupi S
3
iz Zgleda 1.61 so prve stiri permutacije same sebi obratne,
medtem ko zadnji dve tvorita par obratnih permutacij.
Trditev 1.64 Moc simetricne grupa S
n
, |S
n
|, je enaka
n(n 1) (n 2) 3 2 1 .
Dokaz. Gledamo bijektivne preslikave iz IN
n
IN
n
. Za prvi element imamo
na razpolago poljubno od n elemntov mnozice IN
n
. Za drugi element imamo eno
moznost manj, ker je vsaka permutacija injektivna preslikava, torej n 1. Za
tretji element imamo se eno moznost manj, torej n 2 in tako naprej. Torej
imamo skupno
n(n 1) (n 2) 3 2 1 .
Matevz

Crepnjak 29 Petra

Zigert
1.5.

STEVILSKI OBSEGI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE
razlicnih bijekcij na mnozici IN
n
.
Produkt prvih n naravnih stevil oznacimo n! in beremo n-fakulteta ali n-faktorsko
n! = n(n 1) (n 2) 3 2 1 .
Iz trditve in zgornje denicije neposredno sledi posledica.
Posledica 1.65
|S
n
| = n! .
Primer 1.66 Na koliko nacinov lahko petim otrokom enakomerno razdelimo mal-
ico, ce imamo na razpolago po eno jabolko, hrusko, breskev, marelico in kivi.
Sadje lahko razdelimo na
5! = 5 4 3 2 1 = 120
nacinov.
1.5

Stevilski obsegi
1.5.1

Stevilske mnozice in matematicna indukcija
(i) V mnozici naravnih stevil IN so stevila {1, 2, 3, ...}.

Ce naravnim stevilom
dodamo stevilo 0, dobimo mnozico IN {0} = IN
0
. Vsota in produkt nar-
avnih stevil je binarna operacija.
(ii) Mnozico celih stevil ZZ sestavljajo naravna stevila, stevilo 0 in nasprotne
vrednosti naravnih stevil -1,-2,-3,... Kot vemo je (ZZ, +, ) komutativen kolo-
bar z enoto.
(iii) Racionalna stevila so stevila, ki jih lahko zapisemo v obliki ulomka
a
b
, kjer
sta a in b iz ZZ, ter je b = 0:
1
2
,
4
8
,
35
99
, ...
Ulomka
a
b
in
c
d
sta enaka, ko je ad = bc. Mnozico racionalnih stevil oznacimo
IQ. (IQ, +, ) je obseg.
Matevz

Crepnjak 30 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.5.

STEVILSKI OBSEGI
(iv) V mnozici racionalnih stevil nima vsaka omejena mnozica natancne spod-
nje in zgornje meje (omejenost bomo spoznali kasneje).

Ce dodamo vsa
manjkajoca stevila, dobimo mnozico realnih stevil IR. Iracionalna stevila pa
so realna stevila, ki se ne dajo zapisati v obliki ulomka:
,
2,
3, ...
O realnih stevilih bomo vec spoznali v nadaljevanju.
Med nastetimi mnozicami velja zveza:
IN ZZ IQ IR.
Matematicna indukcija je nacin dokazovanja, ko zelimo neko lastnost P dokazati
za vsa naravna stevila n in sicer to naredimo v dveh korakih:
(i) dokazemo, da P velja za n = 1,
(ii) predpostavimo, da lastnost P velja za n = 1, 2, ..., n in od tod izpeljemo,
da lastnost P velja tudi za n + 1.
Primer 1.67 1. 1 + 2 +... + n =
n(n+1)
2
.
2. n < 2
n
, n IN.
3. Poisci in dokazi formulo za stevilo diagonal v konveksnem veckotniku.
1.5.2 Obseg realnih stevil
Denicija 1.68 Na mnozici IR deniramo dve binarni operaciji, ki delujeta iz
IR IR IR:
(i) sestevanje (a, b) a + b,
(ii) mnozenje (a, b) a b.
Izrek 1.69 Mnozica (IR, +, ) je obseg.
Dokaz.
Matevz

Crepnjak 31 Petra

Zigert
1.5.

(i) (IR, +, ) je komutativen kolobar z enoto 1 za mnozenje : (IR, +) je Abelova
grupa z enoto 0, v kateri je nasprotni element od a stevilo a, mnozenje je
asociativno in velja distributivnost a (b + c) = a b + a c ,
(ii) (IR{0}, ) je grupa z enoto 1, kjer je nasprotni element od a enak
1
a
in ga
imenujemo obratni element,
(iii) 1 = 0.
Ker je (IR {0}, ) obenem Abelova grupa, pravimo, da so realna stevila komu-
tativen obseg.
Znak za mnozenje obicajno ne pisemo. Odstevanje in deljenje nista novi
racunski operaciji, temvec velja:
a + (b) = a b odstevanje ,
a
1
b
=
a
b
deljenje .
Stevilska os
Realna stevila lahko identiciramo s tockami na premici, ki ji recemo realna
os. Na premici izberemo tocko, ki ji recemo izhodisce in je slika stevila 0, in tocko,
ki je slika stevila 1. Potem vsakemu realnemu stevilu ustreza natanko dolocena
tocka na premici in obratno, vsaki tocki lahko priredimo natanko doloceno realno
stevilo. Zato obicajno identiciramo izraza realno stevilo in tocka na realni osi.

0 1 2
3 -1 -2 -3
2
Slika 1.5: Realna os.
Mnozica realnih stevil desno od stevila 0 je mnozica pozitivnih stevil, levo
pa mnozica negativnih stevil. Med poljubnima dvema steviloma na realni osi je
neskoncno mnogo tako racionalnih kot tudi iracionalnih stevil. Zato pravimo, da
sta obe mnozici gosti v IR.
Ce je a b nenegativno stevilo, recemo, da je stevilo a vecje od stevila b

ali stevilo b je manjse od stevila a, kar zapisemo a b ali b a.

Ce je a b
pozitivno stevilo, recemo, da je stevilo a strogo vecje od stevila b ali stevilo b je
strogo manjse od stevila a, kar zapisemo a > b ali b < a.
Za poljubna realna stevila a, b in c veljajo naslednje trditve.
(i) Velja natanko ena od treh moznosti:
a < b a = b a > b .
Matevz

Crepnjak 32 Petra

Zigert

STEVILSKI OBSEGI
(ii) a < b a < c a < c.
(iii) a < b a + c < b + c, c.
Nastejmo nekaj pomembnejsih podmnozic mnozice IR:
(i) odprti interval:
(a, b) = {x IR; a < x < b}
(ii) zaprti interval:
(a, b) = {x IR; a x b}
(iii) polodprti interval:
(a, b] = {x IR; a < x b}
[a, b) = {x IR; a x < b}
(iv) neskoncni intervali:
[a, ) = {x IR; a x} (, b] = {x IR; x b}
(a, ) = {x IR; a < x} (, b) = {x IR; x < b}
(, ) = IR
Omejenost mnozic v IR
Denicija 1.70 Naj bo A poljubna podmnozica v IR. Mnozica A je navzgor ome-
jena, ce obstaja tako realno stevilo M, da je
x M, x A.
Stevilo M je zgornja meja mnozice A. Mnozica A je navzdol omejena, ce obstaja

tako realno stevilo m, da je
m x, x A.
Stevilo m je spodnja meja mnozice A. Mnozica je omejena, ko je navzdol in

navzgor omejena.
Mnozica lahko ima vec spodnjih in/ali zgornjih mej.
Primer 1.71 Naj bo A = {1,
1
2
,
1
3
,
1
4
, ...}. Potem je zgornja meja M vsako stevilo
vecje od 1
1 M ,
spodnja meja m pa vsako stevilo manjse od 0
m 0 .
Matevz

Crepnjak 33 Petra

Zigert
1.5.

Zanimata nas natancni meji.
Denicija 1.72 Najmanjso zgornjo mejo M
(navzgor) omejene mnozice A imenu-

jemo natancna zgornja meja in jo imenujemo supremum mnozice A:
M
= sup A.
To pomeni, da za M
velja:
(i) M
je zgornja meja mnozice A (x M
, x A),
(ii) ce je M
poljubna zgornja meja mnozice A, tedaj je M
.
Denicija 1.73 Najvecjo spodnjo mejo m
(navzdol) omejene mnozice A imenu-

jemo natancna spodnja meja in jo imenujemo inmum mnozice A:
M
= inf A.
To pomeni, da za m
velja:
(i) m
je spodnja meja mnozice A (m
x, x A),
(ii) ce je m
poljubna zgornja meja mnozice A, tedaj je m
.
Primer 1.74 Za mnozico A = {1,
1
2
,
1
3
,
1
4
, ...} je M
= 1 in m
= 0.
Denicija 1.75

Ce supremum M
mnozice A obenem pripada mnozici A, ga

imenujemo maksimum mnozice A
M
= max A.
Ce inmum m
mnozice A obenem pripada mnozici A, ga imenujemo minimum

mnozice A
m
= min A.
Primer 1.76 Za mnozico A = {1,
1
2
,
1
3
,
1
4
, ...} je supremum M
= 1 tudi maksi-
mum, ker 1 A, inmum m
= 0 pa ni minimum, ker 0 / A.
Potenciranje in korenjenje
Produkt realnega stevila a s samim seboj (n-krat) zapisemo s potenco
a a a
. .. .
n
= a
n
, n IN.
Stevilo a imenujemo osnova, n eksponent, a

n
pa je potenca.
Za racunanje s potencamo veljajo naslednja pravila:
Matevz

Crepnjak 34 Petra

Zigert

STEVILSKI OBSEGI
(1) a
n
b
n
= (a b)
n
,
(2)
a
n
b
n
= (
a
b
)
n
, b = 0 ,
(3) a
n
a
m
= a
n+m
,
(4)
a
n
a
m
= a
nm
, a = 0 , n > m,
(5) (a
n
)
m
= a
nm
.
Dokazemo jih z matematicno indukcijo (razen (4), za n m). Pokazimo na
primeru (2):
a
n
b
n
=
a
b
n
, b = 0 ,
n = 1 :
a
1
b
1
=
a
b
1
n n + 1 :
a
b
n+1
=
a
b
a
b
a
b
. .. .
n
a
b
a
b
a
b
=
a
n
b
n
a
b
=
a
n
a
b
n
b
=
a
n+1
b
n+1
Ce postavimo
a
0
= 1 in a
n
=
1
a
n
velja (4) za poljubna n in m.
Ce recemo, da je potenca vsak izraz, ki zadosca zvezam od (1) do (5), potem-

takem je lahko v potenci eksponent katerokoli celo stevilo. Dejansko veljajo vsa
pravila tudi v primeru, ko je eksponent realno stevilo, a tega ne bomo dokazovali.
V potenci naj bosta torej osnova in eksponent poljubni realni stevili.
Denicija 1.77 Naj bo a 0. Koren
n
a
je tisto stevilo b, za katerega velja
n
a = b b
n
= a .
Stevilo a se imenuje radikand in n je korenski eksponent.

Matevz

Crepnjak 35 Petra

Zigert
1.5.

Naj bo b = a
1
n
in upostevajmo denicijo korena:
n
a = a
1
n
(a
1
n
)
n
= a
n
a = a
1
n
a
1
n
n
= a
n
a = a
1
n
a = a .
Torej velja
n
a = a
1
n
.
Poglejmo se izpeljavo:
n
a
m
= (a
m
)
1
n
= a
m
n
=
a
1
n
m
=
n
a
m
.
Torej velja tudi
n
a
m
= a
m
n
.
Pravila za korenjenje izpeljemo iz pravil za racunanje s potencami in so nasled-
nja:
(1)
n
a
n
b =
n
a b
n
a
n
b = a
1
n
b
1
n
= (a b)
1
n
=
n
a b
(2)
n
a
n
b
=
n
a
b
Pokazemo podobno kot (1
).
(3)
n
a
m
a =
nm
a
n+m
n
a
m
a = (
n
a)
m
m
(
m
a)
n
n
= (a
1
n
)
m
m
((a)
1
m
)
n
n
= a
m
nm
(a)
n
nm
= a
n+m
nm
=
nm
a
n+m
(4)
n
a
m
a
=
nm
a
mn
Pokazemo podobno kot (3
).
(5)
m
a =
nm
a
m
a = (
n
a)
1
m
= (a
1
n
)
1
m
= a
1
n
1
m
= a
1
nm
=
nm
a
Absolutna vrednost in napake
Absolutna vrednost realnega stevila x, |x|, je denirana kot
|a| =
a ; a 0
a ; a < 0
Matevz

Crepnjak 36 Petra

Zigert

STEVILSKI OBSEGI
Primer 1.78 1. Poisci elemente mnozice A = {x IR; |x 2| < 3} .
A = {x IR; 1 < x < 5} = (1, 5) .
2. Zapisi predpis funkcije f brez znakov absolutne vrednosti, ce je
f(x) = |4x 2|.
f(x) =
4x 2 ; x
1
2
4x + 2 ; x <
1
2
.
3. Zapisi predpis funkcije g brez znakov absolutne vrednosti, ce je
g(x) = |x
2
2x|.
g(x) =
x
2
2x ; x (, 2] [2, )
x
2
+ 2x ; 2 < x < 2 .
Lastnosti absolutne vrednosti:
(i) |ab| = |a||b| ,
(ii) |a + b| |a| +|b| ,
iii) ||a| |b|| |a b| .
Razdalja med tockama a in b je stevilo |a b| = |b a|.
Poglejmo napake, ki nastanejo pri merjenjih. Naj bo a IR prava vrednost.
Zaradi napake instrumenta a nadomestimo z izmerjeno vrednostjo a IR, ki je
dejansko obicajno iz mnozice IQ. Pri tem naredimo napako :
= a a
oziroma absolutno napako ||:
|| = |a a| .
Zelimo, da je || manjsa od nekega majhnega pozitivnega stevila :

|| <
in zato
|a a| <
< a a <
a < a < a + .
Matevz

Crepnjak 37 Petra

Zigert
1.5.

- ,
, , , , , ,
a a + a
....
a
Slika 1.6: Absolutna napaka.
Pravimo, da smo a aproksimirali z a z natancnostjo in pisemo
a

= a .
Naj bosta a in b merjeni kolicini, preko katerih racunamo c in naj bodo
a
,
b
,
c
ustrezne napake (a = a
a
, b =
b
b
, c = c
c
). Tedaj velja:
i) c = a + b
c
=
a
+
b
,
ii) c = a b
c
=
a
+
b
,
iii) c = a + b
c
= |a|
b
+|
b|
a
+
a
b
,
iv) c = a + b
c
=
|a|
b
+|
b|
a
||
b|
b
||
b|
.
Izpeljimo recimo (ii) in (iii):
ii)
|
c
| = |c c| = |(a b) (a
b)| = |(a a) + (
b b)|
|a a| +|
b b| = |
a
| +|
b
|
a
+
b
iii)
|
c
| = |cc| = |ab a
b| = |ab a
b +ab ab|
= |b(a a) +a(b
b)| |b(a a)| +|a(b
b)|
< |b|
a
+|a|
b
.
Ocenimo napako za |b|:
|b| = |b
b +
b| |b
b| +|
b| <
b
+|
b| .
Torej je
|
c
| < |b|
a
+|a|
b
< (
b
+|
b|)
a
+|a|
b
= |a|
b
+|
b|
a
+
a
b
.
Matevz

Crepnjak 38 Petra

Zigert

STEVILSKI OBSEGI
1.5.3 Obseg kompleksnih stevil
Ker nekatere enacbe nimajo resitve v mnozici realnih stevil, kot na primer
x
2
+ 4 = 0 ,
moramo vpeljati kompleksna stevila (kot mnozico, v kateri je vsaka enacba resljiva).
To lahko dosezemo le v ravnini IRIR. V ta namen deniramo na mnozici IRIR
naslednji operaciji.
Denicija 1.79 Na mnozici IRIR deniramo dve binarni operaciji, ki delujeta
iz (IR IR) (IR IR) IR IR:
(i) sestevanje ((a, b), (c, d)) (a, b) + (c, d) = (a + c, b + d),
(ii) mnozenje ((a, b), (c, d)) (a, b) (c, d) = (ac bd, ad + bc).
Izrek 1.80 Mnozica (IR IR, +, ) je obseg.
Dokaz.
(i) (IRIR, +, ) je komutativen kolobar z enoto (1, 0) za mnozenje : (IRIR, +)
je Abelova grupa z enoto (0, 0), v kateri je nasprotni element od (a, b) stevilo
(a, b), mnozenje je asociativno in velja distributivnost.
(ii) (IRIR{(0, 0)}, ) je grupa z enoto (1, 0), kjer je obratni element od (a, b)
enak (
a
a
2
+b
2
,
b
a
2
+b
2
).
(iii) (1, 0) = (0, 0).
Ker je (IR IR {(0, 0)}, ) obenem Abelova grupa, pravimo, da so kompleksna
stevila komutativen obseg.
Mnozica IRIR je stevilski obseg, ki ga imenujemo obseg kompleksnih stevil in ga
oznacujemo s IC:
IR IR = IC.
Odstevanje in deljenje v mnozici kompleksnih stevil nista novi racunski op-
eraciji, temvec velja podobno kot v IR:
(a, b) (c, d) = (a, b) + (c, d) . . . odstevanje ,
(a, b)
(c, d)
= (a, b) (
c
c
2
+ d
2
,
d
c
2
+ d
2
) . . . deljenje .
Matevz

Crepnjak 39 Petra

Zigert
1.5.

Stevilska obsega realnih stevil IR in kompleksnih stevil IC bomo krajse zapiso-

vali O.
Kompleksno stevilo (a, b) IC ima realni del a in imaginarni del b. Poglejmo
sestevanje in mnozenje kompleksnih stevil z imaginarnim delom 0:
(a, 0) + (b, 0) = (a + b, 0 + 0) = (a + b, 0) ,
(a, 0) (b, 0) = (a b 0 0, a 0 + b 0) = (a b, 0) .
Opazimo, da sta v obeh primerih rezultata kompleksni stevili z imaginarnim
delom enakim 0, realna dela pa se obnasata kot realni stevili, zato lahko privza-
memo:
(a, 0) := a ,
oziroma, vsa realna stevila so tudi kompleksna stevila.
Naj bo (0, 1) := i kompleksno stevilo, ki ga imenujemo imaginarna enota.
Tedaj je
i
2
= (0, 1) (0, 1) = (1, 0) = 1 .
Izracunajmo se
b i = (b, 0) (0, 1) = (0, b) .
Zato lahko (a, b) zapisemo kot
(a, b) = (a, 0) + (0, b) = a + b i .
Namesto urejenega para (a, b) je obicajnejsi zapis kompleksnega stevila kot vsota
realnega dela in produkta imaginarnega dela z imaginarno enoto:
(a, b) = a + i b ,
ki ga bomo uporabljali v nadaljevanju.
Naj bo z = a+ib. Tedaj je Re(z) realni in Im(z) imaginarni del kompleksnega
stevila z:
Re(z) = a, Im(z) = b .
Kompleksno stevilo z = a + ib = (a, b) lahko predstavimo v kompleksni
ravnini, kjer realni del nanasamo na absciso (os x), imaginarni pa na ordinato
(os y), kot to vidimo na Sliki 1.7.
Konjugirano stevilo stevila z je kompleksno stevilo
z = a ib .
Matevz

Crepnjak 40 Petra

Zigert

STEVILSKI OBSEGI
-
6
a
b
b
z = a + i b
z = a i b
|z| = r
Slika 1.7: Kompleksna ravnina.
Izracunajmo njun produkt:
zz = a
2
+ b
2
.
Absolutna vrednost stevila z = a + ib, |z|, je nenegativno realno stevilo
|z| =
a
2
+ b
2
=
zz .
Izracunajmo se
z + z = 2a in z z = 2ib ,
kar pomeni, da je
Re(z) =
z + z
2
in Im(z) =
z z
2i
.
Polarni zapis kompleksnega

stevila
Poglejmo si se polarni zapis kompleksnega stevila. V tem primeru kompleksno
stevilo z = a+i b opisemo s kotom in polmerom r. Kot je kot med pozitivnim
Matevz

Crepnjak 41 Petra

Zigert
1.5.

delom osi x in poltrakom, na katerem lezi tocka (a, b), polmer r je oddaljenost
tocke (a, b) od koordinatnega izhodisca. Kot imenujemo argument stevila z in
pisemo
= Arg(z) .
Vsi koti + 2k, k ZZ {0}, so prav tako argumenti stevila z, vendar pisemo
+ 2k = arg(z), k ZZ {0} .
Ce je Arg(z) = , tedaj je Arg(z) = .

Opazimo, da velja
r = |z| in tan =
b
a
.
Polmer in argument natanko dolocata komplesno stevilo:
z = a + i b = r cos + ir sin = r(cos + i sin ) .
Polarni zapis za konjugirano stevilo od z pa je oblike
z = a ib = r cos ir sin = r(cos i sin ) .
Racunanje v kompleksnih stevilih s pomocjo polarnega zapisa je ugodno za
mnozenje in deljenje kompleksnih stevil.
(i) Mnozenje
Trditev 1.81 Naj bo z
1
= r
1
(cos
1
+i sin
1
) in z
2
= r
2
(cos
2
+i sin
2
).
Tedaj je
z
1
z
2
= r
1
r
2
(cos(
1
+
2
) + i sin(
1
+
2
)) .
Dokaz.
z
1
z
2
= r
1
(cos
1
+ i sin
1
)r
2
(cos
2
+ i sin
2
)
= r
1
r
2
(cos
1
cos
2
sin
1
sin
2
+ i(sin
1
cos
2
+ cos
1
sin
2
)
= r
1
r
2
(cos(
1
+
2
) + i(sin(
1
+
2
))
Opomba. Pri dokazu smo uporabili enega od adicijskih izrekov, ki jih lahko
najdemo v [2].
Trditev lahko posplosimo na produkt vec kompleksnih stevil.
Matevz

Crepnjak 42 Petra

Zigert

STEVILSKI OBSEGI
Izrek 1.82 (Moivre-ova formula) Naj bo z
k
= r
k
(cos
k
+ i sin
k
), k =
1, 2, ..., n. Tedaj je
z
1
z
2
...z
n
= r
1
r
2
...r
n
(cos(
1
+
2
+ ... +
n
) + i sin(
1
+
2
+ ... +
n
)) .
Dokaz. Uporabimo indukcijo po n. Za n = 2 smo pokazali v trditvi,
indukcijski korak dokazemo podobno kot smo dokazali trditev.
(ii) Potenciranje
Potenciranje podaja posledica Moivreove forumule.
Posledica 1.83 Naj bo z = r(cos + i sin ). Tedaj je
z
n
= r
n
(cos (n) + i sin (n)) , n IN.
Primer 1.84 Naj bo z = 1 +i. Izracunajmo z
50
.
Izracunati moramo polmer r in argument :
r =
2, tan = 1 =

4
(I.kvadrant) .
z
50
= (
2)
50
(cos(50
4
) + i sin(50
4
))
= 2
25
(cos(
2
+ 12) + i sin(
2
+ 12))
= 2
25
(0 +i)
= i 2
25
.
(iii) Deljenje
Trditev 1.85 Obratna vrednost kompleksnega stevila z = r(cos +i sin )
je enaka
z
1
=
1
r
(cos i sin ) .
Dokaz.
z
1
=
1
z
=
1
r(cos + i sin )
=
cos i sin
r(cos
2
i sin
2
)
=
1
r
(cos i sin ) .
Matevz

Crepnjak 43 Petra

Zigert
1.5.

Obratna vrednost je enaka
z
1
=
1
z
z
z
=
z
zz
=
z
|z|
2
.
Trditev 1.86 Naj bosta z
1
= r
1
(cos
1
+ i sin
1
) in z
2
= r
2
(cos
2
+
i sin
2
) kompleksni stevili. Tedaj je njun kvocient enak
z
1
z
2
=
r
1
r
2
(cos(
1

2
) + i(sin(
1
2
)) .
Dokaz.
z
1
z
2
= z
1
z
1
2
= r
1
(cos
1
+ i sin
1
)
1
r
2
(cos
2
i sin
2
)
=
r
1
r
2
(cos
1
cos
2
+ sin
1
sin
2
+ i(sin
1
cos
2
+ cos
1
sin
2
))
=
r
1
r
2
(cos(
1
2
) + i(sin(
1

2
)) .
(iv) Korenjenje
Zanima nas
n
z, n IN, z IC. Spomnimo se, da je to ekvivalentno

resevanju enacbe
u
n
= z .
Naj bo podano kompleksno stevilo z v polarnem zapisu:
z = r
0
(cos
0
+ i sin
0
), r IR
+
0
,
0
[0, 2) .
Nadalje, naj bo
u =
n
r
0
cos
0
n
+
2k
n
+ i sin
0
n
+
2k
n
in izracunajmo
u
n
=
r
0
cos
0
n
+
2k
n
+ i sin
0
n
+
2k
n
n
= r
0
(cos (
0
+ 2k) + i sin (
0
+ 2k))
= r
0
(cos
0
+ i sin
0
)
= z .
Matevz

Crepnjak 44 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE 1.6. NALOGE Z RE
SITVAMI
Resitve enacbe
n
z = u, kjer je z = r
0
(cos
0
+ i sin
0
), so torej oblike
u
k
=
n
r
0
cos
0
n
+
2k
n
+ i sin
0
n
+
2k
n
, k ZZ.
V bistvu je dovolj, da k pretece vrednosti od 0 do n1 (ali 1 do n), kar sledi
iz lastnosti funkcij sinus in kosinus, ki ju bomo obravnavali v naslednjem
poglavju.
Primer 1.87 Poiscimo resitve enacbe z
3
= 1.
Stevilo 1 zapisemo v polarnem zapisu 1 = 1(cos(2k) +i sin(2k)) in ga ustrezno

korenimo
z
3
= 1 z =
3
1
=
3
(cos(2k) + i sin(2k)
=
3
1(1(cos(
2k
3
) + i sin(
2k
3
)) , k = 0, 1, 2 .
Resitve so
z
1
= 1, z
2
= 0.5 0.87i, z
3
= 0.5 + 0.87i .
Opomba. Opazimo, da so resitve enacbe z
n
= a so oglisca pravilnega n-kotnika.
1.6 Naloge z resitvami
1.6.1 Logika in mnozice
1. Koliko elementov imajo naslednje mnozice:
(a) ,
(b) {a, e, j, k},
(c) {a, e, j, k, },
(d) {{1, 2}, {a, b}, {1, a}},
(e) {1, 4, 7, . . . , 5998}.
Resitev: 1 1
(a) 0,
(b) 4,
Matevz

Crepnjak 45 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE
SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

(c) 5,
(d) 3,
(e) 2000.
2. Za naslednje izjave preveri resnicnost:
(a) x {{x}, },
(b) {x} {{x}, {{x}}},
(c) x {{x}, {{x}}},
(d) = {},
(e) {x} {{x}, x},
(f) {{x}, } {{x}}.
Resitev: 2 2
(a) Izjava ni resnicna, saj x ne nastopa kot element mnozice.
(b) Izjava je resnicna, saj {x} nastopa kot element mnozice.
(c) Izjava ni resnicna, saj v mnozici nastopata elementa {x} in {{x}}, ki pa
nista enaka elementu x.
(d) Izjava ni resnicna, saj nima elementov, mnozica {} pa ima element .
(e) Izjava je resnicna, saj je edini element leve mnozice x, ta pa je vsebovan
tudi v desni mnozici.
(f ) Izjava je resnicna, saj je edini element leve mnozice {x}, ta pa je vsebovan
tudi v levi mnozici.
3. Dane so mnozice
A = {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8},
B = {1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15},
C = {1, 4, 7, 10, 13, 16, 19, 22}.
Poisci A B, C B, A\B, B\(A C).
Resitev: 3 3 AB = {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 13, 15}, CB = {1, 7, 13}, A\B =
{2, 4, 6, 8}, B\(A C) = {3, 5, 9, 11, 13, 15}.
4. Dani sta mnozici
A = {x N : 5 < x 5}
in
B = {x R : 1 x x < 3}.
Doloci A, B, A B, A B in A B.
Matevz

Crepnjak 46 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 4 4 A = {1, 2, 3, 4}, B = [1, 3), AB = [1, 3] {4}, AB = {1, 2},
AB = {(a, b) : a {1, 2, 3, 4}, b [1, 3)}.
5. Dani sta mnozici
A = {3n : n N n 6}
in
B = {2n + 3 : n N n < 8}.
Poisci A B, A B, A\B.
Resitev: 5 5 A = {3, 6, 9, 12, 15, 18} in B = {5, 7, 9, 11, 13, 15, 17}, A B =
{3, 5, 6, 7, 9, 11, 12, 13, 15, 17, 18}, A B = {9, 15}, A\B = {3, 6, 12, 18}.
6. Dane so mnozice
A = {x N : 3 x 4},
B = {x R : x 1 < 4},
C = {x R : x
2
+ 4x + 4 < 0},
D = {x R : x
2
+ 4x + 4 = 0}.
Poisci A B, A B, A (B C), B\A, C\B, A D ter preveri D C.
Resitev: 6 6 A = {1, 2, 3, 4}, B = (, 5), C =, D = {2}, A B = B,
A B = A, A (B C) = A, B\A = (, 1) (1, 2) (2, 3) (3, 4) (4, 5),
AD = {(1, 2), (2, 2), (3, 2), (4, 2)}.

Stevilo -2 je element intervala (, 5).
7. Doloci kartezicni produkt mnozic A in B, kjer sta
(a) A = {a, b} in B = {1, 2, 3},
(b) A = [1, 2) in B = [1, 3),
(c) A = N in B = {x R : 2 x < 3}.
Pomagaj si s sliko.
Resitev: 7 7 Upostevamo samo denicijo kartezicnega produkta in dobimo
(a) A B = {(a, 1), (a, 2), (a, 3), (b, 1), (b, 2), (b, 3)},
(b) A B = {(a, b) : a, b R, 1 a < 2, 1 x < 3} (slika),
(c) A B = {(a, b) : a N, b R, 2 x < 3} (slika).
8. Dani sta mnozici
A = (3, 2] in B = {x R : 2x 3 < 5}.
Poisci A B, A B, A\B, B\A, A B.
Matevz

Crepnjak 47 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Resitev: 8 B = (, 4), A B = B, A B = A, A\B = , B\A = (, 3]
(2, 4), A B = {(a, b) : a, b R, 3 < a 2, b < 4}.
9. Dani sta mnozici
A = {x R : 2x
2
+ 3x + 5 0}
in
B = {x R : x
2
1 = 0}.
Ali je B A?
Resitev: 9 Pri obeh mnozicah je potrebno resiti kvadratno enacbo. Nicle kva-
dratne enacbe ax
2
+ bx + c = 0, kjer sta a, b R, dobimo dobimo po formuli
x
1,2
=
b
b
2
4ac
2a
. V nasem primeru dobimo x
1
=
5
2
in x
2
= 1. Tako se za
mnnozico A omejimo, da iscemo x R, za katera velja 3 (x 1)
x
5
2
0.
Slednje velja za x
1,
5
2
. Za mnozico B, resujemo enacbo x

2
= 1. Resitvi te
enacbe sta x
1
= 1 in x
2
= 1. Na podlagi teh dveh rezultatov je B A.
10. Poisci potencno mnozico naslednjih mnozic
(a) A = {0, 1},
(b) B = {1, 2, a},
(c) C = {1, 2, {a, b}}.
Resitev: 10 10 Potencna mnozica poljubne mnozice X je mnozica vseh podmnozic
mnozice X. Obicajno jo oznacujemo s P(X).
(a) P(A) = {, {0}, {1}, A},
(b) P(B) = {, {1}, {2}, {a}, {1, 2}, {1, a}, {2, a}, B},
(c) P(C) = {, {1}, {2}, {{a, b}}, {1, 2}, {1, {a, b}}, {2, {a, b}}, C}.
11. Dani sta mnozici A = {1, 2, 3} in B = {2, 3, 4}. Poisci A
C
, (A B)
C
in
(A B)
C
, ce je univerzalna mnozica
(a) U = {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10},
(b) V = N,
(c) W = R.
Resitev: 11 11 Upostevamo denicjo komplementa glede na razlicne univerzalne
mnozice.
(a) A
C
= {4, 5, 6, 7, 8, 9, 10}, (A B)
C
= {5, 6, 7, 8, 9, 10}, (A B)
C
= {1, 4, 5,
6, 7, 8, 9, 10}.
(b) A
C
= {n N : n 4}, (A B)
C
= {n N : n 5}, (A B)
C
= {1}
{n N : n 5}.
(c) A
C
= (, 1)(1, 2)(2, 3)(3, ) , (AB)
C
= (, 1)(1, 2)(2, 3)
(3, 4) (4, ), (A B)
C
= (, 2) (2, 3) (3, ).
Matevz

Crepnjak 48 Petra

Zigert
SITVAMI
1.6.2 Preslikave
1. Kateri od naslednjih predpisov je preslikava:
(a) f : {1, 2, 3, 4} {1, 2, 3, 4}, f = {(1, 4), (2, 4), (3, 1), (4, 2)},
(b) g : {1, 2, 3, 4} {1, 2, 3, 4}, g = {(1, 4), (2, 1), (2, 3), (3, 2), (4, 4)},
(c) h : {1, 2, 3, 4, 5, 6} {1, 2, 3, 4}, h = {(1, 2), (2, 3), (3, 4), (4, 3), (5, 2),
(6, 1)},
(d) k : {1, 2, 3, 4} N, k = {(1, 5), (2, 6), (3, 1), (3, 4), (4, 4), (4, 6)}.
Resitev: 12 1
(a) f je preslikava.
(b) g ni preslikava, saj stevilu 2 priredi dva elementa (1 in 3).
(c) h je preslikava.
(d) k ni preslikava, saj stevilu 3 priredi dva elementa (1 in 4) in stevilu 4 priredi
dva elementa (4 in 6).
2. Kateri od naslednjih predpisov je injektivna oziroma surjektivna preslikava:
(a) f : {1, 2, 3, 4} {2, 1, 1, 2}, f = {(1, 1), (2, 1), (3, 2), (4, 2)},
(b) g : {1, 2, 3, 4} {2, 1, 1, 2}, g = {(1, 1), (2, 2), (3, 1), (4, 2)},
(c) h : Z N
0
, h(x) = |x|,
(d) k : N Q, k(n) =
1
n
,
(e) o : Q Q, o(x) =
3
x
2
,
(f) p : R
+
N
0
, p(x) = [x] (p predstavlja celi del od x; npr. [] = 3),
(g) r : R R, r(x) =
3
x
5
,
(h) s : R
+
R
+
, s(x) = e
x
2
1
.
Resitev: 13 2
(a) f je injektivna in surjektivna (preveri vse elemente)
(b) g ni injektivna (v -1 se slikata 1 in 3) in ni surjektivna (v 1 se nic ne slika).
(c) h ni injektivna (v 1 se slikata 1 in -1), je pa surjektivna (vzamemo kar
pozitiven x: x = |x|).
(d) k je injektivna (
1
n
=
1
m
, ce m = n) in ni surjektivna (npr. v 0 se nic ne
slika).
(e) o ni injektivna (npr. o(1) = 1 = o(1)) in ni surjektivna (npr. v -1 se nic
ne slika).
Matevz

Crepnjak 49 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

(f ) p ni injektivna (npr. [
3
2
] = [1] = 1), je pa surjektivna (za n N je [n] = n,
za 0 pa [
1
2
] = 0).
(g) r je injektivna (
3
x
5
1
=
3
x
5
2
, ce x
1
= x
2
) in je surjektivna (ce je r(x) = y,
x =
5
y
3
).
(h) s je injektivna ((e
x
2
1
= e
x
2
1
, ce x
1
= x
2
)) in ni surjektivna (npr. v e
2
se
nic ne slika).
3. Kateri od naslednjih predpisov je bijektivna preslikava:
(a) f : {1, 2, 3, 4, 5} {1, 2, 3, 4, 5}, f = {(1, 5), (2, 4), (3, 3), (4, 2), (5, 1)},
(b) g : N N, g(n) = 3n
3
,
(c) h : R
+
(1, ), h(x) =
x + 1,
(d) k : R R
+
, k(x) = 4x
4
.
Resitev: 14 3
(a) Je bijektivna (preveri, da je injektivna in surjektivna).
(b) Ni bijektivna, ker ni surjektivna (npr. v 1 se nic ne slika).
(c) Je bijektivna (injektivnost:
x
1
+ 1 =
x
2
+ 1, ce x
1
= x
2
; surjektivnost:
ce je h(x) = y, x = y
2
1).
(d) Ni bijektivna, ker ni injektivna (npr. k(1) = 4 = k(1)).
4. Preslikava f : N N je podana s predpisom:
f(n) =
n
2
; n je sod
3n + 1 ; n je lih.
Ali je preslikava f injektivna oziroma surjektivna?
Resitev: 15 4 Preslikava f ni injektivna (glej kam se preslikata stevili 1 in 8),
je pa surjektivna saj ze za vsako stevilo m obstaja 2m, ki se preslika v m s prvi
predpisom.
5. Naj Z
7
predstavlja mnozico ostankov pri deljenju s stevilom 7 in A =
{a, b, c, d, e, f, g, h}.

Ce je mogoce, konstruiraj preslikavo iz Z
7
A, ki
je:
(a) injektivna,
(b) surjektivna,
(c) bijektivna.
Matevz

Crepnjak 50 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 16 5
(a) Da, npr. f = {(0, a), (1, b), (2, c), (3, d), (4, e), (5, f), (6, g)}.
(b) Ne, ker je |A| = 8 in Z
7
= 7.
(c) Ne, glej (b).
6. Izracunaj obratne funkcije, ce obstajajo
(a) f : {2, 3, 4, 6} {1, 2, 3, 4}, f = {(2, 1), (3, 1), (4, 2), (6, 3)},
(b) g : {2, 3, 4, 6} {1, 2, 3, 4}, g = {(2, 1), (3, 4), (4, 2), (6, 3)},
(c) h : {2, 3, 4, 6} {1, 2, 3, 4, 5}, h = {(2, 1), (3, 4), (4, 2), (6, 5)},
(d) k : R R, k(x) =
x
2
1,
(e) o : R R, o(x) = x
2
6x + 8,
(f) p : (, 3] [1, ), o(x) = x
2
6x + 8,
(g) r : [3, ) [1, ), r(x) = x
2
6x + 8,
(h) s : R\{1} R\{1}, s(x) =
x + 1
x 1
.
Resitev: 17 6
(a) f
1
ne obstaja, ker ni injektivna.
(b) g
1
= {(1, 2), (2, 4), (3, 6), (4, 3).
(c) h
1
ne obstaja, ker ni surjektivna.
(d) k
1
(x) = 2x + 2.
(e) o
1
ne obstaja, ker ni niti injektivna niti surjetkivna.
(f ) Izpeljimo p
1
na naslednji nacin
y
2
6y + 8 = x
(y 3)
2
9 = x 8
(y 3)
2
= x + 1
y 3 =
x + 1
y = 3
x + 1.
Upostevamo, da p : (, 3] [1, ) in dobimo p
1
(x) = 3
x + 1.
(g) r
1
izpeljemo podobno kot p
1
. Upostevati je le potrebno, da r : [3, )
[1, ) in zato dobimo r
1
(x) = 3 +
x + 1.
Matevz

Crepnjak 51 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

(h) Izpeljimo s
1
na naslednji nacin
y + 1
y 1
= x
y + 1 = x(y 1)
y xy = x 1
y =
x 1
1 x
y =
x + 1
x 1
.
Dobimo, da je s
1
(x) =
x + 1
x 1
.
7. Dana je funkcija f : X Y , f(x) =
x1
x2
Doloci taksni mnozici X, Y R,
da bo f bijekcija. Nato izracunaj f
1
.
Resitev: 18 7 Izracunajmo najprej f
1
y 1
y 2
= x
y 1 = x(y 2)
y xy = 1 2x
y =
2x 1
x 1
.
S pomocjo tega X = (, 2] in Y = (, 1] ter f
1
(x) =
2x 1
x 1
.
8. Dani sta mnozici X = [1, ) in Y = (0, 2]. Ali obstaja bijektivna preslikava
f, ki slika X v Y ?
Resitev: 19 8 Da, obstaja. Preveri, da je to f(x) =
2
x
.
9. Izracunaj kompozituma f g in g f, ce je
(a) f : {1, 2, 3, 4, 5} {a, b, c, d, e}, f = {(1, c), (2, d), (3, a), (4, e), (5, b)},
g : {a, b, c, d, e} {1, 2, 3, 4, 5} g = {(a, 1), (b, 3), (c, 2), (d, 5), (e, 4)},
(b) f : {1, 2, 3, 4} {a, b, c, d, e}, f = {(1, d), (2, a), (3, c), (4, b)},
g : {a, b, c, d, e} {1, 2, 3, 4} g = {(a, 1), (b, 2), (c, 3), (d, 4)},
(c) f : R R, f(x) = x + 1, g : R R, g(x) = x
3
,
(d) f : R R, f(x) = 2x 1, g : R [1, ), g(x) = x
2
+ 1.
Ali obstajajo inverzi kompozitumov?
Resitev: 20 9
Matevz

Crepnjak 52 Petra

Zigert
SITVAMI
(a) f g : {a, b, c, d, e} {a, b, c, d, e}, f g = {(a, c), (b, a), (c, d), (d, b), (e, e)},
gf : {1, 2, 3, 4, 5} {1, 2, 3, 4, 5}, gf = {(1, 2), (2, 5), (3, 1), (4, 4), (5, 3)},
inverza obstajata (f g)
1
= {(a, b), (b, d), (c, a), (d, c), (e, e)}, (g f)
1
=
{(1, 3), (2, 1), (3, 5), (4, 4), (5, 2)}.
(b) f g : {a, b, c, d, e} {a, b, c, d, e}, f g = {(a, d), (b, a), (c, c), (d, b)}, g f :
{1, 2, 3, 4} {1, 2, 3, 4}, g f = {(1, 4), (2, 1), (3, 3), (4, 2)}, (f g)
1
ne
obstaja, (g f)
1
pa obstaja, (g f)
1
= {(4, 1), (1, 2), (3, 3), (2, 4)}.
(c) f g : R R, (f g)(x) = x
3
+ 1, g f : R R, (g f)(x) = (x + 1)
3
,
(f g)
1
(x) =
3
x 1, (g f)
1
(x) =
3
x 1.
(d) f g : R R ne obstaja. Obstaja pa f g : R [1, ), (f g)(x) =
2(x
2
+ 1) 1, g f : R [1, ), (g f)(x) = (2x 1)
2
+ 1, (f g)
1
ne
obstaja, (g f)
1
pa obstaja, (g f)
1
(x) =
x1+1
2
.
10. Ali sta si funkciji f, f : [0, ) [1, ), f(x) = x
2
1, in g, g : [1, )
[0, ), g(x) =
x + 1, inverzni?
Resitev: 21 10 Dokazimo s pomocjo kompozituma
f g : [1, ) [1, ), (f g)(x) = (
x + 1)
2
1 = x,
g f : [0, ) [0, ), (g f)(x) =
(x
2
1) + 1 = |x| = x,
Zato sta si f in g inverzni.
1.6.3 Algebrske strukture
1. Naj bo
G =
2
1 +n
: n N
.
Ali je mnozenje notranja operacija na mnozici G?
Resitev: 22 1 Preverimo, da mnozenenje ni notranja operacija na G. Naj bosta
2
1+n
,
2
1+m
G poljubna. Potem
2
1 + n

2
1 + m
=
4
1 + m + n + mn
/ G,
saj v stevcu nastopa 4 in ne 2.
2. Ali je mnozica naravnih stevil grupa za obicajno sestevanje stevil? Kaj pa
za mnozenje?
Resitev: 23 2 Mnozica naravnih stevil nima enote za sestevanje (0 / N), pri
mnozenju pa nimamo inverznih elementov (za vsak n N,
1
n
/ N).
Matevz

Crepnjak 53 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

3. Ali je
A =
1
2
n
: n Z
Abelova grupa za obicajno operacijo mnozenja? Utemelji!

Resitev: 24 3 Potrebno je preveriti naslednjih pet lastnosti.
(a) Mnozenje je komutativna operacija v A
Velja, ker je sestevanje komutativna operacija na Z.
(b) Mnozenje je notranja operacija v A
Naj bosta
1
2
m
,
1
2
n
A poljubna. Potem je
1
2
m

1
2
n
=
1
2
m+n
A,
saj je m + n Z.
(c) Mnozenje je asociativna operacija v A
Naj bodo
1
2
m
,
1
2
n
,
1
2
r
A poljubni. Potem
1
2
m

1
2
n
1
2
r
=
1
2
m+n

1
2
r
=
1
2
(m+n)+r
.
Ker je sestevanje asociativna operacija na mnozici celih stevil nadaljujemo
1
2
(m+n)+r
=
1
2
m+(n+r)
=
1
2
m

1
2
(n+r)
=
1
2
m

1
2
n

1
2
r
.
Torej je mnozenje asociativna operacija v A.
(d) Obstoj enote v A
Naj bo
1
2
n
A poljuben. Poiscimo tak e A za katerega velja
1
2
n
e =
1
2
n
.
Opomnimo, da je mnozenje v A komutativna operacija in zadostuje iskanje
samo desne enote. Ker je e A lahko zapisemo e =
1
2
e
, kjer je e
ustrezen
za e. Tako resujemo enacbo
1
2
n

1
2
e
=
1
2
n
.
Posledicno resujemo
n + e
= n
nad mnozico celih stevil in tako dobimo e
= 0 in zato je e =
1
2
0
= 1.
Matevz

Crepnjak 54 Petra

Zigert
SITVAMI
(e) Obstoj inverznega elementa v A
Naj bo
1
2
n
A poljuben. Poiscimo tak x A, da je
1
2
n
x = 1 (na pod-
lagi prejsnje trditve). Podobno kot pri prejsnji tocki lahko pretvorimo na
resevanje
1
2
n

1
2
x
=
1
2
0
,
kjer je x
ustezen glede na x. Tako resujemo n + x
= 0 in iz tega trivialno
sledi, da je x
= n. Zato je inverz od
1
2
n
enak
1
2
n
.
Ker velja vseh pet lastnost mnozica A z operacijo mnozenja Abelova grupa.
4. Ali je G = {1, 3, 5, 7} grupa za mnozenje po modulu 8?
Resitev: 25 4 Preveriti je potrebno lastnosti iz denicije grupe. Preden vse to
preverimo, povejmo, da je mnozenje po modulu 8 komutativna operacija na G
(mnozenje realnih stevil).
(a) Mnozenje po modulu 8 je notranja operacija v G
Preverimo to v tabeli
1 3 5 7
1 1 3 5 7
3 3 1 7 5
5 5 7 1 3
7 7 5 3 1
Tabela 1.1: je notranja operacija v G
(b) Mnozenje je asociativna operacija v G
Ta lastnost velja, ker je mnozenje po modulu 8 notranja operacija (razmisli
in preveri na posameznih elementih; glej Tabela 1.1).
(c) Obstoj enote v G
Naj bo g G poljuben. Preverimo ali obstaja e G, da velja g e = g. Ker
je komutativna operacija zadostuje, da preverimo samo g e = g. Iz tabele
je razvidno, da je e = 1 (glej prvo vrstico in prvi stolpec v Tabela 1.1).
(d) Obstoj inverznega elementa v G
Obstoj inverznega elementa preberemo iz Tabela 1.1. Vidimo, da je za op-
eracijo mnozenja v G enak samemu sebi.
Torej je (G, ) celo Abelova grupa.
5. Naj bo
G =
1 + 2m
1 + 2n
: m, n Z
.
Ali je (G, ) grupa, kjer predstavlja obicajno mnozenje stevil?
Matevz

Crepnjak 55 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Resitev: 26 5 Najprej preverimo, da je operacija komutativna. Naj bosta
1+2m
1+2n
,
1+2r
1+2s
G poljubna. Hitro opazimo, da sta stevca in imenovalca celi stevili, za
cela stevila pa vemo, da so komutativna za operacijo mnozenja.
(a) Mnozenje je notranja operacija v G
Naj bosta
1 + 2m
1 + 2n
,
1 + 2r
1 + 2s
G poljubna. Potem
1 + 2m
1 + 2n

1 + 2r
1 + 2s
=
1 + 2m + 2r + 4mr
1 + 2n + 2s + 4ns
=
1 + 2(m + r + 2mr)
1 + 2(n + s + 2ns)
G,
saj je res m + r + 2mr, n + s + 2ns Z.
(b) Mnozenje je asociativna operacija v G
Naj bodo
1+2m
1+2n
,
1+2r
1+2s
,
1+2t
1+2u
G poljubni. Preverimo, da je mnozenje v G
res asociativno.
1 + 2m
1 + 2n

1 + 2r
1 + 2s
1 + 2t
1 + 2u
=
=
1 + 2m + 2r + 4mr
1 + 2n + 2s + 4ns

1 + 2t
1 + 2u
=
=
1 + 2m + 2r + 4mr + 2t + 4mt + 4rt + 8mrt
1 + 2n + 2s + 4ns + 2u + 4nu + 4su + 8nsu
=
=
1 + 2m
1 + 2n

1 + 2r + 2t + 4rt
1 + 2s + 2u + 4su
=
=
1 + 2m
1 + 2n

1 + 2r
1 + 2s

1 + 2t
1 + 2u
.
Pri racionalnih stevilih je enota za mnozenje 1. Preverimo, da je tudi v tem
primeru tako. Naj bo
1+2m
1+2n
G poljuben. Poiscimo tak element
1+2e
1
1+2e
2
G,
da bo veljalo
1 + 2m
1 + 2n

1 + 2e
1
1 + 2e
2
=
1 + 2m
1 + 2n
.
Zaradi komutativnosti je dovolj ta razmislek.

Ce nadaljujemo z racunanjem,
dobimo enacbo
1 + 2m + 2e
1
+ 4me
1
1 + 2n + 2e
2
+ 4ne
2
=
1 + 2m
1 + 2n
oziroma resujemo
1 + 2m + 2e
1
+ 4me
1
= 1 + 2m
1 + 2n + 2e
2
+ 4ne
2
= 1 + 2n.
Matevz

Crepnjak 56 Petra

Zigert
SITVAMI
Ce se poenostavimo slednji enacbi, je potrebno resiti

e
1
(1 + 2m) = 0
e
2
(1 + 2n) = 0.
Imamo produkt stevil in ker sta m in n poljubni celi stevili, zato morata biti
e
1
= 0 in e
2
= 0. Tako je enota enaka 1.
Naj bo
1+2m
1+2n
G poljuben. Preverimo ali obstaja tak element
1+2m
1
1+2n
1
G,
da bo
1 + 2m
1 + 2n

1 + 2m
1
1 + 2n
1
= 1.
S preprostim razmislekom vidimo, da je m
1
= n in n
1
= m.
Torej je (G, ) Abelova grupa z operacijo mnozenja.
6. Naj bo
G = {(a, b) : a, b Q, a = 0}.
Na G vpeljemo operacijo , ki ima predpis
(a, b) (c, d) = (ac, ad + b).
Ali je G grupa za vpeljano operacijo? Ali je Abelova grupa?
Resitev: 27 6 Najprej preverimo, da ni komutativna operacija. Naj bosta (a, b),
(c, d) G.

Ce bi bila komutativna operacija, potem bi veljalo
(a, b) (c, d) = (ac, ad + b) = (ca, cb + d) = (c, d) (a, b),
ampak to v splosnem ne velja, saj ad +b = cb +d (glej na primeru (a, b) = (1, 1)
in (c, d) = (0, 0).)
(a) je notranja operacija v G
Naj bosta (a, b), (c, d) G poljubna. Potem je (a, b) (c, d) = (ac, ad + b)
ter (ac, ad+b) G, saj a, c Q, a = 0, c = 0 in je zato tudi ac = 0. Seveda
je ad + b Q (saj so a, b, d Q).
(b) je asociativna operacija v G
Naj bodo (a, b), (c, d), (e, f) G poljubni. Dokazimo
((a, b) (c, d)) (e, f) = (a, b) ((c, d) (e, f)) .
Torej
((a, b) (c, d)) (e, f) = (ac, ad + b) (e, f)
= ((ac)e, (ac)f + ad + b)
= (a(ce), a(cf + d) + b)
= (a, b) (ce, cf + d)
= (a, b) ((c, d) (e, f)) .
Matevz

Crepnjak 57 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Naj bo (a, b) G poljuben.

Zelimo preveriti ali obstaja tak (e
1
, e
2
) G, da
bo
(a, b) (e
1
, e
2
) = (a, b).
Upostevamo in prevedemo na sistem
ae
1
= a
ae
2
+ b = b.
Vidimo, da je e
1
= 1 in e
2
= 0 ter tako dobimo, da je enota v G enaka
(1, 0). Po enem izmed izrekov o obstoju enot je dovolj poiskati zgolj desno
enoto in ta je enaka levi.
Naj bo (a, b) G poljuben.

Zelimo preveriti ali obstaja tak (a
, b
) G, da
bo
(a, b) (a
, b
) = (1, 0).
Upostevajmo in dobimo
aa
= 1
ab
+ b = 0.
Ker je a = 0 dobimo, da je a
=
1
a
in b
=
b
a
. Enostavno je preveriti, da
je
1
a
,
b
a
res inverz od (a, b) in da je element G.

(G, ) je grupa, ni pa Abelova.
1.6.4 Permutacije
1. Koliko elementov vsebujeta simetricni grupi S
4
in S
7
.
Resitev: 28 1 S
4
vsebuje 24 elementov, S
7
pa 5040. Za vajo zapisi vse elemente
S
4
.
2. Zapisi naslednje permutacije kot produkte disjunktnih ciklov in jim poisci
inverze
(a)
1
=
1 2 3
2 1 3
,
(b)
2
=
1 2 3
3 1 2
,
(c)
3
=
1 2 3 4
4 3 2 1
,
(d)
4
=
1 2 3 4 5 6 7 8 9
4 3 2 8 7 6 5 9 1
.
Matevz

Crepnjak 58 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 29 2
(a)
1
= (1 2) (3) = (1 2),
1
1
=
1 2 3
2 1 3
.
(b)
2
= (1 2 3),
1
2
=
1 2 3
2 3 1
.
(c)
3
= (1 4) (2 3),
1
3
=
1 2 3 4
4 3 2 1
.
(d)
4
= (1 4 8 9) (2 3) (5 7) (6) = (1 4 8 9) (2 3) (5 7),
1
4
=
1 2 3 4 5 6 7 8 9
9 3 2 1 7 6 5 4 8
.
3. Izracunaj oba kompozituma:
(a)
1
=
1 2 3
2 1 3
,
2
=
1 2 3
3 1 2
,
(b)
1
=
1 2 3 4 5
3 2 4 5 1
,
2
=
1 2 3 4 5
2 1 5 4 3
,
Resitev: 30 3
(a)
1

2
=
1 2 3
3 2 1
,
2

1
=
1 2 3
1 3 2
,
(b)
1

2
=
1 2 3 4 5
2 3 1 5 4
,
2

1
=
1 2 3 4 5
5 1 4 3 2
,
4. Resi enacbi
(a)
1
=
2
, ce je
1
=
1 2 3 4 5 6
3 2 6 1 5 4
,
2
=
1 2 3 4 5 6
5 3 1 2 6 4
,
(b)
1

2
=
3
, ce je
1
=
1 2 3 4 5 6
5 1 3 6 2 4
,
2
=
1 2 3 4 5 6
1 3 5 2 4 6
3
=
1 2 3 4 5 6
6 5 4 3 2 1
.
Resitev: 31 4 Enacbe bomo resili s pomocjo inverzov.
Matevz

Crepnjak 59 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

(a) Sledi, da je =
2

1
1
. Zato
=
1 2 3 4 5 6
3 2 6 1 5 4
1 2 3 4 5 6
3 4 2 6 1 5
1 2 3 4 5 6
6 1 2 4 3 5
(b) Sledi, da je =
1
1

3

1
2
=
1 2 3 4 5 6
2 5 3 6 1 4
1 2 3 4 5 6
6 5 4 3 2 1
1 2 3 4 5 6
1 4 2 5 3 6
1 2 3 4 5 6
4 3 1 5 6 2
1.6.5 Matematicna indukcija

1. Z matematicno indukcijo dokazi, da za vsak n N velja
3 | (5
n
+ 2
n+1
).
Resitev: 32 1 Baza indukcije je trivialno izpolnjena saj 3|(5 + 4). S pomocjo
indukcijske predpostavke 3 | (5
n
+ 2
n+1
), kjer n N, dokazimo, da je 3 | (5
n+1
+
2
n+2
). Zapisimo 5
n+1
+ 2
n+2
nekoliko drugace:
5
n+1
+ 2
n+2
= 5 5
n
+ 2 2
n+1
= 5 5
n
+ (5 3) 2
n+1
= 5 5
n
+ 5 2
n+1
3 2
n+1
= 5 (5
n
+ 2
n+1
) 3 2
n+1
.
Produkt dveh stevil je deljiv s 3, ce vsaj eno od stevil deljivo s 3.

Clen 5(5
n
+2
n+1
)
je deljiv s 3, saj je po indukcijski predpostavki (5
n
+2
n+1
) deljiv s 3. Torej lahko
simbolicno zapisemo 3 K = 5
n
+2
n+1
, kjer K ustezno celo stevilo. Tako dobimo
5 (5
n
+ 2
n+1
) 3 2
n+1
= 3 5 K 3 2
n+1
= 3 (5 K 2
n+1
)
in to stevilo je deljivo s 3 (imamo prudukt dveh stevil in eno od teh je deljivo s
3).
1
1 3
+
1
3 5
+
1
(2n 1) (2n + 1)
=
n
2n + 1
.
Matevz

Crepnjak 60 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 33 2 Baza indukcije je trivialno izpolnjena saj
1
13
=
1
21+1
. Sedaj s
pomocjo indukcijske predpostavke
1
13
+
1
35
+ +
1
(2n1)(2n+1)
=
n
2n+1
, kjer
n N, dokazimo, da velja
1
1 3
+
1
3 5
+ +
1
(2n 1) (2n + 1)
+
1
(2n + 1) (2n + 3)
=
n + 1
2n + 3
.
Upostevamo indukcijske predpostavke in poenostavimo
1
1 3
+
1
3 5
+ +
1
(2n 1) (2n + 1)
+
1
(2n + 1) (2n + 3)
=
=
n
2n + 1
+
1
(2n + 1) (2n + 3)
=
=
n (2n + 3)
(2n + 1) (2n + 3)
+
1
(2n + 1) (2n + 3)
=
=
n (2n + 3) + 1
(2n + 1) (2n + 3)
=
=
(2n + 1) (n + 1)
(2n + 1) (2n + 3)
=
=
n + 1
2n + 3
in s tem smo dokazali trditev.
1
1
+
1
2
+
1
n.
Resitev: 34 3 Baza indukcije je izpoljnjena saj
1
1. Naj bo baza indukcije

1
1
+
1
2
+
1
n

n, kjer je n N, in dokazimo
1
1
+
1
2
+
1
n
+
1
n+1

n + 1. Uporabimo indukcijsko predpostavko in dobimo

1
1
+
1
2
+
1
n
+
1
n + 1
n +
1
n + 1
=
n + 1 + 1
n + 1
=
n
2
+ n + 1
n + 1
n
2
+ 1
n + 1
=
n + 1.
n < 2
n
.
Matevz

Crepnjak 61 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Resitev: 35 4 Baza indukcije je izpolnjena, saj je 1 < 2. Naj bo indukcijska
predpostavka, da n < 2
n
, kjer je n N in dokazimo, da velja n + 1 < 2
n+1
. Po
indukcijski predpostvki lahko zapisemo, da je
n + 1 < 2
n
+ 1.
Ker je 1 < 2
n
za vsak n N (razmisli kaj pove baza indukcije) dobimo
2
n
+ 1 < 2
n
+ 2
n
= 2 2
n
= 2
n+1
in trditev je s tem dokazana.
5. Z matematicno indukcijo dokazi, da je vsota kubov treh zaporeddnih nar-
avnih stevil deljiva z 9.
Resitev: 36 5 Najprej preverimo bazo indukcije. Vidimo, da je 1
3
+2
3
+3
3
deljiva
z 9. Torej predpostavimo, da je n
3
+ (n + 1)
3
+ (n + 2)
3
deljiva z 9 in oznacimo
n
3
+ (n + 1)
3
+ (n + 2)
3
= 9 K, kjer je K N. Dokazimo, da je tudi vsota
(n + 1)
3
+ (n + 2)
3
+ (n + 3)
3
deljiva z 9.
(n + 1)
3
+ (n + 2)
3
+ (n + 3)
3
= (n + 1)
3
+ (n + 2)
3
+ n
3
+ 9n
2
+ 18n + 27
=
n
3
+ (n + 1)
3
+ (n + 2)
3
+ 9 (3 + 2n + n
2
)
= 9 K + 9 (3 + 2n + n
2
)
= 9 (K + 3 + 2n + n
2
)
in ta produkt je deljiv z 9.
6. Z matematicno indukcijo dokazi, da je vsota prvih n lihih stevil enaka n
2
,
kjer je n N.
Resitev: 37 6 Baza indukcije je izpolnjena saj je vsota prvega lihega stevila 1.
Naj bo indukcijska predpostavka, da je vsota prvih n lihih stevil enaka n
2
in
dokazimo, da je vsota prvih n + 1 lihih stevil (n + 1)
2
. Vsoto prvih lihih n stevil
lahko zapisemo kot 1 + 3 + . . . + (2n 1). S pomocjo indukcijske predpostavke
dobimo
1 + 3 + . . . + (2n 1) + (2n + 1) = n
2
+ 2n + 1
= (n + 1)
2
in trditev je dokazana.
7. Naj bo x R x 1. Za matematicno indukcijo dokazi, da velja
Bernoullijeva neenakost
1 +nx (1 +x)
n
,
kjer je n N.
Matevz

Crepnjak 62 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 38 7 Baza indukcije trivialnovelja. Naj bo 1 + nx (1 + x)
n
, kjer je
n N indukcijska predpostavka in dokazimo, da velja 1 + (n + 1)x (1 +x)
n+1
.
Uporabimo indukcijsko predpostavko in dobimo
(1 + x)
n+1
= (1 + x)(1 + x)
n
(1 + x)(1 + nx).
Po predpostavi, da je x 1, velja, da je x + 1 0 in tako dobimo
(1 + x)(1 + nx) = 1 + nx + x + nx
2
= 1 + (n + 1)x + nx
2
1 + (n + 1)x.
8. Naj bo x poljubno realno stevilo. Z matematicno indukcijo dokazi
(cos x + sin x)
n
= cos nx + sin nx,
kjer je n N.
Resitev: 39 8 Baza indukcije je ocitna, zato naj bo nasa indukcijska prepostavka
(cos x + sin x)
n
= cos nx + sin nx, kjer je n N, ter dokazimo, da velja (cos x +
sin x)
n+1
= cos(n + 1)x + sin(n + 1)x.
(cos x + sin x)
n+1
= (cos x + sin x)
n
(cos x + sin x)
= (cos(nx) + sin nx)(cos x + sin x)
= cos(nx) cos x + sin(nx) sin x + cos(nx) sin x + sin(nx) cos x.
Clenoma ustrezno upostevajmo adicijske izreke in dobimo

cos nxcos x + sin nxsinx + cos nxsin x + sinnxcos x =
= cos(n + 1)x + sin(n + 1)x.
9. Naj bo G komutativna grupa z operacijo . S pomocjo matematicne in-
dukcije dokazi, da za poljubno naravno stevilno n in poljubna x, y G
velja
(x y)
n
= x
n
y
n
.
Vsak korak utemelji!
Resitev: 40 9 Baza indukcije je trivialno izpolnjena. Predpostavimo indukcijsko
predpostavko (x y)
n
= x
n
y
n
, kjer je n N, in dokazimo, da je (x y)
n+1
=
x
n+1
y
n+1
. Najprej prevedimo izraz, da se sklicemo na indukcijsko predpostavko
(x y)
n+1
= (x y)
n
(x y) = (x
n
y
n
) (x y).
Matevz

Crepnjak 63 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Ker je G komutativna grupa, zato lahko postopamo
(x
n
y
n
) (x y) = x
n
(y
n
x) y
= x
n
(x y
n
) y
= (x
n
x) (y
n
y)
= x
n+1
y
n+1
.
S tem je trditev dokazana.
1.6.6

Stevilski obsegi
1. Poisci minimum, inmum, maksimum in supremum v R, ce obstajajo:
(a) A = N,
(b) B = N (5, 5],
(c) C = {1 +
1
n
: n N},
(d) D = {1 +
(1)
n
n
: n N}.
Resitev: 41 1
(a) min A = 1, inf A = 1, max A ne obstaja, supA ne obstaja.
(b) min B = 1, inf B = 1, max B = 5, supB = 5.
(c) min C ne obstaja, inf C = 1, max C = 2, supC = 2.
(d) min D = 0, inf D = 0, max D =
1
2
, supD =
1
2
.
2. Poisci minimum, inmum, maksimum in supremum v U = (0, 1) (2, 3], ce
obstajajo:
(a) A = (0, 1),
(b) B = (2, 3).
Resitev: 42 2
(a) min A ne obstaja, inf A ne obstaja, max A ne obstaja, supA = 2.
(b) min B ne obstaja, inf B ne obstaja , max B ne obstaja, supB = 3.
Matevz

Crepnjak 64 Petra

Zigert
SITVAMI
Realna stevila in absolutna vrednost
3. Resi naslednjo neenacbo
2x 1 <
x
2
+ 5.
Resitev: 43 3 Neenacbo preoblikujemo v obliko
2x
x
2
< 5 + 1
x < 4
in zato je resitev x (, 4).
4. Resi naslednjo neenacbo
x
2
+ 5x + 3 > 1.
Resitev: 44 4 Neenacbo preoblikujemo v obliko
x
2
+ 5x + 4 > 0.
Po formuli x
1,2
=
b
b
2
4ac
2a
dobimo x
2
+ 5x + 4 = (x + 1)(x + 4) in zato je
resitev x (, 4) (1, ).
5. Resi naslednje neenacbe
(a)
x 1
x + 2
1,
(b)
x
2
1
x 3
> 0.
Resitev: 45 5
(a) Na neenacbo bomo gledali posebej za x (, 2) oziroma x (2, ),
ker se v odvisnosti od teh intervalov spreminja neenacaj (razmisli).
Za x (, 2) poenostavimo enacbo in dobimo
x 1 x + 2
0 3.
Torej ne obstaja tak x (, 2) za katerega velja neenakost.
Za x (2, ) poenostavimo enacbo in dobimo
x 1 x + 2
0 3.
Torej za vsak x (2, ) velja neenakost.
Matevz

Crepnjak 65 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Resitev neenacbe je x (2, ).
(b) Podobno kot v (a) gledamo za x (, 3) oziroma x (3, ).
Za x (, 3) poenostavimo enacbo in dobimo
x
2
1 < 0.
Iz te neenacbe dobimo x (1, 1). Ko gledamo presek (, 3)
(1, 1), dobimo x (1, 1).
Za x (3, ) poenostavimo enacbo in dobimo
x
2
1 > 0.
Iz te neenacbe dobimo x (, 1) (1, ). Ko gledamo presek
((, 1) (1, )) (3, ), dobimo x (3, ).
Resitev neenacbe je x (1, 1) (3, ). Nalogo lahko resimo tudi gracno
(razmisli kako).
6. Izrazi predpise funkcij brez znakov absolutne vrednosti in skiciraj njihove
grafe:
(a) f
1
(x) = |
x
2
+ 1|,
(b) f
2
(x) = |
x
2
+ 1|,
(c) h(x) = f
1
(x) + f
2
(x),
(d) g(x) = f
1
(x) f
2
(x).
Resitev: 46
(a) Vidimo, da je
x
2
+ 1 0, ko je x 2. Tako dobimo
f(x) =
x
2
+ 1 ; x 2
x
2
1 ; x < 2
4 2 2 4
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Slika 1.8: Gracna resitev f
1
(x).
Matevz

Crepnjak 66 Petra

Zigert
SITVAMI
4 2 2 4
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Slika 1.9: Graf f
2
(x).
(b) Vidimo, da je
x
2
f(x) =
x
2
+ 1 ; x 2
x
2
1 ; x > 2
(c) Redelimo na tri moznosti
Za x < 2 je g(x) =
x
2
1
x
2
+ 1 = x.
Za 2 x < 2 je g(x) =
x
2
1
x
2
1 = 0.
Za 2 x je g(x) =
x
2
+ 1 +
x
2
1 = x.
Tako dobimo
g(x) =
x ; x < 2
0 ; 2 x < 2
x ; 2 < x
.
4 2 2 4
2.5
3.0
3.5
4.0
Slika 1.10: Graf f
1
(x) + f
2
(x).
(d) Resujemo podobno kot v primeru (c) in dobimo
h(x) =
2 ; x < 2
x ; 2 x < 2
2 ; 2 < x
Matevz

Crepnjak 67 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

4 2 2 4
2
1
1
2
Slika 1.11: Graf f
1
(x) f
2
(x).
7. Resi naslednji enacbi gracno in racunsko
(a) 2x +|x 1| = 5,
(b) |x| = |x 1| + 1.
Resitev: 47 7

Ce zelimo poiskati resitve enakosti, bo potrebno najprej zapisati
brez absolutnih vrednosti in nato resiti enacbo.
(a)

Ce upostevamo absolutno vrednost za |x 1| razdelimo celotno realno os
x (, 1) in x [1, ).
Za x (, 1) dobimo
2x x + 1 = 5
in iz tega sledi, da je x = 4 / (, 1) in zato nimamo resitev na
intevalu (, 1).
Za x [1, ) dobimo
2x + x 1 = 5
in iz tega sledi, da je x = 2, ki je resitev enacbe, saj je na intervalu
[1, ).
Resitev enacbe je x = 2.
2 1 1 2 3 4
2
4
6
8
10
Slika 1.12: Gracna resitev 2x +|x 1| = 5.
Matevz

Crepnjak 68 Petra

Zigert
SITVAMI
(b) Razdelimo celotno realno os na ustrezne podintervale. Za lazje razumevanje
zapisimo naslednjo tabelo
x < 0 0 x < 1 1 x
|x| x x x
|x 1| x + 1 x + 1 x 1
Za x < 0 dobimo
x = x + 1 + 2
in pridemo do protislovja ter tako na intervalu (, 0) nimamo resitev.
Za 0 x < 1 dobimo
x = x + 1 + 1
in pridemo do prostislovja (1 / [0, 1)) ter tudi na tem intervalu nimamo
resitev.
Za 0 x dobimo
x = x 1 + 1
in ugotovimo, da enakost velja ne glede na izbran x. Resitev je tako
celoten interval [1, ).
Iz tega sledi, da je resitev interval [1, ).
4 2 2 4
1
2
3
4
5
6
Slika 1.13: Gracna resitev |x| = |x 1| + 1.
8. Resi neenacbe
(a) |2x + 4| < 6,
(b) |x + 1| +|x 1| |x|,
(c) |x
2
+ 3x + 2| < x + 5,
(d) |x
2
1| + 1 |x + 2|.
Resitev: 48 8
(a)

Ce upostevamo absolutno vrednost za |2x + 4| razdelimo celotno realno os
x (, 2) in x [2, ).
Matevz

Crepnjak 69 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Za x (, 2) dobimo
2x 4 < 6
x > 5.
Iz tega sledi, da je na intervalu (, 2) resitev podinterval (5, 2).
Za x [2, ) dobimo
2x + 4 < 6
x < 1.
Iz tega sledi, da je na intervalu [2, ) resitev podinterval [2, 1).
Neenakost velja za x (5, 1).
(b) Upostevajmo absolutne vrednosti in zapisimo naslednjo tabelo
x < 1 1 x < 0 0 x < 1 1 x
|x + 1| x 1 x + 1 x + 1 x + 1
|x| x x x x
|x 1| x + 1 x + 1 x + 1 x 1
Obravnavajmo moznosti
Za x < 1 dobimo
x 1 x + 1 x
0 x
in iz sledi, da za x < 1 nimamo resitve.
Za 1 x < 0 dobimo
x + 1 x + 1 x
2 x
in iz sledi, da za 1 x < 0 nimamo resitve.
Za 0 x < 1 dobimo
x + 1 x + 1 x
2 x
in iz sledi, da za 0 x < 1 nimamo resitve.
Za 1 x dobimo
x + 1 + x 1 x
x 0
in iz sledi, da za 1 x nimamo resitve.
Neenakost nima resitve.
Matevz

Crepnjak 70 Petra

Zigert
SITVAMI
(c) Zapisimo |x
2
+ 3x + 2| brez absolutne vrednosti
|x
2
+ 3x + 2| =
x
2
+ 3x + 2 ; x 2 1 x
(x
2
+ 3x + 2) ; 2 < x < 1.
Obravnavajmo naslednji dve moznosti
Za x 2 1 x dobimo
x
2
+ 3x + 2 < x + 5
(x + 3)(x 1) < 0
in to velja za x (3, 1). Torej neenakost velja za x (3, 2]
[1, 1).
Za 2 < x < 1 dobimo
x
2
3x 2 < x + 5
0 < x
2
+ 4x + 7.
Ta kvadratna enacba ima kompleksne resitve in zato neenakost velja za
x (2, 1).
(d) Zapisimo naslednjo tabelo
x < 2 2 x < 1 1 x < 1 1 x
|x + 2| x 2 x + 2 x + 2 x + 2
|x
2
1| x
2
1 x
2
1 x
2
+ 1 x
2
1
Za x < 2 dobimo
x
2
1 + 1 x 2
(x + 2)(x 1) 0
in to velja za x [2, 1]. Toda gledamo samo x < 2 in zato nimamo
resitev na tem intervalu.
Za 2 x < 1 1 x dobimo
x
2
1 + 1 x + 2
(x + 1)(x 2) 0
in to velja za x [1, 2]. Ker gledamo 2 x < 1 1 x, dobimo
x [1, 2].
Za 1 x < 1 dobimo
x
2
+ 1 + 1 x + 2
0 x(x + 1)
in to velja za x (, 1] [0, ). Ker gledamo 1 x < 1, dobimo
x [0, 1) {1}.
Matevz

Crepnjak 71 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Neenakost velja za x {1} [0, 2].
9. Dana je funkcija
f(x) =
x
2
+ 4
.
(a) Nacrtaj graf funkcije f in izrazi njen predpis brez absolutne vrednosti.
(b) Poisci resitve enacbe f(x) = 3.
(c) Poisci resitve enacbe f(x) = 2x + 5.
(d) Poisci resitve neenacbe f(x) < 3.
Resitev: 49 9
(a) Vidimo, da je
x
2
f(x) =
x
2
+ 4 ; x 8
x
2
4 ; x > 8
2 4 6 8 10 12
1
2
3
4
Slika 1.14: Graf f(x)
x
2
+ 4
.
(b) Iz tocke (a) sledi, da obravnavamo naslednji dve moznost

x
2
+ 4 = 3, ko je x = 2.
x
2
4 = 3, ko je x = 14.
Torej f(x) = 3 velja za x = 2 in x = 14.
(c) Podobno kot v (b)

x
2
+ 4 = 2x + 5, ko je x =
2
5
.
x
2
4 = 2x + 5, ko je x = 6.
Torej f(x) = 3 velja za x =
2
5
in x = 6.
(d) Pomagajmo si z (a) in dobimo 2 < x < 14.
10. Dana je funkcija
f(x) = |x
2
4x| .
Matevz

Crepnjak 72 Petra

Zigert
SITVAMI
(a) Nacrtaj graf funkcije f in zapisi f brez absolutne vrednosti.
(b) Resi enacbo f(x) = 5.
(c) Resi neenacbo f(x) > 5.
Resitev: 50 10
(a) Vidimo, da je x
2
4x 0, ko je x 0 in 4 x.
f(x) =
x
2
4x ; x 0 4 x
x
2
+ 4x ; 0 < x < 4
4 2 2 4 6 8
5
10
15
20
25
30
Slika 1.15: Graf f(x) = |x
2
4x|.
(b) Iz tocke (a) sledi, da obravnavamo naslednji dve moznost
Za x 0 4 x dobimo x
2
4x = 5 in iz tega sledi x = 1 in x = 5.
Za 0 < x < 4 dobimo x
2
+ 4x = 5 in v tem primeru nimamo realnih
resitev.
Torej f(x) = 5 velja za x = 1 in x = 5.
(c) Resujemo podobno kot v (b) in dobimo x < 1 ali x < 5.
f(x) = |x
2
5x + 4|.
(a) Nacrtaj graf funkcije f in zapisi f brez absolutne vrednosti.
(b) Resi enacbo f(x) = 1.
(c) Resi enacbo f(x) > 1.
Resitev: 51 11
(a)
f(x) =
x
2
5x + 4 ; x 1 4 x
(x
2
5x + 4) ; 1 < x < 4.
Matevz

Crepnjak 73 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

2 2 4 6
5
10
15
Slika 1.16: Graf funkcije f(x) = |x
2
5x + 4|.
(b) Glede na zgornji predpis dobimo
iz enacbe x
2
5x + 4 = 1, dobimo x
1,2
=
5
13
2
,
iz enacbe x
2
+ 5x 4 = 1, dobimo x
3,4
=
5
5
2
.
(c) Glede na tocki (a) in (b) dobimo x
,
5
13
2
5
2
,
5+
5
2
5+
13
2
,
.
f(x) =
3x + 2
x 1
.
(a) Resi enacbo |f(x)| = 4.
(b) Resi neenacbo |f(x)| > 4.
Resitev: 52 11
(a) Zapisimo |f(x)| brez absolutne vrednosti
|f(x)| =
3x+2
x1
; x
2
3
1 x
3x+2
x1
;
2
3
< x < 1.
Sedaj imamo tri mozne primere
Za x
2
3
1 x
3x + 2
x 1
= 4
3x + 2 = 4x 4
x = 6.
Za
2
3
< x < 1
3x + 2
x 1
= 4
3x 2 = 4x 4
x =
2
7
.
Matevz

Crepnjak 74 Petra

Zigert
SITVAMI
|f(x)| = 4 velja za x =
2
7
in x = 6.
(b) Postopek je podoben kot v tocki (a) in dobimo
2
7
< x < 1 1 < x < 6.
Lahko pa si tudi gracno pomagamo.
13. Resi neenacbe
(a)
x+2
x1
> 2,
(b)
x
2
1
x7
< 2,
(c)
1
|x|
x > 2,
(d)
x+4
3x+2
>
1
x
.
Resitev: 53 13
(a) Vsak lahko razmisli, da imamo naslednji predpis brez absolutne vrednosti
x + 2
x 1
x+2
x1
; x < 2 1 < x
x+2
x1
; 2 x < 1.
Za x < 2 dobimo
x + 2
x 1
> 2
x + 2 < 2(x 1)
4 < x
Iz x < 2 in 4 < x sledi, da ni restive na tem intervalu.
Za 2 x < 1 dobimo
x + 2
x 1
> 2
x + 2 > 2(x 1)
3x > 0.
Iz 2 x < 1 in 3x > 0 sledi, da je x (0, 1).
Za 1 < x dobimo
x + 2
x 1
> 2
x + 2 > 2(x 1)
4 > x.
Iz 1 < x in x < 4 sledi, da je x (1, 4).
Neenakost velja za x (0, 1) (1, 4).
Matevz

Crepnjak 75 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

(b)
x
2
1
x7
< 2 Podobno kot v primeru (a) lahko vsak preveri
x
2
1
x 7
x
2
1
x7
; 1 x 1 7 < x
x
2
1
x7
; x < 1 1 < x < 7
Za x < 1 1 < x < 7 dobimo
x
2
1
x 7
< 2
x
2
1 < 2(x 7)
(x + 5)(x 3) < 0
in to velja za 5 x 3. Iz x < 1 in 5 x 3 sledi, da je
5 x < 1 in 1 x 3.
Za 1 x 1 dobimo
x
2
1
x 7
< 2
x
2
1 > 2(x 7)
x
2
2x + 13 > 0
in ta neenakost vedno velja. Iz tega sledi, da je 1 x 1 .
Za 7 < x dobimo
x
2
1
x 7
< 2
x
2
1 < 2(x 7)
x
2
2x + 13 < 0
in ta neenakost nikoli ne velja. Za 7 < x nimamo resitev.
(c) Obravnavamo dve moznosti
Za x < 0 dobimo
1
x
x > 2
1 x
2
< 2x
0 < x
2
+ 2x + 1.
Ko upostevamo 0 < x
2
+2x+1 in x < 0 dobimo, da velja za x R\{1}.
Za x > 0 dobimo
1
x
x > 2
1 x
2
> 2x
0 > x
2
+ 2x 1.
Matevz

Crepnjak 76 Petra

Zigert
SITVAMI
Ko upostevamo x
2
+ 2x 1 < 0 in x > 0 dobimo, da velja za 0 < x <
1 +
2.
Neenakost velja za x (, 0) (0, 1 +
2).
(d) Vsak lahko sam razmisli, da obravnavamo naslednje moznosti
Za x 4
x + 4
3x + 2
<
1
x
(x + 4)x > 3x + 2
x
2
+ x 2 > 0.
Ko upostevamo x
2
+x 2 > 0 in x 4 dobimo, da velja za x 4.
Za 4 < x <
3
2
x + 4
3x + 2
<
1
x
(x + 4)x > 3x + 2
x
2
+ 7x + 2 < 0.
Ko upostevamo x
2
+ 7x + 2 < 0 in 4 < x <
3
2
dobimo, da velja za
4 < x <
1
2
.
Za
3
2
< x < 0
x + 4
3x + 2
<
1
x
(x + 4)x < 3x + 2
x
2
+ x 2 < 0.
Ko upostevamo x
2
+ x 2 < 0 in
3
2
< x < 0 dobimo, da velja za
3
2
< x < 0.
Za 0 < x
x + 4
3x + 2
<
1
x
(x + 4)x > 3x + 2
x
2
+ x 2 > 0.
Ko upostevamo x
2
+ x 2 > 0 in 0 < x dobimo, da velja za 1 < x.
Neenakost velja za x (,
3
2
) (
3
2
, 0) (1, ).
14. Resi neenacbi
(a) |1 |x 1|| < 1,
(b)
1
2|x|
1.
Matevz

Crepnjak 77 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Resitev: 54 14 Podobno kot v prejsnjih primerih bomo realna stevila razdelili na
podintervale.
(a) Za 1 |x 1| 0 dobimo
1 |x 1| < 1
|x 1| > 0
in to velja za vse realne x = 1. Ker pa imamo se pogoj 1 |x 1| 0
(to velja za 0 x 2), dobimo, da velja za 0 x < 1 ali 1 < x 2.
Za 1 |x 1| < 0 dobimo
1 +|x 1| < 1
|x 1| < 2
in to velja za 1 < x < 3. Ker pa imamo se pogoj 1 |x 1| < 0
(to velja za x < 0 ali 2 < x), dobimo, da velja za 1 < x < 0 ali
2 < x < 3.
Neenakost velja za 1 < x < 1 ali 1 < x < 3.
(b) Za 2 |x| > 0 dobimo
1
2 |x|
1
1 2 |x|
|x| 1
in to velja za vse realne x 1 ali 1 x. Ker pa imamo se pogoj
2 |x| > 0 (to velja za 2 x 2), dobimo, da velja za 2 < x 1
ali 1 x < 2.
Za 2 |x| < 0 dobimo
1
2 |x|
1
1 2 |x|
|x| 3
in to velja za 3 < x < 3. Ker pa imamo se pogoj 2 |x| < 0 (to velja
za x < 2 ali 2 < x), dobimo, da velja za 3 x < 2 ali 2 < x 3.
Neenakost velja za 3 x < 2, 2 < x 1, 1 x < 2 ali 2 < x 3.
Racunanje napak
15. Za x = 1.25 0.05, y = 2.02 0.02, z = 3, 73 0.03 in w = 3.9 0.10
izracunaj
Matevz

Crepnjak 78 Petra

Zigert
SITVAMI
(a) a = x + y + z,
(b) b = z + y x,
(c) c = xy + 2z,
(d) d = x
2
y,
(e) e =
4w
y + z
,
(f) f =
w
2
x
xy + 2z
.
Resitev: 55 15 Natancneje bomo obravnavali napake. Vmesne rezultate bomo
zaokrozali na stiri decimalna mesta natancno.
(a) a = 1.25+2.02+3.73 = 7.00,
a
= x+y +z = 0.05+0.02+0.03 = 0.10,
a = a
a
= 7.00 + 0.10.
(b)

b = 3.73+2.021.25 = 4.50,
b
= z +y +x = 0.05+0.02+0.03 = 0.10,
b =

b
b
= 4.50 + 0.10.
(c) c = 1.25 (3.90) + 3.73 = 2.585,
xw
= | x|
w
+ | w|
x
+
x

w
=
1.25 0.10+3.90 0.05+0.05 0.1 = 0.325,
2z
=
z
+
z
= 0.03+0.03 = 0.06,
c
=
xw
+
2z
= 0.325 + 0.06 = 0.385, c = c
c
= 2.585 0.29.
(d)

d = 1.25 1.252.02 = 0.4575,
x
2 = | x|
x
+| x|
x
+
x

x
= 1.25 0.05+
1.25 0.05 + 0.05 0.05 = 0.1275,
d
=
x
2 +
y
= 0.1275 + 0.02 = 0.1475,
d =

d
d
= 0.48 0.15.
(e) e =
4(3.9)
2.02+3.73
= 2.7130,
4w
= 4w = 4 w = 4 0.10 = 0.40,
y+z
= y +
z = 0.02 + 0.03 = 0.05,
e
=
|4 w|
y+z
+|

y+z|
4w
||

y+z|y+z||

y+z|
=
15.60.05+5.750.40
|5.750.05|5.75
= 0.0940,
e = e
e
= 2.71 0.09.
(f )

f =
(3.9)
2
1.25
1.252.02+23.73
= 1.3981,
w
2 = | w|
w
+| w|
w
+
w

w
= 3.90 0.10 +
3.90 0.10 + 0.10 0.10 = 0.79,
w
2
x
= w
2
+ x = 0.79 + 0.05 = 0.84,
xy = | x|
y
+| y|
x
+
x

y
= 1.25 0.02+2.02 0.05+0.05 0.02 = 0.127,
2z = 2z = 2 0.03 = 0.06, xy + 2z = xy + 2z = 0.127 + 0.06 = 0.187,
f =
|

w
2
+z|
xy+2z
+|

xy+2z|
w
2
+z
||

xy+2z|xy+2z||

xy+2z|
=
13.960.187+9.9850.84
|9.9850.187|9.985
= 0.1124, f =

f
f
=
1.40 0.11.
Kompleksna stevila
16. Za podana kompleksna stevila poisci Re(z), Im(z), z, |z|.
(a) z = 4 + 2i,
(b) z = 3i,
(c) z =
1 +i
1 i
+ 3 +i,
Matevz

Crepnjak 79 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

(d) z =
5 + 10i
1 2i
+
10i
1 + 3i
.
Resitev: 56 16
(a) Re(4+2i) = 4, Im(4+2i) = 2, 4 + 2i = 42i, |4+2i| =
(4 + 2i)(4 2i)
=
16 + 4 = 2
5.
(b) Re(3i) = 0, Im(3i) = 3, 3i = 3i, | 3i| =
(3i) 3i =
9 = 3.
(c) Najprej poenostavimo izraz
z =
1 + i
1 i
+ 3 + i =
1 + i
1 i

1 + i
1 + i
+ 3 + i =
2i
2
+ 3 + i = 3 + 2i.
Re(3 + 2i) = 2, Im(3 + 2i) = 2, 3 + 2i = 3 2i, |3 + 2i| =
13.
(d) Najprej poenostavimo izraz
z =
5 + 10i
1 2i
+
10i
1 + 3i
=
5 + 10i
1 2i

1 + 2i
1 + 2i
+
10i
1 + 3i

1 3i
1 3i
= 3 + 4i + i + 3 = 5i.
Re(5i) = 0, Im(5i) = 5, 5i = 5i, |5i| =
5i (5i) =
25 = 5.
17. Poenostavi izraza
(a) z =
1
1 +i

5i
2 i
+ i
3
(1 +i),
(b) w =
(2 + 3i)
2
1 +i
i
15
i
10
+ 2
.
Resitev: 57 17
(a)
z =
1
i

5i
2 i
+ i
3
(1 + i) =
1
i

i
i

5i
2 i

2 + i
2 + i
i(1 + i)
= i + 1 2i i + 1 = 2 4i.
(b)
w =
(2 + 3i)
2
1 + i
i
15
i
10
+ 2
5 + 12i
1 + i

1 i
1 i
i
1 + 2
5 + 12i
1 + i

1 i
1 i
+ 1 =
7 + 17i
2
+ 1 =
7
2
2
+
17
2
2
+ 1
=
338 + 2
2
Matevz

Crepnjak 80 Petra

Zigert
SITVAMI
18. Poisci vsa kompleksna stevila, ki zadoscajo
(a) Re(z) +Im(z) = 0,
(b) Re(z) +Im(z) = 1,
(c) iz + zz =
3
4
i,
(d) |z (3 + 4i)| = 2,
Resitev: 58 18
(a) Naj bo z = a + bi. Potem dobimo
Re(a + bi) +Im(a + bi) = a b = 0.
Iz tega sledi, da je b = a. Resitev je tako naslednja mnozica
A = {a + ai : a R}.
(b) Naj bo z = a + bi. Potem dobimo
Re(a + bi) +Im(a + bi) = a + b = 1.
Iz tega sledi, da je b = 1 a. Resitev je tako naslednja mnozica
B = {a + (1 a)i : a R}.
(c) Naj bo z = a + bi. Potem dobimo
i(a + bi) + (a + bi)(a + bi) = ai b + a
2
b
2
=
3
4
i.
Iz tega dobimo sistem enacb
a
2
b
2
b =
3
4
a = 1.
Potrebno je izracunati b. Tako imamo
b
2
+ b +
1
4
=
b +
1
2
2
= 0.
Iz tega sledi, da imamo eno resitev in to je z = 1
1
2
i.
(d) Naj bo z = a + bi. Potem dobimo
|(a + bi) (3 + 4i)| = |(a 3) + (b 4)| =
(a 3)
2
+ (b 4)
2
= 2.
Tako dobimo
D = {a + bi : a, b R, (a 3)
2
+ (b 4)
2
= 4}
Geometrijsko ta mnozica predstavlja kroznico s srediscem (3,4) in radijem
2.
Matevz

Crepnjak 81 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

19. Poisci vsa kompleksna stevila, ki zadoscajo
(a) z
2
+ 4 = 0,
(b) z
3
= 1 i
3,
(c) z
4
=
1
2
+ i
3
2
,
(d) z
7
= 2
3 +i2.
Resitev: 59 19 V vseh primerih bomo uporabili polarni zapis kompleksnega stevi-
la.
(a) V tem primeru lahko izracunamo direktno
z
2
= 4 = 4i
2
.
Iz tega sledi, da imamo dve resitivi, z
1
= 2i in z
2
= 2i.
(b) Izracunajmo tako, da izracunamo r in .
r = |1
3i| =
(1 i
3)(1 + i
3) = 2
tan =

3
1
, =
5
3
Velja
z
k
=
3
cos
5
3
+ 2k
3
+ i sin
5
3
+ 2k
3
=
3
cos
5
9
+
2k
3
+ i sin
5
+
2k
3
za k = 0, 1, 2. Tako dobimo
z
0
=
3
cos
5
9
+ i sin
5
9
z
1
=
3
cos
11
9
+ i sin
11
9
z
2
=
3
cos
17
9
+ i sin
17
9
.
Vsak lahko sam izracuna konkretne vrednosti na stiri decimalna mesta na-
tancno.
(c) Najprej r in .
r =
1
2
+ i
3
2
1
2
+ i
3
2
1
2
i
3
2
= 1
tan =
3
2
1
2
=
3, =

3
Matevz

Crepnjak 82 Petra

Zigert
SITVAMI
Velja
z
k
=
4
cos
3
+ 2k
4
+ i sin
3
+ 2k
3
cos
12
+
k
2
+ i sin
12
+
k
2
za k = 0, 1, 2, 3. Vsak lahko sam izracuna konkretne vrednosti za k =

0, 1, 2, 3 (glej primer (b)).
(d) Najprej r in .
r =
3 + i2
3 + i2
3 i2
12 + 4 = 4
tan =
2
2
3
=
1
3
, =

6
Velja
z
k
=
7
cos
6
+ 2k
7
+ i sin
6
+ 2k
7
cos
42
+
2k
7
+ i sin
42
+
2k
7
za k = 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6. Vsak lahko sam izracuna konkretne vrednosti za

k = 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6 (glej primer (b)).
20. Izracunaj
(a) (1 +i
3)
6
,
(b) (2
3 i2)
9
,
(c) (45 +i45)
45
,
(d)
2
2
+ i
2
2
2010
.
Resitev: 60 20 Uporabili bomo Moivreovo formulo.
(a) Najprej izracunajmo r in .
r =
1 + i
1 + i
1 i
= 2
tan =
1
3
, =

6
Sedaj to upostevajmo pri racunanju.
(1 + i
3)
6
=
cos
+ i sin
6
= 64
cos
6

6
+ i sin
6

6
= 64
Matevz

Crepnjak 83 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

(b) Najprej izracunajmo r in .
r =
3 i2
3 i2

2
3 + i2
= 4
tan =
2
2
3
=
1
3
, =
3
(2
3 i2)
9
=
cos
+ i sin
9
= 262144
cos
9

3
+ i sin
9

3
= 262144.
(c) Najprej izracunajmo r in .
r = |45 + i45| =
(45 + i45) (45 i45) = 45
2
tan =
45
45
= 1, =
4
(45 + i45)
45
=
45
cos
+ i sin
45
= (45
2)
45
cos
45

4
+ i sin
45

4
= (45
2)
45
2
2
+ i
2
2
.
(d) Najprej izracunajmo r in .
r =
2
2
+ i
2
2
2
2
+ i
2
2
2
2
i
2
2
= 1
tan =
2
2
2
2
, =

4
2
2
+ i
2
2
2010
=
cos
+ i sin
2
010
=
cos
2010

4
+ i sin
2010

4
= i
21. Izracunaj
Matevz

Crepnjak 84 Petra

Zigert
SITVAMI
(a) z
2
= (3 i
3)
3
(b) z
6
= (2 i2)
4
.
Resitev: 61 21 Uporabili bomo polarni zapis kompleksnega stevila in Moivreovo
formulo.
(a) Najprej izracunajmo r in .
r =
3 i
3 i
3 + i
= 2
3
tan =

3
3
, =
6
(3 i
3)
3
=
cos
6
+ 2k
+ i sin
6
+ 2k
3
= 24
cos
2
+ 6k
+ i sin
2
+ 6k
Direktno uporabimo formulo za iskanje korenov

z
k
=
24
cos
2
+ 6k
2
+ i sin
2
+ 6k
2
24
cos
4
+ 3k
+ i sin
4
+ 3k
za k = 0, 1. Konkretne resitve za k = 0, 1 lahko vsak sam enostavno dobi.

(b) Najprej izracunajmo r in .
r = |2 i2| =
(2 i2) (2 + i2) = 2
2
tan =

2
2
= 1, =
4
(2 i2)
4
=
cos
4
+ 2k
+ i sin
4
+ 2k
4
= 64 (cos (2 + 8k) + i sin (2 + 8k))
Direktno uporabimo formulo za iskanje korenov
z
k
=
6
64
cos
2 + 8k
6
+ i sin
2 + 8k
6
= 2
cos
3
+
4k
3
+ i sin
3
+
4k
3
za k = 0, 1, 2, 3, 4, 5. Konkretne resitve za k = 0, 1, 2, 3, 4, 5 lahko vsak sam

enostavno dobi.
Matevz

Crepnjak 85 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

22. V kompleksni ravnini skiciraj mnozico
(a) A = {z C : Re(iz) +Im(z) = 2},
(b) B =
z C : 1 |z| 2,
4
Arg(z)
,
(c) C = {z C : Re(z
2
) + zz = 18},
(d) D = {z C : |2z i(z + 1)|
20}.
Resitev: 62 22 V vseh primerih naj bo z = a + bi.
(a)
Re(iz) +Im(z) = 2
Re(i(a + bi)) +Im(a + bi) = 2
b + b = 2
b = 1.
3 2 1 1 2 3
Re
0.5
1.0
1.5
2.0
Im
Slika 1.17: Slika mnozice A.
(b) Sliko narisemo direktno, ker imamo vse podatke (glej polarni zapis komplek-
snega stevila)
2 1 0 1 2
1.0
0.5
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
Re
Im
Slika 1.18: Slika mnozice B.
Matevz

Crepnjak 86 Petra

Zigert
SITVAMI
(c)
Re(z
2
) +|zz| = 18
Re((a + bi)
2
) + (a + bi)(a bi) = 18
a
2
b
2
+ a
2
+ b
2
= 18
a
2
= 9
in to velja za 3 a 3.
4 2 2 4
Re
4
2
2
4
Im
Slika 1.19: a = 3 oziroma a = 3, b poljuben.
Slika 1.20: Slika mnozice C.
(d)
|2(a + bi) i(a + bi + 1)|
20
|(2a + b) + (2b a 1)i|
20
(2a + b)
2
+ (2b a 1)
2
20
(2a + b)
2
+ (2b a 1)
2
5
4a
2
+ 4ab + b
2
+ 4b
2
+ a
2
+ 1 4ab 4b + 2a 20
5a
2
+ 2a + 5b
2
4b + 1 20
a
2
+
2
5
a + b
2
4
5
b +
1
5
4
a +
1
5
1
25
+
b
2
5
4
25
+
1
5
4
a +
1
5
2
+
b
2
5
2
4.
23. Nad mnozico kompleksnih stevil resi enacbo
Matevz

Crepnjak 87 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

4 2 0 2 4
4
2
0
2
4
Slika 1.21: Slika mnozice D.
(a) |z| + z = 2 +i,
(b) z = z
2
,
(c) iz
2
+ (4 i)z = 4i 2,
(d) (1 +i)z
3
+ 1 i = 0,
(e) z
4
+ 6z
3
+ 9z
2
+ 100 = 0, ce je z
1
= 1 + 2i,
(f) z
9
+ 2iz
5
z = 0.
Resitev: 63 23 Uporabili bomo razlicne nacine za resevanje.
(a) Uporabimo z = a + ib in dobimo
a
2
+ b
2
+ a + ib = 2 + i.
a
2
+ b
2
+ a = 2
b = 1.
Iz enacbe
a
2
+ 1 + a = 2 je potrebno izracunati a. Dobimo
a
2
+ 1
2
= (2 a)
2
a
2
+ 1 = 4 4a + a
2
Iz tega sledi, da je a =
3
4
in zato imamo samo eno resitev enacbe z =
3
4
+i.
(b) Podobno kot v (a) uporabimo z = a + ib:
a bi = a
2
b
2
+ 2iab.
a = a
2
b
2
b = 2ab.
Glede na realno vrednost b obravnavajmo sistem.
Matevz

Crepnjak 88 Petra

Zigert
SITVAMI

Ce je b = 0, dobimo
a = a
2
in to velja, ko je a = 0 ali a = 1. Posledicno smo dobili z
1
= 0 in
z
2
= 1.

Ce je b = 0, iz druge enacbe dobimo, da je a =
1
2
. Iz prve enacbe
izracunajmo se b.
1
2
=
1
4
b
2
in iz tega sledi, da je b =
3
2
. Posledicno dobimo z
3
=
1
2
+ i
3
2
in
z
3
=
1
2
i
3
2
.
Dobili smo stiri resitve enacbe: z
1
= 0, z
2
= 1, z
3
=
1
2
+ i
3
2
in z
3
=
1
2
i
3
2
.
(c) Najprej preoblikujmo kvadratno enacbo
iz
2
+ (4 i)z = 4i 2
z
2
+
4 i
i
z +
2 4i
i
= 0
z
2
+ (1 + 4i)z + (4 2i) = 0
Sedaj uporabimo formulo za iskanje nicel v kvadratni enacbi
z
1,2
=
1 4i
(1 + 4i)
2
+ 4(4 + 2i)
2
=
1 4i 1
2
in iz tega sledi z
1
= 1 2i in z
2
= 2i.
(d) (1 + i)z
3
+ 1 i = 0, Najprej preoblikujmo kvadratno enacbo
(1 + i)z
3
+ 1 i = 0
z
3
=
1 + i
1 + i
z
3
= i
Sedaj pa uporabimo polarno obliko kompleksnega stevila
r = |i| =
i (i) = 1
=

2
(gledamo kje funkcijatan ni deniran)
Sledi
z
k
=
3
cos
2
+ 2k
3
+ i sin
2
+ 2k
3
= cos
6
+
2k
3
+ i sin
6
+
2k
3
Matevz

Crepnjak 89 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

(e) z
4
+ 6z
3
+ 9z
2
+ 100 = 0, ce je z
1
= 1 + 2i, Kompleksne resitve realnega
polinoma nastopajo v konjugiranih parih in zato je z
2
= 12i. Izracunajmo
(z (1 + 2i))(z (1 2i)) = z
2
2z + 5 in sedaj delimo polinoma
z
4
+ 6z
3
+ 9z
2
+ 100 : z
2
2z + 5 = z
2
+ 8z + 20.
Poiskati je potrebno le se nicle kvadratne enacbe z
2
+ 8z + 20. Velja
z
3,4
=
8
64 160
2
= 4 2i
in zato z
3
= 4 + 2i in z
4
= 4 2i.
(f ) Enacbo preoblikujemo na naslednji nacin
z
9
+ 2iz
5
z = z(z
8
+ 2iz
4
1) = z(z
4
+ i)
2
.
Iz tega zapisal sledi, da je potrebno resiti z = 0 in z
4
+ i = 0. Seveda je
z
1
= 0. z
4
+ i = 0 bomo resili s pomocjo polarnega zapisa kompleksnega
stevila.
r = | i| =
i i = 1, =
3
2
.
Sledi
z
k
=
4
cos
3
2
+ 2k
4
+ i sin
3
2
+ 2k
4
= cos
3
8
+
k
2
+ i sin
3
8
+
k
2
za k = 0, 1, 2, 3 (vsak lahko sam vstavi podatke). Skupaj smo tako dobili pet
resitev.
24. Resi sistem enacb
(a) |z + 1 +i| = 2, Re(z + 1 +i) = 0,
(b) |(1 +i)z| = 2, Re((1 +i) z) = 0.
Resitev: 64 24
(a) Naj bo z = a + ib. Potem dobimo sistem enacb
|a + ib + 1 + i| =
(a + 1)
2
+ (b + 1)
2
= 2
Re(a + ib + 1 + i) = a + 1 = 0.
Iz druge enacbe sledi, da je a = 1. Ker je a = 1, iz prve enacbe sledi
(b + 1)
2
= 2
in zato je b
1
= 3 in b
2
= 1. Tako dobimo resitvi z
1
= 1+i in z
2
= 13i.
Matevz

Crepnjak 90 Petra

Zigert
SITVAMI
(b) Naj bo z = a + ib. Potem dobimo sistem enacb
|(1 + i)(a + ib)| = |a b + i(a + b)|
(a b)
2
+ (a + b)
2
) = 2
Re((1 + i)(a + ib)) = Re(a b + i(a + b)) = a b = 0.
Iz druge enacbe sledi, da je a = b. Upostevamo to pri prvi enacbi in dobimo
(b + b)
2
=
(2b)
2
= 2
in zato je b
1
= 1 in b
2
= 1. Tako dobimo resitvi z
1
= 1+i in z
2
= 1i.
25. Resi enacbo z
1
+ z
2
= 1 i, ce je Arg(z
1
) =

6
in Arg(z
2
) =
3
.
Resitev: 65 25 Naj bo z
1
= r
1
(cos
1
+ i cos
1
) in z
2
= r
2
(cos
2
+ i cos
2
).
Upostevamo Arg(z
1
) =

6
in Arg(z
2
) =
3
in dobimo
z
1
= r
1
3
2
+ i
1
2
z
2
= r
2
1
2
i
3
2
.
Vstavimo v z
1
+ z
2
= 1 i
r
1
3
2
+ i
1
2
+ r
2
1
2
i
3
2
= 1 i.
r
1
3
2
+ r
2
1
2
= 1
r
1
1
2
r
2
3
2
= 1.
Iz tega dobimo r
1
=
1+
3
2
in r
2
=
1
3
2
. Zato je z
1
=
3+
3+i(1+
3)
4
in z
2
=
1
3+i(3
3)
4
.
26. Resi enacbo Im(z
1
+ z
2
+ z
3
) = 0, ce je |z
1
| = 1, |z
3
| =
3
2
, Arg(z
1
) =
Arg(z
3
) =

6
in Arg(z
2
) =
3
.
Resitev: 66 26 Resujemo podobno kot v prejsnji nalogi.
Naj bo z
1
= r
1
(cos
1
+ i sin
1
), z
2
= r
2
(cos
2
+ i sin
2
) in z
3
= r
3
(cos
3
+
i sin
3
). Ko upostevamo Arg(z
1
) = Arg(z
3
) =

6
in Arg(z
2
) =
3
dobimo
z
1
= r
1
3
2
+ i
1
2
z
2
= r
2
1
2
i
3
2
z
3
= r
3
3
2
+ i
1
2
.
Matevz

Crepnjak 91 Petra

Zigert
1.6. NALOGE Z RE

Upostevajmo se |z
1
| = 1 in |z
3
| =
3
2
|z
1
| =
r
1
3
2
+ i
1
2
= |r
1
| 1 = 1
|z
2
| =
r
2
1
2
i
3
2
= |r
2
| 1 =
3
2
Iz tega sledi, da je r
1
= 1 in r
2
=
3
2
. Tako dobimo kompleksni stevili z
1
=
3
2
+i
1
2
in z
2
=
1
2
i
3
2
. Upostevajmo se Im(z
1
+ z
2
+ z
3
) = 0
Im(z
1
+ z
2
+ z
3
) =
1
2

3
2
+ r
3
1
2
= 0.
Sledi, da je r
3
=
3 1. Tako je z
3
=
3
3
2
+ i
31
2
.
27. Izracunaj
|1 +z|
2
+|1 z|
2
pri pogoju, da je z kompleksno stevilo in velja |z| = 1.
Resitev: 67 27 Vemo |z| =
a
2
+ b
2
= 1. Zato
|1 + z|
2
+|1 z|
2
=
1 + a + ib
2
+
1 a ib
2
= (1 + a)
2
+ b
2
+ (1 a)
2
+ b
2
= 1 + 2a + a
2
+ b
2
+ 1 2a + a
2
+ b
2
= 1 + 2(a
2
+ b
2
)
= 1 + 2
a
2
+ b
2
2
= 3
28. Dokazi, da za poljubno kompleksno stevilo oblike z = a + ib, a, b R.
|a| +|b|
2
|z|.
Resitev: 68 28 Preoblikujemo
|a| +|b|
a
2
+ b
2
|a| +|b|
a
2
+ b
2
(|a| +|b|)
2
2(a
2
+ b
2
)
|a|
2
+ 2|a||b| +|b|
2
2|a|
2
+ 2|b|
2
0 |a|
2
2|a||b| +|b|
2
0 (|a| |b|)
2
in to velja za vsak a, b R.
Matevz

Crepnjak 92 Petra

Zigert
Realne funkcije
V tem poglavju se bomo osredotocili na realne funkcije. Kot posebni primer
realnih funkcij bomo obravnavali zaporedja ter v povezavi z njimi se stevilske
in funkcijske vrste. Poleg tega bomo spoznali limito funkcije in nekaj lastnosti
zveznih funcij.
1.7 Osnovne lastnosti
V prvem poglavju so nas med drugim zanimale preslikave oziroma funkcije v
splosnem, sedaj se bomo osredotocili samo na realne funkcije realne spremenljivke
in njihove osnovne lastnosti.
Zanimajo nas preslikave f : D IR IR, za katere bomo uporabljali izraz
funkcija
f(x) = y .
Pravimo, da je x neodvisna spremenljivka ali argument. Ker je domena podmnozica
IR, je f funkcija realne spremenljivke. Ker je tudi kodomena podmnozica IR, je
f realna funkcija. Namesto samo D lahko pisemo D
f
, kadar zelimo poudariti,
da govorimo o funkciji f. Domene oz. (naravnega) denicijskega obmocja D
f
funkcije f obicajno ne podajamo vnaprej, temvec je to po dogovoru mnozica
vseh tistih realnih stevil, za katere je predpis funkcije f izracunljiv.
Funkcije lahko podamo na vec nacinov:
(i) Tabelaricno podana funkcija
Tabelaricni nacin podajanja je primeren predvsem za funkcije s koncnim
denicijskim obmocjem. V primeru neskoncnega denicijskega obmocja
izberemo n neodvisnih spremenljivk x
1
, x
2
, ..., x
n
in njihove funkcijske vred-
nosti:
nedvisne spremenljivke x
1
x
2
. . . x
n
funkcijske vrednosti f(x
1
) = y
1
f(x
2
) = y
2
. . . f(x
n
) = y
n
93
1.7. OSNOVNE LASTNOSTI POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
Za izracun funkcijskih vrednosti v vmesnih tockah lahko uporabimo linearno
interpolacijo, kar pomeni, da med tockama T
i1
(x
i1
, y
i1
) in T
i
(x
i
, y
i
), i =
2, 3, ..., n, interpoliramo linearno funkcijo oziroma premico. Izracunajmo
enacbo premice skozi T
i1
in T
i
:
y = kx + n
k =
y
i
y
i1
x
i
x
i1
n = y
i
y
i
y
i1
x
i
x
i1
x
i
y = y
i
+
y
i
y
i1
x
i
x
i1
. .. .
y
(x x
i
) .
Primer 1.88 Z linearno interpolacijo izracunajmo
2.
1.
x . . . 1 4 . . .
f(x) =

x . . . 1 2 . . .
2 = f(2) = 1 +
21
41
(2 1) = 1.33... = 1.3 .
2.
x . . . 1.5 2.3 . . .
f(x) =

x . . . 1.2248 1.5166 . . .
2 = f(2) = 1.2248 +
1.51661.2248
2.31.5
(2 1.5) = 1.4072... .
Eksaktna vrednost je enaka
2 = 1.41421356... 1.4142 .
(ii) Eksplicitno podana funkcija
V tem primeru je podan predpis za izracun funkcijske vrednosti f(x). Na
primer,
f : IR
+
IR : f(x) = ln x
Matevz

Crepnjak 94 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE 1.7. OSNOVNE LASTNOSTI
ali
sgn : IR {1, 0, 1} : sgn(x) =
1 ; x > 0
0 ; x = 0
1 ; x < 0
.
(iii) Implicitno podana funkcija
Funkcije je podana implicitno z enacbo
g(x, y) = 0 .
Funkcijska vrednost y = f(x) v tocki x
0
je dolocena z enacbo g(x
0
, f(x
0
)) =
0, pri cemer mora biti funkcije f enolicno dolocena, kar pa ni vedno res.
Obicajno je mogoce v okolici dolocene tocke govoriti o enolicnem predpisu.
Primer 1.89 Ali je s predpisom g(x, y) = x
2
+y
2
2 = 0 dolocena funkcija?
Ne, na primer za x = 1 je y dolocen z y
2
= 1, kar pomeni, da ni enolicen.
S primernim zozanjem domene in kodomene lahko g(x, y) = 0 doloca funkcijo.
(iv) Parmetricno podana funkcija
Na ta nacin podamo funkcijo f (f(x) = y), s pomocjo dveh eksplicitno
podanih funkcije g in h:
x = g(t)
y = h(t)
,
pri cemer parameter t pretece vrednosti neke podmnozice D IR.
V uporabi je zapis:
x = x(t),
y = y(t) .
Tudi v tem primeru velja podobno kot pri implicitno podani funkciji, da
f(x) = y ni nujno enolicno dolocen in v tem primeru nimamo opravka s
funkcijo.
Primer 1.90 Ali je s predpisom
x = cos t,
y = sin t, t [0, ]
Matevz

Crepnjak 95 Petra

Zigert
1.7. OSNOVNE LASTNOSTI POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
podana funkcija f(x) = y.
Med spremenljivkama x in y opazimo zvezo:
x
2
+ y
2
= sin
2
t + cos
2
t = 1 ,
kar pomeni, da je
y =
1 x
2
.
Ker parameter t pretece vrednosti iz intervala [0, ], je y 0 in posledicno
y = f(x) =
1 x
2
.
Poglejmo si nekaj osnovnih lastnosti realnih funkcij.
Denicija 1.91 Funkcija f denirana na simetricnem intervalu D = (a, a) ali
D = [a, a] je soda, ce velja
f(x) = f(x), x D
in liha, ce velja
f(x) = f(x), x D.
Primer 1.92 Preverimo sodost oziroma lihost funkcije.
1. f(x) =
1
2
x
2
.
Ker je f(x) =
1
2
(x)
2
=
1
2
x
2
, je to soda funkcija.
2. f(x) = 2 x
3
.
Ker je f(x) = 2 (x)
3
= 2 x
3
, je to liha funkcija.
3. f(x) = x + 2x
2
.
To ni niti soda, niti liha funkcija.
Graf sode funkcije je simetricen glede na y os, graf lihe funkcije pa je simetricen
glede na koordinatno izhodisce (glej Sliko 1.22). Vecina realnih funkcij ni niti
sodih niti lihih.
Matevz

Crepnjak 96 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE 1.7. OSNOVNE LASTNOSTI
4 2 2 4
os x
4
2
2
4
os y
Slika 1.22: Graf sode in lihe funkcije 1.92.
Denicija 1.93 Naj bo f denirana na D in x
1
, x
2
D. Tedaj je f narascajoca,
ko velja
x
1
< x
2
f(x
1
) f(x
2
)
in f je padajoca, ko velja
x
1
< x
2
f(x
1
) f(x
2
) .
Ce na desno strani veljajo stroge neenakosti govorimo o strogo narascajoci (f(x

1
) <
f(x
2
)) oziroma strogo padajoci (f(x
1
) > f(x
2
)) funkciji.

Ce je f (strogo) narascajoca
ali (strogo) padajoca funkcija, je f monotona funkcija.

Ce je funkcija monotona
samo na neki podmnozici I denicijskega obmocja pravimo, da je monotona na
I.
Primer 1.94 Preverimo monotonost funkcije.
1. f(x) = x
2
.
f ni monotona funkcija, ker je za x < 0 padajoca, za x > 0 pa narascajoca.
2. f(x) = x
3
.
f je monotona, ker je narascajoca funkcija.
Denicija 1.95

Ce obstaja tako stevilo P IR, da je
f(x + P) = f(x), x IR,
potem je f periodicna funkcija s periodo P. Najmanjsa pozitivna perioda je
osnovna perioda.
Matevz

Crepnjak 97 Petra

Zigert
1.8. PREGLED ELEMENTARNIH FUNKCIJ POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
Primer 1.96 Preverimo periodicnost funkcije.
1. f(x) = sin x.
Ker je f(x) = f(x+2) = f(x+4) = f(x2)..., je f periodicna funkcija
z osnovno periodo 2.
2. f(x) = tan x.
Ker je f(x) = f(x +) = f(x + 2) = f(x )..., je f periodicna funkcija
z osnovno periodo .
Denicija 1.97 Naj bosta f : D
f
IR in g : D
g
IR. Tedaj je naravno
denicijsko obmocje kompozituma f g denirano takole
D
fg
= {x D
g
; g(x) D
f
} .
Primer 1.98 Naj bosta dani realni funkciji f(x) = 2 x
2
in g(x) =

x. Poisci
denicijsko obmocje obeh kompozitumov.
Denicijsko obmocje funkcije f je D
f
= IR in funkcije g je D
g
= IR
+
{0}.
Denicijski obmocji kompozitumov sta
D
fg
= {x 0;

x IR} = IR,
D
gf
= {x IR; 1 x
2
0} = [
2,
2] .
1.8 Pregled elementarnih funkcij
Kot osnova matematicne analize bomo spoznali elementarne funkcije, ki jih bomo
srecevali v naslednjih poglavjih.
(i) Polinomi in racionalne funkcije
Denicija 1.99 Polinomi so funkcije oblike
p(x) = a
n
x
n
+ a
n1
x
n1
+ + a
1
x + a
0
,
kjer je a
i
IR, i = 1, 2, ..., n.

Ce je a
n
= 0 pravimo, da je polinom p
stopnje n.
Matevz

Crepnjak 98 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE 1.8. PREGLED ELEMENTARNIH FUNKCIJ
Kadar zelimo poudariti stopnjo polinoma pisemo p
n
namesto p.

Stevilu a
n
pravimo vodilni koecient polinoma, stevilu a
0
pa splosni clen.
Resitvam polinomske enacbe
p(x) = 0
pravimo koreni polinoma p. Obicajno namesto o korenih govorimo govorimo
kar o niclah polinoma. Polinom stopnje n ima natanko n ne nujno razlicnih
nicel, ki pripadajo mnozici IR ali IC. Ker kompleksne nicle zgornje enacbe
zmeraj nastopajo v konjugiranih parih, ima polinom lihe stopnje vsaj eno
realno niclo. Naj bodo x
1
, x
2
, ..., x
n
nicle polinoma p(x) = a
n
x
n
+a
n1
x
n1
+
+ a
1
x + a
0
. Tedaj lahko polinom p faktoriziramo, kar pomeni, da ga
zapisemo kot produkt faktorjev
p(x) = a
n
(x x
1
)(x x
2
) (x x
n
) .
Ce se faktor (x x
k
) pojavi m-kat v razcepu, pravimo da je x
k
m-kratna
nicla polinoma f.
Korene polinoma druge stopnje
p(x) = ax
2
+ bx + c
izracunamo po znanih formulah
x
1
=
b +
b
2
4ac
2a
, x
2
=
b
b
2
4ac
2a
.
Izraz pod korenom imenujemo diskriminanta in jo oznacujemo z D = b
2
4ac. Glede na vrednost diskriminante locimo tri moznosti:

D > 0 x
1
= x
2
IR,
D = 0 x
1
= x
2
IR,
D < 0 x
1
= x
2
IC.
Korene polinomov visje stopnje
p(x) = a
n
x
n
+ a
n1
x
n1
+ + a
1
x + a
0
, n 3
lahko iscemo s pomocjo Hornerjevega algoritma.
Uporabimo ga lahko, ce poznamo vsaj eno niclo enacbe p(x) = 0. Dokazati
je mogoce, da ce so koecienti a
i
celostevilski in je nicla polinoma racionalno
stevilo
m
n
, tedaj m deli a
0
, n pa a
n
. Uporaba Hornerjevega algoritma je
prikazana na Primeru 1.100.
Matevz

Crepnjak 99 Petra

Zigert
Primer 1.100 Poiscimo vse nicle polinoma
p(x) = 5x
4
+ 48x
3
15x
2
+ 48x 20 .
Ce je koren racionalno stevilo

m
n
, tedaj m {1, 2, 4, 5, 10, 20} in n {1, 5}.
Skupno imamo 12 kandidatov za koren, poleg teh pa se njihove nasprotne
vrednosti. Preverimo po Hornerjevem algoritmu, da je
2
5
nicla.
5 48 15 48 20
2 20 2 20
2
5
5 50 5 50 0
Torej je
p(x) = (x
2
5
)(5x
3
+ 50x
2
+ 5x + 50)
= 5(x
2
5
)(x
3
+ 10x
2
+ x + 10)
= 5(x
2
5
)(x
2
(x + 10) + (x + 10))
= 5(x
2
5
)(x + 10)(x
2
+ 1)
= 5(x
2
5
)(x + 10)(x + i)(x i) .
Nicle so x
1
=
2
5
, x
2
= 10, x
3
= i, x
4
= i.
Denicija 1.101 Racionalna funkcija f je kvocient dveh polinomov p in
q:
f(x) =
p(x)
q(x)
.
Nicle ima v tockah, kjer je p(x) = 0. Denirana je povsod, kjer je q(x) = 0.
V tockah, kjer je q(x) = 0, funkcija f ni denirana. Pravimo, da ima v
taki tocki funkcija pol ali vertikalno asimptoto. Vec o tem bomo izvedeli v
naslednjem poglavju.
Matevz

Crepnjak 100 Petra

Zigert
Primer 1.102 Poiscimo nicle, denicijsko obmocje in pole funkcije
f(x) =
5x
4
+ 48x
3
15x
2
+ 48x 20
x
2
4
.
Funkcija f ima enake nicle kot polinom iz Primera 1.100. Pola ima v 2, 2
in denicijsko obmocje je zato IR \ {2, 2}.
(ii) Trigonometricne funkcije
Denirali bomo trigonometricne funkcije sinus, kosinus, tangens in kotan-
gens, in sicer najprej za kote iz intervala [0, 2]. Pogosto upora-
bljamo zanje tudi termin kotne funkcije.
Na enotski kroznici izberemo poljubno tocko T(a, b) in oznacimo ostale
tocke kot je razvidno s Slike 1.23. Kot med pozitivnim delom osi x in
poltrakom OT oznacimo z x. Tedaj je
|OA| = a = cos x ... kosinus kota x,
|OB| = b = sin x ... sinus kota x,
|ET
| = tan x ... tangens kota x,

|E
| = cot x ... kotangens kota x.

Iz podobnosti trikotnikov OAT in OET
je razvidno razmerje
sin x
cos x
=
tan x
|OE
|
= tan x.
Podobno velja
cos x
sin x
=
cot x
|OE
|
= cot x,
kar pomeni, da je
tanx =
1
cot x
.
Matevz

Crepnjak 101 Petra

Zigert
-
6
-
,
x
T
T
A
E O
B
E
y
a
b
Slika 1.23: Denicija trigonometricnih funkcij.
Poglejmo predznak trigonometricnih funkcij po posameznih kvadrantih:
0 x

2
2
x x
3
2
3
2
x 2
cos x + +
sin x + +
tanx + +
cot x + +
Kot x, merjen v radianih, predstavlja dolzino loka na enotski kroznici med
tockama E in T. Kote iz stopinj v radiane pretvarjamo po naslednji zvezi:
x(rd) =

180
x(
)
oziroma
x(
) =
180
x(rd) .
Iz Slike 1.23 je razvidno, da sta funkciji sinus in kosinus periodicni z osnovno
Matevz

Crepnjak 102 Petra

Zigert
periodo 2, tangens in kotangens pa s periodo . Torej velja
cos x = cos(x + 2k),
sin x = sin(x + 2k),
tan x = tan (x + k),
cot x = cot (x + k), k ZZ.
Nadalje je s Slike 1.23 razvidno, da je kosinus soda funkcija (cos x =
cos(x)) in sinus liha funkcija (sin x = sin(x)), kar pomeni, da sta
preostali dve prav tako lihi funkciji (tanx = tan(x), cotx = cot(x)).
Poglejmo se nekaj najpogostejsih zvez med trigonometricnimi funkcijami.
Po Pitagorovem izreku velja
cos
2
x + sin
2
x = 1 .
Izracunajmo
1 + tan
2
x = 1 +
sin
2
x
cos
2
x
=
cos
2
+xsin
2
x
cos
2
x
=
1
cos
2
x
.
Podobno zveza velja za kotangens
1 + cot
2
x =
1
sin
2
x
.
Zapisimo se adicijska izreka
sin(x + y) = sin xcos y + cos xsin y ,
cos(x + y) = cos xcos y sin xsin y .
Matevz

Crepnjak 103 Petra

Zigert
Od tod lahko izpeljemo
sin(x y) = sin(x + (y))
= sin xcos(y) + cos xsin(y)
= sin xcos y cos xsin y ,
cos(x y) = cos(x + (y))
= cos xcos(y) sin xsin(y)
= cos xcos y + sin xsin y .
Iz adicijskih izrekov lahko izpeljemo tudi sinus in kosinus dvojnih kotov
sin(2x) = sin(x + x)
= sin xcos x + cos xsin x
= 2 sin xcos y ,
cos(2x) = cos(x + x)
= cos xcos x sin xsin x
= cos
2
x sin
2
x.
Prav tako nam adicijski izreki dajo zvezo med kotoma, katerih vsota je

2
:
sin(
2
x) = sin

2
cos x cos

2
sin x
= cos x,
cos(
2
x) = cos

2
cos x + sin

2
sin x
= sin x.
Matevz

Crepnjak 104 Petra

Zigert
Podobno velja za dugi dve funkciji
tan(
2
x) =
sin(
2
x)
cos(
2
x)
=
cos x
sin x
= cot x,
cot (
2
x) =
1
tan(
2
x)
= tanx.
Poglejmo se grafe trigonometricnih funkcij, ki so razvidni s Slik 1.24, 1.25,
1.26, 1.27. Funkciji kosinus in sinus sta denirana na celem IR, medtem ko
funkcija tangens ni deniran v niclah kosinusa (x = k
2
, k ZZ), kotangens
pa ni deniran v niclah sinusa (x = k, k ZZ).
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
os y
Slika 1.24: Graf funkcije sinus.
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
os y
Slika 1.25: Graf funkcije kosinus.
(iii) Ciklometricne funkcije
Ciklometricne funkcije so obratne funkcije od trigonometricnih. Zanje upora-
bljamo tudi izraz krozne funkcije. Ciklometricne funkcije so arkus sinus,
arkus kosinus, arkus tangens in arkus kotangens.
Matevz

Crepnjak 105 Petra

Zigert
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
os y
Slika 1.26: Graf funkcije tangens.
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
os y
Slika 1.27: Graf funkcije kotangens.
Funkcija arkus sinus
Ce hocemo, da bo obstajal inverz funkcije sinus, mora le-ta biti bijektivna.

V ta namen moramo skrciti denicijsko obmocje. Naj bo f(x) = sin x in
f : [
2
,

2
] [1, 1]. Tedaj ostaja f
1
: [1, 1] [
2
,

2
] taka, da je
(f f
1
)(x) = f(f
1
(x)) = x, x [1, 1]
in
(f
1
f)(x) = f
1
(f(x)) = x, x
2
,

2
.
Imnujemo jo arkus sinus in pisemo
f
1
(x) = asin x.
Velja torej
sin(asin x) = x, x [1, 1] ,
asin (sin x) = x, x
2
,

2
.
Denicijsko obmocje funkcije f(x) = sin x bi lahko tudi kako drugace
skrcili. Za vsako skrcitev denicijskega obmocja, ki ima za rezultat bi-
jektivno funkcijo sinus, lahko deniramo obratno funkcijo arkus sinus. Za
poljubno kodomeno funkcije arkus sinus pisemo funkcijo z veliko zacetnico,
torej Asin x. Kadar skrcimo obmocje na [
2
,

2
], torej tako, kot smo to
najprej naredili, govorimo o glavni veji funkcije arkus sinus in jo pisemo z
malo zacetnico asin x.
Matevz

Crepnjak 106 Petra

Zigert
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
os y
Slika 1.28: Graf glavne veje funkcije arkus sinus.
Vemo ze, da graf obratne funkcije dobimo z zrcaljenem preko premice y = x,
kot je prikazano na Sliki 1.28.
Funkcija arkus kosinus
Naj bo f(x) = cos x. Denicijsko obmocje skrcimo na [0, ], s cimer bomo
podobno kot pri funkciji arkus sinus, dobili glavno vejo funkcije arkus kos-
inus, ki jo zapisujemo z malo zacetnico. Tedaj obstaja
f
1
= acosx : [1, 1] [0, ] ,
za katero velja
cos(acos x) = x, x [1, 1] ,
acos (cos x) = x, x [0, ] .
Na Sliki 1.29 vidimo graf glavne veje funkcije arkus kosinus.
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.29: Graf glavne veje funkcije arkus kosinus.
Izpeljimo se zvezo med obema znanima obratnima funkcijama. Naj bo
x [1, 1]. Tedaj je y = asin x [
2
,

2
] in x = sin y. Nadalje je
cos
2
y
= sin y = x,
kar pomeni, da je
2
y = acos x
Matevz

Crepnjak 107 Petra

Zigert
oziroma
asin x + acos x =

2
, x [1, 1].
Funkcija arkus tangens
Naj bo f(x) = tanx. Denicijsko obmocje skrcimo na (
2
,

2
), s cimer
bomo dobili glavno vejo funkcije arkus tangens Tedaj obstaja
f
1
(x) = atan x : IR
2
,

2
,
za katero velja
tan (atanx) = x, x IR,
atan(tan x) = x, x
2
,

2
.
Na Sliki 1.30 vidimo graf glavne veje funkcije arkus tangens.
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.30: Graf glavne veje funkcije arkus tangens.
Funkcija arkus kotangens
Naj bo f(x) = cot x. Denicijsko obmocje skrcimo na [
2
,

2
], kar nam
ponovno da glavno vejo funkcije arkus kotangens. Tedaj obstaja
f
1
(x) = arccot x : IR [
2
,

2
] ,
za katero velja
cot (arccot x) = x, x IR,
acot (cot x) = x, [
2
,

2
] .
Na Sliki 1.31 vidimo graf veje funkcije arkus kotangens.
Matevz

Crepnjak 108 Petra

Zigert
4 2 2 4
os x
2
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.31: Graf glavne veje funkcije arkus kotangens.
Izpeljimo se zvezo med obema obratnima funkcijama. Naj bo x IR in
y = atan x. Tedaj je in
x = tan y = cot
2
y
.
Torej je
2
y = acot x
oziroma
atanx + acot x =

2
, x IR.
(iv) Eksponentna funkcija
Eksponentna funkcija je oblike
f(x) = a
x
, a > 0 .
V eksponentni funkciji nastopa neodvisna spremenljivka x v eksponentu.
Ker je 1
x
= 1 za vsak x, naj bo osnova a = 1. Eksponentna funkcija je
povsod denirana, torej je D
f
= IR in je povsod pozitivna, kar pomeni, da
je Z
f
= IR
+
in zato nima nicel.
Torej
a
x
: IR IR
+
.
Za f(x) = a
x
velja
f(x + y) = f(x) f(y) ,
saj je
f(x + y) = a
x+y
= a
x
a
y
= f(x) f(y) .
Matevz

Crepnjak 109 Petra

Zigert
Za a > 1 je f(x) = a
x
strogo narascajoca funkcija, saj za vsak x
1
, x
2
velja:
x
1
< x
2
a
x
1
< a
x
2
1 <
a
x
2
a
x
1
1 < a
x
2
x
1
.
Ker je x
2
x
1
> 0 in a > 1 je to res za vsak x
1
< x
2
.
Na Sliki 1.32 vidimo graf funkcije f(x) = a
x
, za a > 1.
8 6 4 2 2 4
os x
2
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.32: Graf eksponentne funkcije f(x) = a
x
za a > 1.
Za a < 1 je f(x) = a
x
strogo padajoca funkcija, saj za vsak x
1
, x
2
velja:
x
1
< x
2
a
x
1
> a
x
2
,
kar pokazemo na analogen nacin kot za a > 1.
Zaradi nekaterih zakonov naravne rasti je zelo pomembna osnova e oziroma
potencni funkciji e
x
in e
x
.
Na Sliki 1.33 vidimo graf funkcije f(x) = a
x
, ko je a < 1:
4 2 2 4 6 8
os x
2
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.33: Graf eksponentne funkcije f(x) = a
x
za a < 1.
Matevz

Crepnjak 110 Petra

Zigert
Primer 1.103 Skicirajmo grafa funkcij e
x
in e
x
.
Grafa obeh funkcij vidimo na Slikah 1.32 in 1.33.
(v) Logaritemska funkcija
Naj bo f eksponentna funkcija, torej
f : IR IR
+
, f(x) = a
x
, a > 0, a = 1 .
To je bijektivna funkcija, zato obstaja njej obratna funkcija f
1
: IR
+
IR.
Imenujemo jo logaritemska funkcija in pisemo
f
1
(x) = log
a
x.
(Beremo: logaritem z osnovo a od x.)
Ker sta eksponentna in logaritemska funkcija obratni, velja
f(f
1
(x)) = a
log
a
x
= x, x IR
in
f
1
(f(x)) = log
a
a
x
= x, x IR
+
.
Imamo torej zvezo
y = log
a
x a
y
= x.
Logaritemska funkcija ima niclo v tocki 1, saj velja
0 = log
a
x a
0
= 1 = x.
Graf logaritemske funkcije dobimo iz grafa eksponentne funkcije z zrcaljen-
jem preko premice y = x, kar vidimo na Slikah 1.34 in 1.35.
4 2 2 4 6 8 10
os x
2
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.34: Graf logaritemske funkcije z osnovo a > 1.
Izpeljimo nekaj lastnosti logaritma:
Matevz

Crepnjak 111 Petra

Zigert
4 2 2 4 6 8 10
os x
2
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.35: Graf logaritemske funkcije z osnovo a < 1.
(1) log
a
(xy) = log
a
x + log
a
y, x, y > 0
Izpeljava:
a
log
a
(xy)
= xy
= a
log
a
x
a
log
a
y
= a
log
a
x+log
a
y
.
(2) log
a
x
y
= log
a
x log
a
y, x, y > 0
Izpeljava:
log
a
x = log
a
x
y
y
= log
a
x
y
y
= log
a
x
y
+ log
a
y .
(3) log
a
x
y
= y log
a
x, x > 0, y IR
Izpeljava:
a
log
a
x
y
= x
y
= (a
log
a
x
)
y
= a
(log
a
x)y
= a
y log
a
x
.
Kadar je osnova enaka stevilu e = 2.71828... govorimo o naravnem logaritmu
in pisemo
log
e
x = ln x.
Na Sliki 1.34 vidimo graf te funkcije.
(vi) Hiperbolicne funkcije
Matevz

Crepnjak 112 Petra

Zigert
Denirajmo hiperbolicni funkciji kosinus hiperbolikus in sinus hiperbolikus
chx =
e
x
+ e
x
2
. . . kosinus hiperbolikus ,
shx =
e
x
e
x
2
. . . sinus hiperbolikus .
Opazimo, da je prva funkcija soda, druga pa liha. Med njima veljajo nasled-
nje zveze:
(1) sh(x + y) = shxchy + shy chx
shxchy + shy chx =
1
4
(2e
x+y
2e
xy
)
= sh(x + y) .
(2) ch(x + y) = chxchy shxshy
Pokazemo podobno kot (1).
(3) ch
2
x sh
2
x = 1
ch
2
x sh
2
x = (
e
x
+e
x
2
)
2
(
e
x
e
x
2
)
2
=
1
4
(e
2x
+ 2 +e
2x
e
2x
+ 2 e
2x
)
= 1 .
Na Sliki 1.36 vidimo graf funkcije sinus hiperbolikus in na 1.37 vidimo graf
funkcije kosinus hiperbolikus.
4 2 2 4
os x
1
1
2
3
4
os y
Slika 1.36: Graf hiperbolicne funkcije sh x.
Matevz

Crepnjak 113 Petra

Zigert
1.9. ZAPOREDJA POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
4 2 2 4
os x
3
2
1
1
2
3
os y
Slika 1.37: Graf hiperbolicne funkcije ch x.
1.9 Zaporedja
Denirali bomo zaporedje, njegovo konvergenco in se osredotocili na nekatere
lastnosti, kot sta monotonost in omejenost.
Zaporedje v mnozici M je preslikava
a : IN M .
Mnozica M bo za nas mnozica realnih ali kompleksnih stevil in tako govorimo o
realnem ali kompleksnem zaporedju.
Po dogovoru pisemo funkcijsko vrednost a(n) = a
n
in jo imenujemo n-ti ali
splosni clen zaporedja, n pa imenujemo indeks clena zaporedja. Namesto zapisa
a : IN M uporabljamo za zaporedje zapis (a
n
) = (a
1
, a
2
, ..., a
n
).
Primer 1.104 Poglejmo nekaj primerov na razlicne nacine podanih zaporedij.
1. a
n
=
1
n
2
, (
1
n
2
) = (1,
1
4
,
1
9
,
1
16
, . . .)
2. a
n
= a
n1
+ d, kjer sta a
1
, d IR ... aritmeticno zaporedje
3. a
n
= a
n1
q, kjer sta a
1
, q IR ... geometrijsko zaporedje
4. F
n
= F
n1
+ F
n2
, F
0
= F
1
= 1...Fibonaccijevo zaporedje
5. a
n
=
(1)
n
n
, (a
n
) = (1,
1
2
,
1
3
,
1
4
, . . .)
Denicija 1.105 Naj bo > 0 poljubno majhno stevilo. Odprti interval (a
, a + ) imenujemo -okolica tocke a.
Matevz

Crepnjak 114 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE 1.9. ZAPOREDJA
Primer 1.106 Od katerega n naprej so vsi cleni zaporedja a
n
=
(1)
n
n
znotraj
-okolice tocke 0, ce je =
1
10
oz. =
1
100
?
Resujemo neenakost
|a
n
0| <
(1)
n
n
<
1
n
<
n >
1
.
Za =
1
10
lezijo znotraj -okolice vsi cleni od 11. naprej, za =
1
100
pa od 101.
naprej.
Denicija 1.107 Naj bo (a
n
) zaporedje v M.

Stevilo a M je limita zaporedja
(a
n
), a = lim
n
a
n
, natanko tedaj, ko za vsako -okolico tocke a obstaja tako
naravno stevilo n
0
, da za vsako naravno stevilo n n
0
velja, da a
n
lezi znotraj
-okolice tocke a:
a = lim
n
a
n
> 0, n
0
IN, n n
0
|a
n
a| < .
Pisemo tudi a
n
a.

Ce obstaja limita zaporedja pravimo, da je zaporedje
konvergentno, sicer je zaporedje divergentno.
Primer 1.108 Pokazimo, da je zaporedje a
n
=
n
n + 1
konvergentno.
Cleni zaporedja konvergirajo k limiti 1, kar pokazemo tako, da preverimo pogoj

> 0, n
0
IN, n n
0

n
n + 1
1
<
1
n + 1
<
1
n + 1
<
n + 1 >
1
n >
1
.
Matevz

Crepnjak 115 Petra

Zigert
Tedaj je n
0
prvo naravno stevilo vecje od
1
. Na primer, za =
1
20
, bi bil
n > n
0
= 19, kar pomeni, da vsi cleni od 19. naprej lezijo znotraj -okolice limite
1.
Opazimo, ce je a limita zaporedja a
n
, tedaj v poljubno majhni okolici tocke a
lezijo vsi cleni zaporedja (a
n
) od nekega clena a
n
0
naprej.
Primer 1.109 Ali je a
n
=
(1)
n
n
n+1
konvergentno zaporedje?
Ne, ker se sodi cleni blizajo k 1, lihi pa k 1.
V praksi se limita zaporedja isce predvsem z uporabo limite zaporedja a
n
=
1
n
,
ki je
lim
n
1
n
= 0
in se s pomocjo nekaterih znanih limit. Poglejmo si uporabo na naslednjem
primeru.
Primer 1.110 Poiscimo limito zaporedja a
n
=
3n
4 + 7n
.
lim
n
3n
4 + 7n
= lim
n
3n
n
4
n
+
7n
n
= lim
n
3
4
1
n
+ 7
=
3
7
.
Denicija 1.111 Naj bo (a
n
) zaporedje.

Stevilo s je stekalisce zaporedja (a
n
), ce
vsebuje vsaka poljubno majhna okolica stevila s neskoncno clenov zaporedja (a
n
).
Ce je s stekalisce zaporedja (a
n
), tedaj je nenakost |a
n
s| < izpolnjena za
neskoncno mnogo indeksov n.
Opazimo, da velja
limita stekalisce ,
medtem ko implikacija v obratno smer ne drzi.
Matevz

Crepnjak 116 Petra

Zigert
Primer 1.112 Poiscimo stekalisca zaporedja (a
n
) = (1,
1
2
, 1,
1
4
, 1,
1
6
, ...)
Stekalisci sta 1 in 0.
Izrek 1.113

Ce ima zaporedje vec kot eno stekalisce, je divergentno.
Dokaz. Naj bosta s
1
in s
2
razlicni stekalisci zaporedja (a
n
). Pokazimo, da nobeno
ni limita zaporedja (a
n
). S tem namenom izberimo tak , da velja
0 < <
1
2
|s
1
s
2
| .
Potem je po deniciji stekalisca na vsakem od intervalov (s
1
, s
1
+) in (s
2
, s
2
+ ) neskoncno mnogo clenov zaporedja (a
n
) in noben ni na obeh intervalih
hkrati. To pomeni, da nobeno od stevil s
1
in s
2
ne zadosca temu, da bi v njegovi
-okolici lezali vsi cleni a
n
od nekega n naprej in zato nobeno od stevil 0 in 1 ne
more biti limita.
Konvergenco zaporedja je tezko potrditi. Pri tem nam pomagajo nekatere
lastnosti zaporedij.
(i) Monotonost zaporedij
Za motivacijo si poglejmo zaporedje
a
n
=
1
n
.
Nastejmo nekaj prvih clenov tega zaporedja
(a
n
) = (1,
1
2
,
1
3
, ...) .
Opazimo, da se cleni zaporedja manjsajo.
Denicija 1.114 Zaporedje (a
n
) je narascajoce, ce velja
a
n
a
n+1
, n IN,
in je strogo narascajoce, ce
a
n
< a
n+1
, n IN.
Zaporedje (a
n
) je padajoce, ce velja
a
n
a
n+1
, n IN,
in je strogo padajoce, ce
a
n
> a
n+1
, n IN.
Zaporedje je monotono, ko je (strogo) narasajoce ali (strogo) padajoce.
Matevz

Crepnjak 117 Petra

Zigert
Opazimo, da je to samo poseben primer monotnosti realne funkcije in v
tem kontekstu nismo denirali nic novega.
Primer 1.115 Preverimo monotonost zaporedij iz Primera 1.104.
1. Strogo padajoce.
2. Glede na d locimo:
d > 0 strogo narascajoce zaporedje,
d < 0 strogo padajoce zaporedje,
d = 0 konstanto zaporedje .
3. Glede na q locimo:
q > 1 strogo narascajoce zaporedje,
q = 1 konstanto zaporedje,
0 q < 1 strogo padajoce zaporedje,
q < 0 ni monotono .
4. Narascajoce zaporedje.
5. Ni monotono zaporedje.
(ii) Omejenost zaporedij
Denicija 1.116 Zaporedje (a
n
) je navzgor omejeno, ce M IR tak, da
velja
a
n
M, n IN
in je navzdol omejeno, ce m IR tak, da velja
a
n
m, n IN.
Zaporedje je omejeno, ko je navzdol in navzgor omejeno.
Opazimo, da je zaporedje (a
n
) (navzgor/navzdol) omejeno, ko je mnozica
njegovih clenov {a
n
; n IN} (navzgor/navzdol) omejena in v tem smislu ne
gre za nov pojem.
Primer 1.117 Preverimo omejenost zaporedij iz Primera 1.104.
1. M 1, m 0.
2. Glede na d locimo:
Matevz

Crepnjak 118 Petra

Zigert
d > 0 m a
1
, M ne obstaja,
d < 0 M a
1
, m ne obstaja,
d = 0 m = M = a
n
.
3. Glede na q locimo:
q > 1 m a
1
, M ne obstaja,
q = 1 m = M = a
1
,
0 q < 1 m = 0, M = a
1
ali M = 0, m = a
1
,
1 < q < 0 m |a
1
|, M |a
1
|.
4. m F
1
, M ne obstaja.
5. m 1, M
1
2
.
Podobno kot pri omejenosti poljubne mnozice, sta tudi pri zaporedjih se
posebej zanimivi natancni meji.
Denicija 1.118 Supremum M
zaporedja (a
n
) je enak
M
= sup {a
n
; n IN} = sup (a
n
) .
Inmum m
zaporedja (a
n
) je enak
m
= inf {a
n
; n IN} = inf (a
n
) .
Primer 1.119 Poiscimo natancne meje (omejenih) zaporedij iz Primera
1.104.
1. M
= 1, m
= 0.
4. m
= F
1
, M
ne obstaja.
5. m
= 1, M
=
1
2
.
Izrek 1.120 Vsako monotono in omejeno zaporedje je konvergentno.
Dokaz. Naj bo (a
n
) narascajoce in omejeno zaporedje in naj bo M
= sup (a
n
).
Pokazali bomo, da je M
= lim
n
a
n
:
> 0, n
0
IN, n n
0
|a
n
M
| < .
Izberimo poljuben > 0. Tedaj stevilo M
ni zgornja meja zaporedja, saj

sicer M
ne bi bil natancna zgornja meja. Torej obstaja clen zaporedja a

n
tak,
Matevz

Crepnjak 119 Petra

Zigert
da lezi med M
in M
, kar pomeni, da je a
n
> M
.

Ce postavimo indeks
tega clena za n
0
v deniciji limite, to je n
= n
0
, potem za ta poljubno izbran
velja
n
IN, n n
|a
n
M
| < ,
saj je zaporedje (a
n
) po predpostavki narascajoce, kar pomeni, da je M
res limita
zaporedja a
n
.
Podobno pokazemo v primeru padajocega zaporedja (a
n
), da je m
= inf a
n
=
lim
n
a
n
.
Neposredno iz dokaza sledi naslednja posledica.
Posledica 1.121 Naj bo (a
n
) monotono zaporedje.
(i)

Ce je (a
n
) narascajoce in nazvgor omejeno, tedaj (a
n
) konvergira k supre-
mumu.
(ii)

Ce je (a
n
) padajoce in nazdol omejeno, tedaj (a
n
) konvergira k inmumu.
Pomemben primer monotonega in omejenega zaporedja je zaporedje
a
n
=
1 +
1
n
n
.
Nastejmo priblizne vrednosti nekaj clenov tega zaporedja
a
1
= 2 , a
2
= 2.25 , a
3
= 2.371, a
4
= 2.440 , ..., a
100
= 2.705 , ..., a
1000
= 2.717 , ...
Po Izreku 1.208 obstaja limita tega zaporedja in sicer je to iracionalno stevilo, ki
ga oznacimo z e:
lim
n
1 +
1
n
n
= e 2.71828...
Poglejmo se, kako racunamo z zaporedji in njihovimi limitami. Zaporedja
sestevamo, odstevamo, mnozimo in delimo po clenih:
(a
n
b
n
) = (a
1
b
1
, a
2
b
2
, . . .),
(a
n
b
n
) = (a
1
b
1
, a
2
b
2
, . . .),
(
a
n
b
n
) = (
a
1
b
1
,
a
2
b
2
, . . .), b
n
= 0 .
Naslednji izrek pove, kako racunamo s konvergentnimi zaporedji.
Matevz

Crepnjak 120 Petra

Zigert
Izrek 1.122 Naj bosta (a
n
) in (b
n
) konvergentni zaporedji z limitama lim
n
a
n
=
A in lim
n
b
n
= B. Tedaj velja
(i) lim
n
(a
n
+ b
n
) = A + B,
(ii) lim
n
(a
n
b
n
) = AB.
Dokaz.
(i) Ta primer je lazje dokazat kot (ii) in naj bralec sam premisli.
(ii) Ker je (b
n
) konvergentno zaporedje, je tudi omejeno (sam premisli). Zato
obstaja stevilo M > 0 tako, da je |b
n
| M. Ker je (a
n
) konvergentno
zaporedje, za vsak
=

|M|
> 0 obstaja tako naravno stevilo n
0
, da za
vsak n n
0
velja |a
n
A| <

M
. Locimo dva primera:
(a) A = 0. Tedaj velja:
|a
n
b
n
AB| = |a
n
b
n
| = |a
n
| |b
n
| <

M
M = .
(b) A = 0. Ker je (b
n
) konvergentno zaporedje za vsak
=

|A|
> 0
obstaja tako naravno stevilo n
0
, da za vsak n n
0
velja |b
n
B| <

|A|
.
Tedaj velja:
|a
n
b
n
AB| = |a
n
b
n
Ab
n
+ Ab
n
AB|
= |b
n
(a
n
A) + A(b
n
B)|
< |b
n
(a
n
A)| +|A(b
n
B)|
= |b
n
||a
n
A| +|A||b
n
B|
< M

M
+|A|

|A|
= 2 .
Iz izreka 1.122 neposredno sledi posledica.
Posledica 1.123 Naj bosta (a
n
) in (b
n
n
a
n
=
A in lim
n
b
n
= B in c poljubno realno stevilo. Tedaj velja
(i) lim
n
(a
n
b
n
) = AB,
Matevz

Crepnjak 121 Petra

Zigert
(ii) lim
n
(c a
n
) = c A.
Izrek 1.124 Naj bosta (a
n
) in (b
n
n
a
n
=
A in lim
n
b
n
= B, pri cemer je vsak clen zaporedja (b
n
) razlicen od 0 in tudi
B = 0. Tedaj velja
lim
n
a
n
b
n
=
A
B
.
Dokaz. Pokazimo najprej
lim
n
1
b
n
=
1
B
.
Preoblikujmo izraz
1
b
n
1
B
B b
n
b
n
B
1
b
n
|b
n
B|
|B|
.
Ker je (b
n
) konvergentno zaporedje, za =
|B|
2
obstaja tako naravno stevilo n
1
,
da za vsak n > n
1
velja:
|b
n
B|
|B|
2
||b
n
| |B||
|B|
2

|B|
2
|b
n
| |B|
|B|
2
|b
n
|
1
|b
n
|

2
|B|
.
Za poljuben > 0 izberimo tako naravno stevilo n
2
, da za vsak n n
2
velja:
|b
n
B| <
|B|
2
2
.
Zato je
1
b
n
1
B
1
b
n
|b
n
B|
|B|
2
|B|
|B|
2
2|B|
=
za vsak n > max{n
1
, n
2
}.
Po tocki (ii) Izreka 1.122 je dokaz zakljucen.
Opomba. V dokazu smo uporabili lastnost absolutne vrednosti
|a b| ||a| |b|| ,
katero naj bralec sam preveri.
Matevz

Crepnjak 122 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE 1.10. VRSTE
Primer 1.125 Raziscimo zaporedje a
n
= 2 +
n
n+1
.
Zaporedje je narascajoce ter omejeno z m a
1
in M 3. Potemtakem je to
konvergetno zaporedje, katerega limita je sup (a
n
) = 3.
1.10 Vrste
1.10.1

Stevilske vrste
Realne vrste
Naj bo
a
1
, a
2
, ..., a
n
, ...
zaporedje realnih stevil. Izraz
a
1
+ a
2
+ ... + a
n
+ ...
imenujemo stevilska vrsta ali na kratko vrsta, stevilom a
1
, a
2
, ... pravimo cleni
vrste. Vrsto pisemo kot
k=1
a
n
= a
1
+ a
2
+ ... + a
k
+ ...
Vrsti lahko le vcasih priredimo neko realno stevilo kot njeno vsoto ali vrednost.
Pri tem nam pomagajo delne vsote S
1
, S
2
, ... :
S
1
= a
1
S
2
= a
1
+ a
2
.
.
.
S
n
= a
1
+ a
2
+ + a
n
.
.
.
Zaporedju (S
n
) pravimo zaporedje delnih vsot. V primeru, ko je zaporedje delnih
vsot (S
n
) konvergento, imenujemo njegovo limito S vsota vrste in pisemo:
S = lim
n
S
n
= lim
n
n
k=1
a
k
oziroma
S =
k=1
a
n
.
Matevz

Crepnjak 123 Petra

Zigert
1.10. VRSTE POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
Ce stevilo S obstaja, pravimo, da je vrsta
k=1
a
n
konvergentna, sicer je vrsta
divergentna.
Poglejmo primera konvergentne in divergentne vrste.
Vsota clenov geometrijskega zaporedja tvori geometrijsko vrsto:
a + aq + aq
2
+ .
Izracunajmo n-to delno vsoto S
n
:
S
n
= a
1
+ a
2
+ + a
n
= a + aq + + aq
n1
Pomnozimo obe strani enakosti s q in poglejmo razliko:
S
n
= a + aq + + aq
n1
S
n
q = aq + aq
2
+ + aq
n
S
n
= a
1 q
n
1 q
Delna vsota S
n
bo konvergentna, ko obstaja lim
n
q
n
, kar se zgodi, ko je |q| < 1
in je ta limita enaka 0. Za |q| < 1 je torej
k=1
aq
k1
=
a
1 q
.
Vrsta
1 1 + 1 1 + 1 1 + 1 1 + 1
je divergentna, saj je zaporedje delnih vsot
S
1
= 0, S
2
= 1, S
3
= 0, S
4
= 1, ...
divergentno.
Opazimo, da je v primeru, ko obstaja vsote geometrijske vrste, lim
n
aq
n1
=
0, kar velja tudi v splosnem.
cauchyjev pogoj: Vrsta
a
1
+ a
2
+ ... + a
n
+ ...
je konvergentna natanko tedaj, kadar za vsako pozitivno stevilo obstaja tako
naravno stevilo n, da je neenakost
|S
n+p
S
n
| <
Matevz

Crepnjak 124 Petra

Zigert
izpolnjena za vsako naravno stevilo p. Krajse,
k=1
a
k
konv. > 0, n IN, : |a
n+1
+ a
n+2
+ + a
n+p
| < , p IN.
Izrek 1.126

Ce je vrsta
a
1
+ a
2
+ + a
n
+
konvergentna, tedaj je
lim
n
a
n
= 0 .
Dokaz. Ker je vrsta konvergentna, zanjo velja Cauchyjev pogoju. Za p = 1
dobimo, da za vsako pozitivno stevilo obstaja tako naravno stevilo n, da je
izpolnjena neenakost
|a
n+1
| < ,
kar pomeni, da je lim
n
a
n
= 0.
To pa se ni dovolj, da bi bila vrsta konvergentna, zato je pogoj lim
n
a
n
= 0
potreben pogoj za konvergenco vrste, ne pa tudi zadosten pogoj.
Primer 1.127 Pokazimo, da harmonicna vrsta
1 +
1
2
+
1
3
+
1
4
+
1
5
+
1
6
+ =
n=1
1
n
ni konvergenta, ceprav je
lim
n
1
n
= 0 .
Z malo racunanja opazimo, da za delne vsote velja
S
2
>
3
2
, S
4
>
4
2
, S
8
>
5
2
, S
16
>
6
2
, S
32
>
7
2
, ... ,
oziroma
S
2
k >
k + 2
2
,
kar pomeni, da zaporedje S
n
ni navzgor omejeno in ker je ocitno narascajoce, ne
more biti konvergentno.
Denicija 1.128 Vrsta
n=1
b
n
je majoranta vrste
n=1
a
n
, ce je za vsako nar-
avno stevilo n izpolnjen pogoj
a
n
b
n
.
Pravimo tudi, da je
n=1
a
n
minoranta vrste
n=1
b
n
.
Matevz

Crepnjak 125 Petra

Zigert
1.10.2 Konvergencni kriteriji
(i) Konvergenca vrst s pozitivnimi cleni
Navedli bomo nekaj zadostnih pogojev za konvergenco vrst s pozitivni-
mi cleni.
1. prvi primerjalni kriterij
Vrsta
n=1
a
n
s pozitivnimi cleni je konvergentna,

Ce ima kaksno
konvergentno majoranto
n=1
b
n
.
Velja tudi, da je vrsta
n=1
a
n
s pozitivnimi cleni divergentna,

Ce ima
kaksno divergentno minoranto
n=1
b
n
.
Primer 1.129 Ali je konvergenta vrsta
1
2
+
1
2 3
+
1
3 4
+
1
4 5
+ ?
Velja
1
n(n + 1)
>
1
(n + 1)(n + 1)
=
1
n + 1
,
zato je vrsta
n=1
1
n+1
minoranta vrste
n=1
1
n(n+1)
. Ker je prva
vrsta v bistvu harmonicna vrsta brez prvega clena, je divergentna, saj
koncno mnogo clenov ne vpliva na konvergenco vrste. Torej je nasa
vrsta divergentna.
2. kvocientni ali dalembertov kriterij
Naj bo
n=1
a
n
vrsta s pozitivnimi cleni in naj bo
lim
n
a
n+1
a
n
= q .
Tedaj velja, ce je
q < 1
n=1
a
n
konvergira,
q > 1
n=1
a
n
divergira.
Primer 1.130 Preveri konvergenco vrste
n=1
ne
n
2
.
Matevz

Crepnjak 126 Petra

Zigert
Po kvocientnem kriteriju je
q = lim
n
(n + 1)e
(n+1)
2
ne
n
2
= lim
n
n + 1
n
1
e
2n+1
= 0
in zato vrsta konvergira.
3. korenski ali cauchyjev kriterij
Naj bo
n=1
a
n
vrsta s pozitivnimi cleni in naj bo
lim
n
n
a
n
= q .
Tedaj velja, ce je
q < 1
n=1
a
n
konvergira,
q > 1
n=1
a
n
divergira.
n=1
1
2
n
n + 1
n
n
2
.
Po korenskem kriteriju je
q = lim
n
n
1
2
n
n + 1
n
n
2
= lim
n
1
2
n +
1
n
n
=
1
2
e > 1
in zato vrsta divergira.
4. raabejev kriterij
Naj bo
n=1
a
n
vrsta s pozitivnimi cleni naj bo q limita pridruzenega
zaporedja
q = lim
n
a
n
a
n+1
1
.
Tedaj velja, ce je
q > 1
n=1
a
n
konvergira,
q < 1
n=1
a
n
divergira.
Matevz

Crepnjak 127 Petra

Zigert
Primer 1.132 Preuci konvergenco vrste
n=1
1
n
3
.
Bralec naj ta primer sam premisli.
Opomba. Za kriterije 2. do 4. je v primeru, da je q = , vrsta diver-
gentna. Kadar je q = 1, ti kriteriji ne dajo odgovor na konvergenco
vrste.
(ii) Konvergenca alternirajocih vrst
Alternirajoca vrsta je vrsta s pozitivnimi in negativnimi cleni, ki si iz-
menicno sledijo:
a
1
a
2
+ a
3
a
4
+ a
5
+ =
n=1
(1)
n+1
a
n
.
leibnizov kriterij
Alternirajoca vrsta
n=1
(1)
n+1
a
n
je konvergentna, ce je
a
1
a
2
a
3
a
4
a
5
in lim
n
a
n
= 0 .
Dokaz. Naj bo m poljubno naravno stevilo in S
2k
delna vsota prvih 2k
clenov vrste. Ker je
S
2k+2
S
2k
= a
2k+1
a
2k+2
0 ,
je podzaporedje delnih vsot (S
2k
) monotono narascajoce. Ocena
S
2k
= a
1
a
2
+ a
3
a
4
+ a
5
a
6
+ + a
2k1
+ a
2k
=
= a
1
(a
2
a
3
) (a
4
a
5
) (a
2k1
a
2k
) a
1
kaze na to, da je podzaporedje (S
2k
) navzgor omejeno. Ker je podzaporedje
narascajoce in navzgor omejeno, obstaja limita L = lim
k
S
2k
. Ker za
vsak k velja
S
2k+1
= S
2k
+ a
2k+1
je
lim
k
S
2k+1
= lim
k
S
2k
+ lim
k
a
2k+1
= L + 0 = L.
Matevz

Crepnjak 128 Petra

Zigert
Podzaporedje sodih delnih vsot (S
2k
) in podzaporedje lihih delnih vsot
(S
2k+1
) konvergirata k stevilu L, zato je
lim
n
S
n
= L
in je alternirajoca vrsta konvergentna.
n=1
(1)
n+1
1
n
.
Vrsta je alternirajoca, absolutne vrednosti clenov tvorijo padajoce zaporedje
in konvergirajo k 0, zato je po Leibnizovem kriteriju vrsta konvergentna.
(iii) Konvergenca vrst s poljubnimi cleni
Denicija 1.134 Vrsta
n=1
a
n
je absolutno konvergentna, ce konvergira
pridruzena vrsta
n=1
|a
n
| absolutnih vrednosti njenih clenov.
Ce za konvergentno vrsto
n=1
a
n
pridruzena vrsta
n=1
|a
n
| divergira,
govorimo o pogojni konvergenci.
V pimeru vrst s poljubnimi cleni nas torej zanima absolutna konvergenca
vrste. V ta namen nimamo novih kriterijev, temvec le prilagodimo kriterije
za vrste s pozitivnimi cleni na absolutno vrednost.
n=1
(1)
n+1
1
n
2
.
Uporabi Raabejev kriterij.
Konvergentne vrste sestevamo in mnozimo s skalarjem po clenih. Naj bosta
n=1
a
n
in
n=1
b
n
konvergentni vrsti in poljubno realno stevilo. Tedaj je
n=1
a
n
+
n=1
b0
n
=
n=1
(a
n
+ b
n
) ,
n=1
a
n
=
n=1
a
n
,
Matevz

Crepnjak 129 Petra

Zigert
pri cemer sta rezultata prav tako konvergentni vrsti.
Pri racunanju s konvergentnimi vrstami lahko poljubno premesamo vrstni red
clenov, kar pa ne velja za pogojno konvergentne vrste.
Kompleksne vrste
Do sedaj smo clene vrste obravnavali kot realna stevila. Na podoben nacin
kot realne vrste obravnavamo tudi kompleksne vrste, le da je sedaj absolutna
konvergenca vezana na denicijo absolutne vrednosti kompleksnega stevila.
n=1
i
n
n!
.
Uporabimo kvocientni kriterij:
q = lim
n
i
n+1
(n+1)!
i
n
n!
= lim
n
i
n + 1
= 0 .
Vidimo, da je vrsta absolutno konvergentna.
1.10.3 Funkcijske vrste
Konvergenca funkcijskih vrst
Doslej smo obravnavali samo take vrste, pri katerih so bili posamezni cleni
konstante. Vzemimo sedaj vrsto
f
1
(x) + f
2
(x) + f
3
(x) + ,
kjer so cleni f
k
(x) funkcije spremenljivke x. Tako vrsto imenujemo funkcij-
ska vrsta. Obstaja naj taka mnozica D R na katerem so vsi cleni f(x) deni-
rani.

Ce damu argumento kako vrednosti c iz D, dobimo stevilsko vrsto
f
1
(c) + f
2
(c) + f
3
(c) + ,
ki je bodisi konvergentna bodisi divergentna.
n=1
1
x
n1
.
To je geometrijska vrsta (denirana za poljuben x IR \ {0}) s kvocientom
1
x
in
je konvergentna za vsak |x| > 1, ter divergentna za vsak |x| < 1, x = 0. Za x = 1
in x = 1 dobimo prav tako divergentni stevilski vrsti.
Matevz

Crepnjak 130 Petra

Zigert
Za ugotavljanje obmocja konvergentnosti funkcijske vrste uporabljamo ze poz-
nane kriterije konvergence stevilskih vrst.
Primer 1.138 Doloci obmocje konvergence vrste
n=1
x
n
n
.
Uporabimo kvocienti kriterij za absolutno konvergenco po tockah:
lim
n
|x|
n+1
n + 1
|x|
n
n
= |x| lim
n
n
n + 1
= |x| < 1 .
Vrsta je torej absolutno konvergentna na (1, 1), izven tega intervala je diver-
gentna, na krajiscih intervala pa moramo konvergenco posebej preveriti.
Za x = 1 dobimo harmonicno vrsto
n=1
1
n
,
za katero ze vemo, da je divergentna.
Za x = 1 dobimo vrsto
n=1
(1)
n
n
,
ki je pogojno konvergentna.
Podobno kot za stevilsko vrsto naj bo S
n
(x) konvergentno zaporedje delnih
vsot funkcijske vrste
n=1
f
n
(x) in S(x) njena vsota. Za vsak x dobimo pri-
padajoco stevilsko vrsto in ce so le-te konvergentne pravimo, da funkcijska vrsta
konvergira po tockah. Poznamo se drugo vrsto konvergence in sicer enakomerno
konvergenco funkcijske vrste.
Denicija 1.139 Funkcijska vrsta
f
1
(x) + f
2
(x) + f
3
(x) +
je na D enakomerno konvergentna, ce za vsako pozitivno stevilu obstaja tak n
o
,
da je neenacba
|S
n
(x) S(x)| <
izpolnjena za vsak n n
o
in za poljuben x D.
Matevz

Crepnjak 131 Petra

Zigert
To pomeni, da mora za vsak x D obstajati skupen indeks n
0
, za katerega je
izpolnjena zgornja neenacba. V jeziku Cauchyjevega pogoja lahko enakomerno
konvergenco zapisemo kot:
> 0, n IN : |S
n+p
(x) S
n
(x)| < , p IN, x [a, b] .
Intuitivno bi lahko rekli, da je razlika med konvegenco po tockah in enakomerno
konvergenco v tem, da ima pri obicajni konvergenci vsak x svoj n, za katerega je
izpolnjena zgornja neenakost, medtem ko morajo imeti pri enakomerni konver-
genci vsi x-si skupen n.
Enakomerno konvergenco funkcijskih vrst je tezko preverjati, zato nam je v
pomoc Weierstrassov kriterij.
Izrek 1.140 ( Weierstrassov kriterij)
Na danem obmocju D funkcijska vrsta
f
1
(x) + f
2
(x) + f
3
(x) +
enakomerno konvergira, kadar obstaja taka konvergentna stevilska vrsta
a
1
+ a
2
+ a
3
+ ,
da za vsak x D in n IN velja neenakost
|f
n
(x)| a
n
.
Vrsta
a
n
je potem majoranta funkcijske vrste
f
n
(x).
Primer 1.141 Ali je vrsta
k=1
sin (kx)
2
k
enakomerno konvergentna na IR?
sin (kx)
2
k
=
| sin (kx)|
2
k

1
2
k
.
Ker je to konvergentna stevilska vrsta, je funkcijska vrsta enakomerno konver-
gentna na IR.
Poten cne vrste
Matevz

Crepnjak 132 Petra

Zigert
Pomemben primer funkcijskih vrst so potencne vrste
n=1
a
n
x
n1
,
kjer je (a
n
) neko zaporedje. Pogosteje pisemo
n=0
a
n
x
n
.
Uporabimo npr. korenski kriterij za preucitev absolutne konvergence po
tockah:
lim
n
n
|a
n
x
n
| = lim
n
n
|a
n
| |x
n
| = |x| lim
n
n
|a
n
| < 1
Od tod sledi
|x| <
1
lim
n
n
|a
n
|
,
kar pomeni, da je vrsta
n=0
a
n
x
n
absolutno konvergentna na intervalu
(R, R), kjer je R =
1
lim
n
n
|a
n
|
.
Pri tem postavimo
R = , ce je lim
n
n
|a
n
| = 0
in ce je
lim
n
n
|a
n
| = ,
vrsta ni nikjer absolutno konvergentna. Lastnosti vrste na krajiscih intervala
moramo posebej raziskati.
Podobno bi lahko uporabili kvocientni kriterij:
lim
n
|a
n+1
x
n+1
|
|a
n
x
n
|
= lim
n
|a
n+1
|
|a
n
|
|x| = |x| lim
n
|a
n+1
|
|a
n
|
< 1
Od tod sledi
|x| < lim
n
|a
n
|
|a
n+1
|
,
in vrsta
n=0
a
n
x
n
je absolutno konvergentna na intervalu
(R, R), kjer je R = lim
n
|a
n
|
|a
n+1
|
.
Ce je
lim
n
|a
n
|
|a
n+1
|
= ,
Matevz

Crepnjak 133 Petra

Zigert
1.11. LIMITE IN ZVEZNOST FUNKCIJ POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
vrsta ni nikjer absolutno konvergentna. Lastnosti vrste na krajiscih intervala
moramo tudi v tem primeru posebej raziskat.
R = lim
n
a
n
a
n+1
.
Primer 1.142 Preuci konvergenco potencne vrste
n=0
x
n
n
.
1.11 Limite in zveznost funkcij
V tem razdelku bomo denirali limito funkcije in zatem se zveznost.
Limite
Denicija 1.143 Naj bo funkcija f denirana v vsaki tocki neke okolice tocke
a, razen morda v tocki a sami.

Stevilo L je limita funkcije f v tocki a, ce velja
naslednji sklep:
Za vsako pozitivno stevilo obstaja tako pozitivno stevilo , da ce za vsak
x = a velja |x a| < , potem mora veljati |f(x) L| < .
Pisemo
lim
xa
f(x) = L ali f(x)
xa
L.
Krajse:
L = lim
xa
f(x) > 0, > 0, x = a : |x a| < |f(x) L| < .
Iz Slike 1.38 je razvidna denicija limite funkcije v tocki. Za okolico izberemo
manjso od obeh vrednosti
1
in
2
.
Mozne situacije:
a) f ni denirana v tocki a in ima limito L,
b) f je denirana v tocki a in ima limito L, ampak f(a) = L,
c) f je denirana v tocki a in ima limito L ter f(a) = L,
Matevz

Crepnjak 134 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE1.11. LIMITE IN ZVEZNOST FUNKCIJ
-
6
, , ,
,
,
,
a a +
1
a +
2
L
L
L +
Slika 1.38: Limita v tocki a.
d) f nima limite L, ima pa limito, ko se blizamo z desne oz. leve strani proti
tocki a.
Denicija 1.144 Funkcija f ima v a desno limito, L
+
, ce velja:
Za vsako pozitivno stevilo obstaja tako pozitivno stevilo , da ce za vsak
x (a, a + ) velja |f(x) L
+
| < .
Krajse:
L
+
= lim
xa+0
f(x) > 0, > 0, x (a, a + ) |f(x) L
+
| < .
Podobno deniramo levo limito, L
, funkcije f v tocki a:
L
= lim
xa0
f(x) > 0, > 0, x (a , a) |f(x) L
| < .
Iz denicije desne in leve limite sledi v tocki sledi, ce obstaja limita L, tedaj
sta leva limita L
in desna limita L
+
enaki:
L = L
+
= L
L = lim
xa
f(x) .
Primer 1.145 Poiscimo levo in desno limito funkcije f(x) =
1
1 +e
1
x
v tocki 0.
Premislimo, kaj se dogaja s funcijo f, ko se blizamo tocki 0 enkrat iz pozitivne
strani in drugic iz negativne. Ko se blizamo iz desne strani, gre vrednost izraza
1
x
Matevz

Crepnjak 135 Petra

Zigert
proti pozitivni neskoncnosti, saj gre imenovalec proti vedno manjsim pozitivnim
stevilom:
lim
x0+0
1
x
= +.
Izraz e
1
x
zato v neskoncnost narasca, kar pomeni, da je
L
+
= lim
x0+0
1
1 +e
1
x
= 0 .
V primeru leve limite gre vrednost izraza
1
x
proti negativni neskoncnosti:
lim
x00
1
x
= ,
zato gre e
1
x
proti 0 in leva limita je
L
= lim
x00
1
1 +e
1
x
= 1 .
Pri racunanju z limitami velja podobno kot pri limiti zaporedij.
Izrek 1.146 Naj bo lim
xa
f(x) = A in lim
xa
g(x) = B. Tedaj velja:
(i) lim
xa
(f(x) g(x)) = AB,
(ii) lim
xa
(f(x) g(x)) = AB,
(iii) lim
xa
f(x)
g(x)
=
A
B
, B = 0.
Dokaz. Za ilustracijo pokazimo tocko (i), medtem ko je (ii) in (iii) tezje dokazati.
Izberimo 2 > 0. Ker je lim
xa
f(x) = A in lim
xa
g(x) = B, za vsak > 0
obstajata
1
,
2
taka, da velja:
|x a| <
1
|f(x) A| < .
|x a| <
2
|g(x) B| < .
Tedaj velja:
|f(x) A| +|g(x) B| < + = 2
za vsak |x a| <
, kjer je
= min{
1
,
2
}. Ker je
|f(x) A| +|g(x) B| |f(x) A+ g(x) B| = |(f(x) + g(x)) (A + B)| ,
dobimo
|(f(x) + g(x)) (A+ B)| < 2 ,
za vsak |x a| <
.
Matevz

Crepnjak 136 Petra

Zigert
Denicija 1.147 Funkcija f ima limito L, ko gre x proti neskoncno, ce za vsako
pozitivno stevilo obstaja tak M > 0, da |f(x) L| < velja za vsak x > M.
Krajse:
L = lim
x
f(x) > 0, M > 0, x > M |f(x) L| < .
Podobno deniramo limito, ko gre x proti negativni neskoncnosti:
L = lim
x
f(x) > 0, m < 0, x < m |f(x) L| < .
Primer 1.148 Izracunajmo lim
x
1
x
.
Limita je enaka 0, ker je stevec konstanten, imenovalec pa narasca v neskoncnost.
Na Sliki 1.39 vidimo primer taksnih limit.
,
,
,
,
,
,
, ,
L
1
L
2
L
1

L
2
+
L
1
+
L
2

-
6
m
M
Slika 1.39: Limita funkcije, ko gre x proti neskoncnosti.
Limito funkcije v tocki a lahko pisemo tudi kot:
lim
xa
f(x) = lim
h0
f(a + h) .
Poglejmo nekaj najpomembnejsih limit:
Matevz

Crepnjak 137 Petra

Zigert
-
6
-
,
,
, , x
B(cos x, sin x)
D(1, tanx)
C(cos x, 0) A(1, 0)
O(0, 0)
y
Slika 1.40: Izpeljava limite lim
x0
sin x
x
.
(i) lim
x0
sin x
x
= 1
Izberimo x (0,

2
) in naj bo A(1, 0), B(cos x, sin x), C(cos x, 0), D(1, tanx)
ter O(0, 0), kot je to razvidno s Slike 1.40. Nadalje naj bo S
1
poloscina
trikotnika AOB, S
2
ploscina trikotnika AOD in S ploscina kroznega izseka
AOB. Poudarimo, da je ploscina kroznega izseka s polmerom r enaka r
2 x
2
.
Tedaj velja:
S
1
S S
2
1
2
sin x
x
2

1
2
tan x / 2 / : sin x
1
x
sin x

1
cos x
1
sin x
x
cos x
x 0
1 lim
x0
sin x
x
1 lim
x0
sin x
x
= 1 .
(ii) lim
x
(1 +
1
x
)
x
= e
Matevz

Crepnjak 138 Petra

Zigert
Pri zaporedjih smo videli, da je lim
n
(1 +
1
n
)
n
= e. Naj bo x poljubno
pozitivno stevilo in naj bo n celi del stevila x. Tedaj je n x < n + 1 in
velja naslednje:
1
x

1
n
(1 +
1
x
)
x
(1 +
1
n
)
x
< (1 +
1
n
)
n+1
= (1 +
1
n
)
n
(1 +
1
n
)
1
x
>
1
n+1
(1 +
1
x
)
x
> (1 +
1
n+1
)
x
> (1 +
1
n+1
)
n
= (1 +
1
n+1
)
n+1 1
(1+
1
n+1
)
=
(1 +
1
n+1
)
n+1 n+1
n+2
(1 +
1
n+1
)
n+1 n+1
n+2
< (1 +
1
x
)
x
(1 +
1
n
)
n
(1 +
1
n
)
n n
e 1 < (1 +
1
x
)
x
e 1
lim
x
(1 +
1
x
)
x
= e
(iii) lim
x0
(1 +x)
1
x
= e
V (ii) vpeljemo y =
1
x
limita je neposredna posledica.
(iv) lim
x0
ln(1 +x)
x
= 1
Izacunajmo
lim
x0
1
x
ln(1 +x) = lim
x0
ln(1 +x)
1
x
= ln e = 1 .
(v) lim
x0
log
a
(1 +x)
x
=
1
ln a
Na analogen nacin kot v (iv) dobimo
lim
x0
log
a
(1 +x)
x
= log
a
e =
log
e
e
log
e
a
=
1
ln a
.
(vi) lim
x0
a
x
1
x
= ln a
Vpeljemo u = a
x
1 in dobimo
lim
x0
a
x
1
x
= lim
u0
u
log
a
(u + 1)
= lim
u0
log
a
(u + 1)
u
1
= ln a .
Matevz

Crepnjak 139 Petra

Zigert
Zveznost funkcije
Denicija 1.149 Naj bo funkcija f denirana na neki okolici tocke a. Pravimo,
da je f zvezna v a, ce velja:
Za vsako pozitivno stevilo obstaja tako pozitivno stevilo , da ce je |xa| <
, potem mora veljati |f(x) f(a)| < .
Krajsi zapis za zveznost funkcije f v tocki a:
> 0, > 0, |x a| < |f(x) f(a)| < .
Denicija 1.150 Funkcija f : D IR je zvezna, ce je zvezna v vsaki tocki svoje
domene D.
Na Sliki 1.41 vidimo primera pod a) nezvezne in pod b) zvezne funkcije.
6 6
- -
a a
a) b)
Slika 1.41: a) V tocki a nezvezna funkcija in b) zvezna funkcija.
Iz denicij limite in zveznosti sledi:
f je zvezna v a lim
xa
f(x) = f(a).
Potrebni pogoji za zveznost funkcije f v tocki a so:
a) f je denirana v tocki a,
b) f ima limito v tocki a,
c) limita je enaka funkcijski vrednosti.
Matevz

Crepnjak 140 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE 1.12. ZVEZNE FUNKCIJE NA ZAPRTEM INTERVALU
Ce f v tocki a ni zvezna, potem velja ena izmed naslednjih moznosti:

a) f v tocki a nima limite,
b) f ima limito v tocki a, a ni enaka f(a),
c) f v tocki a nima limite, ima pa levo in desno limito, ki nista enaki.
Izrek 1.151

Ce sta funkciji f in g zvezni v tocki a in je c = 0 neko stevilo,
potem so v a zvezne tudi funkcije
i) f g,
ii) c f,
iii) f g,
iv)
f
g
, ce je g = 0 .
Dokaz. Sledi neposredno iz Izreka 1.146.
Naslednji izrek podaja pomembno lastnost limite kompozituma zveznih funkcij,
ki jo bomo v nadaljevanju potrebovali. Izreka ne bomo dokazali.
Izrek 1.152

Ce sta f in g zvezni funkciji v tocki a, tedaj je
lim
xa
f(g(x)) = f(lim
xa
g(x)) .
1.12 Zvezne funkcije na zaprtem intervalu
V zadnjem razdelku smo spoznali denicijo zveznosti funkcije, sedaj pa nas bodo
zanimale lastnosti posebnih funkcij in sicer takih, ki so zvezne na zaprtem inter-
valu. Izkaze se, da imajo le-te veliko lepih lastnosti.
Zanimajo nas funkcije na zaprtih intervalih
f : [a, b] IR.
Matevz

Crepnjak 141 Petra

Zigert
1.12. ZVEZNE FUNKCIJE NA ZAPRTEM INTERVALU POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
Denicija 1.153 Funkcija f : [a, b] IR je zvezna, ce je zvezna v vsaki tocki
odprtega intervala (a, b) in v tocki a obstaja desna limita, ki je enaka f(a) in v
tocki b leva limita, ki je enaka f(b):
> 0, > 0, 0 < h <
|f(a) f(a + h)| < |f(b) f(b h)| < .
Z C[a, b] oznacujemo mnozico zveznih funkcij na zaprtem intervalu [a, b].
V zvezi z zveznostjo funkcij na zaprtem intervalu velja nekaj pomembnih
izrekov.
Izrek 1.154 Naj bo f [a, b] in f(a) f(b) < 0. Tedaj obstaja c (a, b) taksna,
da je f(c) = 0.
Dokaz. Naj bo I
1
= [a, b], f I
1
in f(a) f(b) < 0. Naj bo x
1
=
ba
2
.

Ce
f(x
1
) = 0, smo koncali. Sicer poiscemo x
2
:
x
2
=
x
1
a
2
; f(a) f(x
1
) < 0
bx
1
2
; f(b) f(x
1
) < 0 .
Ce f(x
2
) = 0 smo koncali, sicer zgoraj opisani postopek ponavljamo.

Ce najdemo
tak x
k
, da je f(x
k
) = 0, smo koncali. V nasprotnem dobimo zaporedje razpolovisc
(x
n
) = x
1
, x
2
, x
3
, ... in zaporedje intervalov (I
n
), v katerem je vsak naslednji
interval polovica prejsnjega. Funkcija f ima v krajiscih vsakega intervala I
k
nasproten predznak. Zaporedji (x
n
) in (I
n
) imata skupno limito c. Limitna
tocka c ima lastnost, da so v vsaki njeni okolici tocke, v katerih so funkcijske
vrednosti pozitivne in prav tako tocke, v katerih so funkcijske vrednosti negativne.
Pokazimo, da je f(c) = 0.
Recimo, da to ni res. Tedaj je f(c) = m = 0. Ker je f zvezna v c velja:
> 0, > 0 : |x c| < |f(x) m| < .
Ce bi bil m = 0, bi lahko izbrali tako majhen , da bi imela m in m+ enak

predznak, kar je v nasprotju z lastnostjo tocke c, torej je f(c) = 0.
Primer 1.155 Naj bo f : [0, 4] IR podana s predpisom f(x) = x
2
+ 4.
Pokazimo, da ima f na intervalu [0, 4] niclo.
Ker je f(0) = 4 > 0 in f(4) = 12 < 0 po Izreku 1.154 obstaja nicla funkcije f
na [0, 4] in sicer je to tocka x = 2.
Matevz

Crepnjak 142 Petra

Zigert
Denicija 1.156 Funkcija f : [a, b] IR je na [a, b] navzgor omejena, ce obstaja
M IR tak, da je
f(x) M, x [a, b] .
Podobno je f navzdol omejena, ce obstaja m IR tak, da je
f(x) m, x [a, b] .
Stevili M in m imenujemo zgornja oz. spodnja meja funkcije f na [a, b].

Denicija 1.157 Naj bo f : [a, b] IR. Najmanjsa zgornja meja M
je natancna
zgornja meja ali supremum funkcije f:
M
= sup
x[a,b]
f(x) .
Najvecja spodnja meja m
je natancna spodnja meja ali inmum funkcije f:

m
= inf
x[a,b]
f(x) .
Opazimo, da je
sup
x[a,b]
f(x) = sup{f(x), x [a, b]} ,
inf
x[a,b]
f(x) = inf{f(x), x [a, b]} .
Naslednji izrek podaja zvezo med zveznostjo funkcij in omejenostjo. Ne bomo
ga dokazali, temvec samo ilustrirali na primerih.
Izrek 1.158 Vsaka zvezna funkcija denirana na zaprtem intervalu je omejena.
Primer 1.159 Preverimo Izrek 1.158 na primerih.
1. Naj bo f : [2, 3] IR podana s predpisom f(x) = x
2
.
Vidimo, da je f zvezna in po Izreku 1.158 omejena in sicer je M f(3) in
m f(0).
2. Naj bo f : [0, 1] IR podana s predpisom
f(x) =
0 ; x = 0
1
x
; sicer .
Vidimo, da je f ni omejena in po Izreku 1.158 zato ni zvezna.
Matevz

Crepnjak 143 Petra

Zigert
1.12. ZVEZNE FUNKCIJE NA ZAPRTEM INTERVALU POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE
Naj bo f : D IR.

Ce natancna zgornja meja M
pripada zalogi vrednosti

funkcije f, tedaj je M
maksimum funkcije f na D:
M
= max
xD
f(x) .
In podobno, ce natancna spodnja meja m
pripada zalogi vrednosti funkcije f,

tedaj je m
minimum funkcije f na D:
m
= min
xD
f(x) .
Primer 1.160

Ce obstajata, poiscimo minimum in maksimum funkcij.
1. Naj bo f : [1, 2] IR podana s predpisom f(x) = x
2
.
Maksimum doseze v tocki 2 in sicer je M
= 4, minimum pa v tocki 1 in
velja m
= 1.
2. Naj bo f : [0,

2
] IR podana s predpisom f(x) = tanx.
Minimum doseze v tocki 0 in sicer je m
= 0, maksimuma pa nima.
3. Naj bo f : IR
+
(0,

2
) podana s predpisom f(x) = atanx.
Nima maksimuma, niti minimuma.
Na Primeru 1.160 smo videli, da je od treh primerov le zvezna funkcija na zaprtem
intervalu dosegla minimum in maksimum.
Izrek 1.161 Zvezna funkcija f : [a, b] IR doseze na intervalu [a, b] minimum
in maksimum.
Dokaz. Pokazimo za primer maksimuma. Po izreku 1.158 obstaja natancna
zgornja meja M
funkcije f. Pokazimo, da je M
= max
x[a,b]
f(x).
Ker je M
supremum funkcije f velja M
f(x) 0 za vsak x [a, b]. Tam,

kjer je M
f(x) > 0, je kvocient

1
M
f(x)
zvezna funkcija.

Ce funkcija f ne
bi nikjer zavzela vredenosti M
, bi bil ta kvocient povsod na [a, b] zvezen in po

izreku 1.158 omejen. Tedaj bi A > 0 :
1
M
f(x)
A, x [a, b] .
Od tod sledi
f(x) M

1
A
Matevz

Crepnjak 144 Petra

Zigert
in M
ne bi bil supremum funkcije. Zato torej obstaja c [a, b] : f(c) = M
.
Podobno pokazemo za minimum funkcije.
Za konec dokazimo zadnji izrek v zvezi z zveznostjo funkcij na zaprtem iner-
valu, ki se glasi.
Izrek 1.162 Naj bo f : [a, b] IR zvezna funkcija. Tedaj zavzame vse vrednosti
med minimumom in maksimumom.
Dokaz. Naj bo
m
= min
x[a,b]
f(x) in M
= max
x[a,b]
f(x)
ter f() = m
in f() = M
. Tocki in obstajata zaradi Izreka 1.161.
Ce je = , potem je f(x) = m
= M
za vsak x [a, b] in ni kaj za dokazovat.

Predpostavimo sedaj, da je < . Denirajmo novo funkcijo : [, ] IR s
predpisom
(x) = f(x) C ,
kjer je C poljubna vrednost med m
in M
. Trdimo, da obstaja tak [a, b], da je

f() = C. Ker je f zvezna, je tudi nova funkcija zvezna za vsak C [m
, M
].
Izracunajmo
() = f() C = m
C < 0 ,
() = f() C = M
C > 0 .
Po Izreku 1.154 obstaja [, ] tak, da je () = 0 in zato f() C = 0.
Iz Izreka 1.162 sledi naslednja posledica.
Posledica 1.163 Zaloga vrednosti zvezne funkcije denirane na [a, b] je interval
[m
, M
], kjer je
m
= min
x[a,b]
f(x) in M
= max
x[a,b]
f(x) .
Matevz

Crepnjak 145 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE
SITVAMI POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE

1.13.1 Pregled elementarnih funkcij
1. Kateri od naslednjih predpisov je preslikava
(a) y : R R, y = x
4
x
2
,
(b) y : R R, y =
x
4
+ x
2
,
(c) y : R R, y
2
= x
2
+ x + 1,
(d) y : R R
+
0
, y
2
= x
2
+ x + 1.
Resitev: 69 1
(a) Je funkcija.
(b) Je funkcija.
(c) Ni funkcija (glej kodomeno).
(d) Je funkcija (glej kodomeno).
2. Preveri injektivnost in surjektivnost za naslednje preslikave
(a) f
1
: R R, f
1
(x) = x
2
,
(b) f
2
: R
+
0
R, f
1
(x) = x
2
,
(c) f
3
: R R
+
0
, f
1
(x) = x
2
,
(d) f
4
: R
+
0
R
+
0
, f
1
(x) = x
2
.
Resitev: 70 2
(a) Ni injektivna, ni surjektivna.
(b) Je injektivna, ni surjektivna.
(c) Ni injektivna, je surjektivna.
(d) Je injektivna, je surjektivna.
3. Doloci domeno naslednjih funkcij:
(a) f(x) = x
2
2x + 1,
(b) f(x) = x
4
x
3
4x
2
+ 4x,
(c) f(x) =
x
2
2x + 1,
(d) f(x) =
x
2x
2
8
,
(e) f(x) =
x
2
2x
x
4
+ 2x
3
13x
2
14x + 24
,
Matevz

Crepnjak 146 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. REALNE FUNKCIJE 1.13. NALOGE Z RE
SITVAMI
(f) f(x) =
x
2
x + 2,
(g) f(x) =
tanx,
(h) f(x) = ln (ln(ln x)),
(i) f(x) = log
2
(log
3
(log
4
x)),
(j) f(x) =
x
2
+ 4
x
2
4x
,
(k) f(x) = arcsin
x 1
x + 1
,
(l) f(x) = arccos
x 5
x
2
1
,
(m) f(x) = e
|x|x
,
(n) f(x) =
e
x
x+1
ln(x + 1)
,
(o) f(x) = ln
x 3
2x 8
x + 3
cos(x)
,
(p) f(x) =
1
x
2
6x + 5
+
ln(x)
4 x
.
Resitev: 71 3
(a) D
f
= R (kvadratna funkcija).
(b) D
f
= R (polinom).
(c) D
f
= R, saj
x
2
2x + 1 =
(x 1)
2
= |x 1|.
(d) D
f
= R\{2, 2}, saj gledamo pole racionalne funkcije; 2x
2
8 = 2(x
2)(x + 2).
(e) D
f
= R\{4, 2, 1, 3}, saj gledamo pole racionalne funkcije; x
4
+ 2x
3
13x
2
14x + 24 = (x 1)(x + 2)(x 3)(x + 4). Namig: pole poiscemo s
pomocjo Hornerjevega algoritma.
(f ) D
f
= [2, 1], saj gledamo kdaj je x
2
x + 2 0. Tako
x
2
x + 2 = (x 1)(x + 2) 0
in to velja na intervalu [2, 1].
(g) D
f
=
kZ
2
, (k + 1)
, saj gledamo tan x > 0.

(h) D
f
= (e, ), saj
ln (ln x) > 0
ln x > 1
x > e.
Matevz

Crepnjak 147 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(i) D
f
= (4, ), saj
log
3
(log
4
x) > 0
log
4
x > 1
x > 4.
(j) D
f
= [2, 0) [2, 4), saj gledamo
x
2
+ 4
x
2
4x
0.
Stevec in imenovalec sta oba pozitivna na intervalu [2, 0) oziroma oba

negativna na [2, 4).
(k) D
f
= R
+
0
, saj gledamo
1
x 1
x + 1
1.
Imamo dve moznosti
za x < 1 dobimo
x 1 x 1 x + 1
in to nikoli ne velja (2x 0 2);
za x > 1 dobimo
x 1 x 1 x + 1
in to velja za x 0.
(l) D
f
= (, 3] [2, ), saj gledamo
1
x 5
x
2
1
1.
Imamo dve moznosti (razmisli)
za x < 1 oziroma 1 < x dobimo
x
2
+ 1 x 5 x
2
1
0 x
2
+ x 6 2x
2
2
0 (x 2)(x + 3) 2(x 1)(x + 1)
in to velja za x 3 oziroma 2 x;
za 1 < x < 1 dobimo (podobno kot prej)
0 (x 2)(x + 3) 2(x 1)(x + 1)
in to nikoli ne velja.
(m) D
f
= R, saj je |x| x 0 vedno res.
(n) D
f
= (1, 0)(0, ).

Stevec je deniran za R\1. Imenovalec je deniran
za x > 1 in ln(x + 1) = 0, ko je x = 0.
Matevz

Crepnjak 148 Petra

Zigert
SITVAMI
(o) D
f
= [0,
1
2
) (
1
2
,
3
2
) (
3
2
,
5
2
) (
5
2
, 3) Najprej raziscimo
x3
2x8
> 0.
Za x > 4 dobimo
x 3 > 0.
Zato velja za x > 4.
Za x < 4 dobimo
x 3 < 0.
Tako velja x < 3.
Tako je
x3
2x8
> 0 za x < 3 ali x > 4.
x + 3 je denirana za x < 3,
cos(x) = 0 za x =
1
2
+ k, k Z in e
x
je denirana za x 0. Zato je
D
f
= [0,
1
2
) (
1
2
,
3
2
) (
3
2
,
5
2
) (
5
2
, 3).
(p) D
f
= (1, 4). Vidimo, da je x
2
6x + 5 = (x 1)(x 5). ln(x
3
1) je
denirana za x > 1,
4 x za x 4 ter
4 x = 0, ko je x = 0.
4. Ali imata funkciji f in g enako domeno
(a) f(x) = 2 lnx, g(x) = ln x
2
,
(b) f(x) = ln(sin x), g(x) = sin(ln x),
(c) f(x) =
1 ln
2
x, g(x) =
1 ln x
2
,
(d) f(x) = x
2
+ x 1, g(x) = e
ln(x
2
+x1)
.
Resitev: 72 4
(a) D
f
= R
+
, D
g
= R\{0} (gledamo x
2
> 0). Funkciji nimata enaki domeni.
(b) D
f
=
kZ
(2k, (2k + 1)) (gledamo sinx > 0), D
g
= R
+
. Funkciji nimata
enaki domeni.
(c) D
f
= [e
1
, e], saj
1 ln
2
x 0
1 ln
2
x
1 ln x 1
e x e
1
.
D
g
= [
e,
e], saj
1 ln x
2
0
1 ln x
2
e x
2
e x
e.
Funkciji nimata enaki domeni.
Matevz

Crepnjak 149 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(d) D
f
= R, D
g
= R, saj je x
2
+x+1 > 0 ne glede na x. Funkciji imata enaki
domeni.
5. Za naslednje funkcije doloci domeno, kodomeno in f
1
.
(a) f(x) =
2 4x,
(b) f(x) = 2
x
+ 2
x+1
,
(c) f(x) = e
1
x
1,
(d) f(x) = ln(3x 6),
(e) f(x) =
x+5
x+1
,
(f) f(x) =
x, ce x 0
x
2
, ce x > 0
.
Ali vedno obstaja f
1
?
Resitev: 73 5 Vse funkcije so bijektivne glede na domeno in kodomeno in zato
obstajajo f
1
.
(a) D
f
= (,
1
2
], kodomena [0, ), f
1
(x) =
x
2
2
4
.
(b) D
f
= R, kodomena (0, ), f(x) = 2
x
+2
x+1
= 2
x
(1+2) = 3 2
x
, f
1
(x) =
log
2
x
3
.
(c) D
f
= R\{0}, kodomena (1, 0) (0, ), f
1
(x) =
1
ln(x + 1)
.
(d) D
f
= [2, ), kodomena R, f
1
(x)
e
x
+ 6
3
.
(e) D
f
= R\{1}, kodomena R\{1}, f
1
(x) =
y + 5
y 1
.
(f ) D
f
= R, kodomena R, f
1
(x) =
x, ce x 0
x, ce x > 0
.
6. Preveri, da je funkcija f : [2, 3) (2, 9],
f(x) =
x 2 ; 2 x < 0
9 x
2
; 0 x < 3
bijekcija ter izracunaj njen inverz (pomagaj si s sliko).
Resitev: 74 6 Bijektivnost lahko vsak preveri.
f(x) =
x 2 ; 2 < x 0
9 x ; 0 < x 9.
Matevz

Crepnjak 150 Petra

Zigert
SITVAMI
7. Samo s poznavanjem elementarnih funkcij najprej doloci domeno in kodomeno
ter nato skiciraj nasledje grafe funkcij:
(a) f(x) = x
2
+ 2,
(b) f(x) = | ln(x 2)|,
(c) f(x) = log1
2
(x),
(d) f(x) =
3
2
x
,
(e) f(x) =
3
2
x
,
(f) f(x) =
2
3
x
.
Resitev: 75 7
(a) D
f
= R, kodomena [2, ).
(b) D
f
= [2, ), kodomena [0, ).
(c) D
f
= R
+
, kodomena R.
(d) D
f
= R, kodomena (0, ).
(e) D
f
= R, kodomena (, 0).
(f ) D
f
= R, kodomena (0, ).
SLIKE
8. Doloci domeno in kodomeno, da bo f bijektivna in nato izracunaj inverz
funkcije f:
(a) f(x) = x
2
+ 1,
(b) f(x) =
x
3
1,
(c) f(x) =
2x
x 4
,
(d) f(x) =
x
2
x 1
.
Resitev: 76 8 Izbirali bomo
najvecjo domeno in kodomeno. Vsak lahko sam

preveri, da je izbrano domeno ter kodomeno f bijektivna.
(a) Imamo vec moznosti. Npr. D
f
= R
+
0
, kodomena [1, ), f
1
(x) =

y 1.
(b) D
f
= R, kodomena R, f
1
(x) =
3
y
2
+ 1.
(c) D
f
= R\{4}, kodomena R\{2}, f
1
(x) =
4x
x2
.
Matevz

Crepnjak 151 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(d) D
f
= [0, 1)(1, 2], kodomena (, 0][4, ), izpeljimo f
1
(x) =
x
2
4
x+
x
2
x =
y
2
y 1
xy x = y
2
y
2
xy = x
y
x
2
x
2
4
= x
y =
x
2
4
x +
x
2
.
9. Doloci sodost oziroma lihost naslednjih funkcij:
(a) f(x) =
3
(x 2)
2
+
3
(x + 2)
2
,
(b) f(x) =
tan x
x + x
5
,
(c) f(x) =
|x
3
sin x|
x
,
(d) f(x) =
3
x
+ 1
3
x
1
,
(e) f(x) = ln
1 x
1 +x
,
(f) f(x) = ln
x +
1 +x
2
,
Resitev: 77
(a) Funkcija je soda,
f(x) =
3
(x 2)
2
+
3
(x + 2)
2
=
3
(x + 2)
2
+
3
(x 2)
2
= f(x).
(b) Funkcija je liha,
f(x) =
tan(x)
x + (x)
5
=
sin(x)
cos(x)
x x
5
=
sinx
cos x
x + x
5
=
sinx
cos x
x + x
5
= f(x).
(c) Funkcija je liha,
f(x) =
|(x)
3
sin(x)|
x
=
| x
3
+ sinx|
x
=
|x
3
sin x|
x
= f(x).
(d) Funkcija je liha,
f(x) =
3
x
+ 1
3
x
1
=
1+3
x
3
x
13
x
3
x
=
3
x
+ 1
3
x
1
= f(x).
Matevz

Crepnjak 152 Petra

Zigert
SITVAMI
(e) Funkcija je liha,
f(x) = ln
1 + x
1 x
= ln
1
1x
1+x
= ln
1 x
1 + x
1
= f(x).
(f ) Funcija je liha
f(x) = ln
x +
1 + (x)
2
= ln
x +
1 + x
2
x +
1 + x
2
x +
1 + x
2
= ln
1
x +
1 + x
2
= ln
x +
1 + x
2
1
= f(x).
10. Izracunaj kompozituma funkcij f in g (f g, g f)
(a) f : R R, f(x) = 5x 7, g : R R, g(x) = x
3
+ 3,
(b) f : R R
+
, f(x) = 2
x
, g : R R, g(x) = x 1,
(c) f : R R
+
, f(x) = e
x
, g : R R
, g(x) = x
2
1,
(d) f : R
+
R
+
, f(x) = x, g : R
R
+
, g(x) = x,
(e) f : R
3
R, f(x
1
, x
2
, x
3
) = x
1
+

x
2
+ x
3
, g : R R
3
, g(x) =
x
x
2
+1
, sin
2
x, cos 2x
,
(f) f(x) =
x ; x < 0
0 ; x 0
, g(x) =
1 ; x 0
x
2
; x > 0
,
(g) f(x) =
x
2
1, ; x 0
1
(x1)
2
, ; x < 0
, g(x) =
x + 1, ; x 1
0, ; x < 1
,
(h) f(x) =
x ; x < 0
0 ; x 0
, g(x) =
1 ; |x|

2
| sin x| ; |x| <

2
,
(i) f(x) = e
x
, g(x) =
1 ; x 0
ln x ; x > 0
,
(j) f(x) = 2x + 4, g(x) =
x
2
4 ; |x| 2
4x
2
x
4
; |x| > 2
,
Matevz

Crepnjak 153 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(k) f(x) =
x
3
+1
x+1
; x < 0
e
2x
1 ; x 0
,
g(x) =
x
x+1
; x < 1
0 ; 1 x 0
arctan(x + 1) ; x > 0
.
Resitev: 78 10 Pri vsakem kompozitumu bomo opredelili domeno in kodomeno.
(a) f g : R R, (f g)(x) = f(g(x)) = f(x
3
+ 3) = 5(x
3
+ 3) 7 = 5x
3
+ 8,
g f : R R, (g f)(x) = g(f(x)) = g(5x 7) = (5x 7)
3
+ 3 =
125x
3
525x
2
+ 735x 340.
(b) f g : R R
+
0
, (f g)(x) = f(g(x)) = f(x 1) = 2
x1
,
g f : R [1, ), (g f)(x) = g(f(x)) = g(2
x
) = 2
x
1.
(c) f g : R (0, e
1
], (f g)(x) = f(g(x)) = f(x
2
1) = e
x
2
1
,
g f : R (, 2],, (g f)(x) = g(f(x)) = g(e
x
) = (e
x
)
2
1,
(d) f g : R
R
+
, (f g)(x) = f(g(x)) = f(x) = x
2
,
g f ne obstaja (glej kodomeno f in domeno g).
(e) f g : R R, (f g)(x) = f(g(x)) = f
x
x
2
+1
, sin
2
x, cos 2x
=
x
x
2
+1
+
sin
2
x + cos 2x,
g f : R
3
R
3
, (g f)(x
1
, x
2
, x
3
) = g(f(x
1
, x
2
, x
3
)) = g(x
1
+
x
2
+ x
3
) =
x
1
+
x
2
+x
3
(x
1
+
x
2
+x
3
)
2
+1
, sin
2
(x
1
+
x
2
+ x
3
), cos(2(x
1
+
x
2
+ x
3
))
.
(f ) Najprej dolocimo kodomeno posamezih predpisov. Za lazje razumevanje naj
bo f
1
(x) = x, f
2
(x) = 0, g
1
(x) = 1 in g
2
(x) = x
2
. Tako velja f
1
: R
, f
2
: R
+
0
{0}, g
1
: (, 0] {1}, g
2
: (0, ) [0, ). Sedaj
ustrezno komponirajmo upostevajoc na domeno in kodomeno posameznih
predpisov
f g
- (f g
1
)(x) = f(g
1
(x)) = f(1) = f
1
(1) = 1,
- (f g
2
)(x) = f(g
2
(x)) = f(x
2
) = f
(
x
2
) = 0.
g f
- (g f
1
)(x) = g(f
1
(x)) = g(x) = g
1
(x) = 1,
- (g f
2
)(x) = g(f
2
(x)) = g(0) = g
1
(0) = 1.
Tako smo dobili (f g)(x) =
1 ; x 0
0 ; x > 0
, (g f)(x) = 1.
(g) Lahko resujemo kot v prejsnjem primeru. Strnimo postopek: f : [0, )
[1, ), f : (, 0) (1, 0), g : [1, ) [0, ), g : (, 1) {0}.
f g
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(x + 1) = (x + 1)
2
1 = x
2
+ 2x, ce
x 1,
Matevz

Crepnjak 154 Petra

Zigert
SITVAMI
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(0) = 1, ce x < 1.
g f
- (g f)(x) = g(f(x)) = g(x
2
1) = x
2
1 + 1 = x
2
, ce x 0,
- (g f)(x) = g(f(x)) = g((x 1)
2
) =
1
(x1)
2
+ 1, ce x < 0.
(f g)(x) =
x
2
+ 2x, ; x 1
1, ; x < 1
,
(g f)(x) =
x
2
, ; x 0
1
(x1)
2
+ 1, ; x < 0
.
(h) f : (, 0) (, 0), f : [0, ) {0}, , g : (,
2
] [
2
, ) {1},
g : (
2
,

2
) [0, 1).
f g
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(1) = 0, ce |x|

2
,
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(| sinx|) = 0, ce |x| <

2
.
g f
- (g f)(x) = g(f(x)) = g(x) = 1, ce x

2
,
- (g f)(x) = g(f(x)) = g(x) = | sin x|, ce

2
< x < 0,
- (g f)(x) = g(f(x)) = g(0) = 0, ce x 0.
(f g)(x) =
0 ; |x|

2
0 ; |x| <

2
,
(g f)(x) =
1 ; x

2
| sin x| ;

2
< x < 0
0 ; x 0
,
(i) f : R R
+
, g : (, 0] {1}, g : (0, ) R.
f g
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(1) = e, ce x 0,
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(lnx) = e
ln x
= x, ce x > 0.
g f
- (g f)(x) = g(f(x)) = g(e
x
) = ln e
x
= x, ce x R.
(f g)(x) =
e ; x 0
x ; x > 0
, (g f)(x) = x.
(j) f : [1, 3] [2, 2], f : (, 1) (2, ), f : (3, ) (, 2), g :
[2, 2] [4, 0], g : (, 2) (2, ) R
.
f g
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(x
2
4) = 2(x
2
4) + 4 = 2x
2
+ 12,
ce |x| 2,
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(4x
2
x
4
) = 2(4x
2
x
4
) + 4 = 2x
4
8x
2
+ 4, ce |x| > 2.
Matevz

Crepnjak 155 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

g f
- (gf)(x) = g(f(x)) = g(2x+4) = (2x+4)
2
4 = 4x
2
16x+12,
ce 1 x 3,
- (g f)(x) = g(f(x)) = g(2x +4) = 4(2x +4)
2
(2x +4)
4
, ce
x < 1 ali x > 3.
(f g)(x) =
2x
2
+ 12 ; |x| 2
2x
4
8x
2
+ 4 ; |x| > 2
,
(g f)(x) =
4x
2
16x + 12 ; 1 x 3
4(2x + 4)
2
(2x + 4)
4
; x < 1 3 < x
.
(k) f : (1, ) (, 1), f : [0, ) [0, ), g : (, 1) (, 1),
g : [1, 0] {0}, g : (0, ) (
4
,

2
).
f g
- (f g)(x) = f(g(x)) = f
x
x+1
=
(
x
x+1
)
3
+1
x+1
=
x
3
(x+1)
4

1
x+1
,
ce x < 1,
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(0) = 0, ce 1 x 0,
- (f g)(x) = f(g(x)) = f(arctan(x + 1)) = e
2(arctan(x+1))
1, ce
x > 0,
g f
- (g f)(x) = g(f(x)) = g
x
3
+1
x+1
=

x
3
+1
x+1
x
3
+1
x+1
+1
=
x
2
+x1
x
2
x
, ce
x < 0,
- (g f)(0) = g(f(0)) = g(0) = 0, ce x = 0.
- (gf)(x) = g(f(x)) = g(e
2x
1) = arctan(e
2x
1+1) = arctan(e
2x
),
ce x > 0.
(f g)(x) =
x
3
(x+1)
4

1
x+1
; x < 1
0 ; 1 x 0
e
2(arctan(x+1))
1 ; x > 0
,
(g f)(x) =
x
2
+x1
x
2
x
; x < 0
0 ; x = 0
arctan(e
2x
) ; x < 1 x > 0
.
11. Izracunaj vsoto, razliko in produkt naslednjih funkcij f in g, f(x) =
|x|, ; x 1
x
2
, ; x > 1
in g(x) =
x
2
, ; x 2
e
x
, ; 2 < x 0
sin x, ; x > 0
.
Matevz

Crepnjak 156 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 79 11 Naj oznacuje poljubno operacijo (vsota, razlika in produkt).
Potem
(f g)(x) =
|x| + x
2
, ; x 2
|x| + e
x
, ; 2 < x 0
|x| + sin x, ; 0 < x 1
x
2
+ sinx, ; x > 1
12. Razstavi f na osnovne elementarne funkcije
(a) f(x) =
x +
x +
x,
(b) f(x) =
x
2
e
sin x
x
.
Resitev: 80 12
(a) f
1
(x) =

x, f
2
(x) = x,
f(x) = f
1
(f
2
+ f
1
(f
2
+ f
1
)) .
(b) f
1
(x) = sin x, f
2
(x) = e
x
, f
3
(x) = x
2
, f
4
(x) =
1
x
,
f(x) = (f
3
f
2
f
1
) f
4
.
1.13.2 Zaporedja
1. V aritmeticnem zaporedju je vsota prvih osem clenov 100, vsota drugega
in sestega clena pa je 22. Izracunaj prvi clen in splosni clen zaporedja.
Resitev: 81 1 Vemo, da je
a
1
+ a
2
+ a
3
+ a
4
+ a
6
+ a
7
+ a
8
= 100
a
2
+ a
6
= 22.
Ker je v aritmeticnem zaporedju a
n
= a
1
+ 3(n 1) dobimo
8a
1
+ 28d = 100
2a
1
+ 6d = 22
ter tako a
1
= 2 in d = 3. Splosni clen je a
n
= 2 + 3(n 1) = 1 + 3n.
2. Izracunaj x tako, da bodo stevila 1, cos x in cos 2x prvi trije cleni arit-
meticnega zaporedja.
Resitev: 82 2 Ker 1, cos x in cos 2x tvorijo aritmeticno zaporedje, je d = cos x1
in 2d = cos 2x 1 in zato
cos x 1 =
cos 2x 1
2
.
Iz tega potem dobimo cos
2
x+cos x1 = 0. Resitvi sta dve, a
1
= arccos(
1
5
2
)
in a
1
= arccos(
1+
5
2
).
Matevz

Crepnjak 157 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

3. Izracunaj x tako, da bodo stevila ln 3, ln(2
x
2) in ln(2
x
+4) prvi trije cleni
aritmeticnega zaporedja.
Resitev: 83 2 Ker ln 3, ln(2
x
2) in ln(2
x
+ 4) tvorijo aritmeticno zaporedje, je
d = ln(2
x
2) ln 3 in d = ln(2
x
+ 4) ln(2
x
2) in zato
ln
2
x
2
3
= ln
2
x
+ 4
2
x
2
.
Iz tega potem dobimo
3(2
x
+ 4) = (2
x
2)
2
(2
x
)
2
7 2
x
8 = 0
(2
x
8)(2
x
+ 1) = 0
Ker je 2
x
strogo narascajoca je tako edina resitev x = 3.
4. Tretji clen geometrijskega zaporedja je 12, peti pa je 3. Izracunaj splosni
clen zaporedja.
Resitev: 84 4 Vemo, da je
a
3
= a
1
q
2
= 12
a
5
= a
1
q
4
= 3.
in iz tega sledi, da je q =
1
2
in a
1
= 48. Glede na q imamo dva razlicna
zaporedja a
n
= 48
1
2
in a
n
= 48
1
2
.
5. Vsota treh stevil je 40, vsota njihovih desetiskih logaritmov pa 3. Poisci ta
stevila, ce tvorijo geometrijsko zaporedje.
Resitev: 85 5 Poiscimo stevila a
1
, a
2
in a
3
za katera
a
1
+ a
2
+ a
3
= 40
log a
1
+ log a
2
log a
3
= 3.
Ce upostevamo, da ta stevila tvorijo geometrijsko zaporedje (a

2
= a
1
q, a
3
=
a
1
q
2
), dobimo
a
1
(1 + q + q
2
) = 40
log(a
1
q)
3
= 3.
Tako dobimo q =
3
8
2
. Na podlagi tega dobimo dve resitvi za stevila a
1
, a
2
in
a
3
. Torej a
1
=
20
3
8
, a
2
= 10 in a
3
= 5(3
8) ter a
1
=
20
3+
8
, a
2
= 10 in
a
3
= 5(3 +
8).
6. Vsota treh stevil, ki tvorijo aritmeticno zaporedje, je 6.

Ce k tretjemu
stevilu pristejemo prvo stevilo, prvo in drugo stevilo pa ohranimo, dobimo
geometrijsko zaporedje. Izracunaj dana tri stevila.
Matevz

Crepnjak 158 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 86 6 Naj bodo a
1
, a
2
in a
3
iskana stevila. a
1
, a
2
in a
3
tvorijo geometri-
jsko zaporedja, zato lahko zapisemo a
1
, a
2
= a
1
+ d in a
3
= a
1
+ 2d ter tako
3a
1
+ 3d = 6.
Iz tega dobimo, da je a
2
= a
1
+ d = 2. Vemo tudi, da stevila a
1
, a
2
in a
1
+ a
3
tvorijo geometrijsko zaporedje, ter zato je q =
a
3
+a
1
a
2
=
2a
2
+2d
2
= 2. Iz tega potem
sledi, da je a
1
= 1, a
2
= 2 in a
3
= 3.
7. Izracunaj naslednje limite zaporedja
(a) lim
n
n
2
+ 2n + 1
n
3
+ 3n
2
+ 3n + 1
,
(b) lim
n
2n
3
3n
3
+ n
2
+ 3n + 1
,
(c) lim
n
5n
3
+ 3
3n
2
+ 2n + 1
,
(d) lim
n
3n 7
2n + 4
13
,
(e) lim
n
(n + 1)(2n
2
+ 1)(3n
3
+ 1)(4n
4
+ 1)
(n + 1)(n
2
+ 2)(n
3
+ 3)(n
4
+ 4)
(f) lim
n
1 + 7
n
3 + 5 7
n
,
(g) lim
n
3
n+1
+ 5
n+1
3
n
+ 5
n
,
(h) lim
n
(3)
n
1 + (3)
n
,
(i) lim
n
n + 1
n,
(j) lim
n
n
n
2
+ 1,
(k) lim
n
n
2
+ 1 +n
n
,
(l) lim
n
3
n
2
+ n
n + 1
,
(m) lim
n
n +
3
n +
4
9n + 1
(n) lim
n
n +
n +
n
,
(o) lim
n
n
2 1
n
2 + 1
,
Matevz

Crepnjak 159 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(p) lim
n
ln(n + 1) ln(n),
(q) lim
n
2
1n
2
n
2
+2n+1
,
(r) lim
n
1
2
n
n
,
(s) lim
n
1 +
1
n
3n1
,
(t) lim
n
n
n + 1
n+2
,
(u) lim
n
n
2
+ 1
n
2
1
n
2
,
(v) lim
n
n
3
+ n 2
n
3
1
n
2
(w) lim
n
n(ln(n) ln(n + 1)),
(x) lim
n
sin
n
3
n
2
2n(3n
2
+ 1)
,
(y) lim
n
n!
(n + 1)! n!
,
(z) lim
n
(n + 2)! + (n + 1)
(n + 3)!
.
Resitev: 87 7
(a) lim
n
n
2
+ 2n + 1
n
3
+ 3n
2
+ 3n + 1
= lim
n
n
2
(1 +
2
n
+
1
n
2
)
n
3
(1 +
3
n
+
3
n
2
+
1
n
3
)
=
= lim
n
1 + 0 + 0
n(1 + 0 + 0 + 0)
= 0,
(b) lim
n
2n
3
3n
3
+ n
2
+ 3n + 1
= lim
n
2n
3
n
3
(3 +
1
n
+
3
n
2
+
1
n
3
)
=
=
2
3 + 0 + 0 + 0
=
2
3
,
(c) lim
n
5n
4
+ 3
3n
2
+ 2n + 1
= lim
n
n
4
(5 +
3
n
4
)
n
2
(3 +
2
n
+
1
n
2
)
= lim
n
n
2
(5 + 0)
3 + 0 + 0
= ,
(d) lim
n
3n 7
2n + 4
13
=
3
2
13
,
(e) lim
n
(n + 1)(2n
2
+ 1)(3n
3
+ 1)(4n
4
+ 1)
(n + 1)(n
2
+ 2)(n
3
+ 3)(n
4
+ 4)
= 24
Matevz

Crepnjak 160 Petra

Zigert
SITVAMI
(f ) lim
n
1 + 7
n
3 + 5 7
n
= lim
n
7
n
(
1
7
n
+ 1)
7
n
(
3
7
n
+ 5)
=
0 + 1
0 + 5
=
1
5
,
(g) lim
n
3
n+1
+ 5
n+1
3
n
+ 5
n
= lim
n
5
n
(3 (
3
5
)
n
+ 5)
5
n
((
3
5
)
n
+ 1)
=
0 + 5
0 + 1
= 5,
(h) lim
n
(3)
n
1 + (3)
n
= lim
n
(3)
n
(3)
n
(
1
(3)
n
+ 1)
=
1
0 + 1
= 1,
(i) lim
n
n + 1
n = lim
n
(
n + 1
n)(
n + 1 +
n)
n + 1 +
n
=
= lim
n
1
n + 1 +
n
= 0,
(j) lim
n
n
n
2
+ 1 = lim
n
(n
n
2
+ 1)(n +
n
2
+ 1)
n +
n
2
+ 1
=
= lim
n
1
n +
n
2
+ 1
= 0,
(k) lim
n
n
2
+ 1 + n
n
= lim
n
n
2
+ 1
n
+ 1 = lim
n
1 +
1
n
2
+ 1 =
=
1 + 0 + 1 = 2,
(l) lim
n
3
n
2
+ n
n + 1
= lim
n
n
3
1
n
+
1
n
2
n(1 +
1
n
)
=
3
0 + 0
1 + 0
= 0,
(m) lim
n
n +
3
n +
4
9n + 1
= lim
n
1 +
3
n
+
4
9 +
1
n
=
= lim
n
1 +
6
n
2
n
3
+
4
n
n
2
9 +
1
n
= lim
n
1 + 0 + 0
9 + 0
=
1
3
(n) lim
n
n +
n +
n
= lim
n
n + n
1
n
+
n
n
2
=
= lim
n
1 +
1
n
+
n
n
2
=
1
1 +
0 + 0
= 1,
(o) lim
n
n
2 1
n
2 + 1
=
1 1
1 + 1
= 0,
(p) lim
n
ln(n + 1) ln(n) = lim
n
ln
n + 1
n
= lim
n
ln
1 +
1
n
=
= ln 1 = 0,
(q) lim
n
2
1n
2
n
2
+2n+1
= 2
limn
1n
2
n
2
+2n+1
= 2
limn
n
2
(
1
n
2
1)
n
2
(1+2
1
n
+
1
n
2
)
=
= 2
01
1+20+0
= 2
1
=
1
2
,
Matevz

Crepnjak 161 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(r) lim
n
1
2
n
n
= lim
n
1
2
n
n
2
(2)
= e
2
,
(s) lim
n
1 +
1
n
3n1
= lim
n
1 +
1
n
n
3n1
n
= e
limn
3n1
n
= e
3
,
(t) lim
n
n
n + 1
n+2
= lim
n
n + 1 1
n + 1
n+2
=
= lim
n
1
1
n + 1
(n+1)
n+2
(n+1)
= e
lim
n
n+2
(n+1)
= e
1
,
(u) lim
n
n
2
+ 1
n
2
1
n
2
= lim
n
1 +
2
n
2
1
n
2
=
= lim
n
1 +
2
n
2
1
n
2
1
2

2n
2
n
2
1
= e
limn
2n
2
n
2
1
= e
2
,
(v) lim
n
n
3
+ n 2
n
3
1
n
2
= lim
n
(n 1)(n
2
+ n + 2)
(n 1)(n
2
+ n + 1)
n
2
=
= lim
n
n
2
+ n + 1 + 1
n
2
+ n + 1
n
2
=
1 +
1
n
2
+ n + 1
(n
2
+n+1)
n
2
n
2
+n+1
=
= e
limn
n
2
n
2
+n+1
= e,
(w) lim
n
n(ln(n) ln(n + 1)) = lim
n
nln
n
n + 1
=
= lim
n
ln
1
1
n + 1
n
= ln
lim
n
1
1
n + 1
(n+1)
n
(n+1)
=
= ln e
limn
n
(n+1)
= ln e
1
= 1,
(x) lim
n
sin
n
3
n
2
2n(3n
2
+ 1)
= sin
lim
n
n
3
n
2
2n(3n
2
+ 1)
=
= sin
lim
n
n
3
(
1
n
)
2n
3
(3 +
1
n
2
)
= sin
0
2(3 + 0)
= sin
=

2
,
(y) lim
n
n!
(n + 1)! n!
= lim
n
n!
n!((n + 1) 1)
= lim
n
1
n
= 0,
(z) lim
n
(n + 2)! + (n + 1)
(n + 3)!
= lim
n
(n + 1)! ((n + 2) +
1
n!
)
(n + 3)(n + 2)(n + 1)!
=
= lim
n
n(1 +
2
n
+
1
nn!
)
n
2
(1 +
5
n
+
6
n
2
)
= lim
n
1 +
2
n
+
1
nn!
n(1 +
5
n
+
6
n
2
)
= 0,
8. Za naslednja zaporedja preveri monotonost, omejenost in konvergentnost.
(a) a
n
=
1
3n + 4
,
(b) a
n
=
1000n
n
2
+ 1
,
Matevz

Crepnjak 162 Petra

Zigert
SITVAMI
(c) a
n
= 1 +
n
n + 1
,
(d) a
n
=
n
2
+ 2
n + 1
,
(e) a
n
= 1 +
(1)
n
n
,
(f) a
n
= sin((n + 1)x), kjer je x R
+
.
Resitev: 88 8
(a) Preverimo, da je zaporedje padajoce
a
n+1
a
n
1
3(n + 1) + 4

1
3n + 4
4 7.
Navzdol omejeno z 0 (trivialno res, saj je
1
3n+4
> 0 za vsak n N), navzgor
z 1 (trivialno res, saj je padajoce in prvi clen je a
1
=
1
7
< 1). lim
n
1
3n + 4
=
0.
(b) Preverimo, da je zaporedje padajoce
a
n+1
a
n
1000(n + 1)
(n + 1)
2
+ 1

1000n
n
2
+ 1
n
3
+ n
2
+ n + 1 n
3
+ 2n
2
+ 2n
1 n.
1000n
n
2
+1
> 0 za vsak n N), navz-
gor z 501 (trivialno res, saj je padajoce in prvi clen je a
1
= 500 < 501).
lim
n
1000n
n
2
+ 1
= 0.
(c) Preverimo, da je zaporedje narascajoce
a
n
a
n+1
1 +
n
n + 1
1 +
n + 1
n + 2
n
2
+ 2n n
2
+ 2n + 1
0 1.
Navzdol omejeno z 1 (trivialno res, saj je 1 +
n
n+1
> 0 za vsak n N),
navzgor z 2 (trivialno res, saj je narascajoce limita je enaka 2). lim
n
1 +
n
n + 1
= 2.
Matevz

Crepnjak 163 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(d) Preverimo, da je zaporedje narascajoce
a
n
a
n+1
n
2
+ 2
n + 1

(n + 1)
2
+ 2
n + 1 + 1
n
3
+ 2n
2
+ 2n + 4 n
3
+ 2n
2
+ 4n + 3
1 2n.
n
2
+2
n+1
pa ni omejeno. lim
n
n
2
+ 2
n + 1
= , zato zaporedje divergira.
(e) Zaporedje ni monotono, saj a
1
= 0, a
2
=
3
2
in a
3
=
3
4
. Navzdol omejeno z
0 (trivialno res, saj je
(1)
n
n
< 1 za vsak n N), navzgor z 2 (trivialno res,
saj je
(1)
n
n
< 1). lim
n
1 +
(1)
n
n
= 0.
(f ) Za poljuben x R
+
, obstajo tak n
1
, n
2
, n
3
N, n
1
< n
2
< n
3
, za katere
velja n
1
, n
3

kN
(
(2k 1)
x
,
2k
x
) n
2

kN
(
2k
x
,
(2k + 1)
x
). Za n
1
in n
3
je sin negativen, za n
2
pa pozitiven. Zato zaporedje ni monotono. Navzdol
omejeno z -1, navzgor z 1 (sin je omejena funkcija). Zaporedje ni konver-
gentno, saj vrednosti oscilirajo med -1 in 1 (glej monotonost).
9. Dano je zaporedje
a
n
=
2n 1
2n + 2
.
(a) Preveri monotonost, omejenost in konvergentnost a
n
.
(b) Od katerega clena dalje se vsi cleni razlikujejo od limitne vrednosti za
manj od 0.01?
Resitev: 89 9
(a) Preverimo, da je zaporedje narascajoce
a
n
a
n+1
2n 1
2n + 2

2n + 1
2n + 4
4n
2
+ 6n 4 4n
2
+ 6n + 2
4 2.
n1
2n+2
z 1 (res, saj je narascajoce in limita je enaka 1).
lim
n
n 1
2n + 2
= 1.
Matevz

Crepnjak 164 Petra

Zigert
SITVAMI
(b)
2n 1
2n + 2
1
<
1
100
1
2n 1
2n + 2
<
1
100
300 < 2n + 2.
Iz tega sledi, da clena naprej 150.
a
n
=
3n
n
2
+ 3n + 2
.
n
.
manj od 0.01?
Resitev: 90 p2zap:n5a
(a) Preverimo, da je zaporedje padajoce
a
n+1
a
n
3n
(n + 1)
2
+ 3(n + 1) + 2

3n
n
2
+ 3n + 2
n
2
+ 2n + 1 n
2
+ 3n
1 n.
3n
n
2
+3n+2
gor z 1 (trivialno res, saj je padajoce in a
1
=
1
2
< 1). lim
n
3n
n
2
+ 3n + 2
= 0.
(b)
3n
n
2
+ 3n + 2
0
<
1
100
300n < n
2
+ 3n + 2
0 < n
2
297n + 2.
Iz tega sledi, da clena naprej 297.
a
n
=
n
2
+ n
n
2
+ n + 1
.
n
.
Matevz

Crepnjak 165 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

manj od 0.001?
Resitev: 91 11
(a) Preverimo, da je zaporedje narascajoce
a
n
a
n+1
n
2
+ n
n
2
+ n + 1

(n + 1)
2
+ n + 1
(n + 1)
2
+ n + 1 + 1
n
3
+ 3n
2
+ 3n n
3
+ 3n
2
+ 3n + 2
0 2.
n
2
+n
n
2
+n+1
gor z 1 (trivialno res, saj
n
2
+n
n
2
+n+1
< 1 za vsak n N). lim
n
n
2
+ n
n
2
+ n + 1
= 1.
(b)
n
2
+ n
n
2
+ n + 1
1
<
1
1000
1
n
2
+ n
n
2
+ n + 1
<
1
1000
0 < n
2
999n + 1.
Iz tega sledi, da od clena 999 naprej.
12. Razisci zaporedje s cleni
a
n
=
n
5
5
n
.
Resitev: 92 11 Zaporedje ni monotono, saj a
1
=
1
5
, a
2
=
32
25
, a
3
=
243
125
in a
4
=
1024
625
. Za lazje dokazovanje omejenosti preverimo, od katerega clena naprej je
monotono. Dokazimo, da je
a
n+1
a
n
1 n < 3.
Dokazimo samo implikacijo v desno stran.
(n+1)
5
5
n+1
n
5
5
n
1
(n + 1)
5
5n
5
1
(n + 1)
5
5n
5
n + 1
5
5n
2.7 n.
Matevz

Crepnjak 166 Petra

Zigert
SITVAMI
Torej je a
n
padajoce od tretjega clena naprej. Navzdol omejeno z 0 (trivialno res,
saj je
n
5
5
n
> 0 za vsak n N), navzgor pa je omejeno z 2 (do tretjega clena je a
n
narascajoce, od tretjega clena pa padojoce). lim
n
n
5
5
n
= 0.
13. Razisci zaporedje s cleni a
1
= 3 in
a
n+1
=
1
6
a
n
+ 2.
Resitev: 93 13
- Monotonost
Preverimo, da ja zaporedje padajoce s pomocjo matematicne indukcije. Res
velja a
2
a
1
. Zato predpostavimo, da je a
n+1
a
n
in dokazimo, da je
a
n+2
a
n+1
.
a
n+2
a
n+1
1
6
a
n+1
+ 2
1
6
a
n
+ 2
a
n+1
a
n
.
- Omejenost
Ker je zaporedje padajoce, je zaporedje navzgor omejeno s prvim clenom
a
1
= 3. Preverimo, da je navzdol omejeno s 0. Za a
1
to trivialno velja.
Zato predpostavimo, da a
n
> 0 in dokazimo, da je a
n+1
> 0. Ker je a
n+1
=
1
6
a
n
+ 2 in zaradi indukcijske predpostavke imamo vsoto dveh pozitivnih
clenov in zato a
n+1
> 0.
- Limita zaporedja
Zaporedje je konvergentno, ker je padajoce in navzdol omejeno. Naj bo
L = lim
n
a
n
. Tako pridemo do zveze
L =
1
6
L + 2
in iz tega sledi, da je lim
n
a
n
=
12
5
.
1
= 2 in
a
n+1
=
1
2
a
n
+ 2.
Resitev: 94 14
- Monotonost
Preverimo, da ja zaporedje narascajoce s pomocjo matematicne indukcije.
Matevz

Crepnjak 167 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

Res velja a
2
a
1
, zato predpostavimo, da je a
n+1
a
n
in dokazimo, da je
a
n+2
a
n+1
.
a
n+2
a
n+1
1
2
a
n+1
+ 2 a
n
1
2
+ 2
a
n+1
a
n
.
- Omejenost
Ker je zaporedje narascajoce, je zaporedje navzdol omejeno s prvim clenom
a
1
= 2. Preverimo, da je navzgor omejeno s 4. Za a
1
to trivialno velja.
Zato predpostavimo, da a
n
< 4 in dokazimo, da je a
n+1
< 4.
1
2
a
n
+ 2 < 4
a
n
< 4
- Limita zaporedja
Zaporedje je konvergentno, ker je narascajoce in navzgor omejeno. Naj bo
L = lim
n
a
n
L =
1
2
L + 2
in iz tega sledi, da je lim
n
a
n
= 4.
1
= 3 in
a
n+1
= a
2
n
2.
Kaj pa v primeru ko je a
1
= 2 oziroma a
1
= 1.
Resitev: 95 15
- Monotonost
Res velja a
2
a
1
n+1
a
n
in dokazimo, da je
a
n+2
a
n+1
.
a
n+2
a
n+1
a
2
n+1
2 a
2
n
2
a
2
n+1
a
2
n
.
Ker gledamo samo pozitivne clene to res velja.
- Omejenost
a
1
= 3. Hitro vidimo, da zaporedje ni navzgor omejeno (glej zacetne clene).
Matevz

Crepnjak 168 Petra

Zigert
SITVAMI
- Konvergenca
Zaporedje ne konvergira, ker ni navzgor omejeno.
Vsak lahko sam preveri, da v primeru, ko je a
1
= 2 dobimo konstantno zaporedje
s splosnim clenom a
n
= 2, ko pa je a = 1, pa dobimo, zaporedje a
1
= 1 in
a
n
= 1 za vsak n = 2, 3, . . ..
16. Dano je zaporedje a
1
= 1 in
a
n+1
=
a
n
2
+
3
2a
n
.
Poisci limito zaporedja in dokazi, da vsi cleni zaporedja lezijo na intervalu
[1, 3].
Resitev: 96 16
- Naj bo L = lim
n
a
n
L =
L
2
+
3
2L
.
Iz tega dobimo
L
2
3 = 0.
Tako je edina smislena resitev lim
n
a
n
=
3, saj so vsi cleni pozitivni.

- Preverimo, da je zaporedje navzdol omejeno z 1. Za a
1
= 1 je to res, zato
predpostavimo, da je 1 a
n
3 in dokazimo, da je 1 a
n+1
3.
a
n+1
=
a
n
2
+
3
2a
n
3
2
+
3
2 1
= 3
a
n+1
=
a
n
2
+
3
2a
n
1
2
+
3
2 3
= 1
in zato so res vsi cleni na intervalu [1, 3].
a
n
= ln(2 + ln(2 + ln(2 +. . . ln 2) . . .))
. .. .
n
.
Resitev: 97 17 Preden bomo raziskali zaporedje zapisimo zaporedje kot a
1
= ln 2
in a
n+1
= ln(2 + a
n
). Vsak lahko sam preveri, da je to dobro denirano.
Matevz

Crepnjak 169 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

- Monotonost
Res velja a
2
a
1
n+1
a
n
in dokazimo, da je
a
n+2
a
n+1
.
a
n+2
a
n+1
ln(2 + a
n+1
) ln(2 + a
n
)
a
n+1
a
n
.
- Omejenost
a
1
= ln 2. Dokazimo, da je tudi navzgor omejeno. Predpostavimo, da
obstaja M R, za katerega je a
1
< M in a
n
< M in dokazimo, da je potem
a
n+1
< M. Za lazje razumevanje kar predpostavimo, da je M = e.
a
n+1
= ln(2 + a
n
) < ln(2 + M) < ln(M + M) = ln(2M)
= ln 2 + ln M < ln M + ln M = 2 ln M = 2 ln e
< e.
Torej je zaporedje navzgor omejeno z e.
- Konvergenca
Zaporedje je konvergentno, ker je narascajoce in navzgor omejeno.
a
n
=
3 . . .
3
. .. .
n
.
Resitev: 98 18 Preden bomo raziskali zaporedje zapisimo zaporedje na nacin a
1
=
3 in a
n+1
=
3a
n
. Vsak lahko sam preveri, da je to dobro denirano.
- Monotonost
Res velja a
2
a
1
n+1
a
n
in dokazimo, da je
a
n+2
a
n+1
.
a
n+2
a
n+1
3a
n+1

3a
n
a
n+1
a
n
.
Matevz

Crepnjak 170 Petra

Zigert
SITVAMI
- Omejenost
a
1
=
3. Dokazimo, da je navzgor omejeno s 3. Za a

1
to trivialno velja.
Predpostavimo, da in a
n
< 3 in dokazimo, da je potem a
n+1
< 3.
a
n+1
< 3
3a
n
< 3
a
n
< 3
Torej je zaporedje navzgor omejeno z e.
- Limita zaporedja
Zaporedje je konvergentno, ker je narascajoce in navzgor omejeno. Naj bo
L = lim
n
a
n
L =
3L
in edina smiselna resitev je lim
n
a
n
= 3, saj je a
1
=
3 in imamo narascajoce
zaporedje.
19. Dokazi ali ovrzi:
(a) ce zaporedje (a
n
)
nN
konvergira, potem tudi zaporedje (|a
n
|)
nN
kon-
vergira;
(b) ce zaporedje (|a
n
|)
nN
konvergira, potem tudi zaporedje (a
n
)
nN
kon-
vergira.
Resitev: 99 19
(a) Naj bo > 0 poljuben. Ker zaporedje s cleni a
n
konvergira, potem obstaja
n
0
N, da za vsak n N, n > n
0
, velja |a
n
L| < , kjer je L = lim
n
.
Ker velja naslednje
||a
n
| |L|| |a
n
L| <
zato zaporedje s cleni |a
n
| konvergira (razmisli, da poljubni realni stevili x
in y velja ocena ||x| |y|| |x y|).
(b) Ta trditev ne velja. Protiprimer a
n
= (1)
n
.
20. Poisci vsa stekalisca zaporedij podane s splosnimi cleni
(a) 1, 2, 3, 1, 2, 3, . . .,
(b) 1, 1, 2, 1, 2, 3, 1, 2, 3, 4, 1, 2, 3, 4, 5, . . .,
(c) a
n
= (1)
n+1
+ (1)
n
1
n
,
(d) a
n
= sin
+ (1)
n
,
Matevz

Crepnjak 171 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

Resitev: 100 20
(a) 1,2,3.
(b) Vsa naravna stevila.
(c) Za lihe n je 1, za sode n pa -1.
(d) Za lihe n je 0, za sode n pa 1.
1.13.3 Vrste
1. Ugotovi, ali so podane vrste konvergentne.

Ce so, izracunaj vsoto.
(a) 1 1 + 2 2 + 3 3 +. . .
(b)
n=1
(1)
n
n,
(c)
n=0
2
n
,
(d)
n=0
2
n
,
(e)
n=0
1
3
2
3
n
(f)
n=0
1
2
n
,
(g)
1
1 2
+
1
2 3
+
1
3 4
+ . . .,
(h)
1
1 3
+
1
3 5
+
1
5 7
+ . . .,
(i)
n=
k
2
+1
1
(2n k)(2n + k)
, kjer je k poljubno naravno stevilo,
(j)
1
1 4
+
1
4 7
+
1
7 10
+ . . .,
(k)
n=1
2n + 1
n
2
(n + 1)
2
,
(l)
n=1
n
(2n 1)
2
(2n + 1)
2
,
(m)
n=0
2
n
+ 3
n
5
n
.
Matevz

Crepnjak 172 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 101 1
(a) Delne vsote so s
2n1
= n in s
2n
= 0. Limita teh delnih vsot ne obstaja in
zato vrsta ne konvergira.
(b) Delne vsote so s
1
= 1, s
2
= 1, s
3
= 2, . . . . Limita teh delnih vsot ne
obstaja in zato vrsta ne konvergira.
(c) Delne vsote so s
0
= 1, s
1
= 3, s
2
= 7, . . . . Limita teh delnih vsot ne
obstaja in zato vrsta ne konvergira.
(d) Delne vsote so s
0
= 1, s
1
=
3
2
, s
2
=
7
4
, . . . , s
n
=
1 (
1
2
)
n+1
1
1
2
. Limita delnih
vsot obstaja in je enaka 2. Izracunajmo vsoto vrste
n=0
2
n
= 1 +
1
2
+
1
4
+
1
8
+ . . . =
1
1
1
2
= 2.
(e) Delne vsote so s
0
=
1
3
, s
1
=
1
3

5
3
, s
2
=
1
3

14
9
, . . . , s
n
=
1
3

1 (
2
3
)
n+1
1
2
3
.
Limita delnih vsot obstaja in je enaka 1. Izracunajmo vsoto vrste
n=0
1
3
2
3
n
=
1
3
+
1
3

2
3
+
1
3

4
9
+
1
3

8
27
+ . . .
=
1
3
1
1
2
3
= 1
(f ) Vrsta konvergira saj konvergira vrsta vrsta iz primera (d) konvergira (ce
vrsta absolutno konvergira potem tudi konvergira). Izracunajmo vsoto vrste
n=0
1
2
n
= 1
1
2
+
1
4

1
8
+
1
16

1
32
+ . . .
=
1 +
1
4
+
1
16
+ . . .
1
2
1 +
1
4
+
1
16
+ . . .
=
1
1
1
4
1
2

1
1
1
4
=
4
3

2
3
=
2
3
.
(g) Iz zaporedja prepoznamo, da je n-ti clen vsote
1
n(n + 1)
=
1
n

1
n + 1
.
Matevz

Crepnjak 173 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

To izracunamo tako, da zapisemo nastavek
1
n(n + 1)
=
A
n
+
B
n + 1
,
kjer iscemo konstanti A in B. Tako dobimo sistem
A = 1
A + B = 0
in iz tega sledi A = 1 in B = 1.

Ce to upostevamo pri s
n
s
n
=
1
1

1
2
+
1
2

1
3
+ . . . +
1
n

1
n + 1
= 1
1
n + 1
.
Zato je
n=1
1
n (n + 1)
= 1,
saj je lim
n
1
1
n + 1
= 1.
(h) Iz zaporedja prepoznamo, da je n-ti clen vsote
1
(2n 1)(2n + 1)
=
1
2
1
2n 1

1
2n + 1
(glej naslednji splosnejsi primer).

n
s
n
=
1
1

1
3
1
3

1
5
+ . . . +
1
2n 1

1
2n + 1
=
1
2
1
1
2n + 1
Zato je
n=1
1
n (n + 1)
=
1
2
,
saj je lim
n
1
2
1
1
2n + 1
= 1.
(i) Zapisimo n-ti clen malo drugace. Nastavimo, da je
1
(2n k)(2n + k)
=
A
2n k
+
B
2n + k
.
Tako dobimo sistem enacb
2A + 2B = 0
kA kB = 1
Matevz

Crepnjak 174 Petra

Zigert
SITVAMI
in iz tega sledi A =
1
2k
in B =
1
2k
. Zato je n-ti clen
1
(2n k)(2n + k)
=
1
2k
1
2n k

1
2n + k
.
Predem povemo koliko je vsota vrste si poglejmo s
n
+ s
n+k
(brez konstante
1
2k
).
s
n
+ s
n+k
=
1
2n k

1
2n + k
+
1
2(n + 1) k

1
(2(n + 1) + k)
+
+ . . . +
1
2(n + k) k

1
2(n + k) + k
=
1
2n k

1
2n + k
+
1
2(n + 1) k

1
(2(n + 1) + k)
+
+ . . . +
1
2n + k

1
2n + 3k
Opazimo, da se element pojavi dvakrat in razlicno predznaceno, zato se
bosta odstela. Ker je n poljubno naravno stevilo se nam ta situacija vedno
ponovila. Zato je vsota vrsta enaka vsoti koncne vrste
k
2
+1+k
n=
k
2
+1
1
2k

1
2n k
.
(j) Poskusimo se na drug nacin izracunati vsoto vrste (lahko bi podobno kot
v prejsnjih dveh primerih izracunali vsoto vrste). Delne vsote so s
1
=
1
4
,
s
2
=
2
7
, s
3
=
3
10
, . . . , s
n
=
n
3n+1
. S pomocjo matematicne indukcije lahko
vsak dokaze, da je s
n
res take oblike. Limita delnih vsot obstaja in je enaka
1
3
in zato je vsota vrste enaka
1
3
.
(k) Zapisimo n-ti clen malo drugace. Nastavimo, da je
2n + 1
n
2
(n + 1)
2
=
An + B
n
2
+
Cn + D
(n + 1)
2
.
A + C = 0
2A + B + D = 0
A + 2B = 2
B = 1
in iz tega sledi A = 0, B = 1, C = 0 in D = 1. Zato je n-ti clen
2n + 1
n
2
(n + 1)
2
=
1
n
2

1
(n + 1)
2
.
Matevz

Crepnjak 175 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE
n
s
n
=
1
1

1
4
+
1
4

1
9
+ . . . +
1
n
2

1
(n + 1)
2
= 1
1
(n + 1)
2
.
Zato je
n=1
2n + 1
n
2
(n + 1)
2
= 1,
saj je lim
n
1
1
(n + 1)
2
= 1.
(l) Zapisimo n-ti clen malo drugace. Nastavimo, da je
n
(2n 1)
2
(2n + 1)
2
=
An + B
(2n 1)
2
+
Cn + D
(2n + 1)
2
.
4A + 4C = 0
4A + 4B 4C + 4D = 0
A + 4B + C 4D = 1
B + D = 0
in iz tega sledi A = 0, B =
1
8
, C = 0 in D =
1
8
. Zato je n-ti clen
2n + 1
n
2
(n + 1)
2
=
1
8
1
(2n 1)
2

1
(2n + 1)
2
n
s
n
=
1
8
1
1

1
9
+
1
9

1
25
+ . . . +
1
(2n 1)
2

1
(2n + 1)
2
=
1
8
1
1
(2n + 1)
2
.
Zato je
n=1
2n + 1
n
2
(n + 1)
2
=
1
8
,
saj je lim
n
1
8
1
1
(2n + 1)
2
=
1
8
.
Matevz

Crepnjak 176 Petra

Zigert
SITVAMI
(m) Delne vsote so s
0
= 2, s
1
=
12
5
, s
2
=
73
25
, . . . , s
n
=
1(
2
5
)
n+1
1
2
5
+
1(
3
5
)
n+1
1
3
5
.
Limita delnih vsot obstaja in je enaka
25
6
. Izracunajmo vsoto vrste
n=0
2
n
+ 3
n
5
n
=
n=0
2
5
n
+
n=0
3
5
n
=
1
1
2
5
+
1
1
3
5
=
25
6
.
2. Pokazi, da je lim
n
a
n
=
4
3
, ce je a
n
=
1 +
1
2
+ . . . +
1
2
n
1 +
1
3
+ . . . +
1
3
n
.
Resitev: 102 2 Izracunajmo limito zaporedja s cleni a
n
lim
n
1 +
1
2
+ . . . +
1
2
n
1 +
1
3
+ . . . +
1
3
n
= lim
n
1
1
2
n+1
1
1
2
1
1
3
n+1
1
1
3
=
4
3
lim
n
1
1
2
n+1
1
1
3
n+1
=
4
3
.
3. Z uporabo primerjalnega kriterija preuci konvergenco vrst
(a)
n=0
1
10n + 1
,
(b)
n=0
1 +n
1 +n
2
,
(c)
n=1
ln n
n
,
(d)
n=1
1
n2
n
,
(e)
n=0
sin nx
2
n
, x R,
(f)
n=1
n + cos n
n
3
+ 1
,
(g)
n=1
n
2
+ 1
n
3
+ 1
2
,
(h)
n=1
1
n(n + 1)
.
Matevz

Crepnjak 177 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

Resitev: 103 3
(a) Ocenimo clen
1
10n + 1
1
10n + 1
>
1
10n + 10
=
1
10

1
n + 1
.
Majoranta je vrsta
1
10
n=0
1
n + 1
in ta divergira, zato tudi
n=0
1
10n + 1
di-
vergira.
(b) Ocenimo clen
1 + n
1 + n
2
1 + n
1 + n
2
>
1 + n
1 + 2n + n
2
=
1 + n
(1 + n)
2
=
1
n + 1
.
Majoranta je vrsta
n=0
1
n + 1
n=0
1 + n
1 + n
2
divergira.
(c) Ocenimo clen
ln n
n
ln n
n
>
1
n
.
Majoranta je vrsta
n=1
1
n
n=0
lnn
n
divergira.
(d) Ocenimo clen
1
n2
n
1
n2
n
<
1
2
n
.
Majoranta je vrsta
n=0
1
2
n
in ta konvergira, zato tudi
n=0
1
n2
n
konvergira.
(e) Ocenimo clen
sin nx
2
n
sin nx
2
n
<
1
2
n
.
Majoranta je vrsta
n=0
1
2
n
n=0
sin nx
2
n
konvergira.
(f ) Ocenimo clen
n + cos n
n
3
+ 1
n + cos n
n
3
+ 1
<
n + cos n
n
3
<
n + 1
n
3
=
1
n
2
+
1
n
3
.
Majoranta je vsota vrst
n=1
1
n
2
+
n=1
1
n
3
n=1
n + cos n
n
3
+ 1
konvergira.
Matevz

Crepnjak 178 Petra

Zigert
SITVAMI
(g) Ocenimo clen
n
2
+ 1
n
3
+ 1
n
2
+ 1
n
3
+ 1
2
<
n
2
+ 1
n
3
2
<
n
2
+ 2n + 1
n
3
2
=
(n + 1)
2
n
3
2
<
(n + n)
2
n
3
2
=
16n
4
n
6
=
16
n
2
.
Majoranta je vrsta
n=0
16
n
2
n=0
n
2
+ 1
n
3
+ 1
2
kon-
vergira.
(h) Ocenimo clen
1
n(n + 1)
1
n(n + 1)
>
1
(n + 1)(n + 1)
=
1
n + 1
.
Majoranta je vrsta
n=1
1
n + 1
n=1
1
n(n + 1)
di-
vergira.
4. Upostevaj potrebni pogoj za konvergenco vrst in preuci konvergenco
(a)
n=1
n
2
,
(b)
n=1
n + 1
2n + 1
,
(c)
n=1
n + 1
n,
(d)
n=1
n
n
2
+ n + 1
.
Resitev: 104 4
Vrsta ne konvergira, saj lim
n
n
2
= > 0.
Vrsta ne konvergira, saj lim
n
n + 1
2n + 1
=
1
2
> 0.
Velja sicer, da je lim
n
n + 1
n = 0, vendar ne konvergira zaporedje delnih

vsot s
n
ne konvegira, saj je,
s
n
=
1 +
2 + . . . +
n + 1
n =
n + 1 1.
Matevz

Crepnjak 179 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

Velja sicer, da je lim
n
nn
2
+ n + 1 = 0, vendar upostevajmo primerjalni kriterij
n
n
2
+ n + 1
>
n
n
2
+ n + n
=
n
n
2
+ 2n
=
1
n + 2
>
1
n + n
=
1
2n
in majoranta je divergentna vrsta
n=1
1
2n
ter zato vrsta
n=1
n
n
2
+ n + 1
divergira.
5. Z uporabo kvocientnega ali DAlembertovega kriterija preuci konvergenco
vrst
(a)
n=0
n
2
n
(b)
n=0
a
n
n!
, kjer je a pozitivno realno stevilo,
(c)
n=0
2n 1
2
n
,
(d)
n=0
3
n
n!
n
n
,
(e)
n=0
3
n
n
2
n
(n + 1)
,
(f)
n=0
n
n + 1
.
Resitev: 105 5
(a) Velja
lim
n
n + 1
2
n+1
n
2
n
= lim
n
n + 1
2n
=
1
2
< 1
(b) Velja
lim
n
a
n+1
(n + 1)!
a
n
n!
= lim
n
2n + 1
2(2n 1)
=
2
2
2
=
1
2
< 1
Matevz

Crepnjak 180 Petra

Zigert
SITVAMI
(c) Velja
lim
n
2n + 1
2
n+1
2n 1
2
n
= lim
n
a
n
= 0 < 1
(d) Velja
lim
n
3
n+1
(n + 1)!
(n + 1)
n+1
3
n
n!
n
n
= lim
n
3n
n
(n + 1)
n
= lim
n
3
1
1
n + 1
(n+1)
n
(n+1)
= 3e
1
> 1
(e) Velja
lim
n
3
n+1
(n + 1)
2
n+1
(n + 2)
3
n
n
2
n+1
(n + 1)
= lim
n
3(n + 1)
2
2n(n + 2)
=
3
2
> 1
(f ) Velja
lim
n
n + 1
n + 2
n
n + 1
= lim
n
n + 1(n + 1)
n(n + 2)
= 1
in ta kriterij nam ne pove nic o konvergenci vrste.
6. Z uporabo korenskega ali Cauchyjevega kriterija preuci konvergenco vrst:
(a)
n=0
n
2
3
n
n
,
(b)
n=0
2n + 3
4n + 5
n
,
Matevz

Crepnjak 181 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(c)
n=0
2n
n + 3
n
,
(d)
n=0
n
n + 1
n
2
,
(e)
n=2
n + 1
n 1
n(n1)
,
(f)
n=0
n
n + 1
n
.
Resitev: 106 6
(a) Velja
lim
n
n
n
2
3
n
= lim
n
n
n
n
3
=
1
3
< 1
(b) Velja
lim
n
n
2n + 3
4n + 5
= lim
n
2n + 3
4n + 5
=
1
2
< 1
(c) Velja
lim
n
n
2n
n + 3
= lim
n
2n
n + 3
= 2 > 1
(d) Velja
lim
n
n
n
n + 1
n
2
= lim
n
1
1
n + 1
n
= e
1
< 1
(e) Velja
lim
n
n
n + 1
n 1
n(n1)
= lim
n
1 +
2
n 1
(
n 1) =
e > 1
(f ) Velja
lim
n
n
n
n + 1
= lim
n
n
n + 1
= 1
in ta kriterij nam ne pove nic o konvergenci vrste.
Matevz

Crepnjak 182 Petra

Zigert
SITVAMI
7. Z uporabo Leibnizovega kriterija preuci konvergenco vrst.
(a)
n=1
(1)
n+1
n
,
(b)
n=1
(1)
n
n + 1
n
,
(c)
n=0
(1)
n
2n + 1
,
(d)
n=0
(1)
n
n
3
2
n
.
Preveri ali so vrste tudi absolutno konvergentne!
Resitev: 107 7
(a) Vrsta ni absolutno konvergentna, saj
1
n
>
1
n
(majoranta je harmonicna vrsta). Preverimo lastnosti Leibnizovega kriter-
ija.
- Vrsta alternira.
- lim
n
1
n
= 0.
- Seveda je za vsak n N,
1
n+1
<
1
n
, saj
1
n+1
1
n
=
n
n + 1
< 1.
zato vrsta
n=1
(1)
n+1
n
konvergira (pogojno konvergira).
(b) Vrsta ni absolutno konvergentna, saj
lim
n
n + 1
n
= 1
in ne zadosca osnovnemu pogoju za konvergenco vrste. Pravtako ne vel-
jajo vse lastnosti Leibnizovega kriterija, saj lim
n
n + 1
n
= 1 in zato vrsta
divergira.
Matevz

Crepnjak 183 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(c) Vrsta ni absolutno konvergentna, saj
1
2n + 1
<
1
2

1
n
(majoranta je harmonicna vrsta). Preverimo lastnosti Leibnizovega kriter-
ija.
- Vrsta alternira.
- lim
n
1
2n + 1
= 0.
- Seveda je za vsak n N,
1
2n+3
<
1
2n+1
, saj
1
2n + 3
1
2n + 1
=
2n + 1
2n + 3
< 1.
zato vrsta
n=1
(1)
n+1
n
konvergira (pogojno konvergira). Kot zanimivost
povejmo, da je to Leibnizova formula za stevilo in velja
n=0
(1)
n
2n + 1
=

4
.
(d) Vrsta celo absolutno konvergira, saj
lim
n
(n+1)
3
2
n+1
n
3
2
n
=
(n + 1)
3
2n
3
=
1
2
< 1
in zato ni potrebno uporabiti Leibnizovega kriterija za konvergenco vrste.
8. Z uporabo Raabajevega kriterija preuci konvergenco vrst:
(a)
n=1
1
n
, > 1,
(b)
n=1
(1)
n+1
n
2
,
(c)
n=2
1
(ln n)
,
(d)
n=2
4
n1
((n 1)!)
2
((2n 1)!!)
2
Resitev: 108 8
Matevz

Crepnjak 184 Petra

Zigert
SITVAMI
(a) Velja
lim
n
1
(n+1)
1
n
= lim
n
n
(n + 1)
= lim
n
n
n + 1
= 1
zato uporabimo Raabajev kriterij.
lim
n
n
1
n
1
(n+1)
= lim
n
n
(n + 1)
= lim
n
(n + 1)
n
1
= lim
n
((1 +
1
n
)
1)
n
1
= lim
n
n
1 +
1
n
= lim
n
1 +
1
n
1
1
n
= > 1
(na limito lahko gledamo kot na limito funkcije) in zato vrsta konvergira.
(b) Velja
lim
n
(1)
n+2
(n+1)
2
(1)
n+1
n
2
= lim
n
n
2
(n + 1)
2
= 1
lim
n
n
(1)
n+1
n
2
(1)
n+2
(n+1)
2
= lim
n
n
n
2
+ 2n + 1 n
2
n
2
= 2 > 1
(c) Velja
lim
n
1
(ln(n+1))
1
(ln n)
= lim
n
ln n
ln(n + 1)
= 1.
Preden uporabimo Raabajev kriterij naredimo naslednjo oceno
(ln(n + 1))
(ln n)
ln n + ln(1 +
1
n
)
ln n
1 +

nlnn
.
Sedaj pa uporabimo Raabajev kriterij
lim
n
n
1
(ln n)
1
(ln(n+1))
lim
n
n
1 +

nln n
1
= lim
n
lnn
= 0 < 1
Matevz

Crepnjak 185 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(d) Velja
lim
n
4
n
(n!)
2
((2n+1)!!)
2
4
n1
((n1)!)
2
((2n1)!!)
2
= lim
n
4n
2
(2n + 1)
2
= 1
lim
n
n
4
n1
((n1)!)
2
((2n1)!!)
2
4
n
(n!)
2
((2n+1)!!)
2
1
= lim
n
n
(2n + 1)
2
4n
2
4n
2
= lim
n
4n + 1
4n
= 1
in s tem kriterijem ne znamo povedaj nic o konvergenci vrste.
9. Dokazi, ce
n=1
a
n
konvergira, potem tudi vrsta s cleni
n=1
a
n
n
konvergira.
Resitev: 109 9 Uporabili bomo Cauchyjev kriterij za konvergenco vrste:
n=1
a
n
konvergira v realnih stevilih natanko tedaj, ko za vsako pozitivno realno
stevilo > 0 obstaja tako naravno stevilo n
0
, da za vsaki naravni stevili m in n,
n
0
n m, velja |a
n
+ a
n+1
+ . . . + a
m
| < .
S pomocjo Cauchyjevega kriterija enostavno dokazemo zgornjo trditev, saj
a
n
n
+
a
n+1
n + 1
+ . . . +
a
m
m
< |a
n
+ a
n+1
+ . . . + a
m
| <
(glej predpostavke Cauhyjevega kriterija).
10. Naj bo a
n
0 za vsak n element naravnih stevil. Tedaj
(a) ce vrsta
n=1
a
n
konvergira, potem tudi
n=1
a
n
1 +a
n
konvergira;
(b) ce vrsta
n=1
a
n
divergira, potem tudi
n=1
a
n
1 +a
n
divergira.
Resitev: 110 10
(a) Uporabimo primerjalni kriterij
0
a
n
1 + a
n
a
n
in zato vrsta
n=1
a
n
1 + a
n
konvergira.
Matevz

Crepnjak 186 Petra

Zigert
SITVAMI
(b) Dokazali bomo, ce konvergira
n=1
a
n
1 + a
n
, potem konvergira
n=1
a
n
.
Recimo, da
n=1
a
n
1 + a
n
konvergira. Iz tega sledi, da velja potrebni pogoj za
konvergenco vrste lim
n
a
n
1 + a
n
= 0. Zato velja lim
n
a
n
= 0 in iz tega sledi
1 1 + a
n
2. Uporabimo primerjalni kriterij
0
1
2
a
n

a
n
1 + a
n
in zato vrsta
n=1
a
n
konvergira.
11. Dokazi, da
n=1
a
n
konvergira natanko tedaj, ko konvergira
n=1
2
n
a
2
n.
Resitev: 111 11 Oznacimo s
n
= a
1
+a
2
+. . . +a
n
in t
n
= a
1
+2a
2
+. . . +2
n
a
2
n.
Recimo, da s
n
konvergira. Za poljuben n N obstaja tak k N, da velja n 2
k
.
Potem
s
n
= a
1
+ a
2
+ . . . + a
n
a
1
+ a
2
+ (a
3
+ a
4
) + . . . + (a
2
k1
+1
+ . . . + a
2
k )
a
1
+ a
2
+ (a
4
+ a
4
) + . . . + (a
2
k + . . . + a
2
k )
=
1
2
a
1
+ a
2
+ 2a
4
+ . . . + 2
k1
a
2
k
=
1
2
t
k
in zato po primerjalnem kriteriju t
k
konvergira in posledicno
n=1
2
n
a
2
n konver-
gira.
Recimo, da t
n
konvergira. Za poljuben n N obstaja tak k N, da velja n 2
k
.
Potem
s
n
= a
1
+ a
2
+ . . . + a
n
a
1
+ (a
2
+ a
3
) + . . . + (a
2
k + . . . + a
2
k+1
1
)
a
1
+ (a
2
+ a
2
) + . . . + (a
2
k + . . . + a
2
k)
=
1
2
a
1
+ 2a
2
+ . . . + 2
k
a
2
k
= t
k
in zato po primerjalnem kriteriju s
k
konvergira in posledicno
n=1
a
n
konvergira.
Matevz

Crepnjak 187 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

12. Naj bo a
n
0 za vsako naravno stevilo n. Dokazi, ce
n=1
a
n
konvergira,
potem tudi
n=1
a
n
n
konvergira.
Resitev: 112 12 Za dokaz te trditve bomo uporabili izrek Cauchy-Scwarz-Bunjakovski:
za poljubni zaporedji a
n
, b
n
velja
n=1
a
n
b
n
n=1
|a
n
|
2
n=1
|b
n
|
2
.
V nasem primeru tako imamo
n=1
a
n
n
n=1
|
a
n
|
2
n=1
1
n
2
=
n=1
a
n

n=1
1
n
2
in trditev je dokazana.
13. Za katere x R konvergirajo naslednje vrste:
(a)
n=0
(2x)
n
,
(b)
n=0
(x 1)
n
,
(c)
n=0
1
(x + 1)
n
,
(d)
n=1
x
n
n
2
,
(e)
n=0
x
n
n!
,
(f)
n=1
x
n
n
,
(g)
n=1
ln
n
x,
Matevz

Crepnjak 188 Petra

Zigert
SITVAMI
(h)
n=1
n
n 1
n(n1)
(x e)
n
,
(i)
(j)
n=0
(sin x)
n
.
Ali znas izracunati njihove vsote?
Resitev: 113 (a) Uporabimo korenski kriterij
q = lim
n
n
2
n
= 2.
Vrsta konvergira za tiste x R, za katere velja
|x| <
1
q
=
1
2
.
Iz tega sledi, da vrsta na intervalu (
1
2
,
1
2
) konvergira.
(b) Uporabimo korenski kriterij
q = lim
n
n
1 = 1.
|x 1| <
1
q
=
1
1
.
Iz tega sledi, da vrsta na intervalu (0, 2) konvergira.
(c) Uporabimo korenski kriterij
q = lim
n
n
1 = 1.
1
x 1
<
1
q
=
1
1
.
Iz tega sledi, da vrsta na intervalu (, 0) (2, ) konvergira.
(d) Uporabimo kvocientni kriterij
q = lim
n
1
(n+1)
2
1
n
2
= 1.
|x| <
1
q
=
1
1
.
Iz tega sledi, da vrsta na intervalu [1, 1] konvergira (glej, da konvergira
tudi na robu).
Matevz

Crepnjak 189 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(e) Uporabimo korenski kriterij
q = lim
n
n
n = lim
n
n =
lim
n
n
n = 1.
|x| <
1
q
=
1
1
.
Iz tega sledi, da vrsta na intervalu (1, 1) konvergira.
(f ) Uporabimo korenski kriterij
q = lim
n
n
1 = 1.
|ln
x
| <
1
q
=
1
1
.
Iz tega sledi, da vrsta na intervalu (e
1
, e) konvergira.
Vsota vrste n/2
n1
.
1.13.4 Limita in zveznost funkcije
1. Izracunaj naslednje limite funkcij
(a) lim
x1
x
3
+ 2x
2
6x 3
x
2
+ 4x 1
,
(b) lim
x2
x
2
+ x 2
x
2
+ 3x + 2
,
(c) lim
x1
x
3
1
x
2
1
,
(d) lim
x1
x
3
+ 1
x
2
1
,
(e) lim
x1
x
4
4x
3
6x
2
+ 4x + 5
x
4
x
3
3x
2
+ x + 2
,
(f) lim
x
2x
4
3x
2
+ 1
5x
4
x
3
+ 5x
,
(g) lim
x
6x
6
3x
3
+ x
7x
7
+ 5x
5
+ 1
,
(h) lim
x
2x
5
7x
2
x
4
+ 13x + 3
,
Matevz

Crepnjak 190 Petra

Zigert
SITVAMI
(i) lim
x1
1
x 1

2
x
2
1
,
Resitev: 114 1
(a) lim
x1
x
3
+ 2x
2
6x 3
x
2
+ 4x 1
= 2,
(b) lim
x2
x
2
+ x 2
x
2
+ 3x + 2
= lim
x2
(x 1)(x + 2)
(x + 1)(x + 2)
= lim
x2
x 1
x + 1
= 3,
(c) lim
x1
x
3
1
x 1
= lim
x1
(x 1)(x
2
+ x + 1)
(x 1)(x + 1)
=
= lim
x1
(x 1)(x
2
+ x + 1)
(x 1)(x + 1)
=
= lim
x1
x
2
+ x + 1
x + 1
=
=
3
2
,
(d) lim
x1
x
3
+ 1
x
2
1
= lim
x1
(x + 1)(x
2
x + 1)
(x + 1)(x 1)
= lim
x1
x
2
x + 1
x 1
=
3
2
,
(e) lim
x1
x
4
4x
3
6x
2
+ 4x + 5
x
4
x
3
3x
2
+ x + 2
= lim
x1
(x 1)(x 5)(x + 1)
2
(x 1)(x 2)(x + 1)
2
=
= lim
x1
x 5
x 2
= 2,
(f ) lim
x
6x
4
3x
2
+ 1
3x
4
x
3
+ 5x
= lim
x
x
4
(6 3
1
x
2
+
1
x
4
)
x
4
(3
1
x
+ 5
1
x
3
)
=
= lim
x
6 3
1
x
2
+
1
x
4
3
1
x
+ 5
1
x
3
= 2,
(g) lim
x
6x
6
3x
3
+ x
7x
7
+ 5x
5
+ 1
= lim
x
x
6
(6 3
1
x
3
+
1
x
5
)
x
7
(7 + 5
1
x
2
+
1
x
7
)
=
= lim
x
6 3
1
x
3
+
1
x
5
x(7 + 5
1
x
2
+
1
x
7
)
= 0,
(h) lim
x
2x
5
7x
2
x
4
+ 13x + 3
=
x
5
(2 7
1
x
3
x
4
(1 + 13
1
x
3
+ 3
1
x
4
)
=
x(2 7
1
x
3
1 + 13
1
x
3
+ 3
1
x
4
=
= ,
(i) lim
x1
1
x 1

2
x
2
1
= lim
x1
x 1
(x 1)(x + 1)
=
= lim
x1
x 1
(x 1)(x + 1)
= lim
x1
1
x + 1
=
1
2
,
2. Izracunaj naslednje limite funkcij z iracionalnimi cleni
(a) lim
x0
x + 4 2
x
,
Matevz

Crepnjak 191 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(b) lim
x1
2
x + 3
2x 1 1
,
(c) lim
x0
1 +x
1 x
x
,
(d) lim
x2
x + 2
x + 7 2
x + 7 3
x + 2 + 6
x
4x + 1 2
4x + 1 3x + 6
,
(e) lim
x
(
x(x + 1) x),
(f) lim
x
(x +
3
1 x
3
).
Resitev: 115 2
(a) lim
x0
x + 4 2
x
= lim
x0
x + 4 2
x

x + 4 + 2
x + 4 + 2
=
= lim
x0
x + 4 4
x

1
x + 4 + 2
= lim
x0
1
x + 4 + 2
=
1
4
,
(b) lim
x1
2
x + 3
2x 1 1
= lim
x1
2
x + 3
2x 1 1
2 +
x + 3
2 +
x + 3
2x 1 + 1
2x 1 + 1
=
= lim
x1
4 x 3
2x 1 1

2 +
x + 3
2x 1 + 1
= lim
x1
x 1
2(x 1)

2 +
x + 3
2x 1 + 1
=
= lim
x1
2 +
x + 3
2(
2x 1 + 1)
= 1,
(c) lim
x0
1 + x
1 x
x
= lim
x0
1 + x
1 x
x

1 + x +
1 x
1 + x +
1 x
=
= lim
x0
1 + x 1 + x
x

1
1 + x +
1 x
= lim
x0
2
1 + x +
1 x
=
= 1,
(d) lim
x2
x + 2
x + 7 2
x + 7 3
x + 2 + 6
x
4x + 1 2
4x + 1 3x + 6
=
= lim
x2
(
x + 2 2)(
x + 7 3)
(x 2)(
4x + 1 3)
=
= lim
x2
(
x + 2 2)(
x + 7 3)
(x 2)(
4x + 1 3)
x + 2 + 2
x + 2 + 2
x + 7 + 3
x + 7 + 3
4x + 1 + 3
4x + 1 + 3
=
= lim
x2
(x + 2 4)(x + 7 3)
(x 2)(4x + 1 9)

4x + 1 + 3
(
x + 2 + 2)(
x + 7 + 3)
=
= lim
x2
(x 2)
2
(x 2)
2

4x + 1 + 3
(
x + 2 + 2)(
x + 7 + 3)
=
= lim
x2
4x + 1 + 3
(
x + 2 + 2)(
x + 7 + 3)
=
1
4
,
(e) lim
x
(
x(x + 1) x) = lim
x
x(x + 1) x
1

x(x + 1) + x
x(x + 1) + x
=
Matevz

Crepnjak 192 Petra

Zigert
SITVAMI
= lim
x
x
2
+ x x
2
x(x + 1) + x
=
= lim
x
x
x
1 +
1
x
+ 1
= lim
x
1
1 +
1
x
+ 1
=
1
2
,
(f ) lim
x
(x +
3
1 x
3
) =
= lim
x
x +
3
1 x
3
x
2
+ x
3
1 x
3
+
3
(1 x
3
)
2
x
2
+ x
3
1 x
3
+
3
(1 x
3
)
2
=
= lim
x
x
3
+ 1 x
3
x
2
+ x
3
1 x
3
+
3
(1 x
3
)
2
=
= lim
x
1
x
2
1 +
3
1
x
3
1 +
3
1
x
6
2
1
x
3
+ 1
= .
3. Samo s pomocjo lim
x0
sin x
x
= 1 izracunaj naslednje limite
(a) lim
x0
sin x
x
,
(b) lim
x
xsin
1
x
,
(c) lim
x0
sin ax
x
, a R\{0},
(d) lim
x0
sin 2x
sin 4x
,
(e) lim
x
2
cos x
x

2
,
(f) lim
x0
tanx sin x
x
3
,
(g) lim
x
4
cos x sin x
cos 2x
.
Resitev: 116 3
(a) lim
x0
sin x
x
= lim
x0
sin x
x
= lim
x0
sinx
x

x = lim
x0
sinx
x
lim
x0
x =
= 1 0 = 0,
(b) lim
x
xsin
1
x
= lim
x
sin
1
x
1
x
= 1,
(c) lim
x0
sin ax
x
= lim
x0
sin ax
x

a
a
= a lim
x0
sin ax
ax
= a,
(d) lim
x0
sin 2x
sin 4x
= lim
x0
sin 4x
sin 2x

4x
4x
= 2 lim
x0
sin 4x
4x
lim
x0
sin 2x
2x
= 2,
Matevz

Crepnjak 193 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(e) lim
x
2
cos x
x

2
= lim
t0
cos(t +

2
)
t
= lim
t0
cos(t +

2
)
t
= lim
t0
sin t
t
= 1,
(f ) lim
x0
tan x sinx
x
3
= lim
x0
sin x(1 cos x)
x
3
cos x
=
= lim
x0
sin x
x
lim
x0
1 cos x
x
2
cos x

1 + cos x
1 + cos x
=
= lim
x0
1 cos
2
x
x
2

1
cos x(1 + cos x)
= lim
x0
sin
2
x
x
2

1
cos x(1 + cos x)
=
= lim
x0
sin
2
x
x
2
lim
x0
1
cos x(1 + cos x)
=
1
2
,
(g) lim
x
4
cos x sin x
cos 2x
= lim
x
4
cos x sin x
cos
2
x sin
2
x
=
= lim
x
4
cos x sin x
(cos x sin x)(cos x + sin x)
= lim
x
4
1
cos x + sin x
=
=
1
2
=
2
2
.
x
1 +
1
x
x
= e izracunaj naslednje limite
(a) lim
x
x
x + 1
(x+1)
,
(b) lim
x
x + 1
x 1
x
,
(c) lim
x
x
3
+ x 2
x
3
1
x
2
,
(d) lim
x0
2x + 1
x + 1
2
x
,
(e) lim
x1
x
1
sin(x1)
.
Resitev: 117 4
(a) lim
x
x
x + 1
(x+1)
= lim
x
x + 1 1
x + 1
(x+1)
=
= lim
x
1
1
x + 1
(x+1)(1)
2
= lim
x
1
1
x + 1
(x+1)(1)
=
= e
1
,
(b) lim
x
x + 1
x 1
x
= lim
x
x 1 + 1 + 1
x 1
x
=
= lim
x
1 +
2
x 1
x
x1
x1
2
2
= lim
x
1 +
2
x 1
x1
2

2x
x1
=
Matevz

Crepnjak 194 Petra

Zigert
SITVAMI
= lim
x
1 +
2
x 1
x1
2

2x
x1
= e
limx
2x
x1
= e
2
,
(c) lim
x
x
3
+ x 2
x
3
1
x
2
= lim
x
x
3
1 + x 1
x
3
1
x
2
=
= lim
x
1 +
x 1
(x 1)(x
2
+ x + 1)
x
2
=
= lim
x
1 +
1
x
2
+ x + 1
x
2
x
2
+x+1
x
2
+x+1
=
= lim
x
1 +
1
x
2
+ x + 1
x
2
+x+1
x
2
x
2
+x+1
= e
limx
x
2
x
2
+x+1
= e,
(d) lim
x0
2x + 1
x + 1
2
x
= lim
x0
x + x + 1
x + 1
2
x
=
= lim
x0
1 +
x
x + 1
2
x
= lim
x0
1 +
x
x + 1
2
x
x+1
x+1
=
= lim
x0
1 +
x
x + 1
x+1
x

2
x+1
= e
lim
x0
2
x+1
= e
2
,
(e) lim
x1
x
1
sin(x1)
= lim
x1
x
1
sin(x1)
x1
x1
= lim
x1
x
1
1
x1
sin(x1)
x1
=
= e
lim
x1
sin(x1)
x1
= e.
x0
log
a
(1 +x)
x
=
1
ln a
izracunaj naslednje limite
(a) lim
x0
ln(1 + 2x)
x
,
(b) lim
x0
log(cos x)
x
,
(c) lim
x0
ctan
2
xln(cos
2
x),
(d) lim
xe
ln x 1
x e
,
(e) lim
x1
ln(2x x
2
x
2
2x + 1
,
(f) lim
x
xln
x
x + 1
Resitev: 118 5
(a) lim
x0
ln(1 + 2x)
x
= lim
x0
ln(1 + 2x)
x

2
2
= 2 lim
x0
ln(1 + 2x)
2x
=
= 2,
Matevz

Crepnjak 195 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

(b) lim
x0
log(1 + sinx)
x
= lim
x0
log(1 + sin x)
x

sin x
sin x
=
= lim
x0
log(1 + sin x)
sin x
lim
x0
sin x
x
=
1
ln 10
,
(c) lim
x0
ctan
2
xln(cos
2
x) = lim
x0
cos
2
xln(1 sin
2
x)
sin
2
x
=
= lim
x0
cos
2
x lim
x0
ln(1 sin
2
x)
sin
2
x
= 1 (1) = 1,
(d) lim
xe
ln x 1
x e
= lim
xe
ln x ln e
e
x
e
1
=
1
e
lim
xe
ln
x
e
x
e
1
=
1
e
.
(e) lim
x1
ln(2x x
2
)
x
2
2x + 1
= lim
x1
ln(1 1 + 2x x
2
)
(x 1)
2
=
= lim
x1
ln(1 (x 1)
2
)
(x 1)
2
= 1,
(f ) lim
x
xln
x
x + 1
= lim
x
xln
x + 1 1
x + 1
=
= lim
x
xln
1
1
x+1
(1)
2
x+1
x+1
= lim
x
ln
1
1
x+1
1
x+1
lim
x
x
x + 1
=
= 1 1 = 1.
x0
a
x
1
x
= lna izracunaj naslednje limite
(a) lim
x0
2
2x
1
x
,
(b) lim
x0
e
sinx
1
x
,
(c) lim
x0
x
1
sinh x,
(d) lim
x1
e
x
e
x 1
,
(e) lim
x
2
x+1
x
2
1
2x
,
(f) lim
x
x
e
x
x
2
1
1
.
Resitev: 119 6
(a) lim
x0
2
2x
1
x
= lim
x0
2
2x
1
x

2
2
= 2 lim
x0
2
2x
1
2x
= 2 ln 2,
(b) lim
x0
e
sin x
1
x
= lim
x0
e
sin x
1
x

sin x
sin x
= lim
x0
e
sinx
1
sin x

sin x
x
=
= lim
x0
e
sin x
1
sin x
lim
x0
sinx
x
= 1 1 = 1,
Matevz

Crepnjak 196 Petra

Zigert
SITVAMI
(c) lim
x0
x
1
sinhx = lim
x0
sinhx
x
= lim
x0
e
x
e
x
2x
=
= lim
x0
e
x
+ 1 1 e
x
2x
=
1
2
lim
x0
e
x
+ 1
x
+ lim
x0
e
x
+ 1
x
= 1,
(d) lim
x1
e
x
e
x 1
= lim
x1
e
e
x1
1
x 1
= e lim
x1
e
x1
1
x 1
= e,
(e) lim
x
2
x+1
x
2
1
2x
= lim
x
2 2
1
x
2
1
2x
= lim
x
2
2
1
x
1
1
2

1
x
= 4,
(f ) lim
x
x
e
x
x
2
1
1
= lim
x
x
e
x
x
2
1
1
x
x
2
1

x
2
1
x
=
= lim
x
e
x
x
2
1
1
x
x
2
1
lim
x
x
x
2
1
x
= lim
x
e
x
x
2
1
1
x
x
2
1
lim
x
x
2
x
2
1
=
= 1 1 = 1.
7. Doloci realni stevili a in b tako, da bo
lim
x
x
2
+ 2
x + 2
ax b
= 0.
Resitev: 120 7
Za zacetek zapisimo na eno ulomkovo crto
lim
x
x
2
+ 2
x + 2
ax b
= lim
x
x
2
+ 2 ax
2
bx 2ax 2b
x + 2
= lim
x
(1 a)x
2
(2a + b)x + 2 2b
x + 2
.
Iz tega, da je limita enaka 0 dobimo pogoj, da je stopnja stevca strogo manjsa kot
stopnje imenovalca. Tako dobimo sistem
1 a = 0
2a + b = 0.
Iz tega dobimo, da je a = 1 in b = 2.
8. Ali je funkcija
f(x) =
1
x
; x = 0
0 ; x = 0
zvezna v tocki x = 0?
Matevz

Crepnjak 197 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

Resitev: 121 8 Funkcija f bo zvezna, ce lim
x0
f(x) = 0 in lim
x0
f(x) = 0. Toda
lim
x0
f(x) = lim
x0
e
1
x
= ,
saj lim
x0
1
x
= . Zato f ni zvezna v 0.
9. Ali je funkcija
f(x) =
1
e
1
x
1
; x = 0
0 ; x = 0
zvezna na R?
Resitev: 122 9 Potrebno je preveriti, ali je f zvezna v 0 (razmisli, da sta oba pred-
pisa zvezna v svojih denicijskih obmocjih). Torej preverimo, ali je lim
x0
f(x) = 0
in lim
x0
f(x) = 0. Razmislimo, ko x narasca k 0, v nekaj korakih. Hitro vidimo,
da
1
x
x0
. S tem rezultatom nadaljujemo in tako e
1
x
x0
0 in posledicno
e
1
x
1
x0
1. Na podlagi tega pa je ocitno, da je
1
e
1
x
1
x0
1.
Tako ze na podlagi tega vidimo, da f ni zvezna. Za vajo lahko vsak preveri, da
je lim
x0
f(x) = 0.
10. Ali je funkcija
f(x) =
e
x1
+x2
x1
; x < 1
2 ; x = 1
x
x
x1
; x > 1
zvezna na R?
Resitev: 123 Iz samega predpisa funkcije je potrebno preveriti, ce je zvezna v 1.
Torej je potrebno izracunati levo in desno limito od 1. Najprej levo
lim
x1
e
x1
+ x 2
x 1
= lim
x1
e
x1
1 + x 1
x 1
= lim
x1
e
x1
1
x 1
+
x 1
x 1
= lim
x1
e
x1
1
x 1
+ lim
x0
x 1
x 1
= 1 + 1
= 2.
Matevz

Crepnjak 198 Petra

Zigert
SITVAMI
Torej leva limita se ujema s funkcijsko vrednostjo. Preverimo se desno
lim
x1
x
x
x1
= lim
x1
x
1
x1
x
= e
lim
x1
x
= e.
Ker je desna limita v 2 enaka e, zato funkcija ni zvezna.
11. Doloci f(0) tako, da bo funkcija
f(x) =
1 cos x
x
2
povsod zvezna.
Resitev: 124 11 Potrebo je izracunati lim
x0
f(x).
lim
x0
1 cos x
x
2
= lim
x0
1 cos x
x
2

1 + cos x
1 + cos x
= lim
x0
1 cos
2
x
x
2

1
1 + cos x
= lim
x0
sin
2
x
x
2
lim
x0
1
1 + cos x
= 1
1
2
=
1
2
Torej f(0) =
1
2
.
12. Poisci tocke nezveznosti funkcije
f(x) =
e
x
; x 0
x 1 ; 0 < x 1
ln x ; x > 1
.
Resitev: 125 12 Na intervalih x 0, 0 < x 1 in x > 1 so posamezni predpisi
zvezni(zvezne funkcije) in tam nimamo tock nezveznosti. Zato je potrebno pre-
veriti tocki x
1
= 0 in x
2
= 1. Vidimo, da lim
x0
e
x
= 1 in lim
x0
x 1 = 1 in zato
funkcija f v x
1
= 0 ni zvezna. Podobno izracunamo lim
x1
x1 = 1 in lim
x1
lnx = 0.
V tem primeru pa vidimo, da je f v x
2
= 1 zvezna.
Matevz

Crepnjak 199 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

13. Doloci realno stevilo a, da bo funkcija
f(x) =
a ; x 0
x1
3
x1
; x > 0
zvezna na celem R.
Resitev: 126 12 Potrebno je izracunati lim
x1
x 1
3
x 1
.
lim
x1
x 1
3
x 1
= lim
x1
x 1
3
x 1

x + 1
x + 1

3
x
2
+
3
x + 1
3
x
2
+
3
x + 1
= lim
x1
x 1
x 1

3
x
2
+
3
x + 1
x + 1
= lim
x1
3
x
2
+
3
x + 1
x + 1
=
3
2
Torej a =
3
2
.
14. Doloci realno stevilo a tako, da bo funkcija
f(x) =
2
x
+ 1 ; x < 1
4 ax
2
; x 1
povsod zvezna.
Resitev: 127 14 S pomocjo leve in desne limite v tocki 1 pridemo do realnega
stevila a. Vidimo, da je lim
x1
2
x
+ 1 = 3 in lim
x1
4 ax
2
= 4 a. Na podlagi tega
in same denicije zveznosti je potrebno resiti enacbo
4 a = 3.
Torej za a = 1 bo f zvezna.
15. Doloci realni stevili a in b tako, da bo funkcija
f(x) =
ax
x1
; x < 1
bx 2 ; 1 x 1
x1
x1
; x > 1
zvezna na R.
Matevz

Crepnjak 200 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 128 15 V tockah 1 in 1 je potrebno izracunati leve in desne limite. V
1 dobimo limiti
lim
x1
a x
x 1
=
a + 1
2
in lim
x1
bx 2 = b 2,
v 1 pa
lim
x1
bx 2 = b 2 in lim
x1
x 1
x 1
= lim
x1
x 1
x 1
x 1
x 1
= 0.
Na podlagi tega dobimo sistem enacb
a + 1
2
= b 2
b 2 = 0.
Tako dobimo resitvi a = 7 in b = 2.
16. Doloci realni stevili a in b tako, da bo funkcija
f(x) =
2 sin x ; x
2
a sin x + b ;

2
< x <

2
cos x ; x

2
zvezna na R.
Resitev: 129 16 V tockah
2
in

2
je potrebno izracunati leve in desne limite. V
2
dobimo
lim
x
2
2 sin x = 2 in lim
x
2
a sin x + b = a + b,
v

2
pa
lim
x
2
a sin x + b = a + b in lim
x
2
cos x = 0.
a + b = 2
a + b = 0.
Iz tega sledi, da je b = 1 in a = 1.
17. Naj bo
f(x) =
cos
2
(x 1)
; x < 1
e
x2
+ 1 ; x > 2.
Doloci f(x) na intervalu [1, 2] tako, da bo na tem intervalu polinom druge
stopnje, ki gre skozi koordinatno izhodisce in bo f(x) zevezna na celem R.
Matevz

Crepnjak 201 Petra

Zigert
1.13. NALOGE Z RE

Resitev: 130 17 Dolociti je potrebno koeciente a, b, c R polinoma p(x) = ax
2
+
bx+c na intervalu [1, 2], da bo zvezna (razmisli, da je za x R\(1, 2) funkcija
zvezna). Iz podatka, da gre skozi kooerdinatno izhodisce dobimo, da je p(0) = 0
in zato je c = 0. Nadalje, lim
x1
cos
2
(x 1)
= 1 in lim
x2
e
x2
+ 1 = 2 in tako
dobimo sistem enacb
a + b = 1
4a + 2b = 2
Iz tega dobimo a = 2 in b = 2 in zato je polinom oblike p(x) = 2x
2
3x.
Matevz

Crepnjak 202 Petra

Zigert
Diferencialni racun
V diferencialnem racunu nas bo zanimal odvod in vse, kar je v povezavi z njim.
V zvezi s tem bomo spoznali vlogo odvoda pri tangenti na graf funkcije, pomen
diferenciala, vpliv odvoda na lastnosti funkcije in pa primer uporabe odvoda v
kemiji.
1.14 Denicija odvoda funkcije
Najprej denirajmo odvod in si poglejmo povezavo med tangento na graf funkcije
in odvodom.
Denicija 1.164 Naj bo funkcija f denirana na neki okolici tocke x. Izrazu
f(x + h) f(x)
h
pravimo diferencni kvocient. Funkcije f je odvedljiva v tocki x, ce obstaja limita
diferencnega kvocienta, ko gre h proti 0. Tej limiti recemo odvod funkcije f v
tocki x in jo oznacimo s f
(x):
f
(x) = lim
h0
f(x + h) f(x)
h
.
Denicija 1.165 Desni odvod funkcije f v tocki x je enak desni limiti diferencnega
kvocienta, levi odvod pa levi limiti.
Ni tezko videti, da je funkcija f odvedljiva v tocki a natanko tedaj, ko sta
levi in desni odvod enaka.
203
1.14. DEFINICIJA ODVODA FUNKCIJE POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
Denicija 1.166 Funkcija f : D IR je odvedljiva, ce je odvedljiva v vsaki tocki
denicijskega obmocja D. Funkciji, ki x priredi f
(x) pravimo odvod funkcije f.

Izrek 1.167 Vsaka odvedljiva funkcija je zvezna.
Dokaz. Naj bo x poljubna tocka iz denicijskega obmocja funkcije f in naj bo
f odvedljiva v tocki x. Denirajmo funkcijo r(h):
r(h) =
f(x + h) f(x)
h
f
(x)
oziroma
f(x + h) f(x) = f
(x)h + r(h)h .
Limitirajmo desno stran enakosti:
lim
h0
(f
(x)h + r(h)h) = 0 ,
kar pomeni, da je
lim
h0
(f(x + h) f(x)) = lim
h0
f(x + h) f(x) = 0
lim
h0
f(x + h) = f(x)
in f je zvezna v tocki x.
Ne velja pa obratno, da bi bila vsaka zvezna funkcija tudi odvedljiva, kar lahko
vidimo na zelo preprostem primeru funkcije na Sliki 1.42.
Primer 1.168 Dana je funkcija f(x) = x. Poiscimo njen odvod f
(x).
Naj bo x poljubna tocka iz D
f
= IR. Izracunajmo limito diferencnega kvocienta:
f
(x) = lim
h0
f(x + h) f(x)
h
= lim
h0
x + h x
h
= lim
h0
h
h
= 1 .
Zato je (x)
= 1 , x IR.
Matevz

Crepnjak 204 Petra

Zigert
POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN 1.14. DEFINICIJA ODVODA FUNKCIJE

6
-
x
Slika 1.42: Funkcija je zvezna v tocki x, ampak v njej ni odvedljiva.

Primer 1.169 Dana je funkcija f(x) = sin x. Poiscimo njen odvod f
(x).
Izracunajmo limito diferencnega kvocienta:
f
(x) = lim
h0
sin(x + h) sin x
h
= lim
h0
sin xcos h + cos xsin h sin x
h
= lim
h0
sin x(cos h 1)
h
+ lim
h0
cos xsin h
h
= sin xlim
h0
(cos
2 h
2
sin
2 h
2
) (cos
2 h
2
+ sin
2 h
2
)
h
+ cos x lim
h0
sin h
h
= sin xlim
h0
2 sin
2 h
2
1
2
h
1
2
+ cos x 1
= sin xlim
h0
(sin
h
2
) lim
h0
sin
h
2
h
2
+ cos x
= sin x 0 1 + cos x
= cos x.
Zato je (sin x)
= cos x, x IR.
Matevz

Crepnjak 205 Petra

Zigert
1.14. DEFINICIJA ODVODA FUNKCIJE POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
Preden si bomo pogledali geometrijski pomen odovoda, se spomnimo, da je
tangens naklonskega kota premice, dolocene z y = kx + n, enak njenemu
smernemu koecientu (glej Sliko 1.43) :
tan = k .
6
-
Y
y = k x + n
Slika 1.43: Naklonski kot premice.
Naj bo funkcija f odveljiva v tocki a. Denirajmo tocke A(a, f(a)), B(a +
h, f(a+h)) in C(a+h, f(a)). Naj bo naklonski kot sekante skozi tocki A in B,
kot je to razvidno na Sliki 1.44. Opazimo, da je smerni koecient sekante enak
diferencnemu kvocientu:
tan =
|BC|
|AC|
=
f(a + h) f(a)
h
.
Z manjsanjem h-ja prehajajo smerni koecienti pripadajocih sekant k limiti diferencnega
kvocienta, sekanta pa limitira k tangenti, kar vidimo na Sliki 1.45.
Denicija 1.170 Tangenta na graf funkcije f v tocki a je premica, ki gre skozi
tocko (a, f(a)) in je njen smerni koecient enak f
(a).
Enacba tangente je
y = f
(a)(x a) + f(a) .
Matevz

Crepnjak 206 Petra

Zigert
CUN 1.14. DEFINICIJA ODVODA FUNKCIJE

6
-
A
C
B
a
a + h
f(a)
f(a + h)
Slika 1.44: Sekanta skozi tocki A(a, f(a)) in B(a + h, f(a + h).
Primer 1.171 Dana je funkcija f(x) = x
2
. Poiscimo enacbe tangent v tockah
0, 1, 2.
lim
h0
f(x + h) f(x)
h
= lim
h0
(x + h)
2
x
2
h
= lim
h0
(2x + h) = 2x.
Enacbe tangent so:
(0, 0) : y = 0 ,
(1, 1) : y = 2(x + 1) + 1 = 2x 1 ,
(2, 4) : y = 4(x 2) + 4 = 4x 4 .
Primer 1.172 Poiscimo odvod in enacbo tangente na graf konstantne funkcije.
Naj bo f(x) = c, c IR.
lim
h0
f(x + h) f(x)
h
= lim
h0
c c
h
= 0 .
Enacba tangente je
y = c ,
kar pomeni, da je funkcija sama sebi tangenta.
Matevz

Crepnjak 207 Petra

Zigert
1.15. PRAVILA ZA ODVAJANJE IN ODVODI ELEMENTARNIH FUNKCIJ POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
6
-
a
f(a)
I
Slika 1.45: Tangenta na graf funkcije f.
1.15 Pravila za odvajanje in odvodi elementarnih
funkcij
Ce zelimi karkoli uporabljati odvod, moramo znati odvajati funkcije in to bo

jedro tega razdelka.
Pravila za odvajanje
Izrek 1.173 Naj bosta funkciji f in g odvedljivi funkciji v tocki x in c poljubna
konstanta iz IR razlicna od 0. Potem so v x odvedljive tudi funkcije f + g, c f,
f g in za vsak g = 0 tudi funkcija
f
g
. Pri tem velja:
(i) (f + g)
(x) = f
(x) + g
(x),
(ii) (c f)
(x) = c f
(x),
(iii) (f g)
(x) = f
(x) g(x) + f(x) g
(x),
(iv)
f
g
(x) =
f
(x) g(x) f(x) g
(x)
g
2
(x)
.
Dokaz. Vemo ze, da je limita vsote/produkta/kvocienta enaka vsoti/produktu/kvocientu
limit pri pogoju, da le-te obstajajo.
(i) Odvod vsote:
Matevz

Crepnjak 208 Petra

Zigert
CUN 1.15. PRAVILA ZA ODVAJANJE IN ODVODI ELEMENTARNIH FUNKCIJ

(f + g)
(x) = lim
h0
(f + g)(x + h) (f + g)(x)
h
= lim
h0
(f(x + h) f(x)) + (g(x + h) g(x))
h
= lim
h0
f(x + h) f(x)
h
+ lim
h0
g(x + h) g(x)
h
= f
(x) + g
(x) .
(ii) Odvod produkta s konstanto:
(c f)
(x) = lim
h0
(c f)(x + h) (c f)(x)
h
= lim
h0
c f(x + h) c f(x)
h
= lim
h0
c
f(x + h) f(x)
h
= c f
(x) .
(iii) Odvod produkta funkcij:
(f g)
(x) = lim
h0
(f g)(x + h) (f g)(x)
h
= lim
h0
f(x+h)g(x+h)f(x)g(x)f(x)g(x+h)+f(x)g(x+h)
h
= lim
h0
(f(x + h) f(x))g(x + h) + f(x)(g(x + h) g(x))
h
= lim
h0
f(x + h) f(x)
h
g(x + h) + lim
h0
f(x)
g(x + h) g(x)
h
= f
(x)g(x) + f(x)g
(x) .
(iv) Odvod kvocienta:
Pokazimo najprej
1
g
(x) =
g
(x)
g
2
(x)
.
Matevz

Crepnjak 209 Petra

Zigert
CUN
1 = g(x)
1
g(x)
/ odvajamo
0 = g
(x)
1
g(x)
+ g(x)
1
g(x)
1
g(x)
=
g
(x)
g
2
(x)
.
Izracunajmo sedaj odvod kvocienta f in g, ce je g = 0:
f
g
(x) =
f(x)
1
g(x)
= f
(x)
1
g(x)
+ f(x)
1
g(x)
=
f
(x)
g(x)
+ f(x)
(x)
g
2
(x)
=
f
(x) g(x) f(x) g
(x)
g
2
(x)
.
Iz Izreka 1.173 o pravilih za odvajanje v poljubni tocki sledijo pravila:
(f + g)
= f
+ g
,
(c f)
= c f
,
(f g)
= f
g + f g
f
g
=
f
g f g
g
2
.
Pravilo o odvajanju produkta lahko z indukcijo posplosimo na vec faktorjev:
(f
1
f
2
f
n
)
= f
1
f
2
f
n
+ f
1
f
2
f
n
+ + f
1
f
2
f
n
.
V primeru, ko je f
1
= f
2
= = f
n
, iz zgornje formule sledi kar pomeni, da je
(f
n
)
= nf
n1
f
.
Matevz

Crepnjak 210 Petra

Zigert

Primer 1.174 Izracunajmo odvod funkcije f(x) = x
n
.
Ker je x
= 1, je po zgornji formuli je
(x
n
)
= nx
n1
x
= nx
n1
.
Eno najpomembnejsih pravil za odvajanje je odvod kompozituma funkcij oz.
verizno pravilo.
Izrek 1.175 (Verizno pravilo) Naj bo funkcija g odvedljiva v tocki x in naj bo f
odvedljiva v tocki g(x). Tedaj je tudi f g odvedljiva v x in velja
(f g)
(x) = f
(g(x)) g(x) .
Dokaz. Kljub temu, da je dokaz malo zahtevnejsi, ga izpeljimo. Oznacimo
y = g(x) in denirajmo funkciji (h) in (k):
(h) =
g(x + h) g(x)
h
g
(x) ,
(k) =
f(y + k) f(y)
k
f
(y) ,
pri cemer je k odvisen od h:
k = g(x + h) g(x) = (h) h + g
(x) h .
Pri tem velja
lim
h0
(h) = lim
k0
(k) = 0 .
(f g)(x + h) (f g)(x) = f(g(x + h)) f(g(x))
= f(g(x) + k) f(g(x))
= f(y + k) f(y)
= f
(y) k + (k) k
= f
(y)(g(x + h) g(x)) +(k) (g(x + h) g(x)) .

Matevz

Crepnjak 211 Petra

Zigert
CUN
(f g)
(x) = lim
h0
(f g)(x + h) (f g)(x)
h
= lim
h0
f
(y) (g(x + h) g(x))

h
+ lim
h0
(k) (g(x + h) g(x))
h
= f
(y) g
(x) + 0 g
(x)
= f
(g(x)) g
(x) .
Primer 1.176 Poiscimo odvod funkcije h(x) = sin(5x) .
Funkcija h je kompozitum funkcij f(x) = sin x in g(x) = 5x:
h(x) = f(g(x)) = sin(5x) .
Ker je f
(x) = cos x in g
(x) = 5, je po zreku 1.175

h
(x) = f
(g(x)) g
(x) = cos(5x) 5 .
Izrek 1.177 Naj bo f odvedljiva v tocki x.

Ce je f
(x) = 0 za vsako tocko

denicij-
skega obmocja, tedaj je inverzna funkcija f
1
odvedljiva v tocki y = f(x) in velja
(f
1
)
(y) =
1
f
(f
1
(y))
.
Dokaz. Naj bo y = f(x), tedaj je f
1
(y) = x oziroma f
1
(f(x)) = x. Upora-
bimo Izrek 1.175:
(f
1
(f(x)))
= x
(f
1
)
(f(x))f
(x) = 1
(f
1
)
(y) =
1
f
(f
1
(y))
.
Odvodi elementarnih funkcij
V nadaljevanju si poglejmo odvode elementarnih funkcij.
Matevz

Crepnjak 212 Petra

Zigert

(i) Polinom in racionalna funkcija
Poglejmo si najprej odvode polinomov:
(a
n
x
n
+ + a
1
x + a
0
)
= a
n
nx
n1
+ + a
1
x + a
0
.
Racionalno funkcijo odvajamo po pravilu za odvajanje kvocienta funkcij:
p(x)
q(x)
=
p
(x)q(x) p(x)q
(x)
q
2
(x)
.
(ii) Trigonometricne funkcije
Poznamo ze odvod funkcije sinus:
(sin x)
= cos x.
Iz zveze
cos x = sin(
2
x)
dobimo odvod funkcije kosinus
(cos x)
sin(
2
x)
= cos(
2
x)(
2
x)
= sin x(1)
= sin x.
Nadalje je odvod funkcije tangens enak:
(tanx)
sin x
cos x
=
cos x cos x sin x(sin x)
cos
2
x
=
1
cos
2
x
.
Matevz

Crepnjak 213 Petra

Zigert
CUN
Na podoben nacin izpeljemo odvod funkcije kotangens:
(cot x)
cos x
sin x
=
sin x cos x cos x cos x
sin
2
x
=
1
sin
2
x
.
(iii) Ciklometricne funkcije
Naj bo y (
2
,

2
). Tedaj je cos y > 0 in velja
1
cos y
=
1
cos
2
y
=
1
1 sin
2
y
.
Za |x| < 1 je asin x (
2
,

2
) in zato
1
cos(asin x)
=
1
1 sin
2
(asin x)
=
1
1 x
2
.
Upostevajmo Izrek 1.177 in izracunajmo odvod funkcije arkus sinus:
(asin x)
=
1
cos(asin x)
=
1
1 x
2
, |x| < 1 .
Iz zveze
acos x + asin x =

2
dobimo odvod funkcije arkus kosinus:
(acos x)
=
1
1 x
2
, |x| < 1 .
Poiscimo odvod funkcije arkus tangens. Podobno kot pri funkciji arkus
sinus uporabimo Izrek 1.177 in upostevamo zvezo
1
cos
2
x
= tan
2
x + 1:
(atanx)
=
1
1
cos
2
(atanx)
=
1
tan
2
(atanx) + 1
=
1
x
2
+ 1
.
Matevz

Crepnjak 214 Petra

Zigert

Iz zveze
acot x + atanx =

2
dobimo odvod funkcije arkus kotangens:
(acot x)
=
1
x
2
+ 1
.
(iv) Eksponentna funkcija
Spomnimo se, da je
lim
h0
a
h
1
h
= ln a .
Uporabimo denicijo odvoda v tocki:
(a
x
)
= lim
h0
a
x+h
a
x
h
= lim
h0
a
x
(a
h
1)
h
= a
x
lim
h0
a
h
1
h
= a
x
lna .
V posebnem primeru, ko je osnova enaka e, velja:
(e
x
)
= e
x
(v) Logaritemska funkcija
Za izracun odvoda logaritemske funkcije ponovno uporabimo Izrek 1.177 in
upostevamo zgoraj izpeljan odvod eksponentne funkcije:
(log
a
x)
=
1
a
log
a
x
ln a
=
1
x ln a
.
Odvod naravnega logaritma je enak
(ln x)
=
1
x
.
Matevz

Crepnjak 215 Petra

Zigert
CUN
(v) Potencna funkcija
Z uporabo veriznega pravila poiscimo odvod potencne funkcije f(x) =
x
r
, r IR:
(x
r
)
e
ln x
r
e
r lnx
= e
r ln x
(r ln x)
= e
ln x
r
(r
1
x
)
= x
r
(r
1
x
)
= r x
r1
.
Vidimo, da ta formula ne velja le za naravne eksponente, kot smo to videli
pri polinomih, temvec za poljubni realni eksponent.
(v) Hiperbolicni funkciji
Izracunajmo odvod funkcije sinus hiperbolikus:
(sh x)
e
x
e
x
2
=
e
x
+ e
x
2
= ch x.
Na podoben nacin izracunamo odvod funkcije kosinus hiperbolikus:
(ch x)
e
x
+ e
x
2
=
e
x
e
x
2
= sh x.
Matevz

Crepnjak 216 Petra

Zigert

Tabela odvodov elementarnih funkcij:
(x
r
)
= r x
r1
(
x)
=
1
2
x
(sin x)
= cos x (asin x)
=
1
1 x
2
(cos x)
= sin x (acos x)
=
1
1 x
2
(tan x)
=
1
cos
2
x
(atanx)
=
1
1 +x
2
(cot x)
=
1
sin
2
x
(acot x)
=
1
1 +x
2
(a
x
)
= a
x
ln a (ln x)
=
1
x
(e
x
)
= e
x
(log
a
x)
=
1
x ln a
(sh x)
= ch x (ch x)
= sh x
Primer 1.178 Izracunajmo odvode sestavljenih funkcij.
1. f(x) = 10x
4
+ 5x
3
3x + 9 .
f
(x) = 40x
3
+ 15x
2
3 .
2. f(x) = ln(x + 5x
3
) .
f
(x) =
1
x + 5x
3
(1 + 15x
2
) .
3. f(x) =
3
asinx.
f
(x) =
1
3
(asinx)
2
3
1
1 x
2
.
Vi
sji odvodi
Matevz

Crepnjak 217 Petra

Zigert
CUN
Z zaporednim odvajanjem veckrat odvedljive funkcije dobimo tako imeno-
vane visje odvode.
Denicija 1.179 Naj bo f odvedljiva funkcija.

Ce je f
odvedljiva funkcija,
potem njenemu odvodu pravimo drugi odvod funkcije f in ga oznacujemo z f
:
f
= (f
.
Induktivno deniramo n-ti odvod funkcije f:
f
(n)
= (f
(n1)
)
, n IN.
Po dogovoru je nicelni odvod funkcije enak funkciji sami:
f
(0)
= f .
Omenimo se, da prve tri odvode obicajno zapisujemo s crticami, od tretjega
naprej pa kot f
(n)
.
Primer 1.180 Izracunajmo poljuben odvod funkcije f(x) = x
n
.
f
(x) = nx
n1
f
(x) = n(n 1) x
n2
f
(x) = n(n 1) (n 2) x
n3
.
.
.
.
.
.
f
(n)
(x) = n(n 1) (n 2) 2 1 x
0
= n!
f
(r)
(x) = 0 , r > n.
Na Primeru 1.180 opazimo, da je n-ti odvod polinoma stopnje n konstanta, zato
so vsi visji odvodi enaki nic.
Matevz

Crepnjak 218 Petra

Zigert
CUN
1.16. DIFERENCIAL FUNKCIJE IN ODVAJANJE IMPLICIT-
NIH FUNKCIJA
1.16 Diferencial funkcije in odvajanje implicit-
nih funkcija
Odvod funkcije je koristno okolje za obravnavo obnasanja funkcije ne neki okolici
tocke. Diferencial temelji na ideji primerjeavi spremembe odvisne spremenljivke
napram spremembi neodvisne spremenljivke. Vpeljali bomo diferencial funkcije
ter pokazali nekaj primerov njegove uporabe. Le-ta nam bo omogocal odvajanje
implicitno podanih funkcij.
Denicija 1.181 Funkcija f je v tocki a diferenciabilna, ce obstajajo tako realno
stevilo c, funkcija o in > 0, da je
f(x) = f(a) + c(x a) + o(x)(x a) , x (a , a + ) ,
kjer je lim
xa
o(x) = 0.
Ce je funkcija f v okolici tocke a diferenciabilna, tedaj jo lahko aproksimiramo z

linearno funkcijo
y = f(a) + c(x a) , x (a , a + ) ,
ki se na majhni okolici tocke a dokaj dobro ujem s funkcijo f(x). Pravimo, da
smo funkcijo f linearizirali v okolici tocke a:
f(x) =f(a) + c(x a) , x (a , a + ) .
Pri tem mora biti > 0 dovolj malo stevilo, da je napaka, ki jo pri tem storimo,
po absolutni vrednosti manjsa od neke predpisane vrednosti.
Izrek 1.182 Funkcija f je v tocki a diferenciabilna natanko tedaj, ko je v a
odvedljiva. Nadalje, za diferenciabilno funkcijo f je c = f
(a).
Dokaz.
() Ker je f diferenciabilna v a, obstajajo tako realno stevilo c, funkcija o in
> 0, da je
f(x) = f(a) + c(x a) + o(x)(x a) , x (a , a + ) ,
Matevz

Crepnjak 219 Petra

Zigert
NIH FUNKCIJA POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
kjer je lim
xa
o(x) = 0. Izracunajmo realno stevilo c:
f(x) f(a) = c(x a) + o(x)(x a)
c =
f(x) f(a)
x a
o(x)
lim
xa
c = lim
xa
f(x) f(a)
x a
lim
xa
o(x)
c = f
(a) .
() Ker je f v tocki a odvedljiva, obstaja
lim
xa
f(x) f(a)
x a
.
Zato za vsak > 0 obstaja tak > 0, da za vsak x = a iz |x a| < sledi
|
f(x) f(a)
x a
f
(a)| < .
Naj bo o(x) =
f(x) f(a)
x a
f
(a). Ocitno je tedaj limx ao(x) = 0.

Izracinajmo f(x):
f(x) = f(a) + (o(x) + f
(a))(x a) ,
kar pomeni, da je f diferenciabilna v tocki a.
Primer 1.183 Lineariziraj funkcijo f(x) = ln x v okolici tocke 1.
f
(1) = lim
h0
ln(1 +h) ln 1
h
= ln lim
h0
ln(1 +h)
h
= 1 .
Ker je f odvedljiva v 1 , je tudi diferenciabilna in velja
ln x =ln 1 + 1(x 1) = x 1 , x (1 , 1 +) .
Primer 1.184 Poiscimo
98.
Nastavimo funkcijo f(x) =

x, a = 100 in h = 2. Tedaj je f
(x) =
1
2
x
in
98 = f(98) f(100) +f
(100)(2) = 9.9000 .
Eksaktna vrednost je
98 = 9.8994.
Matevz

Crepnjak 220 Petra

Zigert
CUN
NIH FUNKCIJA
6
-
p
p
p
q
q
q
?
6
a a + h
f
?
6
d f
f(a)
f(a + h)
Slika 1.46: Diferencial funkcije.
Izrek 1.185

Ce je f v tocki a odvedljiva, je v a tudi zvezna.
Dokaz. Ker je f v tocki a odvedljiva, je v a diferenciabilna
f(x) = f(a) + c(x a) + o(x)(x a) , x (a , a + ) , lim
xa
o(x) = 0 .
Zato je
lim
xa
f(x) = f(a)
in f je zato zvezna v tocki a.
Ce je funkcija f diferenciabilna v tocki a, tedaj je

f(x) f(a) = f
(a)(x a)
f = f
(a)x.
To pomeni, da ce se neodvisna spremenljivka x spremeni za x, tedaj se odvisna
spremenljivka spremeni priblizno za y.
Denicija 1.186

Ce je funkcija f v tocki a odvedljiva, tedaj je f
(a)x diferen-
cial funkcije f v tocki a in pisemo
df = f
(a)x.
Obicajno pisemo x = h in tedaj je
f(a + h) = f(a) + df
= f(a) + f
(a)h .
Matevz

Crepnjak 221 Petra

Zigert
NIH FUNKCIJA POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
Ker je diferencial identitete f(x) = x enak 1 x, uporabljamo zapis
x = dx.
Primer 1.187 Poisci diferencial funkcije f(x) = sin x.
d sin x = cos xdx.
Odvod implicitno podane funkcije
Zaenkrat znamo odvajat samo eksplicitno podane funkcije. Vemo ze, da s
predpisom g(x, y) = 0 ni nujno dolocena funkcija y = f(x).
Odvod implicitno podane funkcije najkorektneje podamo s tako imenovanimi
parcialnimi odvodi, ki spadajo na podrocje funkcij vec spremenljivk in jih na tem
mestu ne bomo obravnavali. Tako se bomo posluzili uporabe diferenciala funkcije,
kar bomo demonstrirali na naslednjem zgledu.
Recimo, da zelimo poiskati odvod krivulje, podane z enacbo
y
4
+ 2x
2
y
2
+ 6x
2
7 = 0 .
Poiscemo diferencial funkcije za vsak clen posebej in upostevamo ze znana pravila
za odvajanje:
4y
3
dy + 2(2xy
2
dx + 2x
2
y dy) + 12xdx = 0 .
Delimo enacbo z dx:
4y
3
dy
dx
+ 2(2xy
2
+ 2x
2
y
dy
dx
) + 12x = 0 .
Upostevamo, da je y
=
dy
dx
:
4y
3
y
+ 4xy
2
+ 4x
2
yy
+ 12x = 0
y
=
x(y
2
+ 3)
y(y
2
+ x
2
)
.
Primer 1.188 Poisci enacbo tangente na graf krivulje
2y + 5 x
2
y
3
= 0
v tocki (2, 1).
Matevz

Crepnjak 222 Petra

Zigert
CUN 1.17. IZREKI O SREDNJI VREDNOSTI

2y
2x 3y
2
y
= 0
y
=
2x
2 3y
2
y
(2, 1) = 4
Enacba tangente je y = 4(x 2) 1 = 4x + 7.
Slika 1.47: Graf krivulje in tangente iz Primera 1.188.
1.17 Izreki o srednji vrednosti
V tem tazdelku bomo spoznali nekaj pomebnih izrekov v povezavi z odvodom, ki
so nujni za naslednje poglavje o integralnem racunu.
Denicija 1.189 Funkcija f ima v c lokalni maksimum, ce obstaja tak > 0,
da za vsak x iz intervala (c , c + ) velja
f(x) f(c) .
Funkcija ima v tocki c lokalni minimum, ce obstaja tak > 0, da za vsak x iz
intervala (c , c + ) velja
f(x) f(c) .
Lokalni minimum in lokalni maksimum imenujemo tudi lokalna ekstrema.
Na primeru funkcije f na Sliki 1.48 vidimo, da ima funkcija f v tockah c
2
in c
4
lokalna minimuma, v tockah c
1
in c
3
pa lokalna maksimuma. Medtem ko je v c
2
obenem minimum funkcije, je maksimum funkcije dosezen v tocki b.
Izrek 1.190 Naj bo f odvedljiva v tocki c in naj ima v c lokalni maksimum ali
lokalni minimium. Tedaj je f
(c) = 0.
Matevz

Crepnjak 223 Petra

Zigert
1.17. IZREKI O SREDNJI VREDNOSTI POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
6

a c
1
c
2
c
3
c
4 b
-
Slika 1.48: (Lokalni) minimumi in maksimumi.
Dokaz. Recimo, da ima funkcija f v tocki c lokalni maksimum. Tedaj za vsako
dovolj majhno pozitivno stevilo h velja
f(c + h) f(c)
h
0 .
Izracunajmo desni odvod v tocki c (h > 0):
lim
hc+0
f(c + h) f(c)
h
0
in se levi odvod v tocku c (h < 0):
lim
hc0
f(c + h) f(c)
h
0 .
Ker je f odvedljiva v tocki c, sta levi in desno odvod enaka, zato je edina moznost,
da imata oba vrednost 0. Podobno velja v primeru, ko ima funkcija v tocki c
lokalni minimum.
Denicija 1.191 Tocko c v kateri je f
(c) = 0, imenujemo stacionarna tocka.

Vsak lokalni ekstrem je torej tudi stacionarna tocka, medtem ko obratno ne velja,
kar vidimo na primeru .
Matevz

Crepnjak 224 Petra

Zigert

Primer 1.192 Poiscimo stacionarne tocke funkcije f(x) = x
3
in preveri, ce so
lokalni ekstemi.
f
(x) = 3x
2
= 0 x = 0, kar pomeni, da ima f v x = 0 stacionarno tocko.
Ker je za pozitivne vrednosti f > 0 in za negativne f < 0, v x = 0 ni lokalnega
ekstrema.
Izrek 1.193 (Rolleov izrek) Naj bo funkcija f : [a, b] IR zvezna na [a, b] in
odvedljiva na (a, b).

Ce je f(a) = f(b), tedaj obstaja taksna tocka c (a, b), da
je f
(c) = 0 (glej Sliko 1.49).

6
-
a
f(a) = f(b)
c
b
Slika 1.49: Rolleov izrek.
Dokaz. Ker je f zvezna, po Izreku 1.161 doseze na intervalu [a, b] maksimum in
minimum. Locimo dve moznosti.
(i) Maksimum in minimum sta dosezena v krajiscih intervala.
Ker je f(a) = f(b), maksimum in minimum sovpadata in je funkcija f
konstantna, kar pomeni, da je f
(x) = 0 za vsak x (a, b).

(ii) Vsaj eden od maksimuma ali minimuma je dosezen v notranjosti intervala.
Naj se to zgodi v tocki c. Tedaj je po Izreku 1.190 f
(c) = 0.
Matevz

Crepnjak 225 Petra

Zigert
1.17. IZREKI O SREDNJI VREDNOSTI POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
Izrek 1.194 (Cauchyjev izrek) Naj bosta funkciji f, g : [a, b] IR zvezni na
[a, b], odvedljivi na (a, b) in je g
(x) = 0 za vsak x (a, b). Tedaj obstaja vsaj ena

taksna tocka c (a, b), da je
f(b) f(a)
g(b) g(a)
=
f
(c)
g
(c)
.
Dokaz. Po Izreku 1.193 je g(b) = g(a), saj bi sicer obstajala tocka c (a, b)
taka, da bi veljalo g
(c) = 0, kar bi bilo protislovno s predpostavkami izreka.

Denirajmo funkcijo F : [a, b] IR kot:
F(x) = f(x) f(a)
f(b) f(a)
g(b) g(a)
(g(x) g(a)) .
Vidimo, da je tudi F zvezna na [a, b] in odvedljiva na (a, b). Izracunajmo F(a)
in F(b):
F(a) = f(a) f(a)
f(b) f(a)
g(b) g(a)
(g(a) g(a)) = 0 ,
F(b) = f(b) f(a)
f(b) f(a)
g(b) g(a)
(g(b) g(a)) = 0 ,
Uporabimo Rolleov Izrek 1.193 na funkciji F, kar nam da
c (a, b) : F
(c) = 0 .
Odvod funkcije F je
F
(x) = f
(x)
f(b) f(a)
g(b) g(a)
g
(x)
in vrednost odvoda v tocki c je enaka
F
(c) = f
(c)
f(b) f(a)
g(b) g(a)
g
(c) = 0
oziroma
f(b) f(a)
g(b) g(a)
=
f
(c)
g
(c)
.
Izrek 1.195 (Lagrangeov izrek) Naj bo funkcija f : [a, b] IR zvezna na [a, b]
in odvedljiva na (a, b). Tedaj obstaja vsaj ena taksna tocka c (a, b), da je
f(b) f(a) = f
(c)(b a) .
Matevz

Crepnjak 226 Petra

Zigert

6
-
a
f(a)
c
b
f(b)
Slika 1.50: Lagrangeov izrek.
Dokaz. V Cauchyjevem Izreku 1.194 uporabimo funkcijo g(x) = x (glej Sliko
1.50).
Lagrangeov Izrek 1.195 pravi, da na intervalu (a, b) obstaja tocka c, v kateri je
tangenta na graf funkcije f vzporedna daljici skozi tocki (a, f(a) in (b, f(b)).
Posledica 1.196

Ce je odvod funkcije f : [a, b] IR v vsaki tocki enak 0, tedaj
je funkcija konstantna.
Dokaz. Izberimo poljubni tocki x
1
, x
2
(a, b) in naj bo x
1
< x
2
. Tedaj je
f : [x
1
, x
2
] IR zvezna in odvedljiva in po Lagrangeovem Izreku 1.195 obstaja
x
3
(x
1
, x
2
) taksna, da velja
f(x
2
) f(x
1
) = f
(x
3
)(x
2
x
1
) = 0 f(x
1
) = f(x
2
) .
Posledica 1.197

Ce imata funkciji f, g : [a, b] IR v vsaki tocki enak odvod, se
razlikujeta kvecjemu za konstanto C IR.
Dokaz. Odvod razlike funkcij f in g je enak
(f g)
= f
= 0
in po posledici 1.196 je f g = C IR.
Matevz

Crepnjak 227 Petra

Zigert
1.18. LHOSPITALOVO PRAVILOPOGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
1.18 LHospitalovo pravilo
Spoznali bomo pomembno pravilo, ki zelo poenostavi izracun limite funkcije v
primerih, ko gre za nedolocene izraza tipa
0
0
,

, 0 , ,
0
, 1
in 0
0
.
(i) Nedolocenost tipa
0
0
Obravnavamo lim
xa
f(x)
g(x)
, kjer je lim
xa
f(x) = lim
xa
g(x) = 0.
Izrek 1.198 Naj bosta funkciji f in g odvedljivi na neki okolici tocke a
(razen morda v tocki a sami). Denimo da sta funkciji g in g
na tej
okolici razlicni od 0 (razen morda v tocki a sami) in da je lim
xa
f(x) =
lim
xa
g(x) = 0.
Ce obstaja lim
xa
f
(x)
g
(x)
, tedaj obstaja tudi lim
xa
f(x)
g(x)
in sta enaki.
Dokaz. Naj bo > 0 in denirajmo interval [a, a + ]. Funkciji f in g
zadoscata pogojem Cauchyjevega izreka 1.194, saj sta zvezni na [a, a + ],
odvedljivi na (a, a + ) in g(x) = 0 za vsak x (a, a + ). Zato obstaja
tocka c
1
(a, a + ) taka, da velja:
f
(c
1
)
g
(c
1
)
=
f(a + ) f(a)
g(a + ) g(a)
.
Ker obstaja lim
xa
f
(x)
g
(x)
in je lim
xa
f(x) = lim
xa
g(x) = 0, velja:
f
(c
1
)
g
(c
1
)
=
f(a + ) f(a)
g(a + ) g(a)
c
1
a 0
lim
xa+0
f
(x)
g
(x)
= lim
xa+0
f(x)
g(x)
Na podoben nacin uporabimo Cauchyjev izrek na intervalu [a , a] in
dobimo
lim
xa0
f
(x)
g
(x)
= lim
xa0
f(x)
g(x)
.
Matevz

Crepnjak 228 Petra

Zigert
CUN1.18. LHOSPITALOVO PRAVILO

Ker obstaja limita kvocienta odvodov funkcij f in g, sta leva in desna limita
enaki, s cimer je izrek dokazan.
x0
1 cos x
x sin x
.
lim
x0
1 cos x
x sin x
= lim
x0
sin x
sin x + x cos x
= lim
x0
cos x
2 cos x x sin x
=
1
2
.
Vse ostale v uvodu nastete nedolocenosti lahko z enostavnimi algebrskimi
prijemi prevedemo na izraz tipa
0
0
.
(ii) Nedolocenost tipa 0
Obravnavamo lim
xa
(f(x)g(x)), kjer je lim
xa
f(x) = 0 in lim
xa
g(x) =
.
Situacijo lahko prevedemo na primer (i):
f(x)g(x) =
f(x)
1
g(x)
.
x0
xcot x.
lim
x0
xcot x = lim
x0
x
1
cot x
= lim
x0
x
tan x
=
1
1
cos
2
x
= 1 .
Matevz

Crepnjak 229 Petra

Zigert
1.18. LHOSPITALOVO PRAVILOPOGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
(iii) Nedolocenost tipa
Obravnavamo lim
xa
(f(x)g(x)), kjer je lim
xa
f(x) = in lim
xa
g(x) =
.
Situacijo lahko prevedemo na primer (i):
f(x) g(x) =
1
1
f(x)
1
1
g(x)
=
1
g(x)

1
f(x)
1
g(x)
1
f(x)
.
x0
1
sin x

1
x
.
lim
x0
1
sin x

1
x
= lim
x0
x sin x
x sin x
= lim
x0
1 cos x
sin x + x cos x
= lim
x0
sin x
2 cos x x sin x
= 0 .
(iv) Nedolocenost tipa

Obravnavamo lim
xa
f(x)
g(x)
, kjer je lim
xa
f(x) = lim
xa
g(x) = .
Tudi sedaj bi lahko situacijo prevedli na primer (i):
f(x)
g(x)
=
1
g(x)
1
f(x)
.
Dejansko pa velja podoben izrek kot v primeru (i), kar poenostavi sam
izracun limite.
Matevz

Crepnjak 230 Petra

Zigert
CUN1.18. LHOSPITALOVO PRAVILO

x0
cot x
ln x
.
lim
x0
cot x
ln x
= lim
x0
1
sin
2
x
1
x
= lim
x0
x
sin
2
x
= lim
x0
1
2 sin x cos x
= .
(v) Nedolocenosti tipa
0
1
in 0
0
Obravnavamo lim
xa
f(x)
g(x)
, kjer f in g v blizini tocke a ustrezata zgoraj
opisanim situacijam.
Vse tri situacije lahko prevedemo na primer (ii), ce iskane limite najprej
logaritmiramo, kar nam omogoca Izrek 1.152 (o limiti kompozituma zveznih
funkcij):
ln lim
xa
f(x)
g(x)
= lim
xa
lnf(x)
g(x)
= lim
xa
(g(x) lnf(x)) .
Poglejmo posamezne situacije:
0
: 0 ln 0
1
: ln 1 0
0
0
: 0 ln 0 0 () .
Potem jih podobno kot v (ii) preoblikujemo na (i) ali (iv).
x
x
x.
To je prvi tip zgoraj nastetih limit. Naj bo A = lim
x
x
x. Izracunajmo
Matevz

Crepnjak 231 Petra

Zigert
1.19. TAYLORJEVA VRSTA POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
ln A:
ln lim
x
x
x = lim
x
ln x
1
x
= lim
x
1
x
ln x
= lim
x
ln x
x
= lim
x
1
x
1
= 0 .
Rezultat moramo se antilogaritmirati
ln A = 0 A = e
0
= 1 .
1.19 Taylorjeva vrsta
Taylorjeva formula nam omogoci, da dovoljkrat odvedljive funkcije, ki lahko iz-
gledajo zelo zakomplicirano, aproksimiramo s potencno vrsto.
Denicija 1.204 Naj bo f poljubna, veckrat odvedljiva funkcija in n IN. Tedaj
je
Q
n
(x) = f(a) + f
(a)(x a) +
f
(a)
2
(x a)
2
+ . . . +
f
(n)
(a)
n!
(x a)
n
n-ti Taylorjev polinom za funkcijo f.
Z nekaj premisleka opazimo, da velja:
Q
n
(a) = f(a)
Q
n
(a) = f
(a)
.
.
.
.
.
.
Q
(n)
n
(a) = f
(n)
(a)
Q
(n+1)
n
(a) = f
(n+1)
(a)
Matevz

Crepnjak 232 Petra

Zigert
CUN 1.19. TAYLORJEVA VRSTA

Izrek 1.205 (Taylorjeva formula) Naj bo funkcija f n + 1-krat odvedljiva na
odprtem intervalu I in naj bo a I. Za vsak x I obstaja tak I, ki lezi med
a in x, da je
f(x) = Q
n
(x) +
f
(n+1)
()
(n + 1)!
(x a)
n+1
.
Dokaz. Denirajmo
r
n
(x) = f(x) Q
n
(x) in p(x) = (x a)
n+1
.
Najprej opazimo, da je r
n
(a) = p(a) = 0. Veckratna zaporedna uporaba Cauchy-
jevega Izreka 1.194 da obstoj tock
1
,
2
, ...,
n+1
takih, da velja
r
n
(x)
p(x)
=
r
n
(x) r
n
(a)
p(x) p(a)
=
r
n
(
1
)
p
(
1
)
=
r
n
(
1
) r
n
(a)
p
(
1
) p
(a)
=
r
n
(
2
)
p
(
2
)
=
=
r
(n)
n
(
n
) r
(n)
n
(a)
p
(n)
(
n
) p
(n)
(a)
=
r
(n+1)
n
(
n+1
)
p
(n+1)
(
n+1
)
.
Oznacimo
n+1
= in upostevajmo, da je p
(n+1)
() = (n + 1)!. Izracunajmo
(n + 1)-vi odvod funkcije r
n
v tocki :
r
(n+1)
n
() = f
(n+1)
() Q
(n+1)
n
() = f
(n+1)
() .
Torej velja
f(x) Q
n
(x)
(x a)
n+1
=
r
n
(x)
p(x)
=
r
(n+1)
n
()
p
(n+1)
()
=
f
(n+1)
()
(n + 1)!
,
pri cemer lezi med a in x.
Taylorjeva formula torej pravi
f(x) = f(a) + f
(a)(x a) +
f
(a)
2
(x a)
2
+ . . .
+
f
(n)
(a)
n!
(x a)
n
+
f
(n+1)
()
(n + 1)!
(x a)
n+1
. .. .
rn(x)
.
Matevz

Crepnjak 233 Petra

Zigert
1.19. TAYLORJEVA VRSTA POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
Funkcijo r
n
imenujemo ostanek Taylorjeve formule.

Ce je f polinom, je r
n
(x) = 0.
Tedaj je
f(x) =
n
k=1
f
(k)
(a)
k!
(x a)
k
.
Posebej zanimive so ravno funkcije, za katere velja
lim
n
r
n
(x) = 0 .
Tedaj namesto o Taylorjevi formuli govorimo o Taylorjevi vrsti in recemo, da
smo funkcijo f razvili v Taylorjevo vrsto, ki je pravzaprav potencna vrsta. Iz
prejsnjega poglavja pa znamo preverjati konvergeco taksnih vrst. Poglejmo si
nekaj primerov.
Primer 1.206 Razvijmo funkcijo e
x
v Taylorjevo vrsto v okolici tocke 0.
e
x
= 1 +x +
x
2
2!
+
x
3
3!
+
x
4
4!
+
x
5
5!
+ . . . + r
n
(x)
= 1 +x +
x
2
2
+
x
3
6
+
x
4
24
+
x
5
120
+ . . . + r
n
(x) .
Poiscimo interval absolutne konvergence te potencne vrste:
lim
n
|x
n+1
|
(n + 1)!
|x
n
|
n!
= |x| lim
n
1
n + 1
= 0 < 1 ,
kar pomeni, da je vrsta absolutno konvergentna za vsak x. Ostanek
r
n
(x) =
f
(n+1)
()
(n + 1)!
x
n+1
=
e
(n + 1)!
x
n+1
0 ,
ker smo funkcijo razvijali v okolici tocke 0. (Dejansko je r
n
(x) = 0 za vsak x IR,
a je premislek zahtevnejsi).
Primer 1.207 Razvijmo funkciji cos x in sin x v Taylorjevo vrsto v okolici tocke
0.
Razvoja funkcij sta
sin x = x
x
3
3!
+
x
5
5!

x
7
7!
+
x
9
9!
. . . + r
n
(x) in
cos x = 1
x
2
2!
+
x
4
4!

x
6
6!
+
x
8
8!

x
10
10!
+ . . . + r
n
(x) .
Absolutno konvergenco in napako dobimo na podoben nacin kot v prejsnjem
primeru.
Matevz

Crepnjak 234 Petra

Zigert
CUN 1.20. ODVOD IN GRAF FUNKCIJE

Zaenkrat smo se ukvarjali samo z realnimi funkcijami, sedaj pa poglejmo, kaj
nam da kompleksna eksponentna funkcija
f(z) = e
z
= e
a+ib
, a, b IR.
Razvijmo jo v potencno vrsto:
e
ib
= 1 + (ib) +
(ib)
2
2!
+
(ib)
3
3!
+
(ib)
4
4!
+
(ib)
5
5!
+ . . .
=
1
b
2
2!
+
b
4
4!

b
6
6!
+ . . .
+ i
b
b
3
3!
+
b
5
5!
. . .
= cos b + i sin b .
Tako za poljubna a, b IR dobimo Eulerjevo formulo
e
a+ib
= e
a
e
ib
= e
a
(cos b + i sin b) .
1.20 Odvod in graf funkcije
V tem razdelku bomo videli vpliv odvoda na nekatere lastnosti realnih funkcij.
Monotonost funkcij
Ni tezko videti, da so smerni koecienti tangent narascajoce funkcije neneg-
ativni in ravno nasprotno velja za padajoce funkcije. To zvezo podaja naslednji
izrek.
Izrek 1.208 Naj bo funkcija f : (a, b) IR odvedljiva. Tedaj velja
(i) f
(x) > 0, x (a, b) f strogo narascajoca,

(ii) f
(x) 0, x (a, b) f narascajoca,

(iii) f
(x) < 0, x (a, b) f strogo padajoca,

(iv) f
(x) 0, x (a, b) f padajoca.

Dokaz.
Matevz

Crepnjak 235 Petra

Zigert
1.20. ODVOD IN GRAF FUNKCIJE POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
(i) Za poljuben par x
1
, x
2
(a, b), kjer je x
1
< x
2
je po Lagrangeovem izreku
mogoce najti x
3
(x
1
, x
2
) tak, da je
f(x
2
) f(x
1
)
x
2
x
1
= f
(x
3
) .
Ker je f
(x) > 0 za vsak x, velja

f
(x
3
) > 0
f(x
2
) f(x
1
)
x
2
x
1
> 0 f(x
2
) f(x
1
) > 0 ,
kar pomeni, da je f strogo narascajoca.
(ii) () Pokazemo podobno kot (i).
() Pokazati moramo, da ce je f narascajoca, tedaj je f
(x) 0 za vsak
x (a, b). Poglejmo diferencni kvocient
D =
f(x + h) f(x)
h
.
Za h > 0 je D 0 in enako velja za h < 0. V vsakem primeru je diferencni
kvocient vecji ali enak 0 in potemtakem tudi njegova limita in s tem odvod.
(iii),(iv) Pokazemo podobno kot prvi dve tocki.
Omenimo se primer, ki pokaze, zakaj v tocki (i) ne velja ekvivalenca. Za funkcijo
f(x) = x
3
velja, da je strogo narascajoca, vendar je f
(0) = 0.
Primer 1.209 Pokazimo, da je f(x) = sh x strogo narascajoca funkcija.
f
(x) = ch x > 0, zato je f strogo narascajoca.

Lokalni ekstremi
Vemo ze, da je f
(a) = 0 potrebni pogoj za nastop lokalnega ekstrema v tocki

a, ne pa tudi zadosten.

Cej je f 2-krat odvedljiva, lahko zadosten pogoj podamo
s pomocja drugega odvoda.
Izrek 1.210 Naj bo f 2-krat odvedljiva na neki okolici tocke a in naj bo f
(a) =
0. Tedaj velja:
(i) ce je f
(a) < 0, tedaj ima f v tocki a lokalni maksimum,

(ii) ce je f
(a) > 0, tedaj ima f v tocki a lokalni minimum.

Matevz

Crepnjak 236 Petra

Zigert

Dokaz.
(i) Naj bo f
(a) = 0 in f
(a) < 0. Zaradi f
(a) < 0 je Po Izreku 1.208 funkcija

f
strogo padajoca na neki okolici tocke a, kar pomeni, da obstaja > 0

tak, da
f
(x) > f
(a) = 0, x (a , a) in
f
(x) < f
(a) = 0, x (a, a + ) .
To pomeni, da je na -okolici tocke a f
na levi strani pozitiven, na desni

pa negativen. Sledi, da je f na levi strani tocke a strogo narascajoca, na
desni pa strogo padajoca, kar pomeni, da ima v a lokalni maksimum.
(ii) Pokazemo podobno kot tocko (i).
Lahko se zgodi, da je v stacionarni tocki tudi drugi odvod enak nic. Tedaj je
odgovor na to, ali je v tej tocki ekstrem, odvisen od predznaka visjih odvodov, a
se pri tem ne bomo spuscali v podrobnosti.
Primer 1.211 Poiscimo lokalne ekstreme funkcije f : IR IR, f(x) = x
4
.
f
(x) = 4x
3
= 0 x = 0
f
(x) = 12x
3
f
(0) = 0 .
S pomocji Izreka 1.210 ne moremo odlociti, ali je v tocki x = 0 ekstrem ali pa ga
ni.
Omenimo se, kako iscemo minimume in maksimume na zaprtih intervalih. Na
odprtem intervalu poiscmo lokalne ekstreme in poleg teh pregledamo se vrednosti
v krajiscih intervala. V tem primeru govorimo o globalnih ekstremih.
Primer 1.212 Poiscimo globalne ekstreme funkcije f : [0, ] IR, f(x) =
sin x + cos x.
f
(x) = cos x sin x = 0 tanx = 1 x =

4
f
(x) = sin x cos x f
4
) < 0 lokalni maksimum
f(
4
) =
2 .
Vrednosti v robovih denicijskega obmocja sta
f(0) = 1 in f() = 1 ,
kar pomeni, da imamo v tocki globalni minimum, v tocki

4
pa globalni maksi-
mum.
Matevz

Crepnjak 237 Petra

Zigert
CUN
Konveksnost in konkavnost funkcij
Sdaj bomo nadaljevali v prejsnjem razdelku zaceto zgodbo o vplivu odvoda
na lastnosti funkcije.
Za uvod v denicijo konveksnosti in konkavnosti funkcije si poglejmo primere
grafov funkcij na Sliki 1.51.
- -
6 6
a) b)
Slika 1.51: a) Konveksna in b) konkavna funkcija.
Denicija 1.213 Odvedljiva funkcija f je konveksna na [a, b] ce tangenta v
poljubni tocki intervala lezi pod grafom funkcije oziroma za vsak x [a, b] velja
f(x) f
(x
0
)(x x
0
) + f(x
0
) , x
0
[a, b] .
Odvedljiva funkcija f je konkavna na [a, b] ce tangenta v poljubni tocki inter-
vala lezi nad grafom funkcije oziroma za vsak x [a, b] velja
f(x) f
(x
0
)(x x
0
) + f(x
0
) , x
0
[a, b] .
Ocitno velja, da je f konveksna natanko tedaj, ko je f konkavna.
Izrek 1.214 (i)

Ce je f
(x
0
) > 0 za vsak x
0
(a, b) , je funkcija f na intervalu
[a, b] konveksna.
(ii)

Ce je f
(x
0
) < 0 za vsak x
0
(a, b) , je funkcija f na intervalu [a, b]
konkavna.
Dokaz.
(i) Ker je f
(x
0
) > 0 za vsak x
0
(a, b) , je f
(strogo) narascajoca funkcija

na (a, b). Izberimo tocko x
0
na intervalu (a, b). Tedaj je y = f
(x
0
)(x
x
0
) + f(x
0
) enacba tangente na graf funkcije f v tocki x
0
. Nadalje naj bo
x poljubna tocka na (a, b), razlicna od x
0
. Po Lagrangeovem Izreku 1.195
obstaja med tockama x in x
0
tocka x
1
, za katero velja
f(x) = f
(x
1
)(x x
0
) + f(x
0
) .
Matevz

Crepnjak 238 Petra

Zigert
Ce je x > x
0
, tedaj je x
1
> x
0
in ker je f
narascajoca funkcija, je tudi

f
(x
1
) > f
(x
0
). Zato velja
f
(x
1
) > f
(x
0
) / (x x
0
) > 0
f
(x
1
)(x x
0
) > f
(x
0
)(x x
0
) / + f(x
0
)
f
(x
1
)(x x
0
) + f(x
0
) > f
(x
0
)(x x
0
) + f(x
0
)
f(x) > y .
Ce pa je x < x
0
, tedaj je x
1
< x
0
in ker je f
narascajoca funkcija, je tudi

f
(x
1
) < f
(x
0
). Zato velja
f
(x
1
) < f
(x
0
) / (x x
0
) < 0
f
(x
1
)(x x
0
) > f
(x
0
)(x x
0
) / + f(x
0
)
f
(x
1
)(x x
0
) + f(x
0
) > f
(x
0
)(x x
0
) + f(x
0
)
f(x) > y .
Podobno velja v primeru, ko je x
0
= a ali x
0
= b.
(ii) Dokazemo na analogen nacin kot tocko (i).
Primer 1.215 Preucimo konveksnost oziroma konkavnost funkcij f
1
(x) = x
3
in
f
2
(x) = x
4
.
Izracunajmo drugi odvod obeh funkcij:
f
1
(x) = 6 x,
f
2
(x) = 12 x
2
.
To pomeni, da je f
1
za pozitivne vrednosti konveksna in za negativne konkavna,
medtem ko je f
2
povsod konveksna.
Denicija 1.216 Funkcija f ima v tocki x prevoj, ce obstaja taka okolica tocke
x, da je f na eni strani tocke x konveksna, na drugi pa konkavna.
Matevz

Crepnjak 239 Petra

Zigert
CUN
Izrek 1.217

Ce odvedljiva funkcija v stacionarni tocki nima lokalnega ekstrema,
ima v njej prevoj.
Dokaz. Poglejmo samo idejo dokaza brez podrobnosti. Naj bo f
(c) = 0 in v c
funkcija nima lokalnega ekstrema. Tedaj mora biti na eni strani tocke c konveksna
na drugi pa konkavna.
Graf funkcije Sedaj bomo zdruzili pridobljeno znanje in poskusali
cimnatancneje narisati graf funkcije.
Preden se lotimo risanja grafov funkcij, moramo povedati nekaj vec o asimp-
totah funkcije.
Denicija 1.218 Premica, podana z enacbo x = a, je vertikalna asimptota ali
pol funkcije f, ce je
lim
xa+0
f(x) = ali lim
xa0
f(x) = .
Premica, podana z enacbo y = kx+n, je posevna asimptota (ce je k = 0) oziroma
horizontalna asimptota (ce je k = 0) funkcije f, ce je
lim
x
(f(x) kx n) = 0 ali lim
x
(f(x) kx n) = 0 .
(Kadar x , govorimo o desni asimptoti, za x pa o levi asimptoti).
Primer 1.219 Poiscimo asimptote funkcij.
1. f(x) =
1
x
.
Poiscimo najprej desno asimptoto:
k = lim
x
1
x
2
= 0
n = lim
x
1
x
0
= 0 .
Desna asimptota je tako premica y = 0 oziroma os x.
Na podoben nacin izracunamo se levo asimptoto, ki je enaka desni.
Matevz

Crepnjak 240 Petra

Zigert

2. f(x) =
x
2
+ 3x
2x + 1
.
Poiscimo desno asimptoto:
k = lim
x
x
2
+ 3x
2x
2
+ x
= lim
x
1 +
3
x
2 +
1
x
=
1
2
n = lim
x
x
2
+ 3x
2x + 1

x
2
=
Desna asimptota tako ne obstaja in na podoben nacin pokazemo, da tudi
leva asimptota ne obstaja.
Brez dokaza navedimo trditev, ki nam pove, kdaj obstajajo asimptote funkcije
f.
Trditev 1.220 Graf funkcije f ima desno posevno oz. horizontalno asimptoto
natanko tedaj, ko obstajata limiti
lim
x
f(x)
x
= k in lim
x
(f(x) kx) = n.
Graf funkcije f ima levo posevno oz. horizontalno asimptoto natanko tedaj, ko
obstajata limiti
lim
x
f(x)
x
= k in lim
x
(f(x) kx) = n.
Poglejmo, kako narisemo graf funkcije. Poiscemo ali preverimo naslednje:
(i) denicijsko obmocje in preverimo sodost/lihost ter periodicnost funkcije,
(ii) nicle funkcije in po potrebi nekaj tock na grafu funkcije,
(iii) asimptote funkcije,
(iv) stacionarne tocke in lokalne ekstreme,
(v) obmocja monotonosti in konveksnosti/konkavnosti funkcije.
Primer 1.221 Skicirajmo graf funkcije f(x) = xe
x
.
Matevz

Crepnjak 241 Petra

Zigert
1.21. UPORABA V KEMIJI POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
4 2 2
os x
2
1
1
2
3
4
5
os y
Slika 1.52: Graf funkcije f(x) = xe
x
.
1.21 Uporaba v kemiji
V zelji, da osvojeno znanje priblizamo bralcu, si bomo pogledali konkretni primer
uporabe odvoda v kemiji.
Splosna plinska enacba opisuje obnasanje idealnega plina in se glasi
pV = nRT ,
pri cemer je
p ... pritisk,
V ... prostornina,
T ... temperatura,
R ... splosna plinska konstanta,
n ... mnozina snovi.
O idealnem plinu govorimo, kadar zanemarimo velikost delcev, ki ga sestavl-
jajo in njihovo medsebojno interakcijo. Posplositev splosne plinske enacbe, ki
uposteva velikost delcev in njihovo medsebojno interakcijo, je Van der Waalsova
enacba stanja, ki jo je podal Johannes Diderik van der Waals v l. 1873 in opisuje
relane pline. Glasi se
p +
n
2
a
V
2
(V nb) = nRT ,
Matevz

Crepnjak 242 Petra

Zigert
CUN 1.21. UPORABA V KEMIJI

pri cemer
a ... doloca interakcijo med delci,
b ... doloca prostornino delcev v tekocini.
Parametra a in b sta odvisna od snovi, ki jo opisujemo.
Vsak realni plin lahko utekocinimo. To dosezemo s stiskanjem in/ali ohla-
janjem, odvisno od posameznega plina. Za vsak plin obstaja temperatura, nad
katero ga ne moremo utekociniti. To temperaturo imenujemo kriticna temper-
atura in jo oznacujemo T
c
. Realni plin lahko utekocinimo le pod ali pri kriticni
temperaturi. Pritisk, ki ga za to potrebujemo, je kriticni pritisk p
c
in prostorn-
ina, ki ustreza T
c
ter p
c
, je kriticna prostornina V
c
. S skupno besedo T
c
, p
c
in V
c
imenujemo kriticne konstante.
Obstajajo plini, imenovani stalni plini, ki imajo kriticno temperaturo pod
sobno temperaturo.

Ce jih zelimo utekociniti, moramo te pline ohladiti do tem-
perature pod njihovo T
c
, kar pomeni, pod sobno temperaturo. To so na primer
He, H
2
, N
2
, O
2
, Ne, Ar, ... Poznamo pa veliko snovi, ki imajo T
c
nad sobno
temperaturo. Pri sobni temperaturi so te snovi v tekocem ali celo trdnem agre-
gatnem stanju. Recimo voda ima T
c
pri 647.1 K (standardna sobna temper-
atura je 298.15 K). Vodo lahko utekocinimo pri poljubni temperaturi nizji od
T
c
= 647.1 K. Nad temperaturo vrelisca vode, ki je 398.15 K, bi za ohranitev
tekocega stanja vode morali delovati s pritiskom, ki bi bil visji od normalnega
zracnega pritiska.
Za opis stanja snovi velikokrat uporabljamo p V diagram, kjer pritisk snovi
p prikazemo kot funkcijo prostornine V , pri cemer je temperatura konstantna.
To krivuljo imenujemo izoterma (glej Sliko 1.53).
-
6 p
V
Slika 1.53: p V diagram.
Iz p V diagrama je razvidno, da se plin utekocini v prevoju izoterme pri T
c
,
saj krivulja prehaja iz konveksne v konkavno. Tocko prevoja imenujemo kriticna
tocka in ustreza kriticnim konstantam. Racunsko to pomeni, da moramo poiskati
prvi in drugi odvod funkcije p(V ) in resiti enacbi p(V )
= 0 in p(V )
= 0.
Matevz

Crepnjak 243 Petra

Zigert
1.21. UPORABA V KEMIJI POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
Izrazimo najprej p kot funkcijo od V :
p(V ) =
nRT
V nb

an
2
V
2
.
Izracunamo oba odvoda, ju enacimo z 0 in resimo sistem enacb:
p
(v) =
nRT
(V nb)
2
+
2an
2
V
3
= 0
p
(v) =
2nRT
(V nb)
3

6an
2
V
4
= 0 .
Pomnozimo prvo enacbo z
2
V nb
in obe sestejmo:
4an
2
V
3
(V nb)

6an
2
V
4
= 0 /
V
3
2an
2
2
V nb
=
3
V
2V = 3V 3nb
V
c
= V = 3nb .
Sedaj lahko izracunamo T
c
in p
c
:
nRT
(3nb nb)
2
+
2an
2
27n
3
b
3
= 0
RT
4nb
2
=
2a
27nb
3
T
c
= T =
8a
27bR
.
Ker poznamo kriticno prostornino in temperaturo, lahko izracunamo se kriticni
pritisk:
p
c
=
nR
8a
27bR
3nb nb

an
2
9n
2
b
2
=
a
27b
2
.
Matevz

Crepnjak 244 Petra

Zigert
CUN 1.22. NALOGE Z RE
SITVAMI
1.22.1 Racunanje odvoda funkcije
1. Po deniciji izracunaj odvode naslednjih funkcij
(a) f(x) = x
2
,
(b) f(x) =
x,
(c) f(x) =
1
x
2
(d) f(x) = cos x,
Resitev: 131 1
(a)
f
(x) = lim
h0
(x + h)
2
x
2
h
= lim
h0
x
2
+ 2hx + h
2
x
2
h
= lim
h0
2hx + h
2
h
= lim
h0
(2x + h) = lim
h0
2x + lim
h0
h = 2x,
(b)
f
(x) = lim
h0
x + h
x
h
= lim
h0
x + h
x
h

x + h +
x + h +
x
= lim
h0
x + h x
h

1
x + h +
h
= lim
h0
1
x + h +
h
=
1
x +
x
=
1
2
x
,
(c)
f
(x) = lim
h0
1
(x+h)
2

1
x
2
h
= lim
h0
x
2
(x+h)
2
x
2
(x+h)
2
h
= lim
h0
x
2
(x+h)
2
x
2
(x+h)
2
h
= lim
h0
x
2
x
2
2xh h
2
hx
2
(x + h)
2
= lim
h0
2x h
x
2
(x + h)
2
= lim
h0
2x
x
2
(x + h)
2
lim
h0
h
x
2
(x + h)
2
= lim
h0
2x
x
2
(x + h)
2
= 2
x
x
4
= 2
1
x
3
,
Matevz

Crepnjak 245 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
SITVAMI POGLAVJE 1. DIFERENCIALNI RA
CUN
(d)
f
(x) = lim
h0
cos(x + h) cos x
h
= lim
h0
cos xcos h sin xsin h cos x
h
= lim
h0
cos x(cos h 1) sin xsin h
h
= lim
h0
cos x(cos h 1)
h
lim
h0
sin xsin h
h
= cos x lim
h0
cos h 1
h
sin x lim
h0
sin h
h
= cos x lim
h0
cos
2 h
2
sin
2 h
2
cos
2 h
2
+ sin
2 h
2
h
sin
= cos x lim
h0
2 sin
2 h
2
2
h
2
sin x = cos x lim
h0
sin
h
2
sin x
= cos x 0 sin x = sin x.
2. Izracunaj odvode eksplicitno podanih funkcij
(a) f(x) = x
13
+ 2x
2
+ x + 4
(b) f(x) =
1
x
+ 6
1
x
7
+
1
x
13
,
(c) f(x) =
x
2
+ x,
(d) f(x) =
2x
3
2
+
4
4x + 1
n
, n N,
(e) f(x) = ln (log
5
x),
(f) f(x) = x
3
e
3x
,
(g) f(x) = x2
x
2
+2
,
(h) f(x) = ln(cos x) sin 2x,
(i) f(x) =
tan(ax) +
1
cos(ax)
n
, kjer sta a, n N,
(j) f(x) =
arctan x
arcsin(x
2
)
,
(k) f(x) =
cosh x + e
x
sinh x
,
(l) f(x) = x
x
,
(m) f(x) = (sin x)
ln x
,
Resitev: 132 2 Pri odvajanju bomo uporabljali ze znane odvode elementarnih
funkcij in lastnosti odvoda (odvod vsote, odvod razlike, odvod produkta, odvod
kvocienta in verizno pravilo).
(a) f
(x) = (x
13
+ 2x
2
+ x + 4) = 13x
12
+ 4x + 1,
Matevz

Crepnjak 246 Petra

Zigert
SITVAMI
(b)
f
(x) =
1
x
+ 6
1
x
7
+
1
x
13
x
1
+ 6x
7
+ x
13
= x
2
42x
8
13x
14
=
1
x
2
42
1
x
8
13
1
x
14
,
(c)
f
(x) =
x
2
+ x
=
1
2
x
2
+ x
x
2
+ x
=
1
2
x
2
+ x
(2x + 1) ,
(d)
f
(x) =
2x
3
2
+
4
4x + 1
= n
2x
3
2
+
4
4x + 1
n1
2x
3
2
+ (4x + 1)
1
4
= n
2x
3
2
+
4
4x + 1
n1
3x
1
2
+
(4x + 1)
4(4x + 1)
3
4
= n
2x
3
2
+
4
4x + 1
n1
3x
1
2
+
1
4(4x+1)
3
4
4
= n
2x
3
2
+
4
4x + 1
n1
3x
1
2
+
1
4
(4x + 1)
3
,
(e) f
(x) = (ln (log

5
x))
=
1
log
5
x
(log
5
x)
=
1
log
5
x

1
x ln 5
,
(f )
f
(x) =
x
3
e
3x
= (x
3
)
e
3x
+ x
3
e
3x
= 3x
2
e
3x
+ x
3
e
3x
(3x)
= 3x
2
e
3x
+ 3x
3
e
3x
= (3x
2
+ 3x
3
)e
3x
,
(g)
f
(x) =
x2
x
2
+2
= (x)
2
x
2
+2
+ x
2
x
2
+2
= 2
x
2
+2
+ x2
x
2
+2
ln2
x
2
+ 2
1 + 2 ln2 x
2
2
x
2
+2
,
(h)
f
(x) = (ln(cos x) sin 2x)
= (ln(cos x))
sin 2x + ln(cos x) (sin 2x)
=
1
cos x
(cos x)
sin 2x + ln(cos x) cos 2x (2x)
=
sin x
cos x
sin 2x + 2 ln(cos x) cos 2x,
Matevz

Crepnjak 247 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
(i)
f
(x) =
tan(ax) +
1
cos(ax)
= n
tan(ax) +
1
cos(ax)
n1
tan(ax) +
1
cos(ax)
= n
tan(ax) +
1
cos(ax)
n1
a
cos
2
(ax)

(cos(ax))
cos
2
(ax)
= n
tan(ax) +
1
cos(ax)
n1
a
cos
2
(ax)
+
a sin(ax)
cos
2
(ax)
= n
tan(ax) +
1
cos(ax)
n1
a + a sin(ax)
cos
2
(ax)
,
(j)
f
(x) =
arctan x
arcsin(x
2
)
=
(arctan x)
arcsin(x
2
) arctanx (arcsin(x
2
)
)
(arcsin(x
2
))
2
=
1
1+x
2
arcsin(x
2
) arctanx
2x
1+x
4
(arcsin(x
2
))
2
,
(k)
f
(x) =
cosh x + e
x
sinh x
=
(cosh x + e
x
)
(sinh x) (cosh x + e
x
) (sinh x)
sinh
2
x
=
(sinh x + e
x
) (sinh x) (cosh x + e
x
) (cosh x)
sinh
2
x
=
cosh
2
x sinh
2
x (sinh x + cosh x) e
x
sinh
2
x
,
(l)
f
(x) = (x
x
)
e
lnx
x
e
x lnx
= e
x ln x
(xln x)
= x
x
ln x + x
1
x
= x
x
(ln x + 1) ,
(m)
f
(x) =
(sin x)
ln x
e
ln(sin x)
ln x
e
ln xln(sin x)
e
ln xln(sin x)
(lnx ln(sin x))
= (sin x)
lnx
1
x
ln(sin x) + ln x
cos x
sin x
= (sin x)
lnx
ln(sinx)
x
+lnx ctanx
.
3. Izracunaj odvode implicitno podanih funkcij
(a) x
2
+ 2xy + 5 = 0,
(b) (x + xy)y
2
= 0,
(c) arctan
x
2y
= ln x + 5y,
(d) sin
1
xy
= cos (xe
y
),
Matevz

Crepnjak 248 Petra

Zigert
SITVAMI
(e) x
y
= y
x
,
Resitev: 133 3 V vseh primerih y predstavlja y(x). V prvem primeru bomo
preverili, da je odvod implicitno podane funkcije enak odvodu eksplicitno
podane funkcije.
(a) Odvod implicitno podane funkcije x
2
+ 2xy + 5 = 0 je
2x + 2y + 2xy
= 0.
Ce eksplicitno izrazimo funkcijo dobimo

y =
x
2
5
2x
in ko to odvajamo v eksplicitni obliki dobimo
y
=
2x
2
+ 10
4x
2
.
Preverimo, da smo res v obeh primerih dobili enako.

Ce iz 2x + 2y +
2xy
= 0 izrazimo y
in upostevamo kaj je y dobimo

y
=
2x 2
x
2
5
2x
2x
=
2x
2
10
4x
2
in vidimo, da se odvoda res ujemata.
(b) (1 +y + y
)y
2
+ (x + xy) (2yy
) = 0,
(c)
1
1 +
x
2y
2y 2xy
4y
2
=
1
x
+ 5y
,
(d) cos
1
xy
y + xy
(xy)
2
= sin (xe
y
) (e
y
+ xe
y
y
).
(e) Izraz x
y
= y
x
pretvorimo v
e
y lnx
= e
x ln y
.
Odvajamo
e
y ln x
ln x +
y
x
= e
x ln y
ln y +
xy
x
y
ln x +
y
x
= y
x
ln y +
xy
.
Matevz

Crepnjak 249 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
4. Izracunaj n-ti odvod funkcije f(x) = x
2
e
x
.
Resitev: 134 4 To nalogo bomo resili v dveh korakih. Najprej bomo preko
veckratnega odvajanja prisli do nekega vzorca, zapisali tezo in to tezo dokazali
s pomocjo matematicne indukcije. Najprej odvajajmo
f(x) = x
2
e
x
f
(x) = x
2
e
x
+ 2xe
x
f
(x) = x
2
e
x
+ 4xe
x
+ 2e
x
f
(3)
(x) = x
2
e
x
+ 6xe
x
+ 6e
x
f
(4)
(x) = x
2
e
x
+ 8xe
x
+ 12e
x
f
(5)
(x) = x
2
e
x
+ 10xe
x
+ 20e
x
.
Sedaj na podlagi tega vzorca (glej odvod in koeciente pred cleni) pred-
postavimo formulo
f
(n)
(x) = x
2
e
x
+ 2nxe
x
+ n(n 1)e
x
.
Dokazimo, da velja za vsa naravna stevila. Za n = 1 to trivialno velja.
Predpostavimo f
(n)
(x) = x
2
e
x
+ 2nxe
x
+ n(n 1)e
x
dokazimo, da velja
f
(n+1)
(x) = x
2
e
x
+ 2(n + 1)xe
x
+ (n + 1)ne
x
.
Dokazali bomo tako, da bomo odvajali f
(n)
(x).
f
(n)
(x)
= x
2
e
x
+ 2xe
x
+ 2nxe
x
+ 2ne
x
+ n(n 1)e
x
= x
2
e
x
+ (2n + 2)xe
x
+ (n
2
+ 2n n)e
x
= x
2
e
x
+ 2(n + 1)xe
x
+ (n + 1)ne
x
.
S tem je formula za n-ti odovod dokazana.
5. Izracunaj n-ti odvod funkcije f(x) =
x+1
x
2
4
.
Resitev: 135 5 najprej poiscimo A in B, da bo veljalo
x + 1
x
2
4
=
A
x 2
+
B
x + 2
.
Ko enacbo pomnozimo s skopnim imenovalcem dobimo x + 1 = A(x 2) +
B(x+2). Iz tega posledicno dobimo sistem dveh enacb z dvema neznankama
A + B = 1
2A2B = 1
Matevz

Crepnjak 250 Petra

Zigert
SITVAMI
Iz tega sledi, da je A =
3
4
in B =
1
4
. Torej bomo v nadaljevanju odvajali
f(x) =
3
4(x 2)
+
1
4(x + 2)
.
Odvajajmo
f(x) =
3
4(x 2)
+
1
4(x + 2)
f
(x) =
3 (1)
4(x 2)
2
+
1
4(x + 2)
2
f
(x) =
3 (1) (2)
4(x 2)
3
+
(1) (2)
4(x + 2)
3
f
(x) =
3 (1) (2) (3)
4(x 2)
4
+
(1) (2) (3)
4(x + 2)
4
.
.
.
f
(n)
(x) =
3 (1)
n
n!
4(x 2)
n+1
+
(1)
n
n!
4(x + 2)
n+1
.
Spomocjo matematicne indukcije dokazimo, da formula res velja. Naredimo
zgolj indukcijski korak
f
(n)
(x)
3 (1)
n
n!
4(x 2)
n+1
(1)
n
n!
4(x + 2)
n+1
=
3 (1)
n
n! ((n + 1))
4(x 2)
n+2
+
(1)
n
n! ((n + 1))
4(x + 2)
n+2
=
3 (1)
n+1
(n + 1)!
4(x 2)
n+2
+
(1)
n+1
(n + 1)!
4(x + 2)
n+2
.
1.22.2 Geometrijski pomen odvoda
1. Doloci enacbo tangente na graf funkcije
f(x) = ln(x
2
+ 4x + 1)
v tocki x = 0.
Resitev: 136 1 Smerni koecient tangente je enak odvodu funkcije f v tocki
x = 0. Odvod
f
(x) =
2x + 4
x
2
+ 4x + 1
in zato f
(0) = k
t
= 4. Med drugim vemo, da graf poteka skozi tocko
(0, f(0)) = (0, 0). Na podlagi tega dobimo tangento
y = 4x.
Matevz

Crepnjak 251 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
2. Zapisi enacbo tangente na graf funkcije f(x) = x
3
x+1, ki je vzporedna s
premico y = 2x1. Poisci se enacbo pripadajoce normale na graf funkcije.
Resitev: 137 1 Tangente na graf funkcije f bodo vzporedne z y, ko f
(x) = 2.
Zato iscemo
3x
2
1 = 2.
in iz tega sledi x
1
= 1 in x
2
= 1. Velja tudi, da graf funkcije poteka skozi
tocki (1, f(1)) = (1, 1) in (1, f(1)) = (1, 1). Najprej poiscimo enacbo
tangente na graf funkcije f v tocki (1, 1). Smerni koecient tangente
imamo zato je potrebno poiskati samo se odsek na y-osi.
1 = 2 (1) +n.
Vidimo, da n = 3 in tako dobimo enacbo tangente na graf funkcije f v tocki
(1, 1), ki je enaka
y = 2x + 3.
Podobno dobimo enacbo tangrente na graf funkcije f v tocki (1, 1) in ta je
enaka
y = 2x 1.
Smerni koecient normale na graf funckije je k
n
=
1
kt
, kjer je k
t
smerni
koecient tangente na graf funkcije. Smerni koecient tako imamo in tako
je potrebno poiskati samo se odsek na y-osi
1 =
1
2
(1) +n.
Tako je n =
1
2
in enacba normale na graf funkcije f skozi (1, 1) je
y =
1
2
x +
1
2
.
Podobno poiscemo normalo v (1, 1) in dobimo
y =
1
2
x +
3
2
.
3. Zapisi vse tocke v katerih je smerni koecient normale na graf funkcije
f(x) = x cos x enak -1.
Resitev: 138 3 Odvod funkcije f je f
(x) = 1 + sin x.

Ce upostevamo zvezo
med smernim koecientom tangente in normale dobimo, da je potrebno
poiskati tiste x R, za katere velja
1
1 + sin x
= 1
oziroma
sin x = 0.
Resitev je tako mnozica tock {k : k Z} .
Matevz

Crepnjak 252 Petra

Zigert
SITVAMI
4. Zapisi enacbo vseh tangent na graf funkcije f(x) =
sin x
1cos x
, ki so vzporedne
s premico x + 2y + 3 = 0.
Resitev: 139 4 Najprej x + 2y + 3 = 0 preoblikujemo v eksplicitno obliko in
dobimo y =
1
2
x
3
2
. Torej iscemo tiste x R, za katere velja
1
cos x 1
=
1
2
.
Ce preoblikujemo to enacbo, dobimo

cos x = 1.
Resitev tega je mnozica { + 2k : k Z}. Ker so vse funkcijske vrednosti
v { + 2k : k Z} enake 0, dobimo druzino enacb
0 =
1
2
( + 2k) + n, k Z.
Na podlagi tega, dobimo druzino tangent. Natancneje, za vsak k Z imamo
tangento
y
t
k
=
1
2
x +
1
2
( + 2k).
5. Za katere vrednosti a R je premica 2x + y = 0 vzporedna tangenti grafa
funkcije
f(x) = a(x 2)
2
v tocki x
0
=
3
2
?
Resitev: 140 5

Ce zelimo, da je tangenta vzporedna s premico 2x + y = 0,
potem mora biti smerni koecient tangente na graf funkcije v tocki x
0
=
3
2
enak -2. Ko odvajamo in vstavimo vrednosti dobimo
2a
3
2
2
= 2.
Sedaj izrazimo a in dobimo, da je a = 2. Torej smo dobili, da je f(x) =
2(x 2)
2
.
6. Doloci funkciji f(x) = ax
2
9a parameter a tako, da bosta tangenti na graf
funkcije v njegovih preseciscih z abscisno osjo pravokotni.
Resitev: 141 6 Funkcija f ne glede na vrednost a seka abscisno os v x
0
= 3
in x
1
= 3. Ko odvajamo funkcijo dobimo f
(x) = 2ax. Ker morata biti

tangenti pravokotni velja
6a =
1
6a
.
Tako dobimo, da je a
1
=
1
6
in a
2
=
1
6
.
Matevz

Crepnjak 253 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
7. Poisci vse tocke, kjer imajo tangente na grafa funkcij f(x) =
1
3
x
3
+ x
2
1
in g(x) = x
2
+5x enak smerni koecient. V teh tockah zapisi tudi enacbe
tangent na funkcijo g.
Resitev: 142 7 Isecmo tiste x za katere velja f
(x) = g
(x). Tako v nasem

primeru resujemo
x
2
+ 2x = 2x + 5.
Ko resimo to kvadratno enacbo, dobimo resitvi x
1
= 5 in x
2
= 1. Izracunamo
tocke T
1
(5, 50), T
2
(1, 4), k
1
= g
(5) = 15 in k
2
= g
(1) = 3. S podob-
nim racunom kot v prejsnjih nalogah dobimo enacbi tangent
y
1
= 15x + 25
y
2
= 3x + 1.
8. V kateri tockah funkcija f(x) = x
3
6x
2
+10x4 oklepa tangenta z abscisno
osjo kot

4
.
Resitev: 143 8 Upostevamo, da je tan()(= f
(x). Odvod funkcije f je

f
(x) = 3x
2
12x + 10.
Tako dobimo enacbo
3x
2
6x + 10 = tan
.
Ta kvadratna enacba ima dve resitvi x
1
= 1 in x
2
= 3 in tako dobimo (1, 1)
in (4, 1).
9. Preveri, da se funkciji f(x) = x
2
+
1
2
x + 1 in g(x) = 2x + sin x + 1 sekata v
x
0
= 0 in nato izracunaj kot med grafoma funkcij v x
0
.
Resitev: 144 10 Funkciji se sekata v x
0
= 0, saj je f(0) = g(0) = 1. Kot
med grafoma funkcij izracunamo s formulo tan =
k
2
k
1
1 +k
1
k
2
, kjer je
kot med grafoma funkcij, k
1
in k
2
pa smerna koecienta tangente na graf
funkcij v neki tocki. V nasem primeru k
1
= f
(0) =
1
2
in k
2
= g(0) = 3.
Tako dobimo
tan =
1
2
3
1 +
1
2
3
in tako je =

4
.
10. Naj bo a realno stevilo in f, g : R R funkciji f(x) = x
2
7x + 6 in
g(x) = (x 1)(x
2
+ ax 2).
Matevz

Crepnjak 254 Petra

Zigert
SITVAMI
(a) Za katere vrednosti parametra a se grafa funkcij f in g v tocki (1,0)
sekata pod kotom

4
?
(b) Za katere vrednosti x
0
R tangenta na graf funkcije f v tocki (x
0
, f(x
0
))
poteka skozi tocko (0,2)?
Resitev: 145 10
(a) Vidimo, da se f in g res sekata v (1,0). Naj bo k
1
= f
(1) in k
2
= g
(1).
Ce zelimo, da se grafa funkcij sekata v tocki (1,0) pod kotom

4
, potem
mora veljati
k
2
k
1
1 +k
1
k
2
= 1. V nasem primeru je tako
a 1 + 5
1 5(a 1)
= 1.
Ko resimo to enacbo dobimo a
1
=
1
3
in a
2
=
5
2
.
(b) Da bomo resili to nalogo, bomo uporabili naslednjo obliko enacbe pre-
mice
y y
0
= k(x x
0
),
kjer je k smerni koecient premice in (x
0
, y
0
) tocka skozi katero poteka
premica.
Oznacimo z y
0
= f(x
0
). Smerni koecient tangente na graf funkcije f
v tocki (x
0
, y
0
) je f
(x
0
) = 2x
0
7. Ker vemo, da poteka tangenta na
graf funkcije f skozi (0, 2) in (x
0
, y
0
), dobimo, da je
2 y
0
= (2x
0
7)(0 x
0
).
Upostevajmo se, da je y
0
= f(x
0
) in tako dobimo
2 x
2
0
+ 7x
0
6 = 2x
2
0
+ 7x
0
.
Ko resimo to kvadratno enacbo, dobimo resitvi x
0
1
= 2 in x
0
2
= 2.
Tako dobimo za resitev tocki (2, 24) in (2, 4).
11. Doloci realni stevili a in b tako, da bo imela funkcija f : R R, ki je
podana s predpisom
f(x) =
sin x
2 +a sin x + b cos x
lokalni ekstrem v tocki (
3
,
3).
Matevz

Crepnjak 255 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Resitev: 146 11 Ker zelimo, da ima lokalni ekstrem v tocki (
3
,
3), dobimo
prvo enacbo
3
2
2 +a
3
2
+ b
1
2
=
3.
Ker zelimo, da je v (
3
,
3) lokalni ekstrem, je potrebno odvajati f

f
(x) =
cos x(2 +a sin x + b cos x) sin x(a cos x b sin x)
(2 +a sin x + b cos x)
2
=
2 cos x + b
(2 +a sin x + b cos x)
2
in posledicno dobimo drugo enacbo 1 +b = 0. Sledi, b = 1 in a =
2
3
.
1.22.3 Uporaba odvoda
1. S pomocjo diferenciala izracunaj priblizne vrednosti
(a)
16.16,
(b) ln(1.25),
(c) tan(
44
180
).
Resitev: 147 1 Celotno nalogo si bomo pomagali s formulo f(a+h) f(a)+
f
(a)h. Cilj je tako v argumentu prepoznati a, h in f.

(a) V tem primeru bo a = 16, h = 0.16 in f(x) =

x. Tako izracunamo
16.16
16 +
1
2
16
0.16 = 4.02.
(b) Prepoznamo a = 1, h = 0.25 in f(x) = ln x in dobimo
ln(1.25) ln(1) +
1
1
0.25 = 0.25.
(c) V tem primeru bomo rezultat izrazili s pomocjo stevila . Prepoznamo
a =

4
, h =

180
in f(x) = tanx in dobimo
tan(
44
180
) = tan
1
cos
2
4

180
= 1

90
.
2. S pomocjo diferenciala dokazi, da za > 0, kjer je poljubno majhno
stevilo, velja
1
1 +
1

2
.
Matevz

Crepnjak 256 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 148 2 Sklicali se bomo na formulo f(a+h) f(a)+f
(a)h. V tem
primeru je a = 0, h = in f(x) =
1
1+x
. Ko odvajamo funkcijo f dobimo,
da je f
(x) =
1
2
(1+x)
3
. Sedaj uporabimo formulo f(a+h) f(a)+f
(a)h
in dobimo, da je
1
1 +
1 + 0
1
2
(1 + 0)
3
= 1

2
.
3. S pomocjo diferenciala dokazi, da za y, z R, |z| < |y|, velja
3
y
3
+ z y +
z
3y
2
.
Resitev: 149 3 Postopek je enak kot v nalogi 2. V tem primeru je a = y
3
,
h = z, f(x) =
3
x in f
(x) =
1
3
x
x
2
. Uporabimo formulo in dobimo
3
y
3
+ z
3
y
3
+
1
3
3
y
3
z = y +
z
3y
2
.
4. S pomocjo Lagrangeovega izreka dokazi, da ima enacba e
x
= x+1 eno samo
resitev x = 0.
Resitev: 150 4 Naj bo f(x) = e
x
x1. Upostevajmo Lagrangeovo formulo
na intervalu [0, x].
(e
x
x 1) (e
0
0 1) = (e
c
1)(x 0).
Iz tega dobimo enacbo
e
x
1 = xe
c
, 0 < c < 1,
ki je zaradi e
x
= x + 1 na zacetku ekvivalentna
x = xe
c
in enakost velja, ko je x = 0 (saj 0 < c < 1).
5. Dokazi neenakosti
(a) ln(x + 1) < x, za x R
+
,
(b) 1 +x e
x
, za x R,
(c) sin x < x, za x R
+
,
Resitev: 151 5
Matevz

Crepnjak 257 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
(a) Naj bo f(x) = x ln(x + 1). Vidimo, da je f(x) = 0 samo, ko je
x = 0. Odvod te funkcije je f
(x) = 1
1
x+1
. Ker je f
(x) > 0 za
x R
+
, potem je f strogo narascajoca (nima lokalnega ekstrema) in
zato neenakost res velja.
(b) Naj bo f(x) = e
x
x 1 in f(x) = 0, ko je x = 0. Za 0 < x <
je f
(x) = e
x
1 > 0 in zato neenakost velja (glej primer (a)), za
< x < 0 je f
(x) = e
x
1 < 0 kar pomeni, da je f na tem
obmocju padajoca, torej je x+1 < e
x
. Torej neenakost velja za x R.
(c) Zaradi periodicnosti sin x je potrebno preveriti samo za 0 < x <

2
.
Naj bo f(x) = x ln(x + 1) in f(x) = 0, ko je x = 0. Ker je
f
(x) = 1 cos x > 0 za 0 < x <

2
in zato neenakost res velja (glej
primer (a)).
6. Dokazi enakosti
(a) arcsin x + arccos x =

2
, za x [1, 1],
(b) arctan x + arccotx =

2
, za x [1, 1],
Resitev: 152 6 V tej nalogi bomo uporabili posledico Lagrangeovega izreka
(lahko pa med drugim gledamo kot na posledico Rolleovega izreka). Ta pravi,
ce imamo f zvezno odvedljivo funkcijo na intervalu [a, b] za katero velja, da
je f
(x) = 0 za vsak x (a, b), potem je na [a, b] f konstantna funkcija

(razmisli).
(a) Najprej odvajajmo arcsin x + arccos x.
(arcsin x + arccos x)
=
1
1 +x
2
+
1
1 +x
2
.
Seveda to res zadosca posledici Lagrangeovega izreka. Do konstante

2
pridemo tako, da vstavimo vrednost 1 v arcsin x + arccos x.
(b) Podobno v (a) primeru odvajamo funkcijo arctan x+arccotx. Dobimo
(arctan x + arccotx)
=
1
1 +x
2
+
1
1 +x
2
.
Seveda je tako odvod enak 0. Do konstante

2
pridemo tako, da vs-
tavimo vrednost 1 v arctan x + arccotx.
7. Naj do [a, b] poljuben interval na realni osi in naj bo f(x) = 2x
2
x. Dokazi,
da stevilo c, ki nastopa v Lagrangeovi formuli f(b) f(a) = f
(c)(b a),
ravno na sredini med a in b.
Matevz

Crepnjak 258 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 153 7 Izracunamo odvod funkcije f, f(x) = 4x 1 in poiscemo c
iz enacbe
2b
2
b 2a
2
+ a = (4c 1)(b a).
Vidimo, da je c =
a+b
2
.
8. S pomocjo LHospitalovega pravila izracunaj naslednje limite
(a) lim
x0
x
2
ln x,
(b) lim
x0
3
x
2
x
x
,
(c) lim
x0
xcot(2x),
(d) lim
x0
x
xe
x
sin x
x
2
,
(e) lim
x
x
cot x

2 cos x
,
(f) lim
x
2
ln(sin x)
( 2x)
2
,
(g) lim
x
ln
x+1
x
ln
x1
x
,
(h) lim
x
x
2
e
x
2
(i) lim
x
x
n
e
x
, n N,
(j) lim
x0
x
2
e
1
x
2
.
Resitev: 154 8
(a) lim
x0
x
2
ln x = lim
x0
ln x
1
x
2
L
H
= lim
x0
1
x
2
x
3
= lim
x0
x
2
2
= 0,
(b) lim
x0
3
x
2
x
x
L
H
= lim
x0
3
x
ln 3 2
x
ln 2
1
= ln3 ln 2 = ln
3
2
,
(c)
lim
x0
xcot(2x) = lim
x0
xcos(2x)
sin(2x)
L
H
= lim
x0
cos(2x) 2xsin(2x)
2 cos(2x)
=
1 0
2
=
1
2
,
(d)
lim
x0
x
xe
x
sin x
x
2
L
H
= lim
x0
x
e
x
+ xe
x
cos x
2x
L
H
= lim
x0
x
2e
x
+ xe
x
+ sin x
2
=
2 + 0 + 0
2
= 1,
Matevz

Crepnjak 259 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
(e)
lim
x
x
cot x

2 cos x
= lim
x
xsin x
cos x

2 cos x
= lim
x
2xsin x
2 cos x
H
=
2 sin x + 2xcos x
2 sin x
=
2 0
2
= 1,
(f )
lim
x
2
ln(sin x)
( 2x)
2
L
H
= lim
x
2
cos x
sinx
4( 2x)
= lim
x
2
cos x
4 sin x( 2x)
L
H
= lim
x
2
sin x
4 cos x( 2x) + 8 sinx
=
1
0 + 8
=
1
8
,
(g)
lim
x
ln
x+1
x
ln
x1
x
H
= lim
x
1
x+1
x
1
x
2
1
x1
x
1
x
2
= lim
x
1
x+1
1
x1
= lim
x
x 1
x + 1
H
= lim
x
1
1
= 1,
(h)
lim
x
x
2
e
x
2
= lim
x
x
2
e
x
2
L
H
= lim
x
2x
2xe
x
2
= lim
x
1
e
x
2
= 0,
(i)
lim
x
x
n
e
x
= lim
x
x
n
e
x
L
H
= lim
x
nx
n1
e
x
L
H
= lim
x
n(n 1)x
n2
e
x
L
H
= . . .
L
H
= lim
x
n (n 1) 2 1
e
x
= 0,
(j)
lim
x0
x
2
e
1
x
2
= lim
x0
e
1
x
2
1
x
2
L
H
= lim
x
e
1
x
2
2
x
3
2
x
3
= .
9. S pomocjo L Hospitalovega pravila in lastnosti zveznih funkcij izracunaj
naslednje limite
(a) lim
x
(x
2
1)
1
x
,
(b) lim
x1
(ln x)
1x
,
(c) lim
x0
1 +x
1 x
1
x
,
(d) lim
x0
1
1 +x
2
1
x
2
,
(e) lim
x0
(1 +x)
1
x
e
1
x
,
Matevz

Crepnjak 260 Petra

Zigert
SITVAMI
(f) lim
x1
e
2(x1)
+ x 1
2x 1
1
x1
.
Resitev: 155 9 V tej nalogi bomo uporabili naslednji izrek iz Poglavja 2:
ce sta funkciji f in g zvezni funkciji v tocki a, tedaj je
lim
xa
f (g(x)) = f
lim
xa
g(x)
.
(a) Oznacimo L = lim
x
(x
2
1)
1
x
. Izracunajmo lim
x
ln(x
2
1)
1
x
.
lim
x
ln(x
2
1)
1
x
= lim
x
ln(x
2
1)
x
L
H
= lim
x
2x
x
2
1
1
= lim
x
2x
x
2
1
L
H
= lim
x
2
2x
= 0.
Uporabimo izrek in dobimo
ln L = 0
in zato je L = 1.
(b) Oznacimo L = lim
x1
(lnx)
1x
.
lim
x1
ln(ln x)
x1
= lim
x1
(1 x) ln(ln x)
= lim
x1
ln(ln x)
1
1x
L
H
= lim
x1
1
x lnx
1
(1x)
2
= lim
x1
(1 x)
2
xln x
L
H
= lim
x1
2(1 x)
ln x +
x
x
= lim
x1
2(1 x)
ln x + 1
= 0.
Dobimo, da je ln L = 0 in zato je L = 1.
Matevz

Crepnjak 261 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
(c) Oznacimo L = lim
x0
1 +x
1 x
1
x
.
lim
x0
ln
1 +x
1 x
1
x
= lim
x0
ln
1+x
1x
x
L
H
= lim
x0
1
1+x
1x
2
(1x)
2
1
= lim
x0
2
1 x
2
= 2.
Dobimo, da je ln L = 2 in zato je L = e
2
.
(d) Oznacimo L = lim
x0
1
1 +x
2
1
x
2
.
lim
x0
ln
1
1 +x
2
1
x
2
= lim
x0
ln
1
1+x
2
x
2
L
H
= lim
x0
(1 +x
2
)
2x
(1+x
2
)
2
2x
= lim
x0
1
1 +x
2
= 1
1
.
(e) Oznacimo L = lim
x0
(1 +x)
1
x
e
1
x
.
lim
x0
ln
(1 +x)
1
x
e
1
x
= lim
x0
ln
(1+x)
1
x
e
x
= lim
x0
ln(1 +x)
1
x
ln e
x
= lim
x0
ln(1 +x) x
x
2
L
H
= lim
x0
1
1+x
1
2x
L
H
= lim
x0
1
(1+x)
2
2
=
1
2
.
Dobimo, da je ln L =
1
2
in zato je L =

e.
Matevz

Crepnjak 262 Petra

Zigert
SITVAMI
(f ) Oznacimo L = lim
x1
e
2(x1)
+ x 1
2x 1
1
x1
.
lim
x1
ln
e
2(x1)
+ x 1
2x 1
1
x1
= lim
x1
ln
e
2(x1)
+x1
2x1
x 1
= lim
x1
ln
e
2(x1)
+ x 1
ln(2x 1)
x 1
L
H
= lim
x1
2e
2(x1)
+1
e
2(x1)
+x1

1
2x1
1
=
2 + 1
1 + 1 1
1
= 2.
2
.
10. Razvij funkcijo f(x) = ln(x + 1) sin x v Taylorjevo vrsto v okolici tocke
x = 0 do clenov 3. reda.
Resitev: 156 10 V nasem primeru je potrebno funkcijo f odvajati do tretjega
reda
f
(x) =
sin x
x + 1
+ ln(x + 1) cos x
f
(x) =
sin x
(x + 1)
2
+ 2
cos x
x + 1
ln(x + 1) sinx
f
(x) = 2
sin x
(x + 1)
3
3
cos x
(x + 1)
2
3
sin x
x + 1
ln(x + 1) cos x
Ce vstavimo vrednosti v Taylorjevo vrsto, dobimo

f(x) = x
2
x
3
2
+ r(x),
kjer je r(x) nek ostanek 4. reda.
11. Razvij funkcijo f(x) = sin
2
x v Taylorjevo vrsto v okolici tocke x = 0 do
clenov 5. reda in oceni napako za x [
4
,

4
].
Resitev: 157 11 Ko zaporedoma odvajamo f dobimo
f
(x) = 2 sin xcos x = sin 2x

f
(x) = 2 cos 2x
f
(x) = 4 sin 2x
f
(4)
(x) = 8 cos 2x
f
(5)
(x) = 16 sin2x
f
(6)
(x) = 32 cos 2x.
Matevz

Crepnjak 263 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Tako lahko zapisemo Taylorjevo formulo
f(x) = x
2
x
4
3
+ r(x).
Sedaj ocenimo r(x) na intervalu [
4
,

4
].
|r(x)| =
32 cos(2)
6!
x
6
=
32
720
| cos(2)| |x
6
| =
32
720
cos(0)
6
< 0, 011.
12. Razvij funkcijo f(x) = x
3
ln x v Taylorjevo vrsto na intervalu [
9
10
,
12
10
] do
clenov 4. reda in oceni napako.
Resitev: 158 12 Razvili bomo Taylorjevo vrsto do clenov reda 4. za a = 1.
Izracunajmo odvode.
f
(x) = 2x
2
ln x + x
2
f
(x) = 6xlnx + 5x
f
(x) = 6 lnx + 11
f
(4)
(x) =
6
x
f
(5)
(x) =
6
x
2
.
Tako lahko zapisemo Taylorjevo formulo
f(x) = (x 1) +
5
2
(x 1)
2
+
11
6
(x 1)
3
+
1
4
(x 1)
4
+ r(x).
Ocenimo se napako r(x) na intervalu [
9
10
,
12
10
]
|r(x)| =
2
5!
(x 1)
5
=
1
20
2
|x 1|
5
<
1
20
9
10
|0, 2|
5
< 0, 0002.
13. Razvij funkcijo f(x) = xe
x
v Taylorjevo vrsto okolici tocke x = 0 in poisci
njeno konvergencno obmocje.
Resitev: 159 13 Funkcijo f zelimo razviti v neskocno Taylorjevo vrsto, zato
je potrebno izracunati n-ti odvod funkcije f.
f
(x) = e
x
xe
x
f
(x) = 2e
x
+ xe
x
f
(x) = 3e
x
xe
x
f
(4)
(x) = 4e
x
+ xe
x
.
.
.
f
(n)
(x) = (1)
n1
ne
x
+ (1)
n
xe
x
.
Matevz

Crepnjak 264 Petra

Zigert
SITVAMI
Na podlagi odvodov zapisimo Taylorjevo vrsto
f(x) = x x
2
+
1
2
x
3
+ . . . + (1)
n1
1
(n 1)!
x
n
+ . . . .
Pred obravnavo r(x), dolocimo konvergencno obmocje, saj vpliva na obrav-
navo r(x).
lim
n
(1)
n
n!
(1)
n1
(n1)!
= lim
n
1
n
= 0.
Iz tega sledi, da vrsta konvergira za vsak x R. Preverimo se r(x).
lim
n
((n + 1) )(1)
n
e
(n + 1)!
x
n+1
lim
n
e
x
n+1
n!
x
n+1
(n + 1)!
= 0 + 0 = 0.
Torej za vsak x R lahko f zapisemo v Taylorjevo vrsto
f(x) = x x
2
+
1
2
x
3
+ . . . + (1)
n1
1
(n 1)!
x
n
+ . . . .
14. Razvij funkcijo f(x) = ln x v Taylorjevo vrsto okolici tocke x = 1 in poisci
njeno konvergencno obmocje.
Resitev: 160 14 Najprej poiscimo n-ti odvod funkcije f.
f
(x) =
1
x
f
(x) =
1
x
2
f
(x) =
2
x
3
f
(4)
(x) =
6
x
4
.
.
.
f
(n)
(x) = (1)
n1
(n 1)!
x
n
.
Na podlagi odvodov zapisimo Taylorjevo vrsto
f(x) = (x 1)
(x 1)
2
2
+
(x 1)
3
3
. . . + (1)
n1
(x 1)
n
n
+ . . . .
Pred obravnavo r(x), dolocimo konvergencno obmocje, saj vpliva na obrav-
navo r(x).
lim
n
(1)
n
n+1
(1)
n1
n
= lim
n
n
n + 1
= 1.
Matevz

Crepnjak 265 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Posledicno dobimo neenakost
|x 1| < 1
in zato 0 < x < 2. S pomocjo Leibnizov kriterija preverimo, da velja tudi
za x = 2.
Obravnavajmo se r(x). Torej dokazimo, da velja
lim
n
(1)
n n!
n+1
(n + 1)!
(x 1)
n+1
= 0
v okolici x = 1. Tako imamo
lim
n
(1)
n n!
n+1
(n + 1)!
(x 1)
n+1
= lim
n
1
n + 1
(x 1)
n+1
n+1
= lim
n
1
n + 1
x 1
n+1
.
Za 1 x < 2 in 1 < < x oziroma 0 x 1 < 1 in 1 < in zato
x1
< 1
ter tako
lim
n
1
n + 1
x 1
n+1
< lim
n
1
n + 1
1
= 0.
Za 0 < x < 1 bomo uporabili
r(x) =
f
(n+1)
()
n!
(x a)(x )
n
(ena od oblik zapisa ostanka). V nasem primeru dobimo
r(x) =
x 1
1
x
.
Ker je 0 < x < < 1 je 0 < 1
x
< 1 je tako
lim
n
x 1
1
x
n
=
x 1
lim
n
1
x
n
= 0.
Torej smo dokazali, da za 0 < x 2 lahko f zapisemo v Taylorjevo vrsto,
ki je oblike
f(x) = (x 1)
(x 1)
2
2
+
(x 1)
3
3
. . . + (1)
n1
(x 1)
n
n
+ . . . .
Matevz

Crepnjak 266 Petra

Zigert
SITVAMI
15. Aproksimiraj funkcijo f(x) = sin x s prvimi tremi nenicelnimi cleni Taylor-
jeve vrste na intervalu [
6
,

6
] in oceni napako aproksimacije.
Resitev: 161 15 Razvili bomo Taylorjevo vrsto do clenov reda 6. za a = 0.
Izracunajmo odvode
f
(x) = cos x
f
(x) = sin x
f
(x) = cos x
f
(4)
(x) = sin x
f
(5)
(x) = cos x
f
(6)
(x) = sin x.
.
Zato je
f(x) = x
1
3!
x
2
+
1
5!
x
5
+ r(x).
Ocenimo se napako
|r(x)| =
sin
6!
x
6
sin
6!
|x|
6
sin

6
6!
6
< 0, 0001.
16. Oceni napako aproksimacije
3
x + 1 1 +
1
3
x
1
9
x
2
na intervalu [
1
4
,
1
4
].
Resitev: 162 16 Izberimo a = 0. Preverimo, da je
3
x + 1 1 +
1
3
x
1
9
x
2
aproksimacija s Taylorjevo vrsto.
f
(x) =
1
3
3
(1+x)
2
f
(x) =
2
9
3
(1+x)
5
f
(x) =
10
81
3
(1+x)
8
.
.
Ko vstavimo vrednost a = 0, opazimo, da je je res aproksimacija s Taylor-
jevo vrsto. Ocenimo napako.
|r(x)| =
10
81
3
(1+)
8
3!
x
3
5
243
3
(1
1
10
)
8
1
10
3
< 0, 00004.
17. S pomocjo Taylorjeve formule izracunaj
5 z natancnostjo do 10
4
.
Resitev: 163 17 Taylorjeva formula je zelo uporabna, ko razvijemo funkcijo
za a = 0. Zato bomo preoblikovali
5 tako, da bomo prepoznali le to.
5 =
4 + 1 = 2
1 +
1
4
.
Matevz

Crepnjak 267 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Tako prepoznamo f(x) = 2
1 +x. Odvajajmo za Taylorjevo formulo

f
(x) =
1
1 +x
f
(x) =
1
2
(1 +x)
3
f
(x) =
3
4
(1 +x)
5
f
(4)
(x) =
15
8
(1 +x)
7
.
.
.
f
(n)
(x) = (1)
n1
1 3 5 . . . (2n 3)
2
n1
(1 +x)
2n1
.
Preverimo za kateri n je |r(x)| < 10
4
.

Ce razpisemo r(x) dobimo
(1)
n
135...(2n1)
2
n
(1+x)
2n+1
(n + 1)!
1
4
n+1
< 10
4
.
Po nekaj zaporednih racunanjih se izkaze, da je n = 6. Tako je potrebno
izracunati vsoto Taylorjeve vrste reda 5. za funkcijo f.
5 2 +
1
4

1
2
1
2
1
4
2
+
1
3!
3
2
2
1
4
1
4!
3 5
2
3
1
4
4
+
1
5!
3 5 7
2
4
1
4
5
= 0, 236073
18. Upostevaj pomen prvih dveh odvodov in narisi naslednje grafe funkcij:
(a) f(x) =
(x 1)
2
x 2
,
(b) f(x) =
1 + 2x
2 2x
,
(c) f(x) = xln
2
x,
(d) f(x) =
ln(x + 1)
x
,
(e) f(x) = x +
1 x,
(f) f(x) = x
4 x
2
,
(g) f(x) = (x 2)e
1
x
,
(h) f(x) =
e
x
x
2
1
.
Matevz

Crepnjak 268 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 164 18 Samo v prvem primeru bomo zelo podrobno opisali vse
postopke, v preostalih primerih pa le glavne rezultate.
(a) Narisimo graf funcije f(x) =
(x 1)
2
x 2
.
i. Naravno denicijsko obmocje
Ker imamo racionalno funkcijo, potem v naravnem denicijskem
obmocje ne nastopajo realna stevila, za katere je imenovalec enak
0. Tem vrednostim pravimo poli funkcije. Tako imamo v nasem
primeru D
f
= R\{2}.
ii. Nicle funkcije
Iscemo tiste x D
f
za katere je f(x) = 0. Ker imamo racionalno
funkcijo, nas zanima kdaj je stevec enak 0. V nasem primeru
imamo x
1,2
= 1.
iii. Asimptote funkcije
Doloci bomo navpicne, vodoravne in posevne asimptote. Navpi-
cne asimptote nam dolocajo kar poli funkcije. Tako imamo eno
navpicno asimptoto x
n
= 2.
Sedaj se dolocimo vodoravne in posevne asimptote. Najprej opo-
mnimo, da bomo dolocali zgolj linearne asimptote. S tem se tudi
zdruzi iskanje vodoravne in posevne asimptote. Torej dolociti moramo
k in n s formule
lim
x
f(x) kx n.
S preprostim premislekom dobimo, da najprej izracunamo k
k = lim
x
f(x)
x
,
nato pa se n
n = lim
x
f(x) kx.
Podobno racunamo asimptote, ko x . V nasem primeru je
k = lim
x
(x1)
2
x2
x
= 1
in
n = lim
x
(x 1)
2
x 2
x
= 0.
Tako smo dobili posevno asimptoto y(x) = x. K isti astiptoti
konvergira graf, ko x .
Matevz

Crepnjak 269 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
iv. Stacionarne tocke, lokalni ekstremi in prevoji
Stacionarne tocke so tisti x D
f
, za katere je f
(x) = 0. V nasem
primeru resujemo
f
(x) =
x
2
4x + 3
x 2
2
= 0
in dobimo stacionarni tocki x
s,1
= 1 in x
s,2
= 3.
Kandidati za lokalni ekstreme so kar stacionarne tocke. V nasem
primeru sta kandidata za lokalni ekstrem x
l,1
= 1 in x
l,2
= 3.
Ce zelimo dolociti ali imamo v kandidatih za lokalne ekstreme res

lokalne ekstreme, je potrebno najprej izracunati f
(x).
f
(x) =
2
(x 2)
3
.
Sedaj, ce je x
0
kandidat za lokalni ekstrem, potem velja naslednje
- f
(x
0
) < 0, potem je v x
0
lokalni maksimum,
- f
(x
0
) > 0, potem je v x
0
lokalni minimum,
- f
(x
0
) = 0, potem zal z drugim odvodom ne moremo dolociti.
Tako imamo v nasem primeru v x
l,1
lokalni maksimum, v x
l,2
pa
lokalni minimum.
S pomocjo drugega odvoda dolocimo prevoj. To so tisti x D
f
z
katere je f
(x) = 0. V nasem primeru takih vrednosti ni.

v. Obmocja narascanja in padanja
Za nek interval (a, b) D
f
velja
- ce za vsak x (a, b), f
(x) < 0, potem je f na (a, b) padajoca,

(x) > 0, potem je f na (a, b) narascajoca.

Prvi odvod smo izracunali ze v prejsni tocki. S preprostim racunanjem
dobimo, da je f na obmocju (1, 2) (2, 3) padajoca, na (, 1)
(3, ) pa narascajoca.
vi. Obmocja konveksnosti in konkavnosti
Za nek interval (a, b) D
f
velja
(x) < 0, potem je f na (a, b) konkavna,

(x) > 0, potem je f na (a, b) konve-

ksna.
Drugi odvod smo izracunali dve tocki nazaj. S preprostim racunom
dobimo, da je f na (, 2) konkavna, na (2, ) pa konveksna.
Tako s pomocjo teh tock lahko narisemo graf
(b) f(x) =
1 + 2x
2 2x
Matevz

Crepnjak 270 Petra

Zigert
SITVAMI
10 5 5 10
20
10
10
20
Slika 1.54: Graf funkcije f(x) =
(x1)
2
x2
.
D
f
= R\{1}.
ii. Nicle funkcije
x
1
=
1
2
.
Navpicna asimptota x
n
= 1, posevna asimptota y(x) = 1.
Odvoda funkcije: f
(x) =
3
2(x 1)
2
, f
(x) =
3
(x 1)
3
.
Stacionarnih tock ni.
Lokalnih ekstremov ni.
Prevoja ni.
Narasca na celotnem D
f
.
Konveksna na (, 1), konkavna na (1, ).
1+2x
22x
.
(c) f(x) = xln
2
x
D
f
= R
+
.
ii. Nicle funkcije
x
1
= 1.
Asimptot ni. Za lazje risanje izracunamo vrednosti na robu D
f
lim
x0
f(x) = 0 in lim
x
f(x) = .
Matevz

Crepnjak 271 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Odvoda funkcije: f
(x) = ln
2
x + 2 lnx, f
(x) =
2(ln x + 1)
x
.
Stacionarni tocki: x
s,1
= e
2
,x
s,1
= 1.
Lokalna ekstrema: x
e,1
= e
2
, lokalni maksimum; x
e,1
= 1, lokalni
minimum. Prevoj x
p
= e
1
.
Narasca na (0, e
2
) (1, ), pada na (e
2,1
).
Konveksna na (0, 1), konkavna na (1, ).
0.5 1.0 1.5 2.0 2.5
0.5
1.0
1.5
2.0
Slika 1.56: Graf funkcije f(x) = xln
2
x.
(d) f(x) =
ln(x + 1)
x
D
f
= (1, 0) (0, ).
ii. Nicle funkcije
Nicel ni.
Vodoravna asimptota y(x) = 0. Za lazje risanje izracunamo vred-
nost na robu D
f
lim
x1
f(x) = in lim
x0
f(x) = 1.
Odvoda funkcije: f
(x) =
x xln(x + 1) ln(x + 1)
(x + 1)x
2
, f
(x) =
2x 3x
2
+ 2 ln(x + 1) + 4xln(x + 1) + 2x
2
ln(x + 1)
(x
3
(x + 1)
2
)
.
Prevoja ni.
Pada na celem D
f
.
Matevz

Crepnjak 272 Petra

Zigert
SITVAMI
Konveksna na celem D
f
.
1.0 0.5 0.5 1.0 1.5 2.0
1.5
2.0
ln x
x
.
(e) f(x) = x +
1 x
D
f
= (, 1].
ii. Nicle funkcije
x
1
=
1
5
2
.
Asimptot ni.
Odvoda funkcije: f
(x) = 1
1
2
1 x
, f
(x) =
1
4
(1 x)
3
.
Stacionarna tocka: x
s
=
3
4
.
Lokalni ekstrem: x
e
=
3
4
, lokalni maksimum.
Prevoja ni.
Pada na celem
3
4
, 1
, narasca na
,
3
4
.
Konkavna na celem D
f
.
5 4 3 2 1 1
2.5
2.0
1.5
1.0
0.5
0.5
1.0
Slika 1.58: Graf funkcije f(x) = x +
1 x.
(f ) f(x) = x
4 x
2
Matevz

Crepnjak 273 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
D
f
= [2, 2].
ii. Nicle funkcije
x
1
= 2, x
2
= 0, x
3
= 2.
Asimptot ni.
Odvoda funkcije: f
(x) =
2(x
2
2)
4 x
2
, f
(x) =
2(x
3
6x)
(4 x
2
)
3
.
Stacionarna tocka: x
s,1
=
2, x
s,2
=
2.
Lokalna ekstrema: x
e,1
=
2, lokalni maksimum; x
e,2
=
2
lokalni maksimum.
Prevoj x
p
= 0.
Pada na (2,
2) (
2, 2), narasca na (
2,
2).
Konkaveksna na (2, 0), konkavna na (0, 2).
2 1 1 2
2
1
1
2
Slika 1.59: Graf funkcije f(x) = x
4 x
2
.
(g) f(x) = (x 2)e
1
x
D
f
= R\{0}.
ii. Nicle funkcije
x
1
= 2.
Navpicna asimptota: x
n
= 0.
Posevna asimptota: k = lim
x
(x 2)e
1
x
x
= 1,
n = lim
x
(x 2)e
1
x
x
= 1, y(x) = x 1; ko x je
enaka asimptota.
Za natancnejse risanje: lim
x0
(x 2)e
1
x
= 0, lim
x0
(x 2)e
1
x
= .
Matevz

Crepnjak 274 Petra

Zigert
SITVAMI
Odvoda funkcije: f
(x) =
x
2
x 2
x
2
e
1
x
, f
(x) =
3x + 2
x
4
e
1
x
.
Prevoj: x
p
=
2
3
.
Narasca na celem D
f
.
Konveksna na
,
2
3
; konkavna na
2
3
, 0
(0, ).
4 2 2 4
10
5
Slika 1.60: Graf funkcije f(x) = (x 2)e
1
x
.
f(x) =
e
x
x
2
1
D
f
= R\{1, 1}.
ii. Nicle funkcije
Ni nicel funkcije.
Navpicna asimptota: x
n,1
= 1, x
n,2
= 1.
Posevna asimptota: k = lim
x
1e
x
x
2
1
x
= 0,
n = lim
x
1 e
x
x
2
1
= 0, y(x) = 0; ko x asimptota ne obstaja.
Za natancnejse risanje: lim
x1
1 e
x
x
2
1
= , lim
x1
(x 2)e
1
x
= ,
lim
x1
1 e
x
x
2
1
= , lim
x1
(x 2)e
1
x
= , lim
x
(x 2)e
1
x
= .
Odvoda funkcije: f
(x) =
e
x
(x
2
2x 1)
(x
2
1)
2
,
f
(x) =
e
x
(x
4
4x
3
+ 4x
2
+ 4x + 3)
(x
2
1)
3
.
Stacionarne tocke x
s,1
= 1
2, x
s,2
= 1 +
2.
Matevz

Crepnjak 275 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Lokalna ekstrema: x
e,1
= 1
2, lokalni maksimum; x
e,2
= 1+
2,
lokalni minimum.
Prevoja ni.
Narasca na (, 2) (2, 1
2) (1 +
2, ), pada na (1
2, 2) (2, 1 +
2).
Konveksna na (, 2) (2, ); konkavna na (2, 2).
4 2 2 4 6 8 10
40
20
20
40
60
Slika 1.61: Graf funkcije f(x) = (x 2)e
1
x
.
19. Poisci tisti pozitivni realni stevili, katerih vsota je 100 in imata najvecji
mozni produkt?
Resitev: 165 19 Iscemo taksna x, y R, da velja
x + y = 100
x y = max .
Sedaj iz prve izrazimo y in dobimo
f(x) = max = x(100 x).
in dobimo funkcijo, ki je odvisna do x. Ekstrem te funkcije bo koncna
resitev.
f
(x) = 100 2x
in f
(x) = 0, ko je x = 50. Sedaj pa s pomocjo drugega odvoda preverimo,

da je x = 50 res maksimum funkcije. Ker je f
(50) = 2 < 0, zato je je v

x = 50 res najvecji mozni produkt in zato x = y = 50.
20. Izmed vseh pravokotnikov, ki jih lahko vcrtamo v krog r, poisci tistega z
najvecjo ploscino.
Matevz

Crepnjak 276 Petra

Zigert
SITVAMI
Slika 1.62: V krog vcrtani pravokotnik.
Resitev: 166 20 Iscemo taksni stranci x, y R pravokotnega trikotnika, da
velja
x y = max .
Podobno kot v nalogi 19 zelimo zapisati funkcijo ene spremenljivke, zato je
potrebno dobiti zvezo med x in y. Iz Slika 1.62 je razvidno, da
x
2
+ y
2
= (2r)
2
.
Iz tega dobimo y =
(2r)
2
x
2
(negativna dolzina nebi bila smislena).
Tako dobimo funkcijo
f(x) = max = x
(2r)
2
x
2
.
Odvajajmo funkcijo f,
f
(x) =
(2r)
2
x
2
2x
2
2
(2r)
2
x
2
in f
(x) = 0, ko je x =
2r (podobno kot y vzamemo pozitivno resitev).

Preverimo
f
(x) =
2x
2
(2r)
2
x
2
2x
(2r)
2
x
2
2x
3
2
((2r)
2
x
2
)
3
.
Vidimo, da je f
2r) < 0 in zato x = y =
2r.
21. Med trapezi, katerih osnovnica je interval [R, R] na abscisni osi in so
vcrtani v polkrog
x
2
+ y
2
R
2
, y 0,
poisci tistega z najvecjo ploscino.
Resitev: 167 21 Iscemo taksni vrednosti x, v R iz Slika 1.63, da velja
Slika 1.63: V polkrog vcrtani trapez.
v
2R + x
2
= max .
Matevz

Crepnjak 277 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Poiscimo zvezo med v in x. Iz Slika 1.63 je razvidno, da x
2
+ v
2
= R
2
in
zato v =
R
2
x
2
. Tako dobimo funkcijo
f(x) = max =
R
2
x
2
2R + x
2
.
Za ekstrem odvajajmo funkcijo f,
f
(x) =
2x
2
R
2
x
2
2R + x
2
+
R
2
x
2
1
2
in f
(x) = 0, ko je x =
R
2
(1 +
3). Z drugim odvodom preverimo, da je

res maksimum.
f
(x) =
2R + 2x
R
2
x
2
(2Rx + x
2
) (2x)
2 2
(R
2
x
2
)
3
2x
2 2
R
2
x
2
Hitro vidimo, da je f
R
2
(1 +
3)
< 0 in zato x =
R
2
(1 +
3) ter
v = R
3
2
.
22. Dana je funkcija f(x) = x
2
+ 1 in na obmocje med grafom funkcije f in
abscisno osjo vcrtamo pravokotnik tako, da ena stranica pravokotnika lezi
na abscisi. Izmed vseh taksnih pravokotnikov poisci tistega, ki ima najvecjo
ploscino.
Resitev: 168 22 Nicli funkcije sta x
1
= 1 in x
2
= 1.

Zelimo taksni stranici
pravokotnika a in b, da je max = a b. Ker je graf funkcije simetricen glede
na ordinatno os, se osredotocimo na prvi kvadrant. Naj bo c =
a
2
(c je
stranica pravokotnika v prvem kvadrantu). Imamo zvezo b = f(c) = c
2
+1
in zato dobimo
g(c) = c (c
2
+ 1) = c
3
+ c.
Odvajajmo f za ekstreme
g
(c) = 3c
2
+ 1
in g
(c) = 0, ko je c =
1
3
(prvi kvadrant). Preverimo, da je v c =
1
3
res
maksimum g.
g
(c) = 6c
in dobimo f
(
1
3
) < 0 ter zato a =
2
3
in b =
2
3
.
23. Enakokrak trikotnik z obsegom 2 zavrtimo okoli osnovnice. Koliko naj
merijo stranice trikotnika tako, da bo prostornina nastale vrtenine najvecja?
Matevz

Crepnjak 278 Petra

Zigert
SITVAMI
Resitev: 169 23 Obseg o enakokrakega trikotnika z osnovnico x in krakoma
y se izracuna po formuli o = x + 2y. Vrtenina, ki jo dobimo, vsebuje dva
stozca. Volumen stozca s polmerom r in visino h se racuna po formuli
V =

3
rh
2
. Oznacimo visino trikotnika na x s v
x
. Tako je nas volumen
vrtenine
V = 2
3
x
2
v
2
x
.
Stranice
x
2
, v
x
in y tvorijo pravokotni trikotnik, zato
x
2
+ v
2
x
= y
2
.

Ce se
upostevamo o = x+2y, dobimo v
2
x
=
2x
2
x
2
2
ter tako dobimo funkcijo
f(x) = V = 2
3
x
2
2 x
2
x
2
=

3
(x x
2
)
Za ekstrem odvajajmo funkcijo f,
f
(x) =

3
(1 2x)
in f
(x) = 0, ko je x =
1
2
. Z drugim odvodom preverimo, da je res maksi-
mum.
f
(x) =
2
3
in zato je volumen res maksimalen. Tako smo dobili x =
1
2
in y =
3
4
.
24. Poisci dimenzije najcenejsega rezervoarja z vodo s kvadratno osnovo in pra-
vokotnimi stranicami, ki bo drzal a
3
kubicne metre, ce kvadratni meter
stranice stane 10 evrov, kvadratni meter osnove stane 15 evrov in kvadratni
meter pokrova stane 5 evrov.
Resitev: 170 24 Telo, ki je opisano, je kvader. Volumen se tako izracuna
V = x
2
y,
kjer je x stranica kvadrata osnove, y pa preostala stranica kvadra.

Ce
upostevamo, da je V = a
3
, lahko izrazimo y =
a
3
x
2
Cena celotnega telesa
se izracuna po formuli
cena = 15x
2
+ 10 4xy + 5 x
2
.
Ce upostevamo y =
a
3
x
2
, dobimo
f(x) = cena = 20x
2
+ 40
a
3
x
.
Odvajajmo f za ekstrem
f
(x) = 40x 40a

3
1
x
2
Matevz

Crepnjak 279 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
in f
(x) = 0, ko je x = a. Preverimo, da je v x = a res minimum f.

f
(x) = 40 + 80a
3
1
x
3
in enostavno preverimo, da je f
(a) > 0. Tako smo dobili stranici kvadra

x = y = a.
25. Zgraditi zelimo silos v obliki valja, ki ima za streho polkroglo. Volumen
silosa je 50 kubicnih metrov. Cena kvadratnega metra plocevine za valj je
10 evrov, za streho pa 15 evrov. Doloci dimenzije silosa tako, da bo cena
najnizja.
Resitev: 171 25 Naj bo V volumen in P povrsina opisanega telesa. Volumen
in povrsina krogle se izracunata
V
K
=
4
3
r
3
, P
K
= 4r
2
,
kjer je r polmer krogle, volumen in povrsina valja pa
V
V
=

r
2
v, P
V
= 2r
2
+ 2rv,
kjer je r polmer osnovne ploskve in v visina valja. V nasem primeru vemo,
da je
V = r
2
v +
1
2

4
3
r
3
= 50.
Iz te enacbe izrazimo v
v =
50
2
3
r
3
r
2
=
150 2r
3
3r
2
.
Cena povsina se izracuna po formuli
cena
P
= 10 2rv + 15
1
2
4r
2
= 20rv + 30r
2
.
Ker zelimo imeti funkcijo ene spremenljivke upostevamo v
f(r) = cena
P
= 20r
150 2r
3
3r
2
+ 30r
2
= 20
150 2r
3
3r
+ 30r
2
.
f
(r) = 20
50
r
2

4
3
r
+ 60r
in f
(r) = 0, ko je r =
3
30. Preverimo, da je v r =
3
30 res minimum f.
f
(x) = 20
2
50
r
3

4
3
+ 60
in enostavno preverimo, da je f
(
3
30) < 0. Tako smo dobili r =

3
30 in
v =
130
3
3
100
.
Matevz

Crepnjak 280 Petra

Zigert
SITVAMI
26. Dan je trikotnik s stranico a = 1 in obsegom o = 6. Doloci preostali stranici
trikotnika tako, da bo ploscina najvecja.
Resitev: 172 26 Obseg trikotnika se racuna po formuli o = a + b + c in v
nasem primeru primeru dobimo zvezo
b + c = 5
ter posledicno c = 5 b.

Zelimo, da je ploscina trikotnika maksimalna in v
nasem primeru bomo uporabili Heronovo enacbo
pl =
s(s a)(s b)(s c),

kjer je s =
o
2
. V nasem primeru tako dobimo funkcijo, ki je odvisna od b
f(b) =
3(3 1)(3 b)(3 5 +b) =
6(b
2
+ 5b 6).
f
(b) =
12b + 30
2
6(b
2
+ 5b 6)
=
6b + 15
6(b
2
+ 5b 6)
in f
(b) = 0, ko je b =
5
2
. Z drugim odovodom preverimo, da je res maksi-
mum
f
(b) =
6
6(b
2
+ 5b 6)
(6b + 15)
2
6(b
2
+ 5b 6)
in hitro vidimo, da je f
(
5
2
) < 0. Tako smo dobili b = c =
5
2
.
27. V enakokraki trikotnik vcrtamo pravokotnik tako, da lezi ena stranica pra-
vokotnika na osnovnico trikotnika. Izmed vseh taksnih pravokotnikov poisci
tistega, ki ima najvecjo ploscino.
Resitev: 173 27
slika
Upostevajmo podobnost trikotnikov
c
2
: h =
x
2
: (h y)
in iz tega sledi, da je y =
h(cx)
c
. Tako dobimo
f(x) = P = x y = hx
h
c
x
2
.
Matevz

Crepnjak 281 Petra

Zigert
1.22. NALOGE Z RE
CUN
Odvajamo f za ekstreme
f
(x) = h 2
h
c
x
in f
(x) = 0, ko je x =
c
2
. Z drugim odvodom preverimo, da je res maksi-
mum
f
(x) =
h
c
in je res f
(
c
2
) < 0. Dobili smo x =
c
2
in y =
h
2
.
28. Racak Jaka zeli preckati 20 metrov siroko reko tako, da bo prisel do racke
Lili cim najhitreje. Razdalja med njima je 30 metrov. Jakova maksimalna
hitrost je 1
m
s
, maksimalna hitrost tekanja pa je 2
m
s
. Kako naj Jaka precka
reko, da bo cim hitreje prepotoval pot?
Resitev: 174 28
slika
Naj bo J
kraj na drugem bregu reke, ki naproti J. Potem je L
J =
40
2
20
2
. Ker imamo razlicni hitrosti za plavanje in tekanje, bo potrebno
cas potovanja T racunati
T =
d
1
1
m
s
+
d
2
2
m
s
,
kjer sta d
1
in d
2
dolzini na sliki. Izracunajmo razdalje
f(x) = T =
x
2
+ 20
2
1
+
40
2
20
2
x
2
.
f
(x) =
2x
2
x
2
+ 400
1
2
in f
(z) = 0, ko je x =
20
3
. Z drugim odovodom preverimo, da je res
maksimum
f
(x) =
1
x
2
+ 400
2x
2
2
(x
2
+ 400)
3
in hitro vidimo, da je f
(
20
3
) < 0. Tako smo dobili d
1
=
800
3
metrov in
d
2
=
1200
20
3
metrov.
Matevz

Crepnjak 282 Petra

Zigert
Slike
1.1 a) Je preslikava, b) ni preslikava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
1.2 a) Ni surjektivna preslikava, b) je surjektivna preslikava. . . . . . 17
1.3 Obratni preslikavi f in g. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
1.4 Obratni preslikavi f in f
1
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
1.5 Realna os. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
1.6 Absolutna napaka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
1.7 Kompleksna ravnina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
1.8 Gracna resitev f
1
(x). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
1.9 Graf f
2
(x). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
1.10 Graf f
1
(x) + f
2
(x). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
1.11 Graf f
1
(x) f
2
(x). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
1.12 Gracna resitev 2x +|x 1| = 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
1.13 Gracna resitev |x| = |x 1| + 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
1.14 Graf f(x)
x
2
+ 4
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
1.15 Graf f(x) = |x
2
4x|. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
1.16 Graf funkcije f(x) = |x
2
5x + 4|. . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
1.17 Slika mnozice A. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
1.18 Slika mnozice B. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
1.19 a = 3 oziroma a = 3, b poljuben. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
1.20 Slika mnozice C. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
1.21 Slika mnozice D. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
1.22 Graf sode in lihe funkcije 1.92. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
1.23 Denicija trigonometricnih funkcij. . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
1.24 Graf funkcije sinus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
1.25 Graf funkcije kosinus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
1.26 Graf funkcije tangens. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
1.27 Graf funkcije kotangens. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
1.28 Graf glavne veje funkcije arkus sinus. . . . . . . . . . . . . . . . . 107
1.29 Graf glavne veje funkcije arkus kosinus. . . . . . . . . . . . . . . . 107
1.30 Graf glavne veje funkcije arkus tangens. . . . . . . . . . . . . . . 108
1.31 Graf glavne veje funkcije arkus kotangens. . . . . . . . . . . . . . 109
1.32 Graf eksponentne funkcije f(x) = a
x
za a > 1. . . . . . . . . . . . 110
283
SLIKE SLIKE
1.33 Graf eksponentne funkcije f(x) = a
x
za a < 1. . . . . . . . . . . . 110
1.34 Graf logaritemske funkcije z osnovo a > 1. . . . . . . . . . . . . . 111
1.35 Graf logaritemske funkcije z osnovo a < 1. . . . . . . . . . . . . . 112
1.36 Graf hiperbolicne funkcije sh x. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
1.37 Graf hiperbolicne funkcije ch x. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
1.38 Limita v tocki a. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
1.39 Limita funkcije, ko gre x proti neskoncnosti. . . . . . . . . . . . . 137
1.40 Izpeljava limite lim
x0
sin x
x
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138
1.41 a) V tocki a nezvezna funkcija in b) zvezna funkcija. . . . . . . . 140
1.42 Funkcija je zvezna v tocki x, ampak v njej ni odvedljiva. . . . . . 205
1.43 Naklonski kot premice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206
1.44 Sekanta skozi tocki A(a, f(a)) in B(a + h, f(a + h). . . . . . . . . 207
1.45 Tangenta na graf funkcije f. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
1.46 Diferencial funkcije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221
1.47 Graf krivulje in tangente iz Primera 1.188. . . . . . . . . . . . . . 223
1.48 (Lokalni) minimumi in maksimumi. . . . . . . . . . . . . . . . . . 224
1.49 Rolleov izrek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225
1.50 Lagrangeov izrek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227
1.51 a) Konveksna in b) konkavna funkcija. . . . . . . . . . . . . . . . 238
1.52 Graf funkcije f(x) = xe
x
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242
1.53 p V diagram. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243
1.54 Graf funkcije f(x) =
(x1)
2
x2
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271
1+2x
22x
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271
1.56 Graf funkcije f(x) = xln
2
x. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272
lnx
x
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273
1.58 Graf funkcije f(x) = x +
1 x. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273
1.59 Graf funkcije f(x) = x
4 x
2
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274
1.60 Graf funkcije f(x) = (x 2)e
1
x
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275
1.61 Graf funkcije f(x) = (x 2)e
1
x
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276
1.62 V krog vcrtani pravokotnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277
1.63 V polkrog vcrtani trapez. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277
Matevz

Crepnjak 284 Petra

Zigert
Literatura
[1] I. Banic, I. Hrastnik, S.

Spacapan, J.

Zerovnik, Zbirka resenih nalog iz
tehniske matematike, FS, Maribor, 2003.
[2] I.N. Bronstejn, (et al.), Matematicni prirocnik, TZS, Ljubljana, 1997.
[3] B. Butinar , Matematika 1. in 2. del, FKKT, Maribor, 2007.
[4] B. Butinar, Matematika I, naloge z resitvami, FKKT, Maribor, 2004.
[5] R. Jamnik , Matematika, DMFA, Ljubljana, 1994.
[6] M. Mencinger, Zbirka resenih nalog iz matematicne analize in algebre,
FG, Maribor, 2006.
[7] I. Vidav , Matematika 1, DMFA, Ljubljana, 1990.
[8] I. Vidav, Visja matematika I, DMFA, Ljubljana 1994.
[9] P.

Zigert, Matematika za studente VS programa, FKKT, Maribor, 2008.
285
Stvarno kazalo
-okolica, 114
n-fakulteta, 30
abscisa, 40
adicijski izrek, 103
argument, 93
arkus kosinus, 107
arkus kotangens, 108
arkus sinus, 106
arkus tangens, 108
asimpota, 240
asimptota
horizontalna, 240
posevna, 240
vertikalna, 100
vertikalna glej tudi pol, 240
bijektivnost, 18
ciklometricne funkcije, 105
arkus kosinus, 107
arkus sinus, 106
arkus tangens, 108
denicijsko obmocje, 15
diferencni kvocient, 203
diferencial funkcije, 219
disjunkcija, 6
diskriminanta, 99
domena, 15
eksistencni kvantikator, 10
eksponentna funkcija, 109
ekvivalenca, 7
enakovredne izjave, 9
Eulerjeva formula, 235
funkcija, 15
eksplicitno podana, 94
implicitno podana, 95
monotona, 97, 235
narascajoca, 97, 235
odvedljiva, 203
padajoca, 235
parametricno podana, 95
periodicna, 97
realna, 93
simetricna, 96
tabelaricno podana, 93
graf
preslikave, 22
hiperbolicni funkciji
kosinus hiperbolikus, 113
sinus hiperbolikus, 113
Hornerjev algoritem, 99
identiteta, 18
implikacija, 7
injektivnost, 18
izjave, 5
izoterma, 243
izreki o srednji vrednosti, 223
Cauchyjev izrek, 226
Lagrangeov izrek, 226
Rolleov izrek, 225
kartezicni produkt, 14
kodomena, 15
kompleksna stevila
absolutna vrednost, 41
argument, 42
deljenje, 43
286
STVARNO KAZALO STVARNO KAZALO
imaginarna enota, 40
imaginarni del, 40
kompleksna ravnina, 40
konjugirano stevilo, 40
korenjenje, 44
mnozenje, 42
Moivreova formula, 43
polarni zapis, 41
polmer, 42
potenciranje, 43
realni del, 40
komplement mnozice, 13
komponiranje, 19
kompozitum, 19
denicijsko obmocje, 98
konjunkcija, 6
konkavnost, 238
konveksnost, 238
kosinus funkcija, 101
kotangens funkcija, 101
kotne funkcije, 101
kriticne konstante, 243
krozne funkcije, 105
kvantikator
eksistencni, 10
univerzalni, 10
LHospitalovo pravilo, 228
limita
zaporedja, 115
linearna interpolacija, 94
logaritemska funkcija, 111
lokalni
ekstrem, 223
maksimum, 223
minimum, 223
mnozice, 11
Moivreova formula, 43
monotona funkcija, 97, 235
naravni logaritem, 112
naravno denicijsko obmocje, 93
negacija, 6
neodvisna spremenljivka, 93
obseg
kompleksnih stevil, 39
odvod, 203
arkus sinus, 214
ciklometricne funkcije, 214
desni, 203
eksponentna funkcija, 215
elementarne funkcije, 212
geometrijski pomen, 206
hiperbolicni funkciji, 216
implicitna funkcija, 222
kompozitum, 211
kosinus, 213
kotangens, 214
levi, 203
logaritemska funkcija, 215
obratna funkcija, 212
polinom, 213
potencna funkcija, 216
pravila za odvajanje, 208
racionalna funkcija, 213
sinus, 213
tangens, 213
tangenta, 206
trigonometricne funkcije, 213
verizno pravilo, 211
visji, 218
okolica tocke, 114
ordinata, 40
original, 15
osnovna perioda, 97
permutacija, 28
podmnozica, 11
pol, 100, 240
polinom, 98
faktorizacija, 99
Matevz

Crepnjak 287 Petra

Zigert
STVARNO KAZALO STVARNO KAZALO
koreni, 99
nicle, 99
splosni clen, 99
stopnja, 99
vodilni koecient, 99
potencna mnozica, 14
prazna mnozica, 11
presek mnozic, 12
preslikava
bijektivna, 18
graf, 22
injektivna, 18
inverzna, glej tudi obratna, 21
komponiranje, 19
kompozitum, 19
obratna, glej tudi inverzna, 21
surjektivna, 17
preslikava, glej tudi funkcija, 15
prevoj, 239
racionalna funkcija, 100
razlika mnozic, 12
realna funkcija, 93
simetricna grupa, 29
sinus funkcija, 101
slika, 15
splosna plinska enacba, 242
stacionarna tocka, 224
stekalisce, 116
surjektivnost, 17
tangens funkcija, 101
Taylorjeva vrsta, 232, 234
trigonometricne funkcije, 101
kosinus, 101
kotangens, 101
sinus, 101
tangens, 101
unija mnozic, 12
univerzalni kvantikator, 10
Van der Waalsova enacba stanja, 242
visji odvod, 218
zaloga vrednosti, 17
zaporedje, 114
divergentno, 115
inmum, 119
konvergentno, 115, 119
limita, 115
monotono, 117
narascajoce, 117
natancna meja, 119
navzdol omejeno, 118
navzgor omejeno, 118
omejeno, 118, 119
padajoce, 117
racunske operacije, 120
stekalisce, 116
supremum, 119
zveznost funkcije, 140
Matevz

Crepnjak 288 Petra

Zigert

Ucbenik Matematika1

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ucbenik Matematika1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Na primer, v sestavljeni izjavi (p) q je oklepaj odvecen in jo lahko pisemo kot

Ce sem student, se lahko rekreiram v U

SC-ju. Sestavljena izjava je p q, katere negacija je p q.

ZICE POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

Ce je A B = pravimo, da sta mnozici A in B disjunktni.

ZICE POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

Ce obstaja kaksna bijektivna preslikava med mnozicama A in B, potem imata A

Slika 1.3: Obratni preslikavi f in g.

Ce vzamemo za kodomeno preslikave f mnozico B = {4, 3,

Ce velja samo lastnost (i), je (A, ) polgrupa.

Ce izvzamemo 0, pa dobimo grupo, kjer je enota 1, pari nasprotnih elemen-

Ce v grupi velja tudi komutativnost (a b = b a), jo imenujemo Abelova

Ce je a b nenegativno stevilo, recemo, da je stevilo a vecje od stevila b

Stevilo M je zgornja meja mnozice A. Mnozica A je navzdol omejena, ce obstaja

Stevilo m je spodnja meja mnozice A. Mnozica je omejena, ko je navzdol in

(navzgor) omejene mnozice A imenu-

je zgornja meja mnozice A (x M

poljubna zgornja meja mnozice A, tedaj je M

(navzdol) omejene mnozice A imenu-

je spodnja meja mnozice A (m

poljubna zgornja meja mnozice A, tedaj je m

mnozice A obenem pripada mnozici A, ga

mnozice A obenem pripada mnozici A, ga imenujemo minimum

Stevilo a imenujemo osnova, n eksponent, a

Ce recemo, da je potenca vsak izraz, ki zadosca zvezam od (1) do (5), potem-

Stevilo a se imenuje radikand in n je korenski eksponent.

Zelimo, da je || manjsa od nekega majhnega pozitivnega stevila :

b)| |b(a a)| +|a(b

Stevilska obsega realnih stevil IR in kompleksnih stevil IC bomo krajse zapiso-

Ce je Arg(z) = , tedaj je Arg(z) = .

z, n IN, z IC. Spomnimo se, da je to ekvivalentno

Stevilo 1 zapisemo v polarnem zapisu 1 = 1(cos(2k) +i sin(2k)) in ga ustrezno

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

. Za mnozico B, resujemo enacbo x

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

Abelova grupa za obicajno operacijo mnozenja? Utemelji!

ustezen glede na x. Tako resujemo n + x

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

Ce se poenostavimo slednji enacbi, je potrebno resiti

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

res inverz od (a, b) in da je element G.

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

1.6.5 Matematicna indukcija

1. Naj bo baza indukcije

n + 1. Uporabimo indukcijsko predpostavko in dobimo

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

Clenoma ustrezno upostevajmo adicijske izreke in dobimo

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

< 2 Podobno kot v primeru (a) lahko vsak preveri

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE

SITVAMI POGLAVJE 1. UVODNO POGLAVJE