Politicki Menadzment MK

POLITI^KI MENAXMENT
2
Antonij Todorov, Dobrin Kanev, Emilija Angelova,
Ivan Radev, Ivelin Nikolov, Liljana Kaneva,
Magdalena Dikova, Tatjana Buruxieva, Julijan
Georgiev
POLITI^KI
MENAXMENT
Sostavuva~ i redaktor:
Dobrin Kanev
Fondacija "Fridrih Ebert",

Kancelarija Skopje
Skopje, 2009 god.
3
Izdava~:
Fondacija "Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje
www.fes.org.mk
Prevod od bugarski jazik: Jonka Georgieva
Lektor: Inda Savi} Kostova
Dizajn na korica: Todor Trajkovski
Pe~ati: Bomat Grafiks - Skopje
Tira` na vtoroto izdanie: 500
Copyright: Friedrich Ebert Stiftung
CIP – Katalogizacija vo publikacija, Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.

Kliment Ohridski" - Skopje
32.076 (035)
Politi~ki Menaxment / Antonij Todorov, [i dr. ] sostavuva~ i redaktor Dobrin Kanev,
[prevod od bugarski jazik Jonka Georgieva] [2 izd.] - Skopje, Fondacija -Fridrih-Ebert,
Kancelarija Skopje 2009 - 301 str. Ilustracii, tabeli; 24 sm
Predgovor / Mihael Vajhert, Dobrin Kanev: str. 9-11. Predgovor kon makedonskoto
izdanie / \or|e Ivanov: str. 12-16. - Bibliografija: str 297-301
ISBN 978-9989-109-48-5
1. Todorov, Antonij [avtor]
a) Politi~ki menaxment - Prira~nici
COBISS.MK-ID 77522442
4
SODR@INA
Predgovor 9
Predgovor kon makedonskoto izdanie 12
glava 1.
ORGANIZACISKI MENAXMENT
Upravuvawe so vremeto vo politikata 18
Za ume{nosta na politi~arot da upravuva so
vremeto 18
[to ni pre~i, na{eto vreme podobro da go
organizirame? 23
Kako da go organizirame na{eto vreme? 26
Timsko rabotewe 43
Potreba od timsko rabotewe vo politikata 43
U~estvuvame vo timot so svoite silni i
slabi strani 45
Indikatorot Majers - Brigs 47
Osnovni pravila za dobro timsko
rabotewe 61
Rabotni sredbi i sovetuvawa 71
Ume{nost za rakovodewe i fasilitirawe
vo grupniot proces 73
Problemi i re{enija 79
Me|usebni odnosi "Rakovodstvo - personal" 83
Organizacija na rabotni sredbi i dogovarawe 87
Upravuvawe vo konfliktni situacii 94
Me|u~ove~ki odnosi 94
Konflikti 98
Vidovi konflikti 103
Na~ini za re{avawe konflikti 107
Vodewe pregovori 110
Vidovi pregovori 110
5
Uslovi za uspe{no vodewe pregovori 112
Etapi na pregovarawe 113
Pre~ki vo iznao|awe re{enija 116
glava 2 .
POLITI^KI ANALIZI
Politi~ka informacija 121
Pribirawe na politi~ki informacii 123
Izvori na politi~ka informacija 127
Organizirawe na informacijata 129
Rabotewe so politi~kata informacija 132
Analiti~ki dokumenti vo politikata 138
Dokument za politi~ki stav 138
Izve{taj za predvremeno predupreduvawe 148
Politi~ki argument 153
Vlijanie na argumentite 154
Sozdavawe argument 155
"Za" i "protiv" 158
glava 3 .
POLITI^KA KOMUNIKACIJA
Strategija na komunikacijata 171
Propaganda, manipulacija, konflikt 176
Osnovni propagandni tehniki na vlijanie 178
Komunikacija ili konflikt? 179
Diskursivni strategii na manipulacija 182
Verbalna i neverbalna komunikacija 187
Politi~ki jazik 187
Neverbalna komunikacija 192
Rabotewe so mediumite 203
Specifi~nost na oddelni mediumi 203
Medija-trening 212
Davawe intervju 213
Politi~ki govor 219
Struktura i specifi~nosti na politi~kiot govor 220
6
Predizboren govor 227
Drèwe govor 229
Glava 4
.
PREDIZBORNA KAMPAWA
Podgotovki za predizborna kampawa 236
Strategija za predizborna kampawa 240
Osnovni elementi 240
Plan za predizborna kampawa 247
Primer na grafikon za predizborna kampawa 252
Organizacija na kampawa 253
Predizboren {tab 253
Rabota so izbira~i 260
Rabota so celni grupi 268
Predizborni platformi i poraki 272
Mesto i zna~ewe na predizbornite platformi 273
Proces na izrabotka na platformi 275
Predizborni poraki 281
Sorabotka so mediumite vo predizborie 285
Medija-plan 285
Pe~aten materijal vo predizborna reklama 289
Problemi pri koristewe audiovizuelni
mediumi 293
LITERATURA 297
7
8
PREDGOVOR
Celta na ova izdanie e da im predloì na bugarskite politi~ari

i eksperti mo`nosti za steknuvawe analiti~ka, organizaciska,
komunikaciska i liderska ume{nost i, preku obuka i trening, bliski
do praktikata i do li~noto iskustvo na u~esnicite, da ja zgolemi
nivnata kompetencija vo politi~kata dejnost.
Vo uslovi na demokratski politi~ki sistem ne e mo`no da se
zamisli uspe{no politi~ko rabotewe bez ume{nost i kompetencija za
politi~ka aktivnost i bez profesionalni sredstva na menaxmentot.
Toa, osobeno, se odnesuva za novite demokratii, kako Bugarija, kade
{to na pove}eto politi~ari im nedostiga dovolno profesionalna
kvalifikacija i iskustvo vo oblasta na menaxmentot na politikata i
organizacijata.
Sovremenite politi~ari sekojdnevno se ispraveni pred prediz-
vicite na konkurencijata na nivnite politi~ki oponenti, vodeweto
otvoreni politi~ki debati i opstojuvawe na svoeto mislewe, jasno i
razbirlivo prezentirawe na svoite politi~ki ubeduvawa i celi,
efektivnosta vo administracijata, rakovodewe so sebe i drugite. Tie
se inicijatori na novi politi~ki aktivnosti, ili se so namera da gi
izmenat postojnite.
Za da uspeat vo sevo ova, neophodni im se specifi~ni znaewa i
ume{nost, kako osnova za nosewe podobri re{enija, a so toa i za vode-
we efektivna politika, za da go olesnat politi~kiot dijalog, da ja
obezbedat legitimnosta na politi~kite dejstvija, povisoko nivo na
poddr{ka za narednite strategii i, na toj na~in, da ovozmoàt
poddr{ka na samiot politi~ar.
Ovie znaewa i ume{nosti imaat najmalku dve strani. Ednata e
profesionalnata kompetentnost, znaewata za su{tinata i sodrìnata
na politikata. Drugata e sposobnosta da se predizvika doverba vo
sopstvenata li~nost i vo sopstvenite politi~ki stavovi.
Ako eden politi~ar saka da izvr{uva aktivna i zna~ajna uloga, toj
ima potreba od tie znaewa i ume{nosti, specifi~ni po svojata
9
sodrìna i forma. Ova izdanie e prakti~no upatstvo kako da se
dobijat, ili da se podobrat ume{nostite od ovoj vtor aspekt. Toa ima
postaveno zada~a da odgovori na slednive pra{awa:
* Kako podobro da se upravuva so vremeto na politi~arot?

* Kako da se organizira timskoto rabotewe vo politikata?
* Kako efektivno i bez stres da se rakovodat rabotnite
sovetuvawa i sredbi?
* Kako da se rakovodi so sorabotnicite, taka {to rabotata da
bide efektivna i da se raboti so zadovolstvo?
* Kako da se re{avaat nastanatite konflikti?
* Kako da se postigne najdobroto re{enie za vreme na
pregovorite?
* Od to~no kakov vid politi~ka informacija imame potreba,
kako taa da bide dobiena, proceneta i koristena?
* Kako se stignuva do solidno obrazloèn politi~ki stav?
* Kako ovoj stav argumentirano se prezentira i
opstojuva pred drugi politi~ari i pred po{irokata
javnost?
* Kako vo politi~kata dejnost uspe{no da se koristat
sredstvata za verbalna i neverbalna komunikacija?
* Kako moè da se zgolemi vlijanieto na politi~kiot govor?
* Kakvi se pravilata za uspe{no rabotewe so mediumite?
* Kako da se organiziraat uspe{ni predizborni kampawi?
Se razbira, ovaa kniga ne sodrì nekakvi patentirani recepti za

uspeh vo politi~kata dejnost. Taa ne pretendira da pretstavuva i
vistini od posledna instanca, dokolku politikata e oblast koja{to
bara pove}estrana podgotovka, fantazija, tvore{tvo, ubedlivost i
trpenie. Taa se obiduva da im dade na politi~arot, ekspertot i na
politi~kite organizacii impulsi za osoznavawe na nivnite sopstveni
mo`nosti i za stimulirawe na nivnata politi~ka fantazija.
Istovremeno, ova izdanie se primenuva vo praktikata. Toa dava
prakti~ni soveti za sekojdnevnata politi~ka rabota vo konkretni
situacii. Sodrìnata na knigata pove}epati e primeneta na
seminarite na [kolata za politi~ki menaxment, formirana vo 2000
godina od Fondacijata "Fridrih Ebert", Regionalna kancelarija
Sofija. Pri obrabotkata na temite, avtorskiot tim upotrebuva{e
razni utvrdeni svetski metodi i, posebno, metodite na Politi~kata
akademija na Fondacija "Fridrih Ebert", Bon.
Nastavnoto pomagalo "Politi~ki menaxment" e izgotveno ne tolku
za "~itawe", kolku za "rabota". Negovata upotreba ne bi vredela bez
10
prakti~na obuka. Vistina, toa delumno e prisposobeno za individual-
na podgotovka, a moè da sluì i kako "prira~nik" za politi~ko rabo-
tewe. Me|utoa, negovata glavna namena e da bide osnova za prakti~na
obuka i da gi pottiknuva zainteresiranite politi~ari i eksperti kon
takva obuka.
Sofija, dekemvri 2000 g.
Mihael Vajhert doc. d-r Dobrin Kanev

Direktor Nau~en rakovoditel
Regionalna kancelarija Sofija [kola za politi~ki menaxment

Fondacija "Fridrih Ebert"
11
PREDGOVOR
KON MAKEDONSKOTO IZDANIE
Bizmark, svoevremeno, ima kaàno deka "politikata e ve{tina na

mo`noto". Peter Sloterdajk komentiraj}i ja ovaa misla, vo negov stil,
}e kaè deka vakvata interpretacija vo sebe krie predupreduvawe za
golemi deca koi neovlasteno ja prisvojuvaat dràvata. Imeno, vo
o~ite na sekoj seriozen dràvnik, deca se onie vozrasni koi nikoga{
ne bile vo mo`nost so sigurnost da nau~at da go razlikuvaat mo`noto
od nemo`noto. Verojatno tokmu zatoa "ve{tinata na mo`noto" e isto
{to i sposobnosta podra~jeto na politikata da se za{titi od drskosta
na nemo`noto.
Politi~kata ve{tina se nao|a na samiot vrv na piramidata na ra-

cionalnosta koja vospostavuva hierarhiski odnos me|u dràvnoto i
privatnoto, me|u mudrosta na onie {to vladeat i interesot na grupata,
me|u politi~ki vozrasni i politi~ki deca. Dokolku izrazot "ve{tina
na mo`noto" go sogledame sosema seriozno, ni se otvora prostor za
konotacii {to dopiraat do samiot po~etok na nastanuvaweto na
politikata. Dopiraat i do Platonovata potraga za seto ona {to treba
da go poseduva dràvnikot i Aristoteloviot streme` za otkrivawe na
osnovnata mo`nost za ìvot na lu|eto vo zaednica.
Politikata, kako teorija, no i kako praktika, nastanala vo {es-

tiot vek pred novata era, vo malite gradovi na anti~ka Grcija, zatoa
{to toga{ se pojavila demokratijata kako forma na politi~kiot ì-
vot. Postojat mnogu teorii za toa zo{to tokmu tamu i tokmu toga{ se po-
javila politikata, a ne vo Egipet, Mesopotamija ili Sumer. Isto taka,
postojat i razli~ni odgovori, no eden od niv veli deka starite Elini
ne sakale da ìveat vo golemi dràvi i deka imale vreàno ~uvstvo
deka se slobodni i ednakvi. Anti~kite polisi, osven Atina, Sirakuza
i Akraganta, imale me|u pet i deset iljadi gra|ani. Idealot {to
12
Platon go precizira vo "Zakonite" e faktot deka polisata treba da
bide tolkava kolku {to moè da se vidi celata od najvisokiot rid i
site negovi gra|ani da moàt da dojdat na sobranieto. Grcite ne moè-
le ni da zamislat deka }e izberat nekogo kogo {to ne go poznavaat, ili
deka moè da se donese odluka bez demokratska rasprava. Iako mo-
rale da ja podnesuvaat i tiranijata, ja priznavale samo vlasta na
dostojnite lu|e, toa zna~i vlast vrz osnova na zakonite i ustavot.
Elinite smetale deka sre}ata e najgolemoto dobro za najgolemiot

broj lu|e i deka politikata e aktivnost {to treba da ovozmoì vospo-
stavuvawe poredok koj najgolemiot del od lu|eto vo nekoja zaednica }e
gi napravi sre}ni i zadovolni. Zada~a na dràvata bila da sozdava i
vospituva dobri demokratski gra|ani koi bi nosele dobri zakoni i bi
sozdavale dobra dràva. Politikata bila cvrsto povrzana so etikata.
Taka na primer, koga Protagora sakal na slu{atelite vo Atina da im ja
objasni pojavata na zaednicata, zakonite i pravniot poredok, toj go
raskaùval mitot za Prometej i Epimetej. Imeno, koga Zevs re{il da
sozdade ìvi su{testva, na dvajcata bra}a, Prometej i Epimetej im
dal vre}a polna so razni osobini, so zada~a pravedno da gi podelat na
site. Bidej}i Epimetej ne se pridrùval kon principite, za posledno-
to i najbespomo{noto su{testvo, ~ovekot, ne ostanalo ni{to. Zaradi
toa, Prometej go ukral ognot od bogovite i im go podaril na lu|eto, no
tie po~nale da pravat oru`je, da vojuvaat i me|usebno da se uni{tuva-
at. Zevs so ~udewe go nabquduval vakvoto odnesuvawe i re{il da im
pomogne, podaruvaj}i im moralen sram (aidos) i pravda (dike). Toga{
lu|eto po~nale da gi ureduvaat politi~kite zaednici vrz pravoto,
zakonite i moralot. Zna~i, trebalo da se sozdade politi~ka zaednica
koja{to cvrsto bi gi obedinuvala lu|eto. Toa ne bilo mo`no da se po-
stigne samo so pravoto i zakonite, tuku trebalo da se ima silno ~uv-
stvo za moralnite obvrski i utvrdenite vrednosti kon koi }e se pri-
drùva zaednicata za da moè da opstane.
Podocna, politikata bila sfa}ana sosema poinaku, se pojavile te-

orii koi politikata ja odvoile od moralot. Makijaveli tvrdel deka
politikata e ve{tina na vladeewe so lu|eto. Hobs za vreme na Anglis-
kata revolucija, pi{uvaj}i go Levijatan, zaklu~il deka lu|eto se se-
bi~ni, agresivni, amoralni su{testva koi se stremat kon mo} i domi-
nacija nad drugite. Toa go sfatil kako prirodna sostojba vo koja se na-
o|aat lu|eto, no i deka moraat da izlezat od takvata sostojba na vojna
na site protiv site. Bidej}i ~ovekot e razumno su{testvo, toj se stre-
mi kon spogoduvawe i dogovarawe. Gra|anite se otkaùvaat od pravoto
sekoj sam da presuduva i ja prepu{taat taa nadle`nost na suverenot,
13
kralot, ili na nekoe izbrano telo. Taka, zakonite gi ureduvaat me|u~o-
ve~kite odnosi i ja ograni~uvaat slobodata koja gi zagrozuva drugite.
Poa|aj}i od stavovite na teorijata za op{testveniot dogovor,

politi~kata teorija poslednite trista godini e vo potraga za ins-
titucii za kontrola na vlasta, spre~uvawe na nejzinata zloupotreba.
Taka, vo politi~kiot ìvot se voveduva parlamentot; vlasta i opozi-
cijata; podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska; se javuva
javnoto mislewe koe gi {titi gra|anite od site ovie institucii. Poli-
tikata povtorno se obedinuva so moralot (i toa ne samo deklarativ-
no), baraj}i, pritoa, konsenzus od gra|anite za odredeni raboti.
Denes, vpro~em, ne postoi politi~ka zaednica koja moè da opstoi

vrz principot deka politikata e zbir{tina na sé i se{to, deka vo nea
nema nikakov moral, deka nikakvi dogovori ne vaàt i deka sé se
zasnova vrz mo} i dominacija. Ne moè da opstane takva zaednica
bidej}i vo takvi uslovi doverbata vo me|usebnoto komunicirawe
sosema is~eznuva. Moralot, odnosno po~ituvaweto na odredeni prin-
cipi, pretstavuva su{testvena pretpostavka za da moème da komuni-
cirame edni so drugi, no i so svetot.
Vo uslovi na posredna demokratija, koga Vie gi izbirate svoite

pretstavnici, a tie re{avaat namesto Vas, mo`ni se razli~ni ma-
nipulacii preku koi se izigruvaat lu|eto. Tokmu zatoa se neophodni
instrumenti za kontrola: podelba na vlasta; javno mislewe; sloboden
pe~at koj budno gi sledi parlamentot, vladata, opozicijata, za da ne se
otu|i vlasta premnogu od narodot koj ja izbira.
Pri preminot kon demokratija, mnogumina "u~eni", teoretski pot-

kovani, poedinci vo Makedonija smetaa deka najsu{testveno e lu|eto
da se dovedat do sostojba da osoznaat {to e vo niven interes, pa potoa
}e trgnat kon ostvaruvawe na takvite interesi. Za àl, izminatava
decenija, vo uslovi na "sloboda i demokratija", pokaà deka lu|eto,
~estopati, rabotat vo korist na svojata {teta i deka lesno moàt da
bidat zavedeni. Nekoga{ sosem e dovolno da im se ponudi ne{to
iracionalno, {to i da e, {to emotivno }e gi isprovocira. Toa, ve}e, e
lo{ signal za lu|eto i predupreduva deka ni se potrebni golemi i
odgovorni mehanizmi za da se odbranime od iracionalnosta, za-
veduvaweto na lu|eto, laèweto. Ne e nitu malku bezopasno koga nekoj
}e po~ne da raskaùva nekakvi mali prikazni. Mora da se pojde od
faktot deka lu|eto lesno se zaveduvaat i deka nekoga{ vo populizmot
14
se odigruva nekoja ~udna igra me|u demagogot i masata: demagogot saka
da ja pridobie masata i po~nuva da zboruva za ona {to lu|eto sakaat
da slu{aat; me|utoa, po odredeno vreme, demagogot ve}e ne smee ni{to
drugo da zboruva; na po~etokot toj e onoj {to ja zaveduva masata, potoa
masata go zaveduva nego. Na takov na~in se aktivira i kaj nas etno-na-
cionalizmot, kako kolektivisti~ka ideologija, koga se kompromitira
edna druga kolektivisti~ka ideologija {to ja narekuvavme socijali-
zam. Me|utoa, toa ni se slu~i zatoa {to ne postoe{e individualizam,
liberalizam, nezavisni avtenti~ni socijalno zasnovani politi~ki
partii, realni nezavisni sindikati, zdruènija i inicijativi koi }e
go razvivaat privatniot, individualen duh.
Vo uslovi na seop{ta beda, materijalna i duhovna, nie nemame

vistinski pluralisti~ki punktovi {to moàt da se sprotistavuvaat
na vlasta i da ja odbranat svojata nezavisnost. Isto taka, nemavme
mo`nost da izgradime politi~ki partii koi bi bile kadrovski silni,
demokratski etablirani i moralno cvrsti za da se sprotistavat na
onie {to gi koristat site raspolo`livi sredstva, nasledeni od
socijalizmot i raspolagat so seto bogatstvo na na{ata zemja, za da
vladeat so "nepodnosliva lesnotija". Ne uspeavme da izgradime nitu
razvieno demokratsko civilno op{testvo. Da go imavme toa, lu|eto }e
bea ekonomski nezavisni, stabilni i imuni na partokratski ili
"reketarski" zakani i sostojbata bi bila sosem poinakva.
Vo otsustvo na navedenovo na politi~kata scena, so ~esni isklu-

~oci, imame karikaturi od politi~ari. Ni se slu~uva politi~ki li-
deri, lu|e {to treba da ja vodat dràvata, da si sozdavaat publika
koja ja dràt so vulgarnosti, kleveti, navredi, primitivizam. Seto toa
ne e bezna~ajno, toa gi vospituva masite, formira najprimitivna
politi~ka kultura vo koja ve}e ne e va`na sodrìnata, tuku dali nekoj
nekogo navredil, poniìl, isplukal. Politi~kata kultura erodira do
toj stepen {to pod politika se sfa}a sé i se{to, se smeta deka sé e
dozvoleno.
Ne moète so ne{to sosem konkretno da go pridobiete narodot na

izbori, a potoa da pravite ne{to sosem drugo tvrdej}i deka toa e na{
makijavelizam. Vo takvi uslovi, baraweto za moralna obnova ne e
nikakvo propovedawe, tuku mnogu seriozno racionalno barawe. Potpi-
raweto vrz moralnite vrednosti, po~ituvaweto principi, razvivawe-
to demokratski proceduri i gradeweto realno civilno op{testvo,
pretstavuva osnovata za na{iot napredok.
15
Ovaa kniga, sostavena od nekolkumina bugarski avtori, a izdadena
so pomo{ na fondacijata "Fridrih Ebert", pretstavuva izvonredna
mo`nost i za na{ite politi~ari, no i politolozi, da steknat znaewa i
da nau~at mno{tvo ve{tini, neophodni za koj bilo akter od politi~ka-
ta scena.
Iako mnogumina "politi~ari" vo Makedonija ne se skloni kon

~itawe vakva literatura, bidej}i se ubedeni deka se "rodeni" za poli-
tika, knigava so svojata ednostavnost, prakti~nost i serioznost ve-
rojatno }e pobudi interes i kaj niv, ako ne sega, toga{ sigurno vo onoj
moment koga }e se soo~at so mo`nosta od nivno is~eznuvawe od po-
liti~kata scena.
d-r \orge Ivanov Skopje, 2002 god.
16
glava 1
ORGANIZACISKI
glava 1
MENAXMENT
ORGANIZACISKI
MENAXMENT
17
17
Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT
UPRAVUVAWE SO VREMETO
VO POLITIKATA
Za ume{nosta na politi~arot da
upravuva so vremeto
Na site nñ e poznato deka vo rabotata na politi~arot vremeto e

eden od najbitnite faktori. Site sme minale niz periodi koga sme ne-
male dovolno vreme da go zavr{ime ona {to sme go planirale. Poseb-
no vo periodot na predizbornite kampawi, koga e potrebno mnogu rabo-
ti da se vr{at istovremeno.
Skoro da nema organizaciska struktura vo koja povremeno ne se
javuva problemot vo vrska so potrebata od podobra organizacija na
vremeto. Treba da priznaeme, vsu{nost, deka i pokraj soznanieto za
ovaa potreba, vo praktikata rabotite se menuvaat mnogu malku. A koga
toa se slu~uva, procesot e tolku ma~en, {to prosto ni doa|a da se
otkaème.
Dali ste zabeleàle koga se zamisluvame za organiziraweto na
na{eto vreme? Ova pra{awe voop{to ne né interesira koga rabotite
se odvivaat dobro. Toa se javuva edvaj toga{, koga se javuvaat simptomi
na zamor, optovaruvawe, voznemirenost, stres. Se ~uvstvuvame nezado-
volni od samite sebesi, od drugite, kako da ni e vinoven celiot svet.
Stanuvame zdodevni i nepodnoslivi vo semejstvoto, vo prijatelskiot
krug. Toneme sé pove}e i pove}e vo svoite problemi. I duri toga{ stig-
nuvame do zaklu~okot, za da izlezeme od toj ma|epsan krug neophodno e
da nau~ime da rabotime podobro so faktorot vreme.
Me|utoa, mnogu malku lu|e priznavaat deka upravuvaweto so fakto-
rot vreme e ne{to mnogu te{ko. Toa dopira do na{ite ìvotni opre-
delbi, do filozofijata i na{iot na~in na ìveewe.
Menaxment na vremeto, vo praktikata zna~i da se napravi promena,
so cel da se otkrijat novi mo`nosti vo raboteweto i vo ìvotot na
18
UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA
li~nosta. A promenata, od svoja strana, zna~i gotovnost svesno da se

stavat pod pra{awe izgradeniot stil na rabota i ìvot, sekojdnevni-
te rutinski dejnosti, utvrdenite naviki, pa duri i samoto organizira-
we na rabotnoto mesto. Promenata zna~i i volja da se otkaème od ona
za {to mislime deka ni pre~i i da gi prifatime rizicite na novoto so
site kolebawa, strav i nesigurnost {to proizleguvaat od niv.
Dali nekoga{ sme si go postavile pra{aweto kakvi sme od aspekt
na na{iot odnos kon faktorot vreme.
* dali sme od onie koi pretpo~itaat rabotata da ja zavr{at vo
poslednata minuta; da se aktiviraat i da dejstvuvaat efektivno
duri toga{ koga rabotata ve}e ne trpi nikakvo odloùvawe i na krajot
da se opravduvaat deka i pokraj sé i ovojpat ne{tata se sredile;
* ili, pak, sme od onie lu|e koi{to go prifa}aat vrz sebe siot
tovar; postojano se ~uvstvuvaat odgovorni za sé, rabotat mnogu, se
premoruvaat, deka sé ne{to ne uspeale da izvr{at. Najposle i tie
~esto se nezadovolni od sebe, a i samata rabota ne e zavr{ena celos-
no i dovolno dobro;
* ili sme od onie, koi ne moàt da odbijat koga }e bidat zamole-
ni za ne{to; na pretpostavenite, i onaka, ne e mo`no da im se odbie
ne{to, a i za kolegite treba da se ima razbirawe; neli politi~kata
dejnost ne moè bez toa; na krajot trpime ne samo nie, tuku i celata ra-
bota;
* dali sme od onie lu|e koi mnogu sakaat da rabotat, no vo poli-
ti~koto rabotewe ~esto im nedostigaat uslovi; i pokraj nivnite
napori, toa {to go predlagaat, ne spa|a vo rabota; tie samo im go gubat
vremeto na drugite vo razgleduvaweto nesoodvetni idei i predlozi.
Toa se samo nekoi od vidovite karakteristiki koi{to gi posedu-
vame kako lu|e. Tie imaat direkten odnos kon na{ata rabota voop{to,
i delumno, sekako, kon menaxmentot na vremeto vo politikata. Rabota-
ta na politi~arot e mnogu naporna i ako toj ne se poznava dobro sebesi,
svoite sopstveni opredelbi i sklonosti, so sigurnost ne }e moè da se
vklopi vo vremeto, ne }e moè da go izdrì optovaruvaweto.
Dali, vsu{nost, znaeme {to e vreme?

êsto ja koristime frazata "nemam vreme", bez i da se zamislime
dali taa e logi~na, ili ne. Obi~no ne poseduvame nekoj predmet,
nekakvo koli~estvo od ne{to. Koga }e go slu{neme toj izraz bi
trebalo da se zamislime dali vremeto moè da se karakterizira so
koli~estveni pokazateli? I, vsu{nost, kakvi se specifi~nostite na
faktorot vreme?
19
Vremeto moè da se meri vo koli~estvo. No, toa postojano minuva i

ne bi moèlo da se prodolùva pove}e od ona so koe raspolagame, od
ra|aweto do smrtta. Toa ne moè da se menuva, deli i da se ~uva (osven
vo na{ite subjektivni sfa}awa). Ne moème kako Faust da izvikneme:
"O, mig blaèn, zastani, ti si tolku ubav!" i da go zapreme vremeto.
Dali }e go koristime i kako }e go koristime, toa zavisi, pred sé, od
na{ata volja i èlba. Obi~no lu|eto ne vnimavaat koga kalkuliraat
so svoeto vreme. ôvekot e sklon da misli deka vo svojot ìvot ima
mnogu vreme, deka }e odvoi vreme za ne{to, ako toa e bitno; deka nekoi
raboti moè da gi odloì za podocna, koga }e ima pove}e vreme.
Ovie najop{ti specifi~nosti na vremeto moè da ni pomognat da
go osoznaeme na{eto odnesuvawe kon nego. No, za da moème da upravu-
vame podobro, bi trebalo da imame pojasna pretstava so kolku vreme
raspolagame prose~no, soglasno so zakonite na prirodata.
Poznato ni e deka
* edno denono}ie ima 24 ~asovi;
* edna nedela ima 168 ~asovi;
* eden mesec ima 720 ~asovi;
* edna godina ima 8.640 ~asovi.
Ako prifatime deka prose~niot ìvoten vek e 70 godini, toga{

~ovekot raspolaga so pribli`no 600.000 ~asovi. Od niv, prvite 18
godini, odnosno okolu 150.000 ~asovi, se nameneti za negoviot razvoj i
obrazovanie. Ostanatite 450.000 ~asovi se delat ramnomerno za: son,
rabota i slobodno vreme.
1 den = 24 ~asovi
1 nedela = 168 ~asovi
mesec avgust = 720 ~asovi
1997 godina = 8.640 ~asovi
70 godini = 600.000 ~asovi
od 1 do 18 godini = 150.000 ~asovi
od 18 do 70 godini = 450.000 ~asovi
Son Slobodno vreme Rabota

150.000 ~. 150.000 ~. 150.000 ~.
Zaklu~ocite se jasni, no, sepak, va`no e da naglasime nekoi od niv:

* Vremeto e na{iot najcenet kapital;
* Vremeto ne moè da se kupi so pari;
* Na{eto vreme postojano se skratuva;
20
* Vremeto te~e postojano i nepromenlivo;

* Vremeto e na{iot ìvot.
Ovde nema mesto za razo~aruvawe. Naprotiv. Edna od najoptimis-
ti~kite procenki za vremeto e verojatno taa na Ajn{tajn - "Me inte-
resira, pred sè, idninata, zatoa{to toa e vremeto vo koe ìveam."
Sekoj ~ovek raspolaga so vremeto {to mu e predodredeno vo ìvotot,
no nikoj nema dovolno vreme da izvr{i sé {to saka. Da se setime na
mislata: “Ne e malku vremeto, {to go imame, mnogu e vremeto {to ne go
koristime“ (Seneka). I da se obideme od toj aspekt da go precizirame
izrazot “nemam vreme“ i da mu pridademe popragmati~no zna~ewe. Toa
bi moèlo da se preformulira na sledniot na~in:
o nema da odvojam vreme za toa;
o sega toa ne mi e va`no;
o imam drugi prioriteti;
o premnogu mi e ceneto vremeto, za da go odvojam za takva
rabota.
Zada~a: Pretstavete si ja vo vid na tabela podelbata na eden

Va{ normalen raboten den kako politi~ar spored vidovi dejnosti i
vreme potrebno za nivnoto izvr{uvawe. Opi{ete kakvi dejnosti ste
izvr{uvale i kolku e prodolùvaweto na Va{iot normalen rabo-
ten den.
Vidovi dejnosti Vreme
Kakvi se rezultatite? Dali sme predvidele sé {to obi~no

izvr{uvame za vreme na rabotniot den? Dali sme go vklu~ile vremeto
za telefonski razgovori i kolkavo e toa? Kolku vreme se odvojuva za
piewe kafe? Dali se prekinuva na{eto rabotewe zaradi neo~ekuvani
poseti i kolku vreme odzema toa? Vi iskrsnuvaat li ~esto nepredvid-
eni raboti i kakvi to~no? Kolku vreme ni e neophodno za podgotvuva-
we i potpi{uvawe dokumenti? Kolku vreme ni odzema pribiraweto
informacii za da ja zavr{ime svojata rabota? A ako snema struja? Ako
nema kancelariski materijal? Ako e studeno na rabotnoto mesto? Ako
ja nema neophodnata tehnika i treba da izlezeme nadvor za da ja
zavr{ime na{ata rabota? Ako nemame na raspolagawe prevoz za da
stigneme do opredelenoto mesto za odredena aktivnost? Kon ovoj
redosled od pra{awa moè da se dodadat u{te. No ne e toa celta.
Na{ata cel e:
1. Da utvrdime koi dejnosti ne sme gi predvidile i kolku
vreme ni odzemaat?
21
2. Kolkava e prose~nata dolìna na na{iot raboten den?

3. Podnosliva li e taa?
4. Mo`no li e da se racionalizira na{eto rabotno vreme?
ôvekot, vo princip, e sklon da ne go zabeleùva rutinskoto ra-

botewe. Za rabota se smetaat samo golemite zada~i, a sporednite ne
se zemaat predvid. Tie "bezna~ajni" aktivnosti, vsu{nost, odzemaat
mnogu vreme, no ne sme naviknati pravilno da gi procenuvame. Na pri-
mer, presmetano e deka za da se napi{e, sredi i adresira edno najo-
bi~no slu`beno pismo, kako: "Ja dobivme informacijata, Vi se zabla-
godaruvame, ostanuvame i vo idnina vo kontakt so Vas", se neophodni
barem 20 minuti. Aktivnostite od ovoj vid gi narekuvame tehnolo{ko
vreme, no obi~no ne predviduvame kolku golem del od rabotniot den
pominuva za niv. Se ~udime koga pretpostavenite, po kuso vreme
otkako ja postavile zada~ata, ve}e sakaat da im dademe izve{taj.
Kakov e zaklu~okot koj neposredno se odnesuva na podobrata
organizacija na vremeto?
Vremeto e objektivno merliva veli~ina. No, negovoto vos-

priemawe od na{a strana e subjektivno.
Da go ilustrirame toa so dva primera od sekojdnevieto.
Pretstavete si ja slednava situacija: So svojata sopruga odite na
pazar. Va{eto vreme e ograni~eno bidej}i imate iljada drugi obvrski,
a istovremeno ima i fudbal. Taa, vsu{nost, bara da si kupi ~evli -
eftini, elegantni, i, se razbira, udobni. I, vleguvate od prodavnica
vo prodavnica. Taa probuva, a Vie stoite i ~ekate. Gledate na svojot
~asovnik i se nervirate. Na krajot, kone~no taa gi kupuva ~evlite i Vi
veli: "Vide li kolku brgu zavr{ivme?" No, vo me|uvreme, i Va{iot
natprevar zavr{il.
I obratno: Poa|ate so Va{ata sopruga na pazar. No, vo toj moment
se slu~uva voziloto da ne pali. Vie go otvorate kapakot i í velite na
svojata sopruga: "Po~ekaj edna minuta". Potoa se utvrduva deka defek-
tot e poseriozen. Go povikuvate i sosedot za da Vi pomogne i na krajot
voziloto e popraveno. Vi se ~ini deka celata taa rabota traela samo
nekolku minuti. No, Va{ata sopruga ve}e ispazarila i nervozno vika
po Vas deka celiot den ste go izgubile so toa vozilo.
Tie voobi~aeni primeri né vodat kon u{te eden vaèn zaklu~ok.
Subjektivnoto vospriemawe i procenka na nastanite vlijae
vrz na{eto ~uvstvo za vreme.
22
[to ni pre~i, na{eto vreme podobro da

go organizirame?
Ve}e konstatiravme deka na{eto subjektivno vospriemawe za
vremeto ponekoga{ mnogu se razlikuva od realnosta. Zatoa, kaj menax-
mentot na vremeto treba da se poa|a od realnosta, a ne od na{ite
pretstavi. [to konkretno moème da napravime za da utvrdime kako
to~no stojat rabotite so organiziraweto na na{eto vreme. Prvo i
najednostavno e da se obideme da go analizirame i da go procenime
na{eto li~no iskustvo. Ovde pojdovna to~ka e sfa}aweto deka, pred
sé, toa e osnova za promeni vo idnina.
Ako seriozno se odnesuvame kon samoprocenkata na svoeto
rabotewe, neophodno e da si postavime nekolku pra{awa i eden odre-
den vremenski period da gi sledime to~nite i precizni odgovori.
Takvi se, na primer, pra{awata:
* Dali vo svoeto rabotewe koristam nekakov na~in na

planirawe - dnevno, nedelno, mese~no, godi{no?
* Na koj na~in go planiram raboteweto - imam li navika da gi
pi{uvam planovite?
* Ako gi pi{uvam planovite, dali gi sporeduvam so realnoto
izvr{uvawe?
* Kakvi se rezultatite - postoi raziduvawe, ili ne?
* Kako se odviva mojot raboten den, {to voobi~aeno pravam?
* Koja rabota mi pretstavuva zadovolstvo, a koja ne?
* Od koi zada~i se obiduvam da se izvle~am?
* Koi zada~i bi sakal da gi izvr{uvam?
* [to me nervira na rabotnoto mesto?
* [to e za mene uspeh, a {to neuspeh?
Sekoj treba da znae deka sli~ni pra{awa moè da mu pomognat

(ako iskreno odgovara) da ja analizira realnosta takva kakva {to e, a
ne takva kakva {to toj ja prifa}a. Ako imate dovolno hrabrost, mo-
ème da gi sporedime na{ite odgovori so procenkite na raboteweto
na nekoi na{i kolegi i prijateli ~ie mislewe go po~ituvame.
Sekoj ~ovek ima slabi strani. Ne treba da se voznemiruvame od
toa. Treba smireno da go prifatime faktot deka vo raboteweto
sekoga{ postojat aktivnosti {to ni se zdodevni i {to ne se za nas, {to
né voznemiruvaat i za koi smetame deka popusto ní go tro{at vremeto.
Da se obideme to~no da utvrdime koi se tie. Ekspertite razrabotile
23
lista na razni pri~initeli {to ja popre~uvaat podobrata organizacija

na na{eto vreme. Eve nekoi od niv:
Telefon
- postojano yvoni;
- go prekinuva izvr{uvaweto va`ni zada~i;
- razgovorite se premnogu dolgi;
- ponekoga{ ne mi e jasno zo{to bilo javuvaweto i mi e po-
rebna dopolnitelna informacija;
- preku telefon postojano mi se davaat nekoi tekovni zaa~i.
Posetiteli
- kolegi koi sakaat da razgovarame ili da analizirame
nekoi raboti;
- neprijatni poseti na ~lenovi i simpatizeri;
- lu|e nedovolno podgotveni za diskusija.
Diskusii
- preterano dolgi;
- so nezadovolitelen rezultat;
- baraat golema podgotovka;
- izvr{ena e podgotovka za problemi koi potoa se
odloùvaat ili otpa|aat;
- nedovolna podgotvenost;
- dolgo ~ekawe.
Prioriteti
- ~esto nedostigaat jasni prioriteti;
- se obiduvam da izvr{uvam nekolku raboti istovremeno;
- ne sum skoncentriran na najva`noto;
- sakam maksimalno dobro da sum zapoznat so faktite;
- nedostiga koordinacija;
- lo{o timsko rabotewe.
Rokovi
- se pridrùvam kon dogovorenoto samo vo opredelenite
rokovi;
- ~esto se javuvaat nepredvideni situacii;
- sakam da zavr{am premnogu rabota;
- lo{o isplanirano rabotno vreme;
- brzam;
- nemam trpenie da ja dovr{am rabotata.
Dokumentacija
- rabotnata masa mi e prenatrupana;
24
- korespondencijata mi odzema mnogu vreme;

- ~itaweto mi odzema mnogu vreme;
- nesredeno rabotno mesto;
- postojano baram telefonski broevi, bele{ki, adresi, itn.
- lo{o sredeni informativni izvori.
Komunikacii
- lo{a komunikacija;
- zadocneta razmena na informacii;
- nedorazbirawa i konflikti so kolegi;
- nesposobnost da gi soslu{uvam drugite;
- preterano mnogu zabele{ki.
Rakovodewe
- ne moàm da go izvr{uvam;
- ~esto treba da izvr{uvam raboti {to bi moèle da gi
izvr{at drugi;
- nepostoewe kontrola pri rakovodeweto.
Otkaùvawe
- ne bi moèl da otkaàm koga drugite }e me zamolat.
Postavuvawe celi
- nemam jasni celi;
- nemam jasna koncepcija vo ìvotot;
- nere{itelnost;
- ne nao|am smisla vo svojata sekojdnevna rabota.
Samodisciplina
- ponekoga{ ne moàm da go zavr{am toa {to sum go
predvidel;
- nepostoewe motivacija;
- ~esto ne moàm da ja zavr{am rabotata do kraj.
@ivotna sredina
- {um;
- drdorewe;
- teòk pristap do rabotnoto mesto;
- teòk pristap do dokumentacijata od razni pri~ini;
- raspoloènost na moeto rabotno mesto.
Pri analizata na ovie pri~initeli barame odgovor na pra{awa,

kako:
* Kakov obem neplanirana rabota ní se naloùva da izvr{uvame?
* [to to~no né dekoncentrira od planiranata rabota?
25
* Kolku novi zada~i treba da se re{avaat itno?

* Na kogo mu telefonirame naj~esto?
* Koga primame pove}e stranki i za koi pra{awa?
* Koi pra{awa najmnogu gi diskutirame na rabotnoto mesto?
* Pravime li redovno pauzi?
* Dali ima postojani pri~initeli i od kakva priroda se tie
(tehni~ki, od strana na lu|eto, su{tinski)?
Koga }e si odgovorime na ovie i na drugi sli~ni pra{awa, }e

bideme na~isto vo vrska so pri~inite {to ni pre~at da go organizira-
me podobro svoeto vreme. Problemot, vsu{nost, e vo toa deka konsta-
tacijata sama po sebe ne go dava re{enieto. Treba sekoj da dojde do za-
klu~ok i da predvidi {to to~no treba da prezeme za da se izmenat
rabotite.
Kako da go organizirame na{eto vreme?

Na sekoj od nas mu se slu~ilo da nabquduva kako raboti majstor i
kako í prio|a na rabotata eden laik. Majstorot prvo razgleduva, pro-
cenuva, obmisluva, gi meri mo`nite priodi i re{enija i duri toga{ se
fa}a za rabota. Laikot vedna{ se fa}a za rabota, bez voop{to da
pomisli kakva e celta i kako taa moè da se postigne najdobro.
Za da go organizirame podobro svoeto vreme, treba da se nau~ime
da im prio|ame na problemite kako majstori. Potrebno e da gi sovla-
dame glavnite uslovi i priodi kaj menaxmentot na vremeto.
26
Treba da znaeme deka procesot na menaxmentot na vremeto bi

moèl da bide modeliran i da bide pretstaven grafi~ki na sledniov
na~in:
Kontrola Postavuvawe cel
5 1
Realizacija
Informacija i
Planirawe
komunikacija
4 2
Nosewe re{enie
Gledame, deka toj pretstavuva eden neprekinliv delokrug koj

vklu~uva razni etapi i fazi i se potpira vrz osnovata na informaci-
ite i komunikaciite.
Da se zadrìme popodrobno na sekoja od etapite:
A. Postavuvawe cel
Da si gi postavime to~nite celi - toa izgleda lesno na zborovi, no

e te{ko na delo. Kako moème da nau~ime da gi formulirame dobro
na{ite celi? I dali toa voop{to e mo`no? Stru~wacite tvrdat deka
e mo`no, no e potrebna edna bitna pretpostavka, a pred sé, na{ata
volja i èlba za jasna cel. Sekoj smeta deka saka da ima cel. No, vo
praktikata toa ne e taka. Zatoa, koga ~ovek ima cel, toj stanuva poles-
27
no predvidliv i dava povod za procenka. Toga{ kon nego moè da se

upatat pra{awa, kako:
x Dali ja postigna svojata cel - da, ili ne?
x [to napravi za da ja postigne{ celta?
x Koj, ili {to ti pre~e{e da ja postigne{ svojata cel?
x Koi se tvoite prednosti vo procesot na realizacija na
celta?
x Dali si podgotven da ja prifati{ odgovornosta za taa cel?
x Dali si podgotven da ja brani{ svojata cel?
Koga formulacijata na celta se razgleduva vo toj kontekst, gleda-

me deka ne e tolku lesno da se re{ime da si postavuvame jasni celi.
Posebno koga sme politi~ari i sme vo svetlinata na proektorite.
êsto sme ispraveni pred sudot na javnoto mislewe i znaeme deka na-
{iot rejting zavisi i od toa kakvi celi formulirame, kako gi realizi-
rame i dali voop{to sme sposobni da gi postigneme postavenite celi.
Za politi~arot e zna~ajno ona, moèbi mnogu, kako {to veli Molier:
"Nie sme odgovorni ne samo za ona {to go izvr{uvame, tuku i za ona
{to ne go izvr{uvame".
Da se obideme da odgovorime na nekolku pra{awa:
[to e cel?
Najop{to, celta moè da se definira na sledniov na~in - taa e
konkretno opi{ana kvalitetna i koli~estvena sostojba, {to se
stremam da ja postignam.
Kakvi kvaliteti treba da sodrì celta?

Celite treba da bidat:
* dosti`ni; * konkretni;
* ubedlivi; * da moè da se realiziraat;
* razbirlivi; * pregledni;
* atraktivni; * da moè da se finansiraat;
* da moè da se identifikuvaat; * da moè da se procenuvaat.
Celite baraat:
* neophodnost * sopstven stav
Celite gi odrazuvaat:
* interesite
[to treba odnapred da znam za da moàm da ja opredelam

celta?
28
Treba da bideme na~isto deka prethodniot uslov za transakcija

na ovoj proces e prisustvoto na volja za dejstvo. Druga su{tinska
pretpostavka e èlbata za izmena i jasnata pretstava za sostojbata
kon koja se stremime. Potrebno e, isto taka, da umeeme da ja planirame
rabotata - da moème da opredeluvame to~no koi aktivnosti treba da
gi izvr{uvame i po koj redosled.
Kako da dojdam do formuliraweto na celta?

Praktikata pokaùva deka formuliraweto i na najobi~nata cel
vklu~uva nekolku posledovatelni fazi:
* gi formulirame na{ite èlbi, potrebi i zada~i;
* gi opi{uvame tolku precizno za da moème jasno da
pretstavime {to sakame da postigneme;
* utvrduvame deka taka postavenata cel e golema, taa e
predizvik za mene, no sepak e dosti`na;
* taa e formulirana pozitivno;
* od nea poteknuvaat aktivnosti {to sluàt za nejzinata
realizacija;
* celta e tolku jasno i obi~no formulirana {to moè vo sekoe
vreme da bide razbirliva za sekoj auditorium.
Celta moè da bide planirana, dvièj}i se po sledniot

redosled:
* analiza na dosega{nata sostojba;
* analiza na sostojbata, {to treba da se postigne;
* otstranuvawe;
* mojot potencijal;
* analiza na resursite;
* cel - minimum i cel - maksimum;
* rokovi;
* struktuirawe na osnovnite celi i podceli;
* ~ekori na izvr{uvawe;
* kontrola.
29
Eve go i {ematski pretstaven procesot:
Cel
Analiza na celite Analiza na situacijata
Cel - sredstva
(analiza)
Formulirawe na celta
Cel na aktivnosta
Kontrolni instrumenti
Zaklu~ok za postignuvaweto na celta
Proslava
30
Dobro formuliranata cel treba da dade odgovor na nekolku

pra{awa:
* [to sakame da postigneme?

* Kako }e go postigneme, so kakvi sredstva?
* Vo koj rok?
* Koj za {to }e odgovara?
* Kako se procenuva rezultatot?
Mnogu e bitno precizno da se formulira celta, Bidej}i toa }e ni

pomogne da gi mobilizirame site svoi resursi za nejzinoto postignuva-
we, da iznajdam sredstva i da opredelam rokovi. Ako sme ubedeni vo
celta, nie }e rabotime ne samo so zadovolstvo, tuku i so nastojuvawe
za nejzinoto postignuvawe.
Eve dva primera {to ni ovozmoùvaat da konstatirame dali
odredena cel e formulirana soglasno so barawata:
Sakam, {to e mo`no pobrgu da ja podobram tehnologijata na

svoeto rabotewe.
Nepravilno!
Pravilna e slednava formulacija: Od 1 juni sakam da rabotam
dnevno 1 ~as pomalku, {to zna~i deka }e go postignam istiot
rezultat so podobra tehnologija na raboteweto.
Preku podobra organizacija na rabotata do 15 maj da gi namalam

dnevnite telefonski razgovori od 3 na 2 ~asa. Rezultat - za{tedeni
100 leva od telefonski razgovori.
Celta e formulirana pravilno!
Vo politi~kata dejnost formuliraweto na celta e u{te pote{ko.

Da gi prou~ime slednive primeri:
Do parlamentarnite izbori e potrebno da go zgolemime

vlijanieto vrz mladite.
Ne e pravilno! Pravilnata formulacija na celta moè da
bide:
Do parlamentarnite izbori da go zgolemime na{eto vlijanie do
5% kaj studentite preku podobra komunikaciska politika.
31
Naskoro treba da po~neme so diskusija i obrazloènie na

aktivnostite za podgotovka na predizborna kampawa.
[to e nepravilno vo ovaa formulacija?
Ne postoi rok, nema izvr{itel, ne postoi adresa, ne e jasno {to
to~no se bara.
Kako bi trebalo da se preformulira?
Od 01.10.2000 g. vo politi~koto rakovodstvo na partijata, ili

drug subjekt, da zapo~ne diskusija i obrazloènie na predizbornata
kampawa. Predlaga~ na koncepcijata . . . . . ; rok za podnesuvawe vo
arhiva . . . . . .; rok na primawe . . . . .
B. Planirawe
Toa e vtorata etapa vo modelot za menaxment na vremeto. Za vre-

me na ovaa etapa se izvr{uvaat podgotovki za realizacija na oprede-
lenata cel. Toa zna~i da se dobie mnogu vreme, da se koncentriraat
naporite i da se usoglasat individualnite podceli i zada~i so tie na
organizacijata. Neophodno e glavnata cel da se razbie na podceli - da
se opredelat konkretnite merki za nivnata realizacija, sredstvata
potrebni za toa, kako i razumnite rokovi. I ovde treba da si odgovori-
me na nekolku pra{awa:
* Mo`no li e da gi mobilizirame potrebnite sili i sredstva za
postignuvawe na celta?
* Ako ne e, postojat li drugi alternativi i koi se tie?
* Koi ~ekori treba da se prezemat?
* So kogo konkretno?
* Vo koj rok?
Postoi eden mnogu ednostaven na~in da go olesnime procesot na

planirawe. Pred sekoja rabota treba samo da si postavime ~etiri
pra{awa.
32
ÊTIRI PRA[AWA PRED SEKOJA RABOTA
Treba li voop{to da se zavr{i ovaa rabota?

Da Ne eliminirawe
Treba li Jas da ja zavr{am ovaa rabota?
Da Ne prenesuvawe
Treba li sega da ja zavr{am ovaa rabota?
Da Ne opredeluvawe
rokovi
Treba li ovaa rabota da se zavr{i na ovoj na~in?
Da Ne racionalizacija
Eliminirawe
Ako konstatirame deka opredelenata aktivnost pridonesuva so
ne{to za postignuvawe na celta, toga{ e potrebno da prodolìme da
se zanimavame so nea. Ako e odgovorot ne, toga{ e potrebno dopolni-
telno da re{ime dali ovaa rabota ima ne{to zaedni~ko so izvr{uva-
weto na drugi celi na organizacijata. Ako e odgovorot da, toga{ treba
da im se prepu{ti na nadle`nite lica. Ako e ne, taa celosno se elimi-
nira. Nikoj, duri i najobi~niot izvr{itel ne treba da zaborava deka
od nego zavisi organizacijata da ne se zanimava so ne{ta, koi{to ja
oddale~uvaat od nejzinite glavni celi. Ponekoga{ e potrebno da se
izvr{uvaat neprijatni zada~i i bi sakale da gi eliminirame, ili da
gi prefrlime na drug. No, toa e mo`no isklu~itelno vo slu~aj koga sme
imale korekten priod kon odgovorot na prvoto pra{awe.
Prenesuvawe
Sposobnosta za prenesuvawe e eden od najva`nite kvaliteti na
politi~arot. Taa go garantira timskoto rabotewe i podobriot kvali-
tet na izvr{uvawe na zada~ite. Politi~arot ne e dolèn i ne moè
sé. Za uspehot na inicijativata, vsu{nost, va`no e koga toj nema da mo-
è da izvr{i opredelena rabota, blagovremeno da ja prefrli na drug,
koj{to }e moè soodvetno da se spravi. Uspehot ~esto se krie vo ve{-
tinata za prenesuvawe. Henri Ford veli deka najbitniot kvalitet {to
go poseduva e negovata ve{tina da vrabotuva lu|e, koi{to se posposob-
ni od nego.
Dobriot politi~ar ne treba da se voznemiruva koga na drug mu
prenesuva opredelena rabota. Toj ne treba da se izma~uva so razni
razmisluvawa, kako:
33
* zo{to e potrebno da prenesuvam, koga moàm i sam...

* dodeka objasnuvam, moàm i sam da ja zavr{am rabotata
* ovoj nema da ja zavr{i rabotata taka kako {to jas sakam
* dali nema da si pomislat deka ne }e moàm da ja zavr{am ovaa
rabota
* drugite ne treba da znaat preterano mnogu
* }e se spravam i sam.
Mnogu e vaèn na~inot na prenesuvaweto. êstopati skoro i da ne

se razlikuva od naredbata. Toga{ izvr{itelot se ~uvstvuva ponièn i
gi izvr{uva zada~ite formalno. Samata rabota ne mu pretstavuva
zadovolstvo. Poinaku izgledaat rabotite ako pri prenesuvaweto na
rabotata se odvoi vreme za obrazloènie - zo{to e potrebno da se za-
vr{i ovaa rabota, koja e celta, kakvi rezultati se o~ekuvaat od nea.
Vo toj slu~aj izvr{itelot dobiva ~uvstvo na sou~esnik. Toj ja prezema
odgovornosta i vnesuva pove}e napor. Go nema ~uvstvoto deka zaludno
mu go gubat vremeto. Ako postoi i mo`nost sam da referira za rezulta-
tite, toj }e se ~uvstvuva zadovolen od svoeto rabotewe. êsto vo bu-
garskiot politi~ki ìvot ovie, na prv pogled elementarni ne{ta, se
zaboravaat. Partiskoto rabotewe se sveduva na rutina, pri {to ~ove-
kot se tretira kako del od edna golema ma{ina. Zaradi zadadenite ro-
kovi sme pod pritisok, nemame vreme za dolgi objasnuvawa, da ne zbo-
ruvame za zablagodaruvawe. Takviot priod te{ko moè da se nare~e
prenesuvawe.
Vo raboteweto na politi~arot ne treba da se dozvoluva obi~no
prenesuvawe na nekakov vid rabota. Vistinsko prenesuvawe e prene-
suvaweto na odgovornosti. Koja e razlikata me|u dvete?
Pri prenesuvaweto na rabotata

- se dava necelosna informacija;
- ne se pojasnuva celta;
- ne se dava mo`nost za u~estvo vo uspehot.
Pri prenesuvaweto na odgovornosta

- se ovozmoùva pristap do kompletnata informacija;
- celta e jasna;
- prisutna e identifikacija so celta;
- ~uvstvo za sopstvena odgovornost;
- sou~estvo vo uspehot;
- sou~estvo vo neuspehot;
- sou~estvo vo zaklu~ocite i poukite.
34
Utvrduvawe na rokovite
Koga }e ni se postavi opredelena zada~a, prvo pra{uvame za ro-
kot. Ako rabotata e itna, taa treba da se zavr{i vedna{. Ako ne e itna
i postoi odreden rok, potrebno e da se osmisli kakvi ~ekori treba da
prezememe i vo koi razumni rokovi da se vklopime. Seriozen problem
vo politi~kata dejnost vo Bugarija e deka zada~ite mnogu ~esto proiz-
leguvaat nepredvideno i politi~arite se pretvoraat vo korpus za -
brzo reagirawe, {to im go naru{uva nivnoto plansko rabotewe.
Neophodno e sekoj da najde na~in za spravuvawe so tekovnite
zada~i. I toa takov, koj{to nema da ja popre~uva glavnata dejnost. Ne e
poèlno da se raboti vrz principot na praznewe na ko{nicata - se
po~nuva od gore i se odi nadolu. Na vrvot sekoga{ se novite zada~i, no
tie ne se sekoga{ najsu{testvenite. Dobriot politi~ar treba da na-
pravi razlika me|u su{tinskoto i nesu{tinskoto, osnovnoto i dodat-
noto, bitnoto i nebitnoto i da umee da gi planira rokovite taka {to
glavniot pravec na dejnosta da ostanuva sekoga{ vode~ki.
Racionalizacija
ôvek e sklon da se pridrùva kon poznatoto. êsto si velime:
"Nema problemi. Tolku pati sme go pravele toa. I sega }e go napravi-
me". Ova ni sozdava ~uvstvo na sigurnost, no sekoga{ poznatiot na~in
na rabotewe ne e najdobriot. Nekoga{ e dobro da se zapra{ame - dali
moè bez diskusijata {to obi~no ja vodime vo sli~ni slu~ai. Dali e
potrebno da svikuvame tolku lu|e i da diskutirame so ~asovi, koga
moè po telefon da im se javime na nekolkumina i da se posovetuvame
so niv? Dali e potrebno da izgotvuvame pismen materijal za sekoj
u~esnik vo diskusijata ili vo interes na vremeto, na po~etokot nakuso
da ja izneseme su{tinata na problemot?
Kaj menaxiraweto na vremeto se naloùva {emata na pette
~ekori za planirawe:
1. Naveduvawe na aktivnostite
2. Procenka na potrebnoto vreme za sekoja od niv
3. Planirawe na vremeto za nepredvideni zada~i
4. Utvrduvawe na prioritetite
5. Kontrola
Osnovnoto pravilo pri planiraweto na vremeto e odnapred da go

rasporedime vo soodnos 60% sprema 40% - predvidena i nepredvide-
na aktivnost. Toa vo praktikata zna~i deka moè da planirame edvaj
60% od svoeto vreme, a soglasno specifi~nosta na raboteweto, duri i
pomalku. Ostanatite 40% od vremeto odat za aktivnosti {to ne
podlegnuvaat na planirawe - za kafe pauzi, nepredvideni poseti,
35
razgovori so kolegi, no, isto taka, i za takvi su{tinski aktivnosti,

kako, na primer, osmisluvawe na zada~ite, zapoznavawe so dopolni-
telna informacija i drugi, {to obi~no se smetaat za bezna~ajni i za
niv ne e predvideno vreme.
Politi~arite treba da se nau~at da utvrduvaat prioriteti. Bez
taa ume{nost }e se izgubat vo sekojdnevnoto rabotewe, }e zaostanat so
bitnite raboti i }e se zamorat.
êsto se potcenuva ulogata na kontrolata. Nikoga{ ne treba da
zaboravame deka taa ni dava mo`nost da gi procenime rezultatite od
na{ite napori. Preku nea moè da dobieme odgovor na pra{awata,
kako: dobro li sme ja planirale rabotata; dobro li sme rakovodele so
odgovornostite; dali imame dobra sorabotka so kolegite, itn. Svesna-
ta kontrola e garancija za na{iot profesionalen razvoj i kvalifika-
cija.
V. Nosewe odluki
Noseweto odluki e tretata etapa vo modelot za menaxmentot na

vremeto. Vo taa etapa se re{ava pra{aweto koi aktivnosti se priori-
tetni, a koi ne.
Italijanskiot sociolog Vilfredo Pareto utvrdil odreden sood-
nos me|u vloènite napori i krajniot rezultat. Zaklu~il deka 20% od
iskoristenoto vreme uslovuva 80% od rezultatite. Se dobiva taka
{to so pomalku vreme moème da postigneme pove}e i obratno.
So drugi zborovi, i vo politikata treba da barame odgovor na pra-
{aweto: Kako so pomalku trud }e postignam pogolem rezultat?
[to, vsu{nost, toa zna~i vo praktikata? Najprvo treba da gi utvr-
dime aktivnostite {to }e ne dovedat do najgolem rezultat. Obi~no vo
sekojdnevieto ne se postapuva taka. Koga }e otideme na rabota, né ~e-
kaat eden kup zada~i - nekoi nedovr{eni, nekoi novi. Razli~na e i
nivnata priroda - pi{uvawe materijali, izve{tai, planovi, korespon-
dencija, telefonski razgovori, sredbi, sednici i drugo. ôvek e sklon,
pred sé, da se zafati so najlesnoto, velej}i si deka otkako }e navleze
vo raboteweto, }e po~ne da se zanimava so glavnata zada~a. I se dobi-
va ma|epsan krug - po cel den kako vrtele{ka, izleguva deka ne sme go
zavr{ile najva`noto.
Dobriot politi~ar treba da ja organizira rabotata taka {to }e se
pridrùva do nekolku principi:
36
Edna pettina od naporite moè da donese ~etiri pettini od

uspehot!
80%
od vremeto
80% od
20% rezultatot
od vremeto
Utvrduvaweto prioriteti zna~i utvrduvawe aktivnosti ~ie

izvr{uvawe ima najsu{testven del vo krajniot rezultat.
Toa zna~i da se zapo~ne so zada~ite {to imaat najgolem pridones

vo postignuvaweto na celite. Na vtoro mesto da se postavat zada~ite
{to baraat napor i vreme, ednakvi na goleminata na uspehot. I na
posledno mesto doa|aat zada~ite {to baraat najmnogu vreme i napor, a
davaat najmalku rezultati.
65% 20% 15%
Zada~i
A Zada~i
B
Zada~i
V
15% 20% 65%
Kako vo praktikata da se izvr{i planiraweto na na{eto vreme

od aspekt na ovoj princip?
1. Pred da pristapime kon ovaa rabota, povtorno treba da proce-
nime kolku e golema potrebata od niv?
2. Dokolku e mo`no, rabotata treba da ja prefrlime na drug;
3. To~no treba da ja utvdime va`nosta na izvr{uvaweto na odre-
dena zada~a i, soglasno toa, da ja vklopime vo svoite priori-
teti;
4. Da go racionalizirame svoeto rabotewe.
37
Vo politi~kiot menaxment e mnogu popularna {emata na D. Ajzen-

hauer, koja gi prezentira me|usebnite zavisnosti me|u zna~ajnite i
itnite zada~i.
Zna~ajni
B A
prio-
ritet
V
Itni
Vo politi~kata dejnost zna~ajnite zada~i ~esto se konfronti-

raat so itnite. Kolku e poitna odredena rabota, tolku pove}e e na pre-
den plan. Se slu~uva itnite zada~i da gi potisnat zna~ajnite i su{tin-
skite. Vo politikata postojat mnogu raboti od operativen karakter.
Pova`no e drugoto, deka, imeno, taa rutinski moè da stane prio-
ritetna. Vo partiite ~esto se slu~uva taka {to aparatot po~nuva da
diktira prioriteti i doa|a do promena na glavnite politi~ki celi i
zada~i. Zatoa e posebno va`no rakovodnite politi~ki funkcioneri
da se nau~at jasno da gi razgrani~uvaat zna~ajnite od itnite raboti.
Tie treba da umeat da odbegnuvaat da u~estvuvaat vo aktivnosti {to
se smetaat za itni i da im davaat prednost na zna~ajnite raboti. Ako
ne go storat toa, tie neminovno }e se najdat vo stapicata na postojano
edni te isti organizaciski grupi i strukturi, koi sekoga{ pretendi-
raat kon toa deka nivnata rabota e najitna.
G. Realizacija
Vo ovaa etapa ve}e moè da se pristapi kon vistinskoto pla-

nirawe na vremeto. Celite se jasni. Ja poznavame ekipata i orga-
nizacijata vo koja rabotime. Gi znaeme rokovite. Moème da go odre-
dime prioritetot. Vrz taa osnova moè da go planirame rabotniot
den, rabotnata nedela, mesecot, trimese~jeto, godinata. Eve nekolku
korisni soveti {to bi moèle da ni pomognat vo taa aktivnost.
Da pretstavime deka pravime plan za rabotniot den.

1. Gi odbeleùvame zada~ite za denot, gi sreduvame po
prioritet. Treba da ne zaboravame deka realno moè da planirame
38
samo 60% od svoeto rabotno vreme, zatoa {to ostanatite 40% se za

nepredvideni raboti.
2. Gi beleìme dogovorenite sredbi i mestoto na nivnoto
odrùvawe.
3. Go predviduvame vremeto potrebno za izvr{uvawe na po-
sebnite zada~i, nezaboravaj}i da vklu~ime i vreme za dobivawe i
obrabotka na informaciite, prekinite i drugo. Na{iot plan treba da
bide realen.
4. Predviduvame vreme za telefonski razgovori. Prepora~li-
vo e da gi vklu~ime vo blokovi, za da ne ja prekinuvame svojata rabota.
Ako ne ni se javuvaat, ne treba da vrtime postojano, zatoa {to gubime
vreme.
5. Predviduvame vreme za li~ni potrebi.
6. Ja opredeluvame sopstvenata cel za denot i pravime
napori da ja realizirame.
7. Ja utvrduvame sopstvenata motivacija za izvr{uvaweto na
zada~ite.
8. Koga po~nuvame i koga zavr{uvame rabota nam ni e potrebno
malku vreme za koncentracija. Vo po~etokot na rabotniot den treba da
si pomislime {to to~no treba{e da pravime denes, koi zada~i se
prioritetni, {to to~no treba da se zavr{i. Na krajot na rabotniot den
treba da napravime pregled {to sme zavr{ile i {to ni ostanuva
nedovr{eno. Od toa {to ostanuva, {to e va`no, {to e itno, dali ima
smisla sé u{te da se vr{i, moàm li da go zavr{am sam, ili treba da
go prenesam, koi se rokovite.
9. Potrebno e da planirame pauzi. Treba da se znae deka ~o-
vekot e najrabotosposoben nautro od 8 do 11 ~asot i popladne od 15 do
16 ~asot. Vo toa vreme treba da go planirame najsu{testveniot del od
svojata rabota vo tekot na denot.
39
Dinamika na rabotosposobnosta
Rabotosposobnost
100% Rastovaruvawe
Rastovaruvawe
~asovi 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Politi~ki kalendar
Politi~kite organizacii go koristat mese~noto, trimese~noto i

godi{noto planirawe na glavnite vidovi aktivnosti. Postojat razni
na~ini za podgotovka na tie planovi. Najprimenuvan e t.n. politi~ki
kalendar vo koj se vnesuvaat site zna~ajni informacii so koi raspo-
lagame.
Narednata {ema dava preglednost za negovata sodrìna i ele-
menti.
40
Primerna {ema za planirawe aktivnosti na politi~kata partija
trimese~je I II III IV
Aktivnosti na partijata
* Kongresi
* Konferencii
* Drugi va`ni nastani
Aktivnosti vo parlamentot
i vladata
* Zakonski proekti
* Debati
* Parlamentarna kontrola
* Drugo
Aktivnosti na politi~kite
konkurenti
* Kongresi
* Forumi
*Drugi va`ni nastani
Va`ni nacionalni nastani
na organizacii od gra|anskoto
op{testvo
Va`ni me|unarodni
Nastani
Va`ni nepoliti~ki
Nastani
Pretpostaveni glavni
temi za politi~ka
diskusija
D. Kontrola
Kontrolata e zaklu~nata etapa. êsto taa se potcenuva. A koga

stanuva zbor za samokontrola, duri se izbegnuva. No taa, isto taka, e
va`na etapa, zatoa {to se razgovara za iskustvata, li~ni i kolektiv-
ni. Se utvrduvaat zaklu~ocite i se osmisluvaat poukite. Se razgledu-
vaat mo`nostite za olesnuvawe na rabotata. Ne treba da se zaborava
deka ova e etapa koga se sreduva dokumentacijata.
Zada~a: Podeleni ste vo dve ekipi koi imaat zada~a da razrabo-

tat i realiziraat koncepcija za koaliciona politika vo presret na
41
pretstojnite izbori. Kako }e go isplanirate svoeto rabotewe od as-

pekt na menaxment na vremeto. Raspolagate so to~no opredeleno vreme
za diskusija, izve{taj od rakovoditelite na ekipite, zaedni~ka disku-
sija.
42
TIMSKO RABOTEWE
TIMSKO RABOTEWE
Potreba od timsko rabotewe vo

politikata
Vo poslednite godini sé pove}e se zgolemuva interesot kon pro-

blemot za primena na principot na timsko rabotewe vo razli~ni
aktivnosti. Ne postoi op{testvena organizacija koja nema soznanie za
toa deka uspe{nata primena na ovoj princip zna~itelno ja zgolemuva
efikasnosta i go podobruva kvalitetot na raboteweto.
Toa osobeno se odnesuva na politi~kata dejnost. Politikata e
kolektivno zanimawe. Toa moè da ima efekt samo toga{ koga se anga-
ìraat maksimalen broj u~esnici. Politi~koto rabotewe, vo princip
e osudeno na neuspeh dokolku ne e organizirano vrz osnova na profe-
sionalizam i najdobroto mo`no koristewe na ume{nosta na sekoj od
u~esnicite.
Ume{nosta za timsko rabotewe e apsolutno zadolìtelen ele-
ment vo podgotovkata na sekoj, koj{to saka da se zanimava so poli-
ti~ka dejnost. Treningot vo ramkite na ovaa problematika moè da mu
pomogne na sekoj podobro da gi sfati karakteristikite i speci-
fi~nostite na svojata li~nost, za da moè podobro da sorabotuva so
drugite i zaedni~ki da raboti so maksimalen efekt za izvr{uvawe na
zada~ite vo organizacijata.
Site sme uvereni deka timskoto rabotewe e del od demokratskata
politi~ka kultura. Site sme uvereni deka primenata na principot na
timskoto rabotewe vo organizacijata na raboteweto vodi do podobar
rezultat. No, istovremeno, sekoj od nas poodelno znae deka vo prak-
tikata vo na{eto sekojdnevno rabotewe èlbite i realnostite ~esto
se razminuvaat. Timskoto rabotewe ~esto se zamenuva so hierarhija,
so nametnuvawe mislewa i re{enija od visokopostavenite, samoini-
cijativnosta na posebni ~lenovi na rakovodstvoto. Prifa}aweto na
43
mislewata na drugite i me|usebnoto po~ituvawe se zamenuvaat so za-

postavuvawe na li~nosta na drugite. Seto toa krie mnogu opasnosti za
politi~kata aktivnost. Toa ne samo {to go namaluva kvalitetot na ra-
botata vo soodvetnata struktura, tuku vodi i do seriozni razo~aruva-
wa i duri i do "begstvo" od politikata kako takva.
Pri~inite za naru{uvawe na principot na timskoto rabotewe vo
politi~kata dejnost bile predmet na dolgogodi{ni istraùvawa vo
razni oblasti na naukata - psihologijata, sociologijata, politikolo-
gijata. Na{ata zada~a e da se zanimavame pokonkretno so edna od ovie
pri~ini - ~ovekot, negovata razli~nost, negovata individualnost. Vrz
taa osnova toj formira realni mislewa i re{enija. Sekoj ~ovek ima
svoe individualno viduvawe za svetot i za realnosta. Sekoj ~ovek ima
svoi silni i slabi strani koi{to mu dozvoluvaat, ili mu pre~at da gi
nabquduva i procenuva lu|eto i nastanite, da donesuva odluki i da se
vklu~uva vo sredinata, koja{to go opkruùva. Ovie kvaliteti i ka-
rakteristiki na li~nosta, vsu{nost, ~esto se pri~ina za pojava na
napregnatost vo sekojdnevnoto rabotewe, ote`nuvawe na procesot na
donesuvawe kolektivni odluki i duri moàt da dovedat do blokada
na raboteweto na soodvetnata organizaciska struktura.
Me|utoa, ova soznavawe ne moè da bide osnovna pri~ina za pot-
cenuvawe na potrebata od timsko rabotewe vo sovremeni uslovi. Na-
protiv! Pred sé, ovaa karakteristika na individuata í dava {ansa na
organizacijata da gi procenuva realnostite takvi kakvi {to se
navistina - vo nivnata kompleksnost, protivre~nost i raznovidnost.
A, denes, isklu~itelno vrz taa osnova e mo`no da se donesat seriozni
odluki vo politikata i da se baraat nestandardni odgovori na novite
predizvici.
Politi~kata dejnost e aktivnost vo realni, a ne vo izmisleni
situacii. Vo svoeto sekojdnevno rabotewe nie nemame mo`nost da
rabotime vo "idealni ekipi". Ekipite, {to se formiraat za izvr-
{uvawe na edna ili druga konkretna aktivnost, kako i ekipite {to ja
rakovodat celosnata aktivnost na organizacijata vo periodot na
soodvetniot menaxment, vo pove}eto slu~ai ne zavisat od voljata i
èlbata na u~esnicite. Me|utoa, tie se izraz na nivnata zaedni~ka
volja i èlba da se raboti za opredeleni celi. Imeno, zaedni~kiot
interes e onoj zaedni~ki imenitel koj treba da gi obedinuva i da gi
naso~uva individualnite sposobnosti na sekoj u~esnik vo ekipata.
Nie }e rabotime kako ekipa dokolku uspeeme da dejstvuvame vo
eden pravec, da gi vneseme site svoi ve{tini vo zaedni~kite napori
na organizacijata i, istovremeno, da ja za~uvame svojata individual-
nost.
44
TIMSKO RABOTEWE
Vo natamo{nata razrabotka na temata }e se obideme da gi otkrie-

me na{ite silni i slabi strani, da definirame nekoi osnovni pravi-
la za timsko rabotewe i da go pojasnime modelot za re{avawe na pro-
blemite vrz osnova na timskiot princip.
U~estvuvame vo timot so svoite

silni i slabi strani
Zada~a: Napi{ete do deset kvaliteti koi gi poseduvate i koi,

spored Vas, Vi ovozmoùvaat da rabotite podobro vo tim.
Kakvi kvaliteti se potrebni za timsko rabotewe? Koi od niv gi

poseduvame? Ako gi sporedime nabrojanite kvaliteti na li~nosta od
grupata, mnogu e realen zaklu~okot deka pove}eto od niv }e se povto-
ruvaat vo sekoj od tekstovite. Toa se kvalitetite, kako: pragmati~-
nost, izdr`livost, analiti~ka sposobnost, sposobnost za re{avawe
konflikti, trpelivost, tolerancija, po~ituvawe na misleweto na os-
tanatite i drugi. O~igledno e deka za timsko rabotewe se neophodni
opredeleni kvaliteti. Sekoj od nas, vsu{nost, gi poseduva vo razli~en
stepen. Ako se obideme da gi stepenuvame, }e vidime deka skalata za
sekogo e razli~na.
Sekoja individua e razli~na. Sekoj ima svoi silni i slabi strani.
Vo timot toj u~estvuva kako so svoite ume{nosti, taka i so svoite ne-
dostatoci. Pretpostavka za dobro timsko rabotewe e pokraj podgotve-
nosta na sekoj u~esnik svesno i so odredena cel da gi koristi svoite
prednosti, isto taka, i negovata sposobnost da se samousovr{uva, da
u~i od drugite i da ja razviva svojata sopstvena li~nost. Potreben
uslov e, isto taka, i da se poznava i po~ituva dostoinstvoto na drugite
~lenovi, da se projavuva trpenie i razbirawe za nivnite slabosti i
nedostatoci.
Site imame nekakvo iskustvo od timsko rabotewe. Toa ni pokaù-
va deka so nekoi ~lenovi na timot moème da rabotime mnogu lesno.
Se razbirame so polovina zbor ili so pogled, ne gubime vreme za dol-
gi diskusii i objasnuvawa. A so drugi, edostavno re~eno, edvaj se pod-
nesuvame. Ne moème da go podneseme nivniot na~in na rabota, iako
sme svesni deka bez niv ne se moè.
45
Dali Vi e poznato ova?
U~estvuvate na sednica i postojano se nervirate bidej}i ne se

po~ituva dnevniot red, po pra{awata ne se diskutira iscrpno,
sednicata trae preterano dolgo vreme i postepeno se pretvora vo
govornica. Ne se doa|a do konkretno re{enie. Na krajot, ne izdrù-
vate, izbuvnuvate i velite deka nema nikakva smisla da se raboti
na toj na~in. Drugite Vi velat deka ne ste trpeliv i deka bukvalno
gi sfa}ate rabotite. Po celata raspravija, Vie pove}e nemate
nikakva èlba da u~estvuvate vo kakva i da bilo organizaciska
rabota, zatoa {to ste ubedeni deka so ovie lu|e ne moè seriozno da
se raboti. Zo{to da si go gubite vremeto i da si gi kinete nervite,
koga Vi e jasno deka na sli~ni sobiri se kaùvaat samo prazni zbo-
rovi i voop{to ne moè da se donesat re{enija.
Ili ova?
Treba da odite na sednica, no prethodno znaete deka povtorno

ne bi moèle da istrpite. Ovoj zdodeven i dolg dneven red! Ova po-
stojano zadlabo~uvawe vo brojki, datumi, tro{oci, prihodi. I lu|eto
koi{to mislat deka kolku pove}e Ve opsipuvaat so detali, tolku po-
ve}e rabota izvr{uvaat. Navistina ne moète da gi podnesete. Kako
ne razbiraat deka ako prodolàt taka, ni{to ne }e moè da se pro-
meni? Ne gi gledaat li novite mo`nosti i perspektivi? Zo{to ne
barame novi idei?
So sli~ni situacii se sudirame ~esto vo sekojdnevnata politi~ka

aktivnost. Stradame od nedorazbiraweto i poniùva~kiot odnos na
drugite kon nas. Ne moème da navlezeme vo nivnite viduvawa. Me|u-
sebno se nervirame. Duri po~nuvame da gi izbegnuvame lu|eto koi ne
razmisluvaat kako nas. Kakov e rezultatot? Se razbira, od toa strada
rabotata na celata ekipa.
Zaradi toa e neophodno, pred da se vklu~ime vo kakva i da bilo
aktivnost, koja bara timsko rabotewe, da se uverime, deka treba da gi
imame predvid pravilata za po~ituvawe na li~nosta na drugite i da
pravime napori za zaedni~ka rabota i sorabotka. Neophodno e i dobro
da gi poznavame svoite slabi i silni strani, za da moè da go dademe
maksimalnoto od sebe za podobar kvalitet na timskoto rabotewe.
46
TIMSKO RABOTEWE
Zada~a: Napi{ete gi so raka, so koja normalno pi{uvate,

Va{eto ime i adresa. Potoa, obidete se da go napi{ete istoto so
drugata raka.
Rezultatot e, deka so rakata so koja voobi~aeno pi{uvame vloù-

vame pomalku vreme i napor. Toa e rutinsko rabotewe. So drugata raka
treba mnogu da vnimavame. Kvalitetot e poinakov - bukvite se iskri-
veni, rakopisot e razli~en. Ni treba i pove}e vreme i pove}e napor za
pi{uvaweto na ovoj ednostaven i rutinski tekst.
Taka e i pri timskoto rabotewe. Koga u~estvuvame so svoite silni
strani, go prifa}ame toa sosem prirodno. Ne e potrebno da se prisilu-
vame, nitu, pak, da bideme poinakvi od ona {to sme. No, vsu{nost, koga
treba da izvr{uvame aktivnosti, koi{to ne ni se voobi~aeni i, pri-
rodno, duri ni se tu|i, toga{ toa e vistinsko izma~uvawe. A i rabotata
ne odi dobro, iako dobronamerno se angaìrame da ja izvr{ime. Zo{to
vsu{nost se potrebni site tie napori koga vo ekipata moè da se vklu-
~i ~ovek koj e nadaren da ja izvr{uva taa rabota podobro i pobrzo?
I taka, edno od najbitnite prethodni uslovi za timsko rabotewe e
sekoj od u~esnicite da se poznava samiot i da gi znae prednostite i
nedostatocite na drugite.
Postojat mnogu na~ini da se postigne toa. ]e se zadrìme poopstoj-
no samo na eden od niv, koj vo poslednive godini sli~no naj~esto se
primenuva vo raboteweto vo Amerika i Evropa.
Indikatorot Majers - Brigs

Indikatorot Majers - Brigs gi koristi testovite za utvrduvawe na
kvalitetite na individuata, na negoviot tip. Toj e razraboten vo 30-te
godini vo SAD od Izabel Majers i Katerin Majers - Brigs i se zasnova
vrz teorijata na Karl Gustav Jung. Vo Evropa se primenuva vo svojata
specifi~na verzija od po~etokot na 90-te godini. Toj predlaga mnogu
bogat, sloèn i dinami~en instrumentarium za okarakterizirawe na
li~niot potencijal i to~no poradi toj negov kvalitet, se koristi vo
razni oblasti na primenetata nauka. Preku ovoj indikator moàt da se
utvrdat prednostite i èlbite na sekoj ~ovek, koj potsvesno upravuva
so negovite aktivnosti. Pojdovna to~ka e sfa}aweto za razlikite me|u
lu|eto i za potrebata da nau~ime da gi poznavame i po~ituvame podo-
bro drugite. Za konkretnite celi na ovoj vid obuka, toj se primenuva vo
skratena i modificirana varijanta.
47
Zo{to za timskoto rabotewe e neophodno da se raboti so ovoj in-

dikator? Zatoa {to preku nego moàt da se vostanovat prirodnite na-
klonetosti na sekoj ~len, za da moè maksimalno efektivno da se
koristat za postignuvawe na zaedni~kite celi. Moè da se otkrijat
slabite strani na u~esnicite i da se osmisli kako da se kompenzira-
at, za da ne trpi samata rabota. Seto toa dozvoluva da se optimizira
raspredelbata na funkciite vo timot, da se osoznaat i celishodno da
se ispolzuvaat negovite pozitivni i negativni strani.
Potrebni se u{te nekolku vovedni zborovi, pred da pristapime
kon upotrebata na ovaa tehnika. Indikatorot Majers - Brigs gi utvrdu-
va svoite prednosti kon odreden vid aktivnost. Ova, vsu{nost, ne zna-
~i deka ~ovek ne bi moèl da izvr{uva druga rabota. Naprotiv. Toj go
moè i drugoto. Moè da raboti sekakva rabota, no nejziniot kvalitet
nema da e na istoto nivo kako koga se zanimava so sakanata dejnost.
Kako da dademe odgovor na pra{aweto, kakov tip sum. Za taa cel
so pomo{ta na potpra{awa }e gi formulirame svoite pretpo~ituvawa
vo razni situacii. Taka }e opredelime ~etiri osnovni kategorii, so
koi se zanimava indikatorot Majers - Brigs, i }e pravime razlika me|u
sekoj eden od prisutnite. Za taa cel }e gi koristime me|unarodno
prifatenite oznaki – E-I; S-N; T-F; J-P (ekstraverten - introverten;
prakti~en - kreativen; analiti~en - emocionalen; strukturalen - prag-
mati~en).
Zada~a: Da si ja pretstavime slednata situacija. Odime na sed-

nica. Osven poznati lu|e, tamu ima i nepoznati. [to da pravime?
Stapuvame vo kontakt so niv, ili ~ekame da gi pretstavat?
Zapo~nuvame li razgovor na temite od dnevniot red so drugite
~lenovi, ili mol~ej}i o~ekuvame da zapo~ne sednicata i toga{ se
vklu~uvame vo diskusijata, izlagaj}i go ona {to odnapred sme go
nabeleàle? Dali zemame zbor me|u prvite? Kako se ~uvstvuvame po
sednicata - polni so energija ili iscrpeni?
Odgovorete na pra{awata.
Jasno e deka lu|eto reagiraat na razni na~ini vo odredena si-

tuacija. A sega sekoj za sebe neka odgovori na slednive pra{awa:
48
TIMSKO RABOTEWE
Kakov tip sum?
Od kade se polnam so energija? – E – I tip (ekstraverten - in-

troverten)
Gi gledam li drugite lu|e kako izvor na energija?
Dali lesno stapuvam vo kontakt so nepoznati?
Dali sum osamen koga ne sum so lu|e?
ili
Dali za Vas samotijata e izvor na energija?
Te{ko li se zapoznavate?
Dali ste pove}e za vnatre{niot svet?
Ako vo odgovorite na prvata grupa pra{awa preovladuva "da",

napi{ete kako odgovor na pra{aweto "Od kade se polnam so energija"
– E - tip. Ako vo odgovorite na vtorata grupa pra{awa preovladuva
"da" - napi{ete soodvetno I - tip.
A, eve, kako bi moèlo da izgleda ova vizuelno:
Dobiva energija od drugi Se polni od vnatre{ni izvori
49
Ima potreba od kontakti Smeta na svojot vnatre{en svet
Bara, ima potreba i e otvoren Bara, ima potreba i e zatvoren
Kako da go prifatime svetot? - S - N tip (prakti~en - kreativen)
50
TIMSKO RABOTEWE
Zada~a: Povtorno da se vratime na sednicata. Zamislete si deka

diskutirate po konkretno pra{awe, spored koe e pretstaven so-
odvetniot proekt za koncepcija. Dali se interesirate za detalite
(kako to~no }e se realizira, koi se lu|eto {to }e u~estvuvaat, kolku
}e ~ini realizacijata, koi se rokovite, itn.)? Ili e tipi~no za Vas
da nudite novi viduvawa, idei, {to }e privle~at novi simpatizeri
i }e go pro{irat obemot na koncepcijata, bez da se interesirate koj
}e go organizira izvr{uvaweto na seto toa, kolku }e ~ini, itn.? Koga
diskutirate za proektot, dali ste skloni da go imate predvid
iskustvoto dobieno vo minatoto, ili toa ne Ve interesira? Dali se
nervirate, ako na krajot na sednicata voop{to ne e jasno, koja od
diskutiranite idei }e se realizira, a koja ne?
Odgovorete na pra{awata!
O~igledno i ovde reakciite }e bidat razli~ni. ]e se zabeleàt

razliki i dokolku se obideme da odgovorime so "da" i "ne" na
slednive pra{awa:
Dali gledate na svetot od negovata pragmati~na strana?

Dali moète dobro da pametite podatoci; dali imate doverba vo
faktite?
Dali se potpirate vrz li~noto iskustvo?
Dali ste realist; dali ìveete vo realnosta?
Dali se drìte do detalite i op{irnosta?
ili
Dali gledate na svetot pove}e idealisti~ki?
Dali gi imate predvid zaemnite kontakti i me|usebnite
zavisnosti me|u ne{tata i pojavite?
Dali im se prepu{tate na Va{ite pret~uvstva?
Dali Vi se dopa|aat metaforite i slikovitite opi{uvawa?
Dali gi gledate ne{tata vo perespektiva?
Ako odgovorot na prvata grupa pra{awa e "da", Vie ste S - tip. Ako
odgovorot na vtorata grupa pra{awa e "da", Vie ste N - tip.
51
Sega povtorno da go pogledneme vizuelnoto pretstavuvawe.
@ivee so sega{nosta @ivee so mislata za idninata
Smeta na ukaùvawata, Ja sledi svojata intuicija

gi zabeleùva detalite
52
TIMSKO RABOTEWE
Se dviì redosledno, Zapo~nuva od nekade i

od po~etokot, do krajot preskoknuva etapi
Kako re{avam? - T i F - tip (analiti~ki - emocionalen)
Zada~a: Da se vratime povtorno kon prethodnata sednica. Ako

smetate deka idejata po koja se diskutira e lo{a i ne vredi za
ni{to, kako }e reagirate? ]e kritikuvate otvoreno i delovno? ]e
napravite analiza i }e gi istaknete bitnite slabosti? Ili }e
pristapite vnimatelno? ]e pravite zagovori i }e se stremite da
gi ismejuvate ostanatite u~esnici?
Odgovorete na pra{awata!
Odgovorite na slednive pra{awa }e ni pomognat da napravime

procenka za na~inot na nosewe re{enija - dali toa se izvr{uva po
analiti~ki pat, ili po pat na emocionalni procenki.
Eve gi i pra{awata.
Koja situacija Vi e pobliska?
Na {to se zasnovaat odlukite {to gi nosite - na objektivna,

logi~na i delovna procenka na situaciite?
Donesuvate li odluki so svoja glava?
Ja barate li vistinata?
Dali Va{ata sila e vo analizata?
Dali gi izrazuvate Va{ite ~uvstva otvoreno?
53
ili
Dali gi donesuvate odlukite vrz osnova na svoite li~ni pred-
rasudi i vrednosni orientacii i pretstavi?
Dali donesuvate odluki po oset?
Dali ste za harmonija vo me|usebnite odnosi?
Dali dobro gi razbirate lu|eto?
Dali e golem interesot kon drugite?
Ako vo prvata grupa pra{awa preovladuvaat pozitivnite odgovo-

rite, Vie ste T - tip. I obratno, ako na pra{awata vo vtorata grupa
preovladuvaat pozitivnite odgovori, Vie ste F - tip.
Da go pogledneme i vizuelnoto pretstavuvawe.
Ja bara pravdata i vistinata Bara harmonija vo odnosite
54
TIMSKO RABOTEWE
Umee da analizira Umee da gi razbira lu|eto
Logi~no e
Pove}e bi sakal
Proizleguva od logikata Poa|a od sopstvenoto

ubeduvawe
I, na krajot, da ja pogledneme poslednata dvojka antagonisti~ki

tipovi - J i P - tipovi. Pojdovnoto pra{awe {to }e ni pomogne za
nivnata identifikacija e:
Kakov e mojot pretpo~itan stil na ìvot?

J i P - tip (strukturen - pragmati~en)
55
Zada~a: Povtorno da se vratime na primerot za sednicata. Ako

se diskutira za dve koncepcii i Vie treba da nosite odluka koja
da bide poddràna, kako }e postapite? Dali brzo se orientirate
vo situacijata i ja poddrùvate ednata koncepcija, a potoa pravi-
te sé za nejzina realizacija? Ili Vi se potrebni pove}e infor-
macii za da se re{ite da ja poddrìte ednata od dvete koncep-
cii? Brzite odluki Ve nerviraat i ne Vi se po volja?
Odgovorete na pra{awata.
Eve gi i kontrolnite pra{awa za samoprocenka.

Dali ~uvstvuvate potreba od finalizirawe na ne{tata?
So zadovolstvo li rabotite so odredeni rokovi?
Dali ~uvstvuvate zadovolstvo koga }e ja zavr{ite zadadenata
zada~a?
Dali si davate pauza, duri odkako }e ja ispolnite zadadenata
zada~a?
Dali Ve interesira rezultatot od raboteweto?
Ili
Dali ~uvstvuvate potreba od otvorenost vo raboteweto?
Dali ste nakloneti pove}e kon situacii, kade postojat pove}e
mo`nosti za re{enija?
Dali donesuvate re{enija samo toga{ koga smetate deka
raspolagate so celosna informacija?
Koga izvr{uvate odredena dejnost, dali se interesirate pove}e
za samiot proces na rabotewe, otkolku za nejziniot kraen rezul-
tat?
Dokolku dominiraat pozitivnite odgovori na prvata grupa

pra{awa, Vie ste J - tip. I obratno, dokolku pozitivnite odgovori na
vtorata grupa se dominantni, Vie ste P - tip.
56
TIMSKO RABOTEWE
Eve go i vizuelnoto prikaùvawe.
Saka da gi izvr{uva rabotite Mu pravi zadovolstvo

samiot proces na
rabota
Go saka redot i rutinata. Bara raznovidnost i

promena.
57
Se pridrùva kon donesenite odluki Saka iznenaduvawa
Zada~a: Poglednete gi odgovorite na sekoe pra{awe i opredele-

te go svojot tip od aspekt na testot na Majers - Brigs.
Treba da se obrne vnimanie na toa deka pri vospostavuvaweto na

na{iot afinitet i pri oddeluvaweto na ~etirite antagonisti~ki
tipa, manipulirame so mnogu malku pra{awa. Vo praktikata, vsu{nost,
koga toa se izvr{uva profesionalno, se raboti so okolu 90 pra{awa
vo sekoja posebna grupa od antagonisti~kite tipovi dvojki. Vo {kolite
za politi~ki menaxment, testot Majers - Brigs se izu~uva mnogu preciz-
no i pokraj celata sloènost pri formuliraweto na pra{awata i na
nivnata interpretacija. Dopolnitelno treba u{te da se podvle~e deka
vospostavuvaweto na tipovite vo realni uslovi se izvr{uva od poseb-
no podgotveni profesionalci - psiholozi. Mnogu ~esto karakteristi-
kite na tipot se slabo izrazeni i nivnoto utvrduvawe bara dosta na-
porno i precizno rabotewe. Za celite na obukata toa ne e potrebno.
No, potrebno e da znaeme deka postojat mo`nosti precizno da se opre-
delat afinitetite za sekoj od nas poodelno i vrz osnova na toa da bi-
deme vklu~eni vo eden ili drug tip od ~etirite grupi.
I taka, kako moème da bideme korisni so tie kvaliteti za

timsko rabotewe, za koi konstatiravme deka gi imame?
Primenata na testot Majers - Brigs pokaùva deka kaj sekoja grupa
lu|e postojat pretstavnici na razli~ni tipovi. Prisutni se i razni
58
TIMSKO RABOTEWE
kombinacii od aspekt na ~etirite antagonisti~ki grupi za koi{to

stana zbor gore vo tekstot. Od 16 mo`ni kombinacii, vo grupata se
prisutni, re~isi, site varijanti. Da ja pogledneme {emata na mo`nite
kombinacii.
ISTJ ISFJ INFJ INTJ
ISTP ISFP INFP INTP
ESTP ESFP ENFP ENTP
ESTJ ESFJ ENFJ ENTJ
Golemata raznovidnost na kombinaciite na raznite tipovi vo eki-

pata e mnogu korisna vo raboteweto. Taa dava mo`nosti za analiza na
pove}e aspekti pri diskusijata na problemite i e garancija za po{iro-
ki viduvawa i priodi, za pove}e elasti~nost vo procesot na donesuva-
weto odluki. Vo isto vreme, razli~nosta na tipovite e optovarena i
so mnogu negativnosti. êsto toa e izvor na konflikti vo ekipata. Za-
toa, od osobena va`nost e dobro da se znaat karakteristikite na raz-
li~nite tipovi vo odredena ekipa, kako i nivnite kombinacii. Vo go-
lem stepen od toa zavisi kolku }e uspeeme da se spravime so kon-
fliktnite situacii, da gi sovladuvame i da upravuvame.
Sega da se obideme da ilustrirame sudir na razli~ni antagonis-
ti~ki tipovi vo ekstremni situacii. Ako vo edna ekipa se pretstaveni
E i I tipovite, sekoga{ treba da se ima predvid i mo`nosta za pojava
na netrpelivost me|u niv. E - tipovite ne moàt da ja podnesat serioz-
nosta i zadlabo~enosta na svoite antagonisti, nemaat trpenie kon
nivniot na~in na mislewe, im pre~i "flegmati~nosta" pri procenkata
i analizata. I obratno.
59
N - tipovite imaat mnogu idei, moàt da predlagaat razni varijan-

ti i koncepcii, no ne moàt da ja organiziraat nivnata realizacija.
Toa se mo`nostite na S - tipovite. Postoi eden mnogu karakteristi~en
primer vo toj kontekst - bra}ata Dizni. Volt Dizni bil N - tip, no nego-
vite idei bile realizirani od brat mu Roj, koj bil S - tip.
Tipi~no za priodot na F - tipovite e deka pri istaknuvaweto na
misleweto i pri utvrduvaweto na odlukite poa|aat od ona {to vo
momentot e bitno za niv. Tie gi cenat posebno harmoni~nite odnosi vo
ekipata.
Dodeka T - tipovite ne gi zasegnuva toa dali }e go povredat nekogo
i direktno go istaknuvaat svoeto mislewe. Me|utoa, tie osobeno se
vnesuvaat pri analizite i davaat prodlabo~eni argumenti i procenki.
J - tipovite se pove}e konzervativni. Tie dràt do vosposta-
venite tradicii, ritualite, odnapred go planiraat raboteweto, se
pridrùvaat kon rokovite i te{ko sorabotuvaat so R - tipovite koi so
nivniot frivolen stil na rabotewe im izgledaat beznade`ni i nese-
riozni.
Zatoa, koga se vklu~uvame vo nekoj tim, sekoga{ treba da imame
predvid dali }e bide potrebno da rabotime so lu|e koi se razli~ni od
nas. I odnapred treba da ja imame opredelbata da bideme tolerantni
kon niv, da gi cenime kvalitetite {to gi poseduvaat. Osobeno e va`no
rakovoditelot na timot da gi poznava dobro karakteristikite na
tipovite i da umee da go organizira raboteweto taka {to maksimalno
da se koristat silnite strani na site i da ne se dopu{ti da se dojde
do li~ni navredi i do blokirawe na timskoto rabotewe.
Zada~a: Vklu~eni sme vo rabotna grupa koja se sostoi od pet ~lena,

koja treba da predloì koncepcija za na{ata koaliciska politika vo
odredeno naseleno mesto. Spored karakteristikite na tipovite nie
sme mnogu bliski - I, N, T - tipovi. Kakov }e bide rezultatot od na{eto
rabotewe vo ovoj slu~aj? Moè da se o~ekuva deka ovoj tim }e bide vo
sostojba da predloì edna dobra koncepcija, orientirana kon
idninata. No, timot nema da moè da predloì konkretni prakti~ni
~ekori za nejzinata realizacija (bidej}i preovladuva N - tipot), nema
da bide vo sostojba da realizira politi~ka komunikacija (bidej}i
preovladuva I - tipot) i da ja za~uva dobrata kolegijalna atmosfera
me|u ~lenovite (zatoa {to preovladuva T- tipot).
Kakvi prakti~ni soveti moème da dademe za da izbegneme sli~na
situacija?
Od iskustvoto moàt da se izvle~at najmalku slednive preporaki:
60
TIMSKO RABOTEWE
1. Sekoj tim treba da posveti osobeno vnimanie na svoite

slabi strani.
Vo gorenavedeniot slu~aj rabotnata grupa bi trebalo da razmisli
kako dopolnitelno da privle~e lu|e koi se od S – tipot, za da se po-
dobri raboteweto po realizacijata na koncepcijata, lu|e od E -tipot,
za da se osigura podobro mediumsko obezbeduvawe na proektot i po-
dobra politi~ka komunikacija i lu|e od F - tipot, za da se obezbedi so-
rabotkata vnatre vo samata rabotna grupa i me|u rabotnata grupa i
partiskite ~lenovi i simpatizeri.
2. Vo timot treba da se vklu~at eksperti koi so svojata
profesionalna ume{nost }e go zasilat raboteweto.
Vo primerot moè da se razmisli za toa kon rabotnata grupa da se
vklu~at eksperti koi se specijalisti za socijalno-ekonomskata i
politi~kata situacija vo naselenoto mesto, lu|e koi dobro ja
poznavaat aktivnosta na drugite politi~ki partii, organizacii i gra-
|anski inicijativi, imaat {iroki kontakti so niv i se dobri organiza-
tori.
3. Da se razmisli od aspekt na idnoto rabotewe, dali e mo`na
poddr{ka na nekoi od ~lenovite na timot, ili dopolnuvawe na
timot so novi ~lenovi, koi se nositeli na tipovi specifi~nosti,
porazli~ni od onie na sega{nite ~lenovi na timot.
Osnovni pravila za dobro

timsko rabotewe
a) Timsko re{avawe na problemot - model Z
Koga }e ni bide postavena odredena zada~a, sekoga{ se pra{uva-
me od kade da zapo~neme, kako najdobro da ja izvr{ime. Tie pra{awa
se javuvaat zaradi zgolemenata te{kotija pri raboteweto vo tim.
Politi~kiot menaxment predlaga nekolku prakti~ni soveti za po-
dobra organizacija vo timskoto rabotewe. Osobeno e va`no da se pri-
drùvame kon odreden redosled na etapite. Zaradi toa }e se zadrì-
me na nekolku neophodni prethodni fazi vo organizacijata na rabote-
weto.
61
S N
* fakti * mo`nosti
* sreduvawe * alternativi
* definirawe na * procenka vo
informacijata odnos na:
- idninata
- svkupno
T F
* analiza * li~na
* nosewe procenka
objektivno * soodvetnost so
re{enie vrednostite
* barawe
pristrasnost
Modelot za timsko re{avawe na problemot se vika Z, zatoa {to

redosledot na prikaànite fazi moè da se pretstavi kako bukvata Z
od latinicata.
Prva faza
Priberete gi site mo`ni fakti i podatoci vo vrska so oprede-

lenata zada~a i razmislete za pri~inite za pojavata na problemite.
Zaradi {to nastanala odredenata situacija? Kakov e to~no proble-
mot? Kakva bila na{ata prethodna politika po toa pra{awe, kako re-
agirale na{ite simpatizeri, na{ite opozicioneri, javnosta, mediumi-
te? Kakvo e na{eto dosega{no iskustvo? Kakvi lu|e vo na{iot tim se
potrebni za da go dadat odgovorot na sli~nite pra{awa i da izvr{at
analiza i procenka na ovaa faza? Najdobro }e se spravat ~lenovite na
ekipata, koja{to gi sodrì karakteristikite na tipot – S.
Vtora faza
Vrz osnova na dobienata informacija sega treba da pristapime

kon barawe re{enija. Dobro e dokolku za sekoja pri~ina pobarame
barem dve mo`ni re{enija koi bi moèle da ja otstranat. Potrebno e
da se razvijat novi viduvawa i idei. Ovde se dejstvuva isto kako kaj
burata na idei. Se predlagaat razli~ni idei, pridrùvaj}i se kon
62
TIMSKO RABOTEWE
praviloto deka sé e mo`no. Ne se dozvoleni kritiki, komentari i

procenki. Kvantitetot na ideite vo slu~ajov e povaèn od kvalitetot.
Dozvoleni se i "ludi" idei. Poèlno e da se ukrade idejata i da se
dorazvie. Site idei treba da se zapi{uvaat, bidej}i vo narednite
etapi za rabota tie }e bidat neophodni. Najsoodvetni za ovoj vid
aktivnosti vo tim se lu|eto so karakteristikite na tipot N.
Treta faza
Toa e fazata na procenka i analiza. Sega treba da gledame na

site ponudeni idei i da gi sporedime so realnosta. Preku koi idei
moè da se postigne najgolem politi~ki efekt? Kakvi se prednostite
i nedostatocite na sekoe od predloènite re{enija? Koi idei moàt
da se realiziraat i koi ne? Kolku }e ~ini seto toa? Kakvi problemi i
te{kotii moè da se javat pri realizacijata? Kakvi dopolnitelni
aktivnosti se neophodni i so {to tie }e ja potpomagaat nivnata
realizacija? Vo ovaa etapa vo raboteweto najaktivno treba da se
vklu~at ~lenovite na timot so karakteristiki na tipot T.
êtvrta faza
Vo ovaa faza se procenuva kako najdobro da se organizira

realiziraweto na izbranite idei. Koi lu|e i organizacii treba da se
vklu~at vo izvr{uvaweto na zada~ata? Koi se na{ite partneri i
sojuznici? Na kakov otpor moè da naideme i od kogo to~no? Kako
moè da go nadmineme? Kako da mu prijdeme na sekoj ~ovek i gra|anin?
Ovde se potrebni kvalitetite na ~lenovite od ekipata so F -
karakteristiki.
Va`no e da se obrne vnimanie na eden detalen podatok. Faktot

deka vo sekoja od ~etirite fazi najprifatlivi se lu|eto so odredeni
kvaliteti, ne zna~i deka drugite ~lenovi treba da bezdelni~at. Da se
potsetime na ve`bata so racete. Nezavisno od toa {to aktivnosta ne
ni e svojstvena, nie moème i treba da u~estvuvame vo site fazi na ra-
boteweto. Najmalku zaradi toa {to so svoeto u~estvo gi stimulirame
onie koi, soglasno svoite prirodni darbi, se najsoodvetnite za ovoj
vid aktivnost. A i preku svoeto osoznava~ko i aktivno u~estvo moè
da nau~ime od drugite mnogu novi raboti, da ve`bame i da gi dorazvi-
vame i usovr{uvame svoite sposobnosti.
63
b) Pet formuli za uspeh vo timskoto rabotewe
Vo sekoj tim e potrebno da se sozdadat pretpostavki i uslovi za

dobro zaedni~ko rabotewe. Predlagame pet novi pravila za efektiv-
no rabotewe vo tim.
1. Objasnete ja svojata cel

2. Utvrdete gi pravilata vo raboteweto
3. Podelete ja svojata rabota
4. Koristete gi svoite silni strani
5. Formirajte tim
Nekolku zborovi za sekoe od ovie pravila.
1. Objasnete ja svojata cel

Pred da pristapime kon opredelenata aktivnost, treba da znaeme
koja e na{ata cel. Zatoa, vo ekipata e neophodno da se definira to~na
i jasna cel koja bi bila prifatena od site. Postojat nekolku op{ti
pravila koi treba da gi imame predvid pri definiraweto na svojata
cel:
x celta treba da bide formulirana pozitivno;
x treba da bide realna i ostvarliva;
x treba da bide prifatena od site;
x u~esnicite vo timot treba da imaat mo`nost da vlijaat vrz proce-
sot na nejzinata realizacija;
x treba da se utvrdi koj e kriteriumot za merewe na postignuvaweto
na celta i da se garantira transparentnosta pri davaweto izve{-
taj;
x celta treba da se formulira vo sega{nosta;
x celta treba da se razbie na potceli koi }e se sreduvaat po sood-
vetna hierarhija.
2. Utvrdete gi pravilata za timsko rabotewe

Sekoja tim sam gi utvrduva pravilata na svoeto rabotewe. Se
razbira, ovde ne stanuva zbor za toa da se izmislat nekakvi sovr{eno
novi propisi, tuku, pred sé, za precizirawe na opredeleni ramkovni
uslovi pod koi }e se raboti. Za taa cel, sekoj od u~esnicite treba od-
napred da bide na~isto so svojata li~na motivacija, so svoite barawa
kon drugite i ne na posledno mesto so obvrskite koi e podgotven da gi
prezeme. Koga se vklu~uvame vo nekoj tim, iskreno treba da odgovorime
64
TIMSKO RABOTEWE
na pra{awata, kako na primer - dali sme podgotveni da rabotime

otvoreno so drugite ~lenovi; dali go po~ituvame nivnoto mislewe;
dali moème da rabotime konstruktivno svrteni kon idninata; dali
sme vo mo`nost da prifa}ame rizici i drugo. Na{eto u~estvo vo timot
e korisno dokolku svesno i aktivno rabotime za zaedni~kata cel.
Pravilata moè da bidat pi{ani, ili nepi{ani, no site ~leno-
vi na timot treba da bidat na~isto so niv. Eve nekolku primeri na
pravila koi bi moèle da pridonesat za podobro timsko rabotewe:
x sekoe mislewe e va`no;
x sekoj prezema odredena obvrska;
x sekoj dobiva poddr{ka od strana na timot;
x gre{kite se neizbe`ni, no treba da se u~ime od niv;
x me|usebno da se soslu{uvame;
x da zboruvame kuso i jasno.
Va`no e, pravilata za svoeto rabotewe ne samo da gi obrazloìme,

tuku i vo praktika da se pridrùvame kon niv. Dobro e koga timot }e
opredeli eden koj }e go vodi, ili rakovoditel koj }e ja prezema od-
govornosta za organizacijata na raboteweto i da go sledi pridrù-
vaweto kon pravilata. Moè odnapred da se dogovorime kako za pra-
vata i obrskite na toj rakovoditel, taka i za vremetraeweto na nego-
viot mandat. Spokojno moè da se otkaème od eden postojan rakovo-
ditel na timot, no toga{ sekoj od ~lenovite, spored principot na rota-
cija, treba da ja izvr{uva i taa funkcija.
Za raboteweto na rakovoditelot na timot vaàt nekolku pravila:

x treba da bide najdobriot slu{atel;
x treba da go stimulira aktivnoto slu{awe i da ja naso~uva
diskusijata kon najbitnoto;
x treba da gi razjasnuva problemite i da gi spre~uva
konfliktite;
x treba da sozdava atmosfera za rabotewe i da gi motivira
u~esnicite;
x treba da umee da gi rasporeduva zada~ite i da bara
odgovornost za nivnoto izvr{uvawe;
x treba da odrùva kontakti so sekoj od ~lenovite na timot i da
ja pomaga sorabotkata me|u ~lenovite;
x treba da sozdava ~uvstvo kaj ~lenovite deka se~ie rabotewe e
va`no i nivnoto mislewe e od zna~ewe za formiraweto
stavovi i re{enija.
65
3. Podelete ja svojata rabota

Toa e osobeno va`no pri planiraweto. Ako timot e formiran za
re{avawe zada~i od podolgoro~na priroda, toga{ ~lenovite treba da
si gi podelat funkciite. Sekoj treba da si go prezeme resorot, da for-
mira pomo{ni strukturi, da privle~e eksperti i da go organizira ra-
boteweto kako postojana i rutinska dejnost.
Vrz drug princip se opredeluva raboteweto vo timovite formi-
rani za izvr{uvawe konkretni zada~i. Vo niv e posebno va`no usogla-
suvaweto na aktivnostite na ~lenovite, a isto taka i ulogata na rako-
voditelot, koj, od svoja strana, treba da ovozmoì uslovi za maksimal-
no koristewe na mo`nostite i ume{nosta na sekoj.
Podelbata na timskoto rabotewe ima i u{te eden aspekt. Stanuva
zbor za konkretnoto planirawe na sednicite i diskusiite vo timot.
Ovde od osobeno va`no zna~ewe e ume{nosta da se razraboti i da se
predloì dnevniot red, da se opredelat referentite za posebnite
to~ki, da se razmisli za iskaùvawata i da se precizira vremeto za
obrazloènie po sekoja to~ka. Dobrata podelba na raboteweto vo ovoj
slu~aj go vklu~uva i pokrivaweto me|u sakanoto i realnoto, me|u pla-
niranoto na hartija i na realno postignatoto.
4. Koristete gi svoite silni strani

Uspe{noto timsko rabotewe e nevozmo`no bez osoznaenite stre-
meì na sekoj da gi koristi maksimalno svoite silni strani. Zatoa e
neophodno pri formiraweto tim odnapred da se obrazloàt silnite i
slabite strani na sekoj od u~esnicite i vrz taa osnova da se izvr{uva
podelbata na raboteweto. osobeno e va`no da se konstatira kakvi spo-
sobnosti i ume{nosti nedostasuvaat vo ekipata, kako takva, za da se
baraat re{enija nadvor od nea. Treba da se sozdade atmosfera na me-
|usebna po~it i doverba, za da moè sekoj da gi izrazi svoite najdobri
strani. Praktikata pokaùva deka koga se formira tim so homogeni ti-
povi karakteristiki, se raboti polesno, no zatoa strada kvalitetot
na raboteweto. Vo takov tim, ~lenovite so razli~ni karakteristiki
od preovladuva~kite tipovi, obi~no se podlo`ni na pritisok od stra-
na na drugite. Tie ili ne smeat da u~estvuvaat vo diskusiite, ili se so
namera da se prisposobat kon misleweto na pogolemiot del. Zada~ata
na rakovoditelot, a i na timot kako celina, e konkretno da gi stimuli-
raat tie ~lenovi i da gi koristat kako korektiv vo timskoto rabo-
tewe.
66
TIMSKO RABOTEWE
5. Formirajte tim
Kako {to moè da se vidi od tabelata vo natamo{niot tekst, po-
stoi razlika me|u grupa i tim.
Koga vo politi~kata aktivnost se formiraat timovi, ~esto u~es-
nicite nemaat direkten odnos kon toj proces. No, po formiraweto na
timot, sekoj od ~lenovite e dolèn da napravi sé {to zavisi od nego
za negovoto podobro rabotewe. Na timot ne treba da se gleda kako na
ne{to {to ne podleì na promeni. Bez da se izvr{uvaat personalni
promeni vo nea, so dobra volja sekoga{ moè da se napravi taka {to
toj da se razviva i da raboti podobro. Zatoa, istovremeno so izvr{u-
vaweto na glavnata zada~a timot treba da gi prifati kako princip vo
svoeto rabotewe samoanalizata i samoprocenkata. Treba da se posve-
ti posebno vreme i vnimanie na diskusijata na pra{awa kako {to se:
koi aktivnosti na ~lenovite na timot gi prifa}ate kako avtoritetni,
koi gi stimuliraat inicijativnosta i zaedni~koto rabotewe; {to se
smeta za tabu vo timskoto rabotewe i dali go prifa}ate kako normal-
no i razumno; kakvi sprotivnosti se javuvaat vo tekot na raboteweto i
kako da se nadminat; kako go prifa}ate timot kako celina - dali e us-
pe{en, ili ne e; ako ne e - {to treba da se napravi za da se podobri ra-
boteweto i drugo. Serioznoto odnesuvawe kon odgovorite na sli~ni
pra{awa e znak deka timot funkcionira kako samostoen organizam,
moè da go usovr{uva svoeto rabotewe i ima idnina.
Razliki me|u grupa i tim

Grupa Tim
1. ^lenovite smetaat deka se 1. ^lenovite ja osoznavaat
zdruèni vo grupa me|usebnata zavisnost i sfa}aat
isklu~itelno zaradi deka li~nite i zaedni~ki celi
administrativni pri~ini. najdobro se postignuvaat so
^lenovite rabotat zaedni~ki napori. Ne se gubi
individualno. Nekoga{ se vreme za borba za vlijanie i
postignuvaat sprotivstaveni li~en interes za smetka na
celi. drugite.
2. ^lenovite go naso~uvaat 2. ^lenovite go ispituvaat
svoeto vnimanie, glavno, vrz ~uvstvoto na pripadnost kon
samite sebe. Mu prio|aat na raboteweto i svojot tim, bidej}i
svoeto rabotewe kako naemni se zadolèni so celi, vo ~ie
rabotnici. opredeluvawe u~estvuvale i tie
samite.
67
3. Na ~lenovite im se 3. ^lenovite pridonesuvaat za

nareduva, bez da se bara uspehot vo organizacijata,
nivnoto mislewe. Ne se vloùvaj}i go svojot li~en
stimulira davaweto talent i znaewa za postignuvawe
predlozi. na zaedni~kite celi.
4. ^lenovite ~uvstvuvaat 4. ^lenovite rabotat vo
nedoverba kon motivite na atmosfera na doverba. Gi
svoite kolegi. Se smeta deka iskaùvaat otvoreno svoite
iskaùvaweto mislewa ili idei, mislewa, nezadovolstvo i
nezadovolstvo predizvikuva ~uvstva. Se pozdravuva
nesoglasuvawa. Dominira postavaweto na sekakvi
apatijata. pra{awa.
5. ^lenovite se tolku 5. ^lenovite imaat otvoreni i
vnimatelni vo svoite iskreni odnosi. Tie pravat
zborovi, {to realnoto napori da gi sfatat stavovite na
razbirawe e nevozmo`no. Vo drugite.
komunikacijata se mo`ni
intrigi.
6. ^lenovite moè da 6. ^lenovite se stimuliraat da
dobivaat dobra gi razvivaat svoite ume{nosti i
kvalifikacija, no pri da go primenuvaat vo svoeto
nejzinata primena vo rabotewe ona {to }e go nau~at.
praktikata se ograni~eni od Tie dobivaat poddr{ka od
svojot pretpostaven. timot.
7. ^lenovite zapa|aat vo 7. Konfliktite se prifa}aat ka-
konfliktni situacii, koi{to ko normalen del od ~ovekovata
ne znaat kako da gi re{at. komunikacija. Vo sli~ni
situacii se gleda kako na
mo`nost za sproveduvawe novi,
tvore~ki idei.
8. Mo`no e kako u~estvo, taka 8. ^lenovite u~estvuvaat vo
i neu~estvo na ~lenovite pri donesuvaweto odluki {to go
noseweto odluki koi se zasegnuvaat celiot tim.
odnesuvaat na celata grupa. Rakovoditelot na timot go ima
Konformizmot ~esto se pravoto na posleden zbor toga{,
pokaùva povaèn od koga timot ne e vo mo`nost da
postignatite rezultati donese zaedni~ka odluka, ili
postoi vonredna situacija.
68
TIMSKO RABOTEWE
Razliki me|u rakovoditeli na grupi i na timovi

Rakovoditeli na grupi Rakovoditeli na timovi
1. Griìte za tekovnite zada~i 1. Tekovnite zada~i se
ja potisnuvaat mislata za toa prifa}aat mnogu lesno. Imate
{to bi moèlo da se postigne uvid vo toa {to lu|eto moàt da
preku reorganizacija, koja ima postignat kako tim. Moè da
odredena cel za zgolemuvawe na iskaète mislewe i da
li~niot pridones na ~lenovite. dejstvuvate spored nego.
2. Reagirate na kontrolata na 2. Sorabotuvate so pove}eto
nadredenite i na svoite lu|e. Imate svoj stil. Moète da
podredeni. Polesno Vi e da go stimulirate interes i
pravite toa {to go pravat aktivnosti. Go naso~uvate
drugite. kolektivniot princip.
3. Imate èlba da gi vklu~ite 3. Moète da go zgolemite brojot
svoite lu|e vo planiraweto i na va{ite lu|e i da gi
re{avaweto na problemite, no angaìrate. Im olesnuvate na
samo vo odreden stepen i vo drugite pri baraweto mo`nosti
odredeni granici. za zaedni~ko rabotewe. Im
davate mo`nost na svoite lu|e
da se izjasnat.
4. Nemate doverba ili Ve lutat 4. Barate lu|e koi sakaat da se
lu|eto koi ja poznavaat rabotata izjasnat i se vo mo`nost da
podobro od Vas. rabotat konstruktivno so drugi
lu|e. Mislite deka Va{ata uloga
e da go olesnuvate i da go
stimulirate sli~noto
odnesuvawe.
5. Mislite deka kolektivnoto 5. Mislite deka pri re{avaweto
re{avawe na problemite e na problemite odgovornost
gubewe vreme i begawe od snosat site ~lenovi na timot. Ja
odgovornost. Ja kontrolirate prenesuvate otvoreno celata
informacijata i go prenesuvate informacija. Pozdravuvate
isklu~itelno ona {to ~lenovite sekakvi pra{awa. Go ostavate
na grupata sakaat ili treba da go timot sam da izvr{i
znaat. filtrirawe.
6. Ne obrnuvate vnimanie na 6. Posreduvate pri konfliktite
konfliktite me|u Va{ite pred da se izostrat do
podredeni ili na drugite grupi. destruktivnost.
69
7. Ponekoga{ mnogu docna gi 7. Pravite napori kako li~nite,

nagraduvate li~nite ili taka i op{testvenite
grupnite dostignuvawa. dostignuvawa da se nagradat
blagovremeno i na soodveten
na~in.
8. Ponekoga{ gi menuvate 8. Se pridrùvate kon
zaedni~kite spogodbi vo prezemenite anga`mani i vo
zavisnost od svojata sopstvena zamena go o~ekuvate istoto.
udobnost.
TRENING: Podelete edna grupa vo dva tima, koi vo tekot na nata-

mo{noto rabotewe }e izvr{uvaat razli~ni opredeleni zada~i.
Celta e da se utvrdat silnite i slabite strani, kako na poedini
~lenovi, taka i na timot, kako takov; da se opredeli rakovoditel na
ekipata; da se vospostavat pravilata na rabotewe; da se podelat
uslovno funkciite; da se otkrie ona {to í nedostiga na ekipata; da
se prezemat merki za podobruvawe na raboteweto kako tim. Imate
polovina ~as za diskusija vo grupite, potoa izve{taj na rakovodi-
telite za rezultatite od raboteweto, sporeduvawe i obrazloènie.
70
RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA
RABOTNI SREDBI I
SOVETUVAWA
Spored {to rabotnite sredbi i dogovarawa se razlikuvaat od

sostanocite i sednicite?
Dosega{nata praktika i tradicii na rabotewe vo bugarskite poli-
ti~ki partii pokaùvaat deka e prifaten eden glaven metod na me|u-
sebno grupno dejstvuvawe, ili na zaedni~ko rabotewe vo grupa, {to po-
liti~arite naj~esto go narekuvaat sednica. Toa e dobro poznata slika
koga golema grupa lu|e se sobira na edno mesto - eden od niv pro~ituva
referat, ili informacija za diskutiraniot problem; sleduvaat dolgi
izlagawa, mislewa, razmisluvawa, predlozi; potoa se predlaga pro-
ekt za re{enie (mnogu ~esto od ~ovek ili grupa, koi ne ja slu{ale ce-
lata diskusija) i, na krajot, so glasawe se prifa}aat re{enijata.
Obi~no ovoj tip na rabotewe vodi kon golemo gubewe vreme, kon pasiv-
no prisustvo na pogolem del od u~esnicite, kon necelosno koristewe
na umstveniot potencijal na timot, kon "voo~uvawe na problemot" niz
stavot na samo eden del od rabotnata grupa, kon iskustvoto za kolek-
tivna (od 50-100 lu|e) redakcija na tekstot, kon redovnite somnevawa
za "manipulacii", "izvrtuvawe na faktite", "namestenost", itn.
Rabotnite sredbi i sednici (do krajot }e gi imenuvame kuso, kako
"rabotni sredbi") koi tuka se zemaat predvid, se prethodno struktu-
irani i planirani formi na zaedni~ko rabotewe kaj koi se izvr{uva
usoglasuvawe so mo`nostite i o~ekuvawata na u~esnicite, se postig-
nuva maksimalno vklu~uvawe na site vo rabotniot proces i se koris-
tat tehniki i ve{tini koi go olesnuvaat raboteweto, go {tedat vre-
meto, go aktiviraat misleweto i me|usebnite odnosi i nosat neo~eku-
vano "lesni" i bogati rezultati.
O~ekuvawa
Logi~no e vo po~etokot na rabotnata sredba i na pretsedava~ot i

na site u~esnici da im stanat jasni o~ekuvanite rezultati od zaedni~-
koto rabotewe. I toa ne samo ona {to o~ekuva pretsedava~ot, tuku i
kakvi se o~ekuvawata na sekoj u~esnik. Soodvetna tehnika za "sumira-
71
we" na o~ekuvawata e metodot na "bura od idei" (brain storming). Za

vreme od 5-7 minuti pretsedava~ot sproveduva "bura od idei" po
pra{aweto: "{to o~ekuvate od na{eto zaedni~ko rabotewe?"
OÊKUVAWA:
1.
2.
3.
O~ekuvawata se registriraat na golem list pred site u~esnici,

onaka kako {to tie gi soop{tuvaat i bez da se propu{ti nitu edna
izjava. Potoa se pravi op{t pregled i objasnuvawe za smislata na
sekoe o~ekuvawe. Sekoj u~esnik objasnuva {to mislel (ako toa se
bara). Dobro e golemiot list so zapi{anite o~ekuvawa da go ima vo
rabotnata prostorija do krajot na sredbata i pred zavr{uvaweto na
rabotata da se napravi nov pregled, povtorno da se pro~ita i da se
obrazloì izvr{uvaweto na o~ekuvawata.
Imaj}i gi predvid registriranite o~ekuvawa, pretsedava~ot
moè da ja aktuelizira ili da ja izmeni strukturata, ili programata
na rabotnite sredbi. Moè da vovede novi momenti, ili da go proceni
ona {to go naglasil auditoriumot. Realno moè da se napravi i
prognoza za sudbinata na eventualnite idni predlozi za re{enie.
Koncentrirawe
Na po~etokot na sekoja rabotna sredba e poèlno da se aktivira-
at u~esnicite za opredelenata cel, so prethodno zabeleàna
aktivnost za koncentrirawe. Aktivnosta za koncentrirawe moè da
bide od obi~na kontrola na kvorumot, preku tradicionalno re{avawe
na izmislen problem ("koj e glavniot grad na Honduras?"), do odredeni
ve`bi za koncentracija.
72
Ume{nost za rakovodewe i
fasilitirawe na grupniot proces
Grupna dinamika
Zo{to se neophodni pravilata za grupno rabotewe?
Sekoja grupa lu|e {to raboti zaedno ima opredeleni pravila na
me|usebno odnesuvawe. Tie moàt da bidat formulirani vo zakoni,
pravilnici (na primer: Pravilnik na Narodnoto sobranie, Pravilnik
za administracija, za postojaniot Sovet), statuti, itn. Za privremeno
formiranite grupi za zaedni~ko rabotewe, isto taka se neophodni
pravila za zaedni~ko rabotewe. Najdobro bi bilo dokolku se done-
seni so konsenzus. Vo site slu~ai e zadolìtelno na samiot po~etok
na raboteweto site da bidat informirani. Vo vakva sostojba, najdo-
brata zabele{ka pri pojava na organizaciski te{kotii vo grupata e:
"ne se pridrùvate kon pravilata...", a ne navreda ili skandal.
Grupata od angaìranite lu|e (samo i za eden ~as) ima svoj sop-
stven ìvot. Komunikacijata, diskusijata, kolektivnoto mislewe i
tvore{tvo ra|aat posebni me|usebni odnosi, grupni ulogi i ponekoga{
duri i hierarhija.
Razvojot na me|usebnite odnosi i atmosferata vo grupata, kako

i nivnoto vladeewe so odredena cel, go narekuvame grupna di-
namika.
Ve{tinata da se upravuva grupnata dinamika bara:

x da se zameni psihi~koto optovaruvawe so relaksira~ka
aktivnost;
x da se planiraat periodite na celosno koncentrirawe;
x da se balansira me|u teoretskite razmisluvawa i prakti~noto
rabotewe.
Istraùvawata pokaùvaat deka:

x mo`nite periodi na produktivnost ne moàt da bidat podolgi
od 90 do 100 minuti;
x eden govornik ne moè da go koncentrira vnimanieto vrz sebe
podolgo od 10 do 15 minuti;

Olesnuvawe na raboteweto, podobruvawe na sorabotkata
73
x procenkata me|u li~nostite i nesposobnosta da se postavuvaat

pra{awa obi~no go blokira raboteweto;
x postojat razliki vo produktivnosta, kako vo razli~nite ~asovi
od denot, taka i pri razli~en broj u~esnici;
x vo vtoriot den od zaedni~koto rabotewe obi~no se javuva nap-
natost me|u li~nostite, povrzano so zamorot;
x emocionalnata povrzanost i ~uvstvoto za pripa|awe kon grupa-
ta se utvrduvaat duri po tri dena zaedni~ko rabotewe;
x produktivnosta ja dostignuva svojata vrvna to~ka koga ekipite
rabotat vo mali grupi (od 4 do 8 lica). Toga{ se mo`ni i disku-
sii za pogolem broj problemi, za pokuso vreme.
Rabotewe vo mali grupi
Praktikata vo bugarskiot politi~ki ìvot pokaùva deka iskus-

tvoto na rabotewe vo mali grupi ne se praktikuva. Site sme videle
kako ekipa od 50, od 150, duri i od 750 lu|e se stremi da gi obrazloì,
da gi re{i i da gi redaktira site problemi, namesto da se podeli vo
grupi (od 4 do 8, a mo`no e i po 20 lica) i potoa sekoja grupa da gi
pretstavi vo plenarna sesija rezultatite od svojata aktivnost.
Seto toa naloùva objasnuvawe i red, {to proizleguvaat od pra-

vilata.
Pravilata obi~no se ispi{uvaat na golem list hartija i se po-
stavuvaat na vidno mesto za vreme na zaedni~koto rabotewe vo grupi.
PRAVILA
1. Si zboruvame na "ti"
2. Se soslu{uvame
3. Go cenime vremeto
4. Ovde i sega
5. Ne ja ocenuvame li~nosta, tuku ideite
6. Zboruvame vo svoe ime, a ne od imeto
na narodot
7. Gi cenime razlikite i raznovidnostite
na ideite
8. ...
9. ...
74
Mo`no odnesuvawe vo grupata

Obi~no pri strukturnoto zaedni~ko rabotewe, osven emocional-
nite me|usebni odnosi i mo`nosti, se javuvaat i tipi~ni ulogi na odne-
suvawe vo diskusiite i izrazuvawe razni mislewa. Pretsedava~ot e
dolèn da go znae mo`noto odnesuvawe na grupata, da go o~ekuva i da
e podgotven da reagira, bez negovata reakcija da pre~i na zaedni~koto
rabotewe.
Ulogi na grupata:
x Inicijator - u~esnik, koj po~esto od drugite predlaga novi
re{enija i idei.
x Prodolùva~ - gi prifa}a novite inicijativi, gi razviva,
potpomaga da se prodolì vedna{ zapo~natata aktivnost.
x Traga~ po informacii - ~esto postavuva pra{awa, bara
informacija za toa {to treba da se napravi.
x Onoj {to dava informacii - im odgovara na pra{awata na tie
{to baraat informacii.
x Koordinator - gi koordinira aktivnostite na raznite ~lenovi
od grupata.
x Procenitel - gi procenuva aktivnostite na drugite ~lenovi vo
grupata, isto taka i polo`bata vo grupata.
x Stimulator - gi stimulira i gi aktivira drugite da rabotat, im
dava poddr{ka na u~esnicite koi ne se ~uvstvuvaat dobro.
x Harmonizator - se stremi site da u~estvuvaat podednakvo vo
grupnoto ìveewe, se obiduva da gi regulira konfliktite i
protivre~nostite {to se javile za vreme na raboteweto.
x Branitel na principite - obrnuva vnimanie koga nekoj vo gru-
pata ne se pridrùva kon prifatenite principi i pravila na
rabotewe.
x Blokator - se sprotivstavuva na grupnite inicijativi, se
somneva vo toa {to go bara grupata.
x Onoj {to bara priznanie - nezavisno od toa {to se slu~uva vo
grupata, bara da go privle~e vrz sebe vnimanieto, da gi
zaintrigira lu|eto so svojata li~nost.
x Dominanten - ne im dava na drugite da dojdat do zbor, sekoga{
bara da bide na ~elo na grupata.
x Onoj {to izbegnuva - ne prifa}a grupni inicijativi, go izbeg-
nuva vklu~uvaweto vo grupni zada~i, sekoga{ nastojuva da bide
nastrana.
Ovie ulogi ne se odnapred opredeleni, ili formulirani,

tuku se slu~uvaat sami po sebe, vo sekoj proces na grupnoto rabo-
75
tewe. Naj~esto eden u~esnik prifa}a dve ili pove}e ulogi, a ne

samo edna, no edna sekoga{ dominira vo odreden moment od
grupnoto rabotewe.
Reakcii na iskaùvawata na partnerot:

x Prenebregnuvawe - povrzano e so zalagaweto da se so~uvaat
sopstvenite viduvawa. Sodrìnata na iskaùvawata na partnerot ne
se zema predvid, se zaobikoluva ili svesno se preina~uva. Ne se zema
predvid negovata emocionalna sostojba. Mo`ni se razbirlivi
reakcii, na primer: "jas gi razbiram tvoite te{kotii, ama..." (~esto so
banalni frazi i kli{ea).
x Potpra{uvawe - preku serija pra{awa se postavuva i manipu-
lira nasokata na izrazuvawe na partnerot, pri {to sopstvenite na-
meri i celi ostanuvaat skrieni.
x Agresivna reakcija - preku demonstrirawe vozbuda, navreda,
nervoza, ne mu se dava mo`nost na partnerot da go dovr{i svoeto
izlagawe. Ne se zadrùvaat (diskutiraat) na negovite argumenti, a se
napa|a celosnata li~nost, ili eden nejzin del.
x Soslu{uvawe i zabeleùvawe na iskaùvaweto so svoi
zborovi (parafrazirawe) - so klimawe, kusi dopolnitelni pra{awa
ili bele{ki se pokaùva deka e prisutna gotovnosta da se soslu{a
partnerot. Se povtoruvaat bitnite elementi od izlagaweto, pri {to
se odbeleùvaat i li~nite stavovi na partnerot, na primer: "ti
tvrdi{, deka...", "ti si na mislewe deka... ".
x Voo~uvawe na emotivnata sostojba na partnerot - jasno se
odrazuva momentalnata sostojba na partnerot i mo`nite pri~ini za
istata.
x Vnesuvawe i dorazvivawe na izlagaweto - natamo{niot
razvoj na mislite na partnerot, vklu~uvaj}i novi aspekti za da se
dojde do: "aha - preìveavme".
Vo prvite tri slu~ai sme svedoci na akcii {to go ote`nuvaat

zaedni~koto rabotewe, i obratno, vo narednite tri - na reakcii
{to go olesnuvaat zaedni~koto rabotewe.
Razmisluvawe za sopstvenite doìvuvawa:

x Tajno razmisluvawe - sopstvenata emotivna sostojba se pri-
kriva. Sodrìnata na govornoto iskaùvawe i telesnoto izrazuvawe
(mimiki, gestikulacii, itn.) se sprotivni.
x Napa|a~ko (sankcionira~ko) razmisluvawe - preku duel i
emotivni reakcii se pravat obidi za poniùvawe na partnerot. Tuka e
i pokaùvaweto bespomo{nost, koja{to ukaùva na pritisok.
76
x Informativno iskaùvawe - se dava konkretna informacija

za sopstvenata emotivna sostojba. Verbalnoto iskaùvawe i ne-
verbalnoto izrazuvawe ne se sprotivni.
x Iskaùvawe {to bara - so opredelena cel se baraat
protivre~nostite {to vlijaat vrz raspoloènosta, samodoverbata, do
zgolemuvawe na napregnatosta. Ne samo {to se iskaùva sopstvenata
emotivna sostojba, tuku se baraat i pri~inite za nea, na primer: "se
~uvstvuvam bespomo{en i nema da zavr{ime rabota, bidej}i mi se ~ini
deka celite ni se razli~ni i te{ko }e se spojat".
I pri navedenite vidovi iskaùvawa, prvite dva primera go

ote`nuvaat raboteweto, a vtorite dva - go olesnuvaat.
?
Bura od idei (Brain storming) ?
[to e toa bura od idei?
Bura od idei (BI) e grupen tvore~ki proces na pravewe spisok od

golem broj raznovidni idei, odnosno odreden problem ili zada~a.
Specifi~noto kaj BI e toa {to taa se odviva vo tri fazi: faza na
idei, faza na procenki i faza na re{enija. Vo prvata faza se
nabrojuvaat, po mo`nost, najgolem broj idei, bez da se procenuvaat i
redaktiraat. Vo vtorata faza ovie idei se pojasnuvaat, se redat, se
grupiraat i se procenuvaat soglasno odredeni kriteriumi koi grupata
gi izbira. Tretata faza vodi do krajniot proizvod na BI.
Krajniot proizvod na ovoj proces moè da bide edno re{enie do-
neseno so konsenzus, ili nekolku prifateni varijanti - eden raboten
plan na aktivnosti, prifaten ednoglasno, zatoa {to site u~estvuvale
ramnopravno vo negovoto izgotvuvawe. Preku takvo grupno rabotewe
moè da se postigne soìvuvawe so site razli~ni ulogi vo re{ava-
weto - i na ekspertot, i na politi~arot.
Pravila na burata od idei:

1. Ne istaknuvaj negativni procenki za iznesenite idei.
2. Raboti za kvantitet, a ne za kvalitet - kolku {to e podolg
spisokot na idei, tolku e podobro.
3. Razvivaj gi ideite na drugite - ako nekoja ideja predizvika
nova ideja kaj tebe - podeli ja so ostanatite.
4. Ohrabruvaj gi neobi~nite idei, bidi tvorec.
77
5. Zapi{uvaj ja sekoja ideja - barem klu~nite zborovi i frazi.

6. Konstatiraj go vremenskoto ograni~uvawe za burata od idei i
pridrùvaj}i se striktno kon nego.
Osnovi za pravilata:
1. Nedopu{taweto negativni procenki gi stimulira u~esnicite
da zboruvaat slobodno bez da se voznemiruvaat dali nivnite idei se
dovolno dobri za da bidat iskaàni. Toa pravilo veli: "Site idei se
vredni i dobredojdeni ovde i sega".
2. Ova pravilo go potpomaga tekot na zborovite. Kvalitetot e
vtorostepen proizvod na kvantitetot. Kolku {to e podolga listata,
tolku e pogolema verojatnosta da sodrì pove}e rabotni idei. Toa
pravilo go stimulira sekoj da u~estvuva bez da se pla{i od "pro-
pa|awe".
3. Toa pravilo pretpostavuva deka u~esnicite moàt da si po-
magaat eden na drug. Koga nekoj }e dorazvie ne~ija ideja, toa e eden vid
kompliment za onoj koj ja predloìl, a prifa}aweto, procenkata na
negoviot pridones pokaùva deka e cenet sorabotnik i partner.
4. Vo mnogu od novite idei, mo`no e da postoi skrieno zrnce, koe
ne e zabeleìtelno, duri ni za toj koj ja predlaga idejata, no koe moè
da bide otkrieno od grupata podocna. Neobi~nata ideja moè da
provocira korisen predlog vo ne~ij um. êsto problemite se gledaat
na nov na~in, kako rezultat na ovaa praktika.
5. Ova pravilo go zgolemuva primaweto na sekoja ideja i go
obezbeduva mehanizmot za odloùvawe na procenkata. Spisokot na
idei moè da se sfati kako vreden vlog, koj{to podocna moè da bide
osmislen i iskoristen, za da do~eka odredena upotreba. A i ne treba
da se gubat idei.
Papkata so site "protokoli", koja se vika "grupna memorija", ne-
somneno e eden isklu~itelen mozo~en proizvod, koja e od korist za si-
te: analiti~ari, prakti~ari, nau~ni rabotnici, duri i tehnolo{ki
istraùva~i.
6. Ova pravilo go eliminira otporot kon usovr{uvawe. Vremeto
se sfa}a kako cenet izvor, koristen na sekoj po~etok. Vsu{nost, koga
vremeto e ograni~eno, li~nite dostignuvawa se visoki, zatoa {to in-
dividuata e oslobodena od pritisokot {to se javuva od dolgoto rabo-
tewe za izvr{uvawe na opredelena zada~a. A i po desettata minuta,
obi~no ideite po~nuvaat da se povtoruvaat, no iskaàni poinaku.
78
VREDNOSTI NA BURATA OD IDEI:
* rabotewe vo grupi * grupno spojuvawe za postignuvawe

* mnogu idei re{enie
* nestandardni idei * brza procedura (dobivawe vo
* site u~estvuvaat podednakvo vreme)
* tvore~ki re{enija.
Praktikuvawe na burata od idei

Burata od idei e ume{nost koja moè da bide podobruvana so
praktikata. Pravilata se pojasnuvaat odnapred. Po potreba se ko-
ristat dvajca ili trojca zapisni~ari, za da go sledat brzoto tempo na
idei.
Problemi i re{enija
Re{enija {to gi nosam
Na~ini za nosewe re{enija
Poznati se tri osnovni na~ini za nosewe re{enija:
1. Od pretpostaveniot (avtoritetot).
2. So glasawe.
3. So zaedni~ka soglasnost (konsenzus).
Sekoj od niv ima svoe zna~ewe, soodvetno vreme i mesto. Ne se

to~ni tvrdewata deka edniot od na~inite e popravilen od drugite.
Vsu{nost, tie se razlikuvaat po vremeto so koe{to se raspolaga do
nivnoto prifa}awe, po nivnata trajnost i spored li~nata odgovornost
{to se snosi so ogled na posledicite.
79
Vreme
Soglasnost
Glasawe
Pretpostave Odgovornost
0
Trajnost (Efektivnost)
[to e op{ta soglasnost (konsenzus)?

Edna grupa postignuva konsenzus toga{ koga:
* izbira definitivno edna op{ta varijanta na re{enie, i
* sekoj nejzin ~len moè jasno da izjavi:
"Moite viduvawa se razbrani. Veruvam deka sum gi razbral i
Va{ite. Nezavisno od toa dali bi bil za izbranoto re{enie ili ne, jas
go poddrùvam, zatoa {to:
- stignavme do nego po otvoren i jasen dijalog i
- toa e najdobroto za grupata vo momentot."
PRAVILA ZA POSTIGNUVAWE KONSENZUS

1. Slu{aj i obrnuvaj im vnimanie na drugite.
2. Poddrùvaj go u~estvoto.
3. Prodiskutiraj ja informacijata.
4. Ne se soglasuvaj mnogu brgu, postavuvaj pra{awa.
5. Ne se pazari i ne trguvaj so poddr{kata.
6. Ne glasaj (duri i na na~in koj{to ne e so javno
glasawe).
7. Gledaj gi razlikite kako prednost.
8. Predlagaj re{enija {to moàt da bidat poddràni.
9. Izbegnuvaj da argumentira{ slepo vo svoja korist.
10. Baraj re{enie spored devizata "dobivam - dobiva{".
80
Problem
Modeli za re{avawe problem.

Praveni se pove}e obidi da se formulira definicijata za po-
imot problem, no najsoodvetna za izvr{uvawe na zaedni~ka rabota e
definicijata: "Koga treba da se najde soodveten odgovor na posta-
veno pra{awe, toa e re{avawe na problemot."
Formuliraweto na problemot kako pra{awe sekoga{ go potpomaga
negovoto re{avawe. Naj~esto toa se pravi so pra{alniot zbor "kako?",
no vo posebni slu~ai moàt da se koristat i: "{to?", "koga?", "kade?",
"kolku?", itn. Na primer, koga go formulirame problemot: "opa|a do-
verbata kon na{ata partija", toa e samo konstatirawe na nekakvo voz-
nemiruvawe. No, pri negovoto preformulirawe kako pra{awe, moè-
me pragmati~ki da go barame re{enieto na dvata osnovni problemi:
"Kako da go spre~ime opa|aweto na doverbata kon na{ata partija?" i
"Kako da ja zgolemime doverbata kon na{ata partija?"
[ema za individualno re{avawe na problemot:
Problem
Neophodna informacija
Varijanta broj 1 Varijanta broj 2 Varijanta broj 3
Procenka na resursite, posledici Mojot izbor
Najva`niot moment pri re{avaweto na sekoj problem e otvorawe-

to maksimalno {irok "spektar na mo`nosti". Pri izrabotkata na poli-
ti~kite analizi stanuva jasno deka glavniot moment od analizata e is-
traùvaweto na raznite varijanti. Dobriot rakovoditel sekoga{ se
stremi da iznajde maksimalen broj varijanti i mo`nosti za re{avawe,
da gi istraùva resursite za niv i posledicite od niv, i duri toga{
da premine kon donesuvawe upravuva~ko re{enie.
81
Model za zaedni~ko re{avawe na problemot

Golemina na problemot
Oblast na Oblast na Oblast na analizata
prifa}aweto formuliraweto
otvorawe stesnuvawe zatvorawe
Koja e zada~ata na grupata?
*Usoglasuvawe za *Postignuvawe na *Objasnuvawe na
zaedni~ko grupno soglasnost za op{to pri~inite za
rabotewe prifatenata rabotna problemot
* Soglasnost deka formulacija za *Soglasnost za
postoi problemot problemot kriteriumite za
*Pojasnuvawe na analiza na problemot
prifa}awata
Koi instrumenti da gi koristime?
*Kako se ~uvstvuva{? *Postavi go kako *Osnovni pra{awa
*Kakov e vistinskiot pra{awe (so bukvata K)
problem? *E/ne e *Podeli na delovi
*Najdobroto/najlo{o- *Jamka *Davawe primeri
to/najverojaten razvoj *Dijagram *Voop{tuvawe
*îj e problemot? *Da gi pra{ame
ekspertite
Podra~je na re{enieto
Oblast na ideite Oblast na procenkata Oblast za spogodbata
Koja e zada~ata na grupata?
*Usoglasuvawe spored *Procenka na *Trajna op{ta
listata od site predlozite (od usoglasenost pri
predloèni idei za dogovorenite izborot na edna ili
re{avawe na kriteriumi) i nekolku varijanti za
definiraniot problem spogodbite za re{avawe na
ekvivalentnata problemot {to
vrednost na sekoj od niv grupata gi poddrùva
i saka da gi
realizira.
Koi instrumenti da gi koristime?
*Bura od idei *Matrica od kriteriumi *Dobivam/Dobiva{
*[to napravile *Rangirawe *I dvete/ I- ili
drugite? *Po kategorii *Da se vratime do
*Prekini i pogledni se *Prednosti/nedostatoci najbliskata
*Toa {to mi se dopa|a usoglasenost
*Negativno
usoglasuvawe
*Eliminirawe
82
Me|usebni odnosi
"Rakovodstvo - personal"
Problemi me|u rakovodstvoto i ekspertite
Zada~a: Kakvi problemi moàt da nastanat me|u rakovodstvoto
i personalot (me|u politi~arite i ekspertite)?
[to bi se slu~ilo ako...?
Situacija 1: ^len od personalot e zagrièn za na~inot na koj {e-

fot na oddelenieto rakovodi nekoi finansiski pra{awa. U{te dvaj-
ca slu`benici, isto taka, ja delat negovata zagriènost. Toj re{ava da
se obrati do nekoj ~len od rakovodstvoto na partijata, so koj rabotel
zaedni~ki dolgo vreme, za da gi iznese svoite somnevawa. ^lenot na
rakovodstvoto se misli {to da prezeme.
Situacija 2: Na edna od sednicite na politi~koto rakovodstvo,

eden od ~lenovite zapo~nuva da se somneva vo nekoi re{enija na rako-
voditelot na sektorot na sorabotnici (generalniot sekretar), koj ne e
~len na rakovodstvoto. Politi~arot veli deka se raboti za javna po-
litika na organizacijata, a rakovodstvoto ne raspolaga so to~na in-
formacija. I pokraj toa {to pogolemiot broj od rakovodstvoto go odo-
bruva raboteweto na generalniot sekretar, postojat i lu|e koi mislat
deka toj bi trebalo da go usoglasi svoeto odnesuvawe so politi~koto
rakovodstvo. Me|utoa, tie ne go istaknuvaat svoeto viduvawe na sed-
nicata.
Situacija 3: Liderot na organizacijata bara podnesuvawe nedelni

pismeni izve{tai za site aktivnosti na sorabotnicite od site od-
delenija, pominuva po eden den nedelno vo kabinetot na generalniot
sekretar, razgovaraj}i so nego i so ostanatite ~lenovi na personalot.
Generalniot sekretar ne e zadovolen od preteranoto angaìrawe na
pretsedatelot so administrativnite raboti na organizacijata. Toj ne
znae kako da postapi.
* Utvrdete gi problemite.
* Prepora~ajte mu na personalot {to da pravi.
* Prepora~ajte mu na rakovoditelot {to da pravi.
* Kakvi da bidat obvrskite na ostanatite ~lenovi na
rakovodstvoto?
83
Golem del od problemite {to nastanale me|u rakovodstvoto i

personalot bi moèlo da se re{at preku:
* odnapred sozdavawe mo`nosti za sorabotka vo tim;
* poznavawe i mo`nost za koristewe na strategijata "dobivam -
dobiva";
* ume{nost za asertivno odnesuvawe.
Asertivno odnesuvawe
[to zna~i? - Asertivno e ona odnesuvawe {to gi {titi interesite
na li~nosta, bez da gi naru{uva interesite na drugite. Toa ja sodrì
sposobnosta da kaème "ne", bez da go zasegneme ili navredime dru-
giot, da moème da otkaùvame bez da se voznemiruvame za toa, da op-
stojuvame na sopstveniot interes, bez da go povredime tu|iot.
Deset pravila za asertivno odnesuvawe:

1. Ima{ pravo da go ocenuva{ svoeto sopstveno odnesuvawe, mi-
sli, emocii i da bide{ odgovoren za niv.
2. Ima{ pravo da ne predlaga{ nikakvi izvinuvawa za svoeto
odnesuvawe.
3. Ima{ pravo da proceni{ dali i kolku si odgovoren za re{ava-
weto na problemite na drugite.
4. Ima{ pravo da go menuva{ svoeto viduvawe.
5. Ima{ pravo da pravi{ gre{ki, no i da bide{ odgovoren za niv.
6. Ima{ pravo da kaè{: "ne znam", "ne sakam", "ne moàm", ili
"nemam mo`nost".
7. Ima{ pravo da bide{ nezavisen od dobrata volja na drugite.
8. Ima{ pravo da pravi{ nelogi~ni raboti.
9. Ima{ pravo da kaè{: "ne te razbiram".
10. Ima{ pravo da kaè{: "seedno mi e".
Obidete se da gi zapametite ovie pravila i da se setite na
niv koga }e imate problemi vo komunikacijata so ostanatite.
Stres
Stresnite situacii se na{e sekojdnevie i sé pove}e se slu~uvaat.

Tie se eden od osnovnite faktori, koj{to go ote`nuvaat na{eto koris-
no rabotewe i spravuvaweto so stresot e osnovata na na{eto efek-
tivno rabotno usovr{uvawe.
84
Tri faktori {to vlijaat vrz spravuvaweto so

stresot:
1. ûvstvo za kontrola na situaciite.
x se izrazuva vo soznanieto deka moè ne{to da se napravi
x verba vo sposobnosta da vlijaete vrz nastanite.
2. Dovolna informacija
x priroda, kvantitet i vreme na dobivawe informacii, vsu{-
nost, kolku pove}e informacii imame za prirodata na stresna-
ta situacija, tolku e pogolema verojatnosta da iznajdeme sred-
stva za namaluvawe ili reducirawe na posledicite.
3. Socijalna poddr{ka
x masovni li~ni kontakti
x u~ewe i navika za spodeluvawe na problemite.
Tri pravila za borba so stresot:

1. Nemojte da se voznemiruvate zaradi sitni raboti!
2. Sé e sitna rabota!
3. Ako ne moète da letate i ne moète da begate, prepu{tete
mu se na vremeto!
Sovetite na Dejl Karnegi
U{te vo prvata polovina na vekot, svetski poznatiot osnova~

na prvite upravuva~ki (menaxerski) {koli, Dejl Karnegi gi {iri svoi-
te soveti za efektivnata komunikacija pri zaedni~koto rabotewe,
{to se do denes aktuelni.
[est na~ini da ja pridobieme qubovta na lu|eto:

1. Pokaùvajte iskren interes kon drugite lu|e.
2. Nasmevnuvajte se.
3. Zapomnete deka imeto na ~ovekot e najsimpati~niot i najva-
èn zvu~en sostav vo negoviot maj~in jazik.
4. Bidete dobri slu{ateli, stimulirajte gi drugite da zboruva-
at za sebe.
5. Razgovarajte za ona {to ja interesira drugata strana.
6. Postapuvajte taka {to drugoto lice da se ~uvstvuva va`no i
pravete go toa iskreno.
Osum na~ini kako da gi naterate lu|eto da mislat kako Vas:

1. Ne bi moèle da pobedite vo nekoj spor dokolku samo se
raspravate.
85
2. Iskaète po~it kon misleweto na sprotivnata strana. Niko-

ga{ ne velete nekomu deka toj nema pravo.
3. Ako ne ste vo pravo, priznajte go toa vedna{ i iskreno.
4. Zapo~nete na drugarski na~in.
5. Postapuvajte taka {to drugoto lice da po~ne da vi odgovara
vedna{ so "da, da".
6. Ostavete go drugiot da zboruva pove}e.
7. Obidete se da gi gledate rabotite od aspekt na drugoto lice.
8. So~uvstvuvajte so ideite i èlbite na drugoto lice.
Osum na~ini da gi izmenite lu|eto bez da gi navreduvate i

ogor~uvate:
1. Po~nete so pofalbi i so iskrena procenka na nivnite dobri
strani.
2. Svrtete im vnimanie na nivnite gre{ki indirektno - po "zao-
bikolen" pat.
3. Priznajte gi prvo svoite sopstveni gre{ki, pred da gi kriti-
kuvate drugite lu|e.
4. Ne stavajte go vo nezgodna situacija drugoto lice.
5. Falete ja i najmalata pojava na sposobnost, kako i voop{to
sekoja sposobnost.
6. Kaète nekomu deka e odli~en ~ovek i toj }e se obide da go
opravda toa.
7. Sluète se so stimulirawe, postapuvajte taka {to gre{kata
{to sakate da ja ispravite, izgleda lesna za ispravawe. Po-
stapuvajte taka {to ona {to sakate da go izvr{i drugoto lice,
izgleda lesno.
8. Postapuvajte taka {to drugoto lice da se ~uvstvuva sre}no ko-
ga go pravi ona {to Vie go posakuvate.
86
Organizacija na rabotni sredbi i

dogovarawe
Problemi pri rabotnite sredbi i dogovarawe:
Problemi se javuvaat vo sekoja od narednite fazi na rabotnata
sredba:
1. Pri organiziraweto.
2. Pri izborot na vremeto i mestoto na sredbata.
3. Pri obezbeduvaweto informacii.
4. Pri podgotovkata na proektite za re{enie.
5. Pri obezbeduvaweto konsultanti, eksperti, avtoriteti.
I dobro e sekoj rakovoditel da se obide odnapred da gi predvidi.
Problemi za vreme na odrùvawe na rabotnata sredba:

1. To~nost
2. Pasivnost
3. Nesoslu{uvawe
4. Nezainteresiranost
5. Begawe od temata
Naj~esti problemi na rabotnite sredbi:

1. Vo procesot:
* me{awe na procesot (procedura) i sodrìna
* mo{ne mnogu, mo{ne malku, ili {tetno u~estvo
2. Vo ulogite:
* nejasni ulogi i odgovornosti
* manipulirawe
* skrien dneven red
3. Pri koristeweto informacii:
* optovaruvawe so podatoci
* povtoruvawe i dvièwe vo krug
* me{awe i nedorazbirawe (razli~no tolkuvawe)
4. Pri nosewe odluki:
* sednici za formalno nosewe odnapred poznati re{enija
* nedostatok na poddr{ka za nitu edna od varijantite za
odluki
5. Za situacijata:
* lo{o rasporeduvawe na mestata za sedewe
87
* mnogu toplo, mnogu studeno, mnogu bu~no, mnogu formalnosti vo

atmosferata
6. Pri izvr{uvawe na odlukite:
* nejasna cel ili pat za nejzinoto postignuvawe
* izme{ani o~ekuvawa
* bez vlijanie
Olesnuva~kite aktivnosti na odnesuvawe za nadminuvawe na

problemite za vreme na rabotnite sredbi, moàt da bidat od dva
vida:
a) Prevencii (za{titni dejstvija) - onie {to se izvr{uvaat pred,

ili za vreme na sredbata, za da se spre~i oddale~uvawe od sodrì-
nata, ili od procesot:
Mo`ni prevencii: odnapred objavuvawe na dnevniot red, do-
bra formulacija na temata, pojasnuvawe na uslovite, vremeto, mes-
toto, vremetraeweto, relaksira~ka atmosfera, opredeluvawe na
ulogite, kompetenten fasilitator so ~uvstvo za humor, sobirawe
prethodni informacii, pravila za timsko rabotewe, fiksirani
pauzi.
b) Intervencii (me{awe) - onie {to se izvr{uvaat za vreme na

samata sredba za povtorno da go svrtat vnimanieto na timot kon
sodrìnata.
Mo`ni intervencii: kusi, takti~ki repliki so napomnuvawe
na diskutiranoto pra{awe, ili na pravilata za rabotewe, oprede-
luvawe na vremeto za iskaùvawe, odloùvawe na diskusijata po
nastanatite sporedni pra{awa vo opredeleno vreme, vonredna pa-
uza, opredeluvawe konkretni zada~i, prenesuvawe na novoto pra-
{awe vo posebna mala grupa, vra}awe kon ulogite, stimulirawe
na "odbegnuva~", odgovorete so pra{awe, prekinete gi li~nite na-
padi, raskaète (spodelete) {to se slu~uva.
Dobriot rakovoditel e nositel na dobra ume{nost, ako primenu-

va, pred sé, prevencii i odnapred gi predviduva problemite.
Povratna komunikacija
Efektivnata komunikacija e nevozmo`na bez aktivna povratna vr-

ska. Povratnata komunikacija e prisutna, toga{ koga 1) govornikot ja
ima mo`nosta da prokontrolira kako go razbrale i toga{ koga 2) slu-
{atelot ja ima mo`nosta da postavi konkretno pra{awe, za da doznae
88
dali pravilno go razbral ona {to go slu{nal. Vo sprotiven slu~aj, se

dobiva iskrivena informacija, bidej}i slu{atelot ja prifa}a vrz
osnova na svoeto ìvotno iskustvo, stereotipnost, vrednosen sistem,
prifa}awe, ubeduvawe i stil na komunikacija.
Na primer: [to e prvoto {to si go pomisluvate koga }e go slu{nete

zborot "lubenica"?
Iskustvo,
Izmeneta informacija
stil,
vrednosti,
stereotip
Povratna komunikacija so?
Podelba na ulogite na rabotnata sredba
Vidovi ulogi:
Rabotnata sredba moàt da ja rakovodat od dvajca (rakovoditel i
~lenovi/u~esnici) do nekolku lica. Varijantite na ulogi se:
Rakovoditel
Pretsedava~ (rakovoditelot ne e sekoga{ istovremeno i pretse-
dava~ na sredbata)
Fasilitator (olesnuva~) - ekspert za grupno rabotewe, koj so
svojata ume{nost go olesnuva procesot
Zapisni~ar - ~ovekot od koj zavisi da ne se zagubat vrednosnite
idei ili varijanti za odluki
Govornici - onie {to davaat informacii, ili ekspertski procen-
ki, ili predlozi i varijanti
Komisii, ili rabotni grupi - pri koristewe na metodot na malite
grupi
^lenovi na sovetot (u~esnici na rabotnata sredba)
89
Moèn izbor na ulogite:
Rakovoditel (pretsedava~) ^lenovi

Rakovoditel (pretsedava~) ^lenovi
Zapisni~ar
Rakovoditel ^lenovi
Pretsedava~ Zapisni~ar
Rakovoditel Zapisni~ar ^lenovi
Pretsedava~ Fasilitator Komisii (m.grupi)
Od trite {emi u{te pove}e ni stanuva jasno ogromnoto zna~ewe na

zapisnikot i registracijata i toa {to se slu~uva za vreme na rabot-
nata sredba. Rakovoditelot i pretsedava~ot, ako ne e istata li~nost,
isto taka i fasilitatorot, na sekoja rabotna sredba treba da bidat
na~isto, koga, koj, {to i kako zapi{uva! Najdobro e bele{kite da se
pravat pred site na golem list (tablo) ili na tabla, od koja }e se
prepi{uva na mal list. Soodvetno e bitnite i po redosled razli~ni
stavovi od zapisnikot da se zapi{uvaat vo razli~ni boi, za da se
razlikuvaat. Pri takvi bele{ki, obi~no se koristat crni, zeleni i
sini markeri, pri {to so crveno i òlto se odbeleùvaat glavnite
bele{ki. Ova go potpomaga i grupiraweto i integracijata na predlozi-
te, ideite i varijantite na razni temi, redosledi i kriteriumi.
Ve}e zboruvavme deka sodrìnata na zapisnikot e grupna memori-
ja, koja isklu~itelno e korisna za sekoj kolektiv.
90
Prakti~en tretman na rabotnata sredba

(dogovarawa)
Dneven red
Primer od dnevniot red na rabotnata sredba:

[to Kako Kolku
O~ekuvani rezultati Pregled
dneven red
5 minuti
Ulogi, pravila, obredbi Pra{awa, odgovori
i spogodba
Formulirawe na Kakov e vistinskiot
Problemot problem. Diskusija, 30 minuti
Spogodba
Kade se dviàt rabotite Spisok
Kade ne se dviàt Pojasnuvawe 10 minuti
Pri~ini Spisok,
10 minuti
Izjasnuvawe,
5 minuti
Kriteriumi i
10 minuti
Prioriteti
Odluki Mali grupi 7 minuti
Bura od idei 10 minuti
Izjasnuvawe 5 minuti
Nosewe odluki 10 minuti
Vnimanie! Zadolìtelno na krajot na rabotnata sredba napra-

vete tri raboti:
1.Opredelete gi rokovite vo koi }e se izvr{uvaat re{enijata i
koj }e nosi direktna odgovornost za toa.
2.Napravete spisok na slednite ~ekori {to }e gi prezemete.
3.Dobijte povratna informacija od u~esnicite za plusovite i
minusite ({to i kako bi moèlo da se napravi podobro) za vreme na
rabotnata sredba.
91
Lista za podgotovka na rabotnata sredba.
Koga razrabotuvate detalen dneven red, ja podgotvuvate rabotna-

ta sredba, odgovorete na slednite pra{awa:
1. Kakvo (kakvi) pra{awe (a) }e bide diskutirano na ovaa rabotna

sredba?_____________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
2. Kakvi rezultati o~ekuvame da postigneme i {to }e smetame deka

e uspeh? Na krajot na ovaa sredba nie }e raspolagame so: _____________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
3. Kakva {ema na podelba na ulogite }e koristime?

_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
4. Koj }e gi izvr{uva ulogite za vreme na sredbata?

Ulogi Ime
5. Koja varijanta na donesuvawe odluki }e bide koristena na

sredbata? ________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
92
Lista za dnevniot red na rabotnata sredba
Pra{awe za diskusija: ______________________________________________

Sakani (o~ekuvani) rezultati: ______________________________________
[to Kako Koj Kolku

(sodrìna) (tehniki, metodi) (vo minuti)
Povratna informacija
Kako pomina na{ata sredba na tema: "Rabotni sredbi i rabot-

ni sovetuvawa"? - povratna komunikacija.
Dobro e da obezbedime povratna komunikacija preku burata od

idei vo odnos na dve pra{awa: "[to napravivme dobro i {to moèvme
da napravime podobro za vreme na rabotnata sredba?" - plusovi i
minusi za izvr{enata rabota.
Da predvidime minuti za istaknuvawe na vpe~atocite od zaedni~-
koto rabotewe.
Da dademe mo`nost i da predvidime vreme za postavuvawe
konkretni pra{awa od u~esnicite i za odgovori na istite.
93
UPRAVUVAWE VO KONFLIKTNI
SITUACII
Se pokaà deka pove}eto lu|e se predisponirani za vovlekuvawe

vo konfliktni situacii. Pred prou~uvaweto na konfliktite i
pregovorite, dobro e sekoj da ja preispita svojata predisponiranost.
Me|u~ove~ki odnosi
Samoprocenka
Edna od najsoodvetnite metodi za samoprocenka na kvalitetite,
tipi~ni za dobrata komunikacija i me|u~ove~kite odnosi, e skalata na
Melibruda.
Zada~a:
Pro~itajte gi vnimatelno karakteristikite nabroeni vo listata
na efektivnata komunikacija i dobrite me|u~ove~ki odnosi.
Procenete kolku tie se karakteristi~ni za Va{eto odnesuvawe, pri
{to }e ja koristite slednava skala:
0 m. Voop{to ne e tipi~no za mene

1 m. Istaknato e kaj mene vo mnogu slab stepen
2 m. Istaknato e kaj mene vo slab stepen
3 m. Istaknato e kaj mene vo sreden stepen
4 m. Istaknato e kaj mene vo visok stepen
5 m. Istaknato e kaj mene vo mnogu visok stepen
6 m. Toa e moja tipi~na odlika
94
UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII
LISTA
(spored E. Melibruda)
Br Naziv Su{tina To~ki
Ume{nost da se gleda i razbira svetot niz 0
pogledot na drugite, da se prifa}aat 1
postapkite na drugite spored nivnite 2
1. Empatija stavovi i istovremeno nivnata sposobnost 3
sopstvenoto sva}awe da se prenese na 4
partnerite i da im se dade mo`nost za 5
mislewe. 6
Sposobnost ne samo da se ~uvstvuva, tuku i 0
da im se pokaùva na lu|eto 1
dobronamernoto odnesuvawe, po~ituvawe i 2
Dobrona-
2. simpatija; ume{nosta da se prifa}aat 3
mernost
drugite, duri i toga{ koga ne se odobruvaat 4
nivnite postapki; podgotvenost za 5
poddr{ka. 6
0
Ume{nost da bidete prirodni vo svoeto
1
odnesuvawe, da ne se kriete zad maskite
2
Avtenti~- ili ulogite; otvoreno pretstavuvawe na
3. 3
nost svoeto odnesuvawe pred drugite; sposobnost
4
da go istaknete svoeto li~no jas vo
5
komunikacijata so tie {to ve opkruùvaat.
6
Otkaùvawe od op{tite razmisluvawa, od 0
nerazbirlivi zabele{ki so pove}e 1
Konkret- zna~ewa; ume{nost da se zboruva za svoite 2
4.
nost konkretni doìvuvawa, mislewa, dejstvija; 3
podgotvenost da se odgovara po pra{awata 4
so edno zna~ewe. 5
0
Sklonost kon aktiven stav vo odnosite so
1
drugite, a ne samo da se reagira na ona {to
Inicija- 2
5. tie go pravat; sposobnost da se vospostavat
tivnost 3
kontakti, a ne is~ekuvawe inicijativa od
4
drugata strana
5
0
Ume{nost otvoreno da se govori i dejstvuva,
1
bez bilo kakvi dogovarawa; jasna pretstava
6. Nepo- 2
za odnosite na drugite lu|e i iskrenost vo
srednost 3
odnesuvaweto kon niv
4
95
Podgotvenost da se pokaè pred drugite 0

li~niot vnatre{en svet; iskrenost koja ne e 1
ekvivalentna na podgotvenosta da se 2
7. Otvore- iznesat apsolutno site najintimni tajni na 3
nost li~nosta; uverenost deka otvorenosta 4
pomaga za vospostavuvawe zdravi i trajni 5
odnosi so tie {to ne opkruùvaat 6
Otsustvo na strav od neposreden dopir so
0
svoite ~uvstva, ili so ~uvstvata na
1
drugite; ve{tina ne samo da se ispituvaat
2
Prifa}a- ~uvstvata vo komunikacijata so lu|eto, tuku
8. 3
we na i da se pokaùvaat; podgotvenost da se
4
~uvstvata doìvuva emocionalnata sostojba na
5
drugite, no i nepostoewe èlba da im se
6
naturaat sopstvenite ~uvstva
Ve{tina da se komunicira so drugite o~i v 0
o~i so celosno osoznavawe na svojata odgo- 1
Konfron- vornost i zainteresiranost; pri raziduva- 2
9. tacija we na mislewata - podgotvenost za 3
(sprotiv- konfrontacija, no ne so cel da se zapla{i 4
stavuvawe) ili kazni drugiot, tuku so nade` za vospos- 5
tavuvawe vistinski iskreni odnosi 6
Istraùva~kite odnosi kon sopstveniot 0
ìvot i odnesuvawe, streme` da ja 1
koristime za toa pomo{ta na onia {to né 2
10. Samopo- opkruùvaat; podgorvenost da se prima od 3
znavawe niv informacija kako tie né prifa}aat, no 4
i ume{nost da bideme sami avtori na 5
na{ata li~na samoprocenka 6
Koga po~nuvame da se zanimavame so problemite na komunikacija-

ta i me|~ove~kite odnosi, va`no e da se prepoznaeme samite sebesi
vo niv. Da znaeme do kade moème da smetame na nas i {to sakame da
usovr{uvame. Zatoa e soodvetno da se sprovede slednava
96
2. Anketa
"Kako komuniciram?"
Molam, dovr{ete gi tvrdewata!
1. Te{ko mi e da razgovaram, koga . . .
2. Lesno mi e da razgovaram koga . . .
3. Pri burno nedorazbirawe, mojata cel e . . .
4. Moite silni strani vo komunikacijata se . . .
5. Moite slabi strani vo komunikacijata se . . .
6. Vo grupna diskusija jas obi~no . . .
7. Pri nosewe re{enie vo grupi, jas naj~esto poddrùvam . .
8. Ume{nostite, koi sakam da gi podobram se . . .
97
Konflikti
Konfliktot i moeto mesto vo nego
Asocijacii, emocii i reakcii

Istraùvaweto i procenkata na asocijaciite, emociite i reakcii-
te, {to gi predizvikuva kaj nas zborot konflikt, moè da se napravi
preku grupna razmena na mislewa, kako faza na burata od idei, so pra-
{awata:
Koj zbor Vi doa|a na um, koga }e go slu{nete zborot "konflikt"?
1.
2.
3.
Kakvo ~uvstvo se javuva kaj Vas od zborot "konflikt"?
1.
2.
3.
Zada~a:
Pred Va{iot vlez Ve sre}ava kolega koj so meseci Ve vadi od
takt, izmisluva intrigi protiv Vas, nezasluèno Ve obvinuva za se-
kakvi grevovi i toa pred nesoodvetni lu|e. So nego ne zboruvate ve}e
nekolku nedeli. Denes toj provokativno se kikoti na sredbata so Vas.
Kako }e reagirate/
(odgovorete samo so glagol).
1.
2.
3.
98
Normalno e da se diskutira za rezultatite od trite listi.

Dali konfliktot e ne{to pozitivno, ili negativno? Kolku od aso-
cijaciite i emociite se pozitivni i kolku negativni? I, sepak, bez
konflikti ne moè a, pak, toa deka tie se motori vo ìvotot gi pravi
pozitivni i neophodni. Nie }e se zanimavame, pred sé, so reakciite vo
konfliktot, no najprvo da si go postavime pra{aweto: "[to e kon-
flikt"?
Definicija
Postojat desetici pi{ani definicii za poimot konflikt. Od

najop{irnite, kako taa na Kenet Bolding:
*"Situacija na soperni{tvo, koga stranite gi osoznavaat ne-
usoglasenostite na potencijalnite idni stavovi i koga sekoja
strana saka da zazeme stav, nesoodveten vo odnos na èlbata na
drugata".
do kusata definicija na Morton Doj~:

*"Koga za edno pra{awe postojat dve razli~ni mislewa, toa
ve}e e i konflikt".
Vo krajna linija site imame pravo na izbor vo nejzinoto defini-
rawe.
Konflikt e ona {to nie go

prifa}ame kako takov
Ciklus na konfliktot
Kaj sekoj konflikt izdvojuvame tri osnovni fazi:

* pojava na konfliktot;
* reakcija (ona {to go pravime po pojavata) - se odnesuva-
me kako sé da e vo red, otstapuvame, premol~uvame, pla~eme, odime kaj
pretpostaveniot, udirame, ili vidlivo iskaùvame nervoza, se
àlime, se smeeme kako ni{to da ne se slu~ilo, se {eguvame, se sogla-
suvame da zboruvame, itn.;
99
* posledici - stres, olesnuvawe, eskalirawe, namaluvawe na nap-

natosta, re{avawe (dobro ili lo{o), povredeni ~uvstva, itn.
Koga }e "gi dopolnime" so ubeduvawata i raspoloènieto vo od-

nos na konfliktot, moè da imame dve varijanti na razvoj:
1) odbeleùvawe, eskalacija i prodlabo~uvawe na konfliktot,
ili
2) re{avawe na konfliktot.
Posledici
Ubeduvawa i
Reakcii raspoloènie
Pojavuvawe!
Celta pri upravuvaweto vo konfliktnite situacii e da vlijaeme

vrz
* svoite reakcii vo konfliktnite situacii,
* ubeduvawata i raspoloènieto vo vrska so konfliktite i vo
praktikata indirektno }e vlijaeme vrz
* posledicite, za da ne eskaliraat i da ne za~estuvaat konflik-
tite.
Komunikacija pri konfliktot

Ni stana jasno deka vrz osnova na na{eto raspoloènie vo odnos
na konfliktot, od izvonredna va`nost za na{ata reakcija e ve{tina-
ta da komunicirame vo konfliktnata situacija. Efektivnata komuni-
kacija e druga tema na materijalot, no ovde nie }e potsetime na:
a) Specifi~nostite na efektivnata komunikacija od samopro-
cenkata (pogore) ;
b) Elementite na efektivnata komunikacija:
* zadolìtelnata me|usebna povratna komunikacija (stana zbor za
nea vo temata za rabotnite sredbi);
100
* efektivnoto sluèwe so nejzinite tehniki - govorot na teloto

(stav, izraz, pogled, grimasi, gestovi, distanca), minimalnoto verbal-
no u~estvo, postavuvaweto otvoreni pra{awa, parafrazata, spra-
vuvaweto so ~uvstvata, voop{tuvaweto.
* efektiven govor - izgovaraweto na porakata, Jas-porakata, ot-
stapuvawe i identifikacija, pravednost, vrednosti i avtoriteti.
Vrednosti vo konfliktot
Navistina da pogledame kakvi se vrednostite, {to moàt da
bidat korisni pri upravuvaweto so konfliktnite situacii. Kon pre-
dloèniot spisok so 14 vrednosti, sekoj moè da dodade i drugi -
vrednosti izmisleni od nego.
Lista so 14 (+n) vrednosti:
x re{itelnost x mir
x takti~nost x otstapuvawe
x pobeda x blagorodnost
x nadmudruvawe x dobronamernost
x itrina x isprobuvawe
x soperni{tvo x ______________
x napor x komunikacija
x ~ove~nost x ______________
x razbirawe x ______________
Zada~a: Razgledajte go vnimatelno poznatoto "drvo na ì-

votot" na danskiot psiholog Pip Vilkins. Sekoj neka odgovori
na pra{awata:
Koe od ovie ~ove~iwa sum jas za vreme na konfliktot?
A koe od ~ove~iwata bi sakal da bidam?
101
Moeto mesto vo konfliktot
102
Vidovi konflikti
Nerealni konflikti
Konflikt na informacijata
Od iskrivuvawe na informacii, ili od nedostig na informacii,
se dobivaat protivre~nosti. Praktikata pokaùva deka nad 50% od
konfliktite se zaradi izvitoperena ili necelosna informacija.
Konfliktot na informacijata e od t.n. "nerealni konflikti".
Edinstvenata procedura za negovoto re{avawe e koregirawe i
dopolnuvawe na informacijata.
Koi se drugite vidovi konflikti?
Krug na konfliktot
Konfliktite od gornata polovina na krugot se vikaat nerealni

(nepostojni) konflikti, zatoa {to za niv nema posebni proceduri za
re{avawe. Kaj niv samo se koregira gre{niot priod. Konfliktite od
dolnata polovina na krugot - tie na procedurite, na strukturata i na
interesite, se realni konflikti {to u~ime da gi re{avame.
na odnosite
na vrednostite na informacijata
na procedurata na interesite
na strukturata
Pri~ini za konfliktite:
Konflikti * lo{a komunikacija

na odnosite * razli~ni stereotipi
* negativno odnesuvawe
Konflikti * nepostoewe informacija

na informacijata * dezinformacija
* razni kriteriumi
103
Konflikti * imotni
na interesite * proceduralni
* psiholo{ki
Konflikti * razni resursi

na strukturata * geografski ograni~uvawa
* vremenski ograni~uvawa
Konflikti * naru{uvawe na pravilata

na procedurite * nejasni celi
* preskoknuvawe fazi
Konflikti * religija, ideologija

na vrednostite * razlika vo kriteriumite
za moral
* protivre~ni vrednosti
Konflikt na vrednostite. Konflikt na odnosite
Prirodno e deka za konfliktot na vrednostite nikoga{ ne postoi

to~en odgovor. I toj e nerealen konflikt.
Sekoj ima pravo da go za~uva svojot vrednosen sistem ili religija,
a edinstvenoto re{enie na konfliktot e da prifatime deka drugiot
ima svoja gledna to~ka, no i toj }e ni dozvoli da imame svoja. Vo ovoj
kontekst, ako nekoga{ Vi re~at deka se vodi vojna zaradi religija - ne
veruvajte. Sigurno e deka postojat nekakvi interesi, za koi duri i tie
{to vojuvaat moèbi i ne znaat.
Takov e priodot i pri re{avaweto na konflikti na odnosite, pri
{to e dovolno da doznae{ deka pravilata na komunikacija i me|useb-
noto dejstvuvawe vo toj krug (grupa) se takvi kakvi {to se i ne e po-
trebno da se izmenat, zatoa {to ne se sovpa|aat so na{ite viduvawa i
stereotipi. Taka bi se re{il i slu~ajot, koj{to mnogu SF (nau~na fan-
tastika) pisateli go postavuvaat za sredbata me|u pretstavnici na
raznite civilizacii. Taka treba da se re{ava i slu`benata neusogla-
senost me|u lu|eto so razli~ni stereotipi, ili, ednostvno, so li~na
neprifatlivost.
104
Stilovi na odnesuvawe vo konfliktot

Razli~nite stilovi na odnesuvawe vo konfliktnata situacija se
opredeluvaat od stepenot na opstojuvawe na sopstvenite interesi i od
re{itelnosta za re{avawe na problemot.
Jas Dominirawe Integracija
Kompromis
Izbegnuvawe Primirje
0 Drugiot
Ovde treba da se potsetime na strategijata "Dobivam - dobi-

va{", {to ni e poznata od temata za rabotni sredbi. To~no kaj ovaa
strategija se raboti za integracija na interesite.
Kompromisot ne e najdobrata varijanta za odnesuvawe pri
upravuvawe so konfliktnata situacija. Za àl, vo politikata ~esto se
nalaga.
Realni konflikti
Konflikt na procedurite
Zada~a: Test za tri minuti
Obidete se da go re{ite ovoj test individualno i toa za tri
minuti.
Pridrùvajte se to~no na propisite i uslovite {to se
napi{ani!
1. Pro~itajte gi vnimatelno site to~ki, pred da zapo~nete so

rabota!
2. Napi{ete go svoeto ime vo gorniot desen agol na listot!
3. Zaokruète go zborot "Imeto" od re~enicata broj 2!
4. Nacrtajte pet mali kvadrat~iwa vo leviot goren agol na listot!
5. Stavete po edno krv~e vo sekoj od kvadratite vo re~enicata broj
~etiri!
105
6. Okolu sekoj kvadrat nacrtajte krug!

7. Napi{ete go svoeto ime pod naslovot na listot!
8. Pod naslovot napi{ete: "da, da, da"!
9. Zaokruète gi so penkalo re~enicite broj 7 i 8!
10. Postavete krv~e vo leviot dolen agol na listot!
11. Okolu toj krst nacrtajte triagolnik!
12. Na zadnata strana na listot presmetajte kolku e 70 h 30!
13. Zaokruète go so penkalo zborot "lisja" od re~enicata broj 4!
14. Ako ste uspeale da stignete do tuka - izgovorete go svoeto ime
glasno!
15. Ako ste ubedeni deka gi sledite to~no upatstvata, izgovorete
ja na glas re~enicata: "Jas gi sledam to~no upatstvata"!
16. Presmetajte na zadnata strana na listot kolku se 107 h 278!
17. Zaokruète go so penkalo rezultatot od zada~ata vo re~enicata
broj 16!
18. Izbrojte na glas od 1 do 10!
19. Napravete tri mali dup~iwa so penkaloto, eve ovde - 0 - 0 - 0!
20. Ako ste prvi gotovi, viknete na glas: "Jas sum prv so ovoj test"!
21. Otkako ste pro~itale sé vnimatelno, napravete go samo ona {to
se bara vo re~enicite broj 1 i 2!
Otkako sme gi videle site rezultati od "testot", pove}e od jasno e

deka konfliktot na procedurite se re{ava preku ispravawe na izvr-
tenite formalni proceduri i so pridrùvawe kon pravilata, pravil-
nicite, upatstvata, statutite, itn.
Konflikt na strukturata
Pretstavete si deka so grupa lu|e ste se na{le na pust ostrov
srede okeanot, posle brodolom. Ne postojat problemi so ishranata i
vodata, no ne se o~ekuva deka nabrgu }e se priberete vo svoite domovi.
Nikoj od Vas nema nikakva dol`nost, a i }e treba da si utvrdite
pravila za zaedni~ki ìvot, struktura na Va{eto malo op{testvo.
Site ste podednakvo siroma{ni (bogati). Kako }e gi podelite rasteni-
jata so koi se hranite i so koi si go gradite smestuvaweto. Kako da gi
podelite lovnite poliwa. Kako da sozdadete hierarhija. Taka se ra-
|aat konfliktite na strukturata.
106
Konflikt na interesite
Slu~aj: "Biznis jajca"
Za afrikanska dràva vo avion patuvaat eden do drug dvajca

trgovci - pretstavnik na japonski avtomobilski koncern i na avstris-
ka hemiska firma. Vo neposreden razgovor, neo~ekuvano doznavaat de-
ka patuvaat na edno isto mesto, so edna ista zada~a i deka se konku-
renti. I dvajcata po sekoja cena treba da kupat jajca od retka ptica,
~ie koli~evstvo e isklu~itelno malo, a narednata pratka se ~eka ce-
la godina.
Odedna{ razgovorot se blokira. Tie ne znaat kako da postapat.
Iako i dvajcata dobro znaat kolku mnogu im trebaat jajcata i deka po
vra}aweto bez niv, vo pra{awe }e bide nivnata kariera.
Toa e samo eden primer za mnogu ~esto sre}avanite konflikti na
interesite.
Na~ini za re{avawe na konfliktite
Re{avawe bez sorabotka

Vojna. Arbitraà. Sud.
Dali Vi se dopa|aat ili ne, ovie tri na~ini za re{avawe na
konflikti postojat i treba da se znae deka postojat.
A B
Vojnata e sekoj nasilen pat za re{avawe na konfliktot - od

tepa~ka vo naselbata, preku reketarstvoto, do svetski vojni.
A B
Pri arbitraàta i dvete strani odat kon stranata V, koja so

svojot avtoritet, ili so svojata sila go re{ava problemot po svoe
viduvawe. Vo na{iot slu~aj toa e arbiterot.
107
A1 B1
A B
Sudot se razlikuva od arbitraàta po toa {to tamu konfliktni-

te strani se pretstaveni preku posreduvaweto na advokati. No i tamu
re{enieto ne go nosat zasegnatite strani, tuku sudijata. Zatoa, i
natamu ostanuva to~no tvrdeweto deka
I najdobrata presuda e polo{a od najlo{ata spogodba
Re{avawe preku sorabotka

Sorabotka
Pretstavete si ja igrata "Premini ja granicata". Dvajca u~esnici
se od dvete strani na edna zamislena crta na podot, nare~ena
"granica". Dobiva toj, koj{to }e go natera drugiot da premine od nego-
vata strana na granicata. Skoro nikoj ne se se}ava deka dokolku
dvajcata si gi razmenat mestata, dobivaat i dvajcata...
Pregovori. Posreduvawe. Konsultirawe.
A B
Vo tekot na pregovorite, svedoci sme na direktna diskusija na

u~esnicite za konfliktot i tie nosat zaedni~ko re{enie, a ne nekoj
drug namesto niv.
A B
108
I pri posreduvaweto, stranite vo konfliktot nosat re{enie, no

posrednikot prethodno razgovara so sekoja od niv. Toj gi precizira
pravilata. Obezbeduva soglasnost za zaedni~ka sredba. Go olesnuva
procesot na komunikacija. Zaedni~ki so niv go istraùva spektarot na
mo`nostite. Toj ja izvr{uva svojata rabota pred etapata na donesuva-
we re{enie. Posreduvaweto (medijacija) e seriozna nauka, seriozno
iskustvo i dolga tema za obuka.
A B K
K K A B
Konsultacijata e raznovidnost na posreduvaweto pri {to konsul-

tantot oddelno gi konsultira problemite na dvajcata koi{to se vo
konflikt i duri potoa dogovara zaedni~ka sredba.
Osumte pravila pri konsultirawe:
1. Pridrùvaj se kon "ovde i sega"

2. Bidi neutralen
3. Ne davaj procenki
4. Ne davaj li~en sovet
5. Ne prezemaj odgovornost za problemite na drug ~ovek
6. Ne postavuvaj pra{awa {to zapo~nuvaat so "zo{to"
7. Ne tolkuvaj koga parafrazira{
8. Prvo spravi se so ~uvstvata
109
VODEWE PREGOVORI
Vidovi pregovori
Postojat dva vida pregovori:
1) pregovori zasnovani vrz stav, i
2) pregovori zasnovani vrz interes
Pregovori zasnovani vrz stav

(poziciski pregovori)
Stav: Re{avawe na problemot {to go predlaga ednata strana.
Cel: Strategija naso~ena kon zadovoluvawe na sopstvenite

interesi za smetka na interesite na protivnikot i nametnuvawe na
svoeto re{enie.
Karakteristi~ni crti:
* Dvete strani poa|aat od odredeni stavovi
* Odnosite me|u stranite nemaat nikakvo zna~ewe
* Otstapuvawata se razgleduvaat kako znak za slabost
* Borbata se vodi dokraj ("Moeto re{enie e edinstveno dobro i
pravilno")
* Drugata strana se prifa}a kako oponent, a ne kako partner.
Celta e da se dobie pove}e, bez ogled na sredstvata za nejzinoto
postignuvawe
Pravila na poziciski pregovori:
* Opredeli {to saka{ da postigne{ (izberi minimalna i maksi-

malna varijanta)
* Razmisli za rezervna varijanta (serija od stavovi vo koi postoi
logi~nost)
* Poa|aj od polesnoto pra{awe po koe moè da se postigne
soglasnost
* Dozvoli í na drugata strana da gi objasni izleznite stavovi
* Obidi se da postigne{ kompromis koga dobivkite i zagubite ti
odgovaraat
110
VODEWE PREGOVORI
Negativni karakteristiki na poziciskite pregovori:
1. Nizok stepen na razotkrivawe na u~esnicite.

2. Blefirawe i dezinformacija (neeti~ki strategii)
3. Pojava na destruktivnost i polarizacija
4. Nizok stepen na doverba
5. Za{tita od pravewe otstapki
6. Fokusirawe ne vrz interesite na drugite predlaga~i, tuku vrz
ponudenite re{enija
Pregovori zasnovani vrz interesite

("Dobivam - Dobiva{")
Interes: Odnos na u~esnicite kon spornoto pra{awe.
Cel: Strategija naso~ena kon zadovoluvawe na, kolku {to e

mo`no, pove}e interesi na site {to pregovaraat.
Glavni principi:
1. Otrgnuvawe na li~nosta od problemot
* vnimanieto se naso~uva kon spornite pra{awa, a ne kon

li~nosta na u~esnicite
* problem - predmet na pregovorite
2. Koncentrirawe vrz interesite na u~esnicite, a ne vrz nivnite

stavovi
* stav - konkretno re{enie, {to dadenata strana go predlaga za

sporniot problem
* interes - odnos na sekoja od stranite kon problemot
3. Barawe razli~ni varijanti pred da bide doneseno re{enie
* diskusija i barawe {irok spektar od re{enija za realizacija

na zaedni~kite i usoglasuvawe na razli~nite interesi
* razgleduvawe mo`nosti za me|usebna spogodba i idna sora-
botka
111
4. Koristewe objektivni kriteriumi (standardi) za procenka na

varijantite
* iznao|awe zaemni interesi

* zadovoluvawe na interesi
* mo`nosti za zaemno re{enie
* standard - karakteristika, koja dozvoluva da se procenat
mo`nostite
5. Nosewe re{enie so konsenzus
Uslovi za uspe{no vodewe pregovori

* Identifikacija na stranite, vklu~eni vo razgleduvaniot pro-
blem
* Me|usebna zavisnost
* Podgotvenost za pregovarawe
* Sredstva za vlijanie ili na~ini za postignuvawe na celta
* Soglasnost vo vrska so spornite pra{awa i nekoi interesi
* @elba za postignuvawe re{enie
* Nepredviduvawe na rezultatot
* Postoewe kraen rok za postignuvawe re{enie
* Nepostoewe zna~ajni psihi~ki pre~ki za postignuvawe re{enie
* Spornite pra{awa da bidat mo`ni za pregovarawe
* U~esnicite vo pregovorite da imaat pravo za donesuvawe re{e-
nie
* @elba za kompromis
* Spogodbata da bide razumna i ostvarliva
* Nadvore{ni faktori koi potpomagaat za nosewe odluki
* Postoewe resursi za vodewe pregovori (ve`bi me|u li~nostite,
vreme, sredstva)
Kriteriumi i vidovi odnesuvawe
Kriteriumi za procenka na procesot na vodewe pregovori:
1. Da vodi do postignuvawe mudra spogodba

2. Da pridonese za podobruvawe na odnosite me|u stranite, ili
barem da ne gi vlo{uva
3. Da bide efektiven
112
VODEWE PREGOVORI
Vidovi odnesuvawe vo procesot na pregovorite:
I. Popustlivo odnesuvawe vo pregovorite

x celta e postignuvawe spogodba
x u~esnicite se prifa}aat kako prijateli
x voobi~aeni se me|usebni otstapuvawa
x u~esnicite ne gi prikrivaat svoite nameri
x ~esto se menuvaat stavovite, duri po cena na ednostrani
zagubi
II. Nepopustlivo odnesuvawe vo pregovorite

x celta e pobeda po sekoja cena
x u~esnicite go razbiraat procesot kako bitka
x otsustvo na doverba kon drugiot
x se koristat zastra{uvawa
x u~esnicite blefiraat vo vrska so svoite sopstveni
nameri
x stranite me|usebno si vr{at pritisoci
x u~esnicite se dràt isklu~itelno do svoeto re{enie
III. Principielno pregovarawe

x celta e pra{awata da se re{avaat spored nivnata
priroda
x se bara me|usebna pogodnost
x nepopustlivi po odnos na su{tinata - popustlivi po
odnos na lu|eto
Etapi na pregovarawe
Etapi na vodewe pregovori:
I etapa - podgotvitelna:
1. Izbor na priod za pregovarawe
2. Analiza na potrebite i interesite -
- vo odnos na objektot
- vo odnos na na~inite
- vo odnos na me|u~ove~kite odnosi
3. Obezbeduvawe informacii
113
4. Formirawe sopstven tim (da se bara ramnoteà me|u

stabilni i nestabilni u~esnici)
5. Precizirawe za {to }e se pregovara
II etapa - vodewe pregovori:

1. Utvrduvawe jasni pravila
2. Identifikacija na problemot - izlagawe na interesite,
kriteriumite, varijantite za re{enija
3. Taktika za pregovarawe
* pregovara~ko "Xiu-xicu" (postignuvawe prednost za
smetka na koristewe na silata na protivnikot preku nepotvrduvawe
na o~ekuvanoto stereotipno odnesuvawe)
* voo~uvawe na neiskrenite potezi na drugata strana
* ograni~uvawe na lu|eto od problemite
III etapa - Nosewe re{enie:

1. Jasna formulacija
2. Precizirawe na rokovite
3. Lu|e
Etapi na odnesuvawe pri vodeweto pregovori:
(1) OTKRIVAWE Smirete ja situacijata, vospostavete

kontakt (razmena na rituali) utvrdete
pravila i proceduri
(2) UTVRDETE GI Ajde da ja zavr{am rabotata.

INTERESITE I Razmenete informacija, ograni~ete gi lu|eto
POTREBITE od problemite, dobijte informacija -
efektivno zboruvawe - odvojte gi interesite
od stavovite.
(3) OBRAZLO@ETE Moàm da se razberam.

I DORAZVIJTE Povtorete ja op{tata formulacija za
problemot, istaknete gi osnovnite interesi
na sekoja od stranite
114
VODEWE PREGOVORI
(4) SOZDADETE Da donesam odluka.

MO@NOSTI ZA Otkrijte gi mo`nostite za re{enie preku
ME\USEBNA burata od idei, dejstvuvajte tvore~ki,
DOBIVKA napravete procenka na predloènite
re{enija
5) POSTIGNETE Izberete me|usebno prifatlivi re{enija,

KONKRETNI postignete konkretni spogodbi: Koj? Koga?
SPOGODBI Kade? Kako?
Neeti~ki metodi pri pregovarawe
Neeti~ki metodi
pri pregovarawe Kako da se spravime
1. Smisleni zabludi
a) neto~ni fakti barame potvrda za iznesenite fakti
b) somnitelna proverete do kade se to~no
kompetencija ovlastuvawata na drugata strana
v) nejasni nameri predvidete odnapred klauzuli ili
dogovarawa vo samata spogodba
2. Psiholo{ka vojna
a) stresni situacii Ako procenite deka fizi~kite uslovi
(bu~no, è{ko, studeno, nemawe
mo`nost da se konsultirate so ~ovek
od Va{iot tim, tu| teren) im {tetat
na pregovorite, vedna{ otvoreno
objavete go toa
b) igra na dobri i lo{i pojasnete zo{to i "dobriot" i
"lo{iot" ja smetaat svojata polo`ba
za prifatliva i pravi~na
v) zastra{uvawe * podvle~ete gi rizicite i
zastra{uvawata
* ne obrnuvajte vnimanie
115
g) li~ni napadi otvoreno postavete go pra{aweto

3. Poziciski pritisok
a) otkaùvawe od * utvrduvawe prethodni uslovi za
pregovori u~estvo vo pregovorite
* direktna diskusija za otkaùvaweto
so drugata strana
* predloète pregovori preku treti
strani, pisma, sredbi i dr.
b) krajni barawa * otvoreno pra{ajte gi: [to sakaat da
postignat?
* prodolète da pra{uvate sé dodeka
i tie ne sfatat deka toa ne e dobro
v) barawa {to eskaliraat * insistirajte za primena na principi
* pobarajte odmor za da izbegnete
impulsivna reakcija i za da
razmislite
g) taktika za blokirawe * tolkuvajte ja smislata na predlogot,
iako negovata cel e da Ve blokiraat,
obidete se da mu dadete druga
smisla, {to }e go oslabuva i
omalovaùva
* {eguvajte se i ne prifa}ajte gi
seriozno ovie obidi
d) krut partner * ubedete gi da se sloàt so Vas
* zboruvajte direktno so partnerot
Pre~ki vo iznao|aweto re{enija

Mo`ni pre~ki za sozdavawe golem broj varijanti na re{enija
vo procesot na pregovorite:
1. Nesozreani procenki - dominira kriti~noto ~uvstvo, se

prenesuva vrz sekoja ideja i go spre~uva oformuvaweto.
2. Predvremeno zatvorawe za novi re{enija - idei deka na~inot e
samo eden.
3. Razgleduvawe na situacijata od stav "ili-ili" - ideja deka
moè da dobie ili samo edniot, ili samo drugiot.
116
VODEWE PREGOVORI
4. Sekoja od stranite e zagrièna, glavno, za svoite sopstveni

neposredni interesi - emociite í pre~at na objektivnosta - nemawe
èlba za prifa}awe na obrazloènieto od druga gledna to~ka.
Kako da se nadminat pre~kite?
1. Odvojte gi dvata procesa -

* Iznao|awe re{enija
* Procenka na re{enijata
2. Pro{irete go dijapazonot na ponudenite re{enija

* Zgolemete go brojot na mo`nite re{enija - spored situacijata -
spored priodot - spored aktivnostite
* Poglednete niz o~ite na razli~ni eksperti
* Ponudete spogodba so razli~no dejstvo - spored procedurata i
spored su{tinata
* Izmenete go opfatot na ponudenata spogodba -podelba na
pomali delovi, pro{iruvawe
3. Barajte go korisnoto za site strani

* Zapi{uvajte gi iskaànite interesi i pretstavete gi kako
zaedni~ka cel
* Koristete gi duri i razlikite za postignuvawe spogodba
* Pokaète interes kon afinitetite na drugata strana
4. Iznajdete na~in za olesnuvawe na odlukite na drugata strana

* Sozdadete mo`nosti, koi bi go promenile izborot {to stoi
pred drugite i toa taka {to odlukata {to bi ja donele da bide
povolna za Vas
117
118
Glava 2
POLITI^KI
Glava 2
ANALIZI
POLITI^KI
ANALIZI
119
119
Glava 2. POLITI^KI ANALIZI
Sekoj politi~ar ima potreba ne samo od informacii (nekoga{ gi

ima vo golemo izobilie), tuku od soodvetni i to~ni informacii,
dobieni navreme i podredeni vo pogodna forma.
Ovaa potreba moè da bide pretstavena kako dve inki povrzani

so svoite tesni otvori, taka {to {irokite otvori na inkite da
gledaat kon dvete sprotivstaveni nasoki. Leviot del na inkite opfa-
}a {irok spektar na informacii, korisni vo politikata. Desnata
strana go simbolizira nejzinoto {iroko prostirawe me|u potesna, ili
po{iroka publika, koja go formira "liceto" na politi~arot. Tesniot
segment me|u niv e kriti~nata vrska - pretvorawe na informacijata vo
analiti~ki proizvod, koj{to stoi vo osnovata na donesuvaweto na
bilo kakvi politi~ki re{enija.
Informativen tek i analizi vo politikata
ANALIZA
VLEZ IZLEZ
podatoci stavovi
informacija debata
re{enija
Bez ovoj ìvotno vaèn centar, sistemot, ednostavno, }e se udavi

vo faktite i informaciite, pri {to nema da go dobie neophodnoto
znaewe, a so toa i efektivnosta.
Ako eden politi~ar saka da izvr{uva aktivna i va`na uloga, toj

ima potreba od znaewa i informacii specifi~ni spored sodrìnata
i formata.
* Od to~no koj vid znaewa i informacii imaat potreba
politi~arite za da ja izvr{uvaat svojata funkcija?
* Kade se nao|aat tie znaewa i informacii?
* Kako se nudat tie?
120
POLITI^KA INFORMACIJA
* Kako se procenuva ovaa informacija od aspekt na nejzinata

vistinitost i idnina?
* Kako znaewata se prenesuvaat od "oblasta na naukata" vo
"oblasta na politikata", vsu{nost, vo "oblasta na aktivnosta"?
* Kako se doa|a do solidno pojasnet politi~ki stav?
* Kako ovoj stav se pretstavuva i izdrùva argumentirano
pred drugite politi~ari i pred {irokata javnost?
Na tie pra{awa }e bide odgovoreno vo ovaa glava. Nejzinata

cel e da formira ve{tini za barawe i procenka na informacijata, za
razrabotka na politi~ki analizi, za izgradba na politi~ka
argumentacija.
Definicija Politi~kata informacija e zbir od fakti,

tvrdewa, mislewa, procenki, podatoci, {to se odnesuvaat na
funkciite i na elementite na politi~kiot sistem, dejnosta na
politi~kite institucii i raboteweto na politi~arite.
Ogromniot protek na raznovidni informacii bara jasni kriteriu-

mi za selekcija na politi~kata informacija. O~igledno e deka ne se-
koja op{testvena informacija se odnesuva na politikata. Od druga
strana, mnogu pra{awa, na prv pogled nepovrzani so politikata, vo
krajna linija se pokaùvaat kako politi~ki.
Za sekoj politi~ar ume{nosta da gi raspoznava politi~kite pra-
{awa, da gi gleda politi~kite strani vo op{testvenite raboti, e eden
od najbitnite kvaliteti. Vo krajna linija, edna od funkciite na po-
liti~arite e da gi formuliraat kako politi~ki socijalnite interesi
i stremeì, socijalnite konflikti. Vo nekoi slu~ai, ~esto e duri
potrebno da se gledaat politi~kite strani na prividno privatni ili
ìvotni problemi.
Pove}eto op{testveni pra{awa, onie {to go voznemiruvaat pogo-
lemiot del od javnoto mislewe, {to gi zasegaat {irokite javni inte-
resi i ìvo gi interesiraat golemite op{testveni grupi, imaat za
krajna cel politi~ki dimenzii, iako ne sekoga{ se doveduvaat do
politika, vo tesnata smisla na zborot. Politi~ko e sekoe pra{awe
121
spored koe moè da se definira javnata politika, t.e. da se angaìra

javnata vlast i da se mobiliziraat javnite resursi.
Primer: Politi~ki dimenzii na op{testvenite problemi
Nepoliti~ko
Politi~ka dimenzija
pra{awe
x Kolku i kako se tro{at sredstvata od
Higienata vo dràvniot ili op{tinskiot buxet za
gradot higienata?
x Kako se izbiraat firmite izvr{iteli? Postoi
li korupcija?
x Kogo najmnogu go opsluùva ovaa javna usluga? I
postojat li privilegirani naselbi?
Cenata na x Kakvo e angaìraweto na javnite vlasti vo
javniot op{testveniot transport?
transport x Za kogo op{testveniot transport e nedostapen?
x Kolku semejstva }e bidat zasegnati od
Otpu{tawe nevrabotenosta?
na x Kakva e idninata za otpu{tenite? Kako javnata
rabotnicite vlast go stimulira otvoraweto novi rabotni
mesta?
x Dali se po~ituvani site zakonski proceduri vo
vrska so otpu{taweto?
Mnogu ~esto vo javnata debata stanuva zbor za problemi, ~ie

re{avawe vo edna pazarna ekonomija zavisi od igrata na pazarnite
sili. Opravduvawata deka higienata na gradot zavisi od postojnite
sredstva, {to se malku, ili deka cenata na transportot zavisi od
rentabilnosta na transportnite firmi, ili deka ispu{tawata na
rabotnicite e vo interes na finansiskoto zakrepnuvawe na pretpri-
jatieto, ne gi {tedat od politi~ki dimenzii na debatata. Stanuva zbor
za toa, ne da se bega od diskusija, tuku da se postavat vo nea politi~-
kite dimenzii na problemite.
Politi~arot ne e "specijalist za sé" i ne moè da se izrazuva
kompetentno vo tesno profesionalnite oblasti: Kako da se rehabili-
tiraat pretprijatijata, kako da se organizira edna ili druga profesi-
onalna dejnost, kako da se lekuvaat bolnite od tuberkuloza, kako da
se organizira op{tinskata umetni~ka galerija, {to treba da se u~i vo
122
~etvrto oddelenie, itn. Negovata kompetencija kako politi~ar e vo

politi~kite dimenzii na politi~kite problemi.
Zada~a: Utvrdete gi politi~kite dimenzii na sekoj od slednite

javni problemi.
Problem Politi~ki dimenzii

1. Negativniot ...................................................................................
demografski razvoj ...................................................................................
...................................................................................
2. Zagaduvawe na ...................................................................................
vozduhot so {tetni ...................................................................................
gasovi ...................................................................................
3. Zgolemuvawe na ...................................................................................
brojot na zaboleni ...................................................................................
od SIDA ...................................................................................
4. Korupcijata vo ...................................................................................
carinarnicite ...................................................................................
...................................................................................
Pribirawe politi~ki informacii

Pribiraweto politi~ki informacii moè da bide sporedno,
slu~ajno, no za da go opsluùva postojano eden proces za formulirawe
na politi~kite stavovi i re{enija, ima potreba od odredena
organizacija. Za taa cel e neophodno da se razgrani~uvaat razli~nite
vidovi politi~ki informacii, vo zavisnost od:
* nivnata prisutnost i dostapnost;
* nivnite izvori;
* nivnite nositeli (posrednicite koi gi {irat).
Vo zavisnost od prisutnosta, politi~kite informacii se:

1. Sekoga{ dostapni, javni informacii, prisutni obi~no vo {iro-
kodostapnite informativni mesta i javni izvori (vklu~uvaj}i go i in-
ternetot, informativnite izdanija, dostapni vo bibliotekite ili ma-
sovno rasprostranuvani, informativni materijali vo javnite glasila,
dokumentarni sektori na javnite izdava~i).
123
2. Vo princip dostapni, no vo nesoodvetna forma (pri {to e po-

trebno da bidat iznajdeni i podredeni soglasno utvrdenite potrebi).
3. Informacijata {to ne e prisutna i treba da bide proizvedena,
do koja treba da se dojde so izvesni napori.
Kaj definiraweto na bilo kakov problem, edna od najbitnite i

neophodni zada~i e procenkata na informacijata neophodna za anali-
za i re{avawe na problemot. Toa e odgovor na pra{aweto: [to ni e po-
trebno da znaeme odnapred, za da go razbereme, ili da go re{ime ovoj
problem?
Odgovorot moè da bide rezultat na ~ista intuicija. Vsu{nost,
analiti~koto ras~lenuvawe na edna problemska situacija bara naj-
mnogu razbirawe za nejzinite osnovni pri~ini. Osoznavaweto za pri-
~inite (faktori) na eden problem e i znaewe na potrebnata informa-
cija za re{avaweto na ovoj problem. Postojat polesni analiti~ki me-
todi koi dozvoluvaat analizirawe na sekoj problem, naso~eno i
za{titeno od slu~ajni gre{ki, od aspekt na najbitnite pri~ini (ili
faktori), koi go sozdavaat. Edna od naj~esto koristenite e t.n. kauzal-
na {ema.
Primer: Pravewe kauzalna {ema.
Zaedni~kata zada~a e da se napravi zadovolitelen i dovol-

no iscrpen spisok na osnovnite pri~ini (faktori) za pojavata na
odreden problem. Najprvo e neophodno da se definira proble-
mot - na primer: Kakov e rizikot vladea~kata partija da gi izgubi
pretstojnite parlamentarni izbori?
Izgotvuvaweto kauzalna {ema pominuva niz slednava pro-

cedura:
1. Se izdvojuvaat najbitnite strani na problemot (tri-~etiri). Toj
se ras~lenuva na negovite sostavni delovi, {to e odgovor na
pra{aweto: Za {to se raboti koga zboruvame za rizik od zaguba na
izborite? Vo slu~ajot toa moè da bide:
* slaba mobilizacija na simpatizerite na vladea~kata partija;
* vrvna mobilizacija na opozicionite izbira~i;
* zna~ajno preorentirawe kon drugi partii na, do pred toa, vernite
izbira~i.
2. Se izgotvuva spisok na faktori {to moàt da vlijaat bitno vrz
taka definiranite tri strani na problemot:
* skandal za korupcija vo vladata;
124
* o~igleden neuspeh na ekonomskata politika na vladata, koja se

izrazuva so ekonomska kriza i zgolemuvawe na nevrabotenosta;
* "zamor" kaj izbira~ite od dolgoto prisustvo na partijata na
vlast;
* pojava na novi figuri i novi apeli kaj opozicijata;
* otcepuvawe na del od partiskata elita od vladea~kata partija;
* pojava na silen politi~ki konkurent vo sopstveniot izbira~ki
prostor;
* vidlivi znaci na nedoverba kon vladata na me|unaroden plan.
3. Se utvrduva vlijanieto na sekoj od taka definiranite faktori
vrz sekoja od stranite na problemot, pri {to se definira i znakot na
vlijanieto (obi~no + zna~i deka faktorot go zgolemuva/prodlabo~uva
problemot; - zna~i obratno, deka faktorot go namaluva problemot).
4. Kaj nekoi od faktorite moè da se napravi u{te eden ~ekor
nazad za utvrduvawe na nivnite najva`ni pri~ini. Na primer, kaj
faktorot "o~igleden neuspeh na ekonomskata politika na vladata":
* neo~ekuvano visok porast na nevrabotenosta;
* golemo opa|awe na prihodite;
* golemo opa|awe ili kolaps na proizvodstvoto;
* odlevawe na kapitalot.
5. Soglasno so taka napraveniot spisok na najbitnite faktori na
problemot, se pravi i spisok za neophodnata informacija za re{ava-
we na problemot. Se procenuvaat i mo`nite izvori na to~nata infor-
macija za niv.
Metodot na kauzalnata {ema e lesen na~in za voo~uvawe na eden

problem. Taa principielno moè da se koristi i pri analizata i de-
finiraweto na mo`nite alternativi za mo`noto re{avawe (pri {to,
ovojpat dvièweto ne e "~ekor nazad", tuku "~ekor napred").
125
Kauzalna {ema
skandal za korupcija vo
slaba mobilizacija na
vladata
simpatizerite na
vladea~kata partija
o~igleden neuspeh na
ekonomskata politika
na Vladata
"zamor" kaj izbira~ite

od dolgoto prisustvo
na vladea~kata partija
pojava na novi figuri i vrvna mobilizacija

novi poraki vo na opozicionite
opozicijata izbira~i
otcepuvawe na del od
partiskata elita od
vladea~kata partija
pojava na silen
politi~ki konkurent vo
sopstveniot
elektoratski prostor
zna~ajno
preorentirawe kon
vidlivi znaci za drugi partii na
nedoverba kon Vladata prethodno vernite
na me|unaroden plan izbira~i
126
Izvori na politi~kata informacija

Politi~kata informacija e dokument za politi~kite nastani, {to
e dokumentiran na opredelen na~in i se raznesuva od razli~ni
posrednici.
Soglasno so vidot na dokumentot, politi~kata informacija e:
* direktna (prvi~na);
* indirektna (od vtora raka).
Prvi~nata informacija e neposredno dostavena od svedok na

nastanot. Toa ne zna~i deka zaradi toa taa e i verodostojna. Vo sekoj
slu~aj, vsu{nost, stanuva zbor za informacija {to ne e prenesuvana.
Prvi~nata informacija vklu~uva:
* intervju na u~esnici vo nastanite;
* reportaì od vesti od informativnite agencii i od
ispratenite reporteri (korespondenti);
* iskaùvawe na u~esnici, politi~ari;
* site vidovi pismeni dokumenti, izgotveni od u~esnici vo
nastanot;
* referati za prou~uvawata na javnoto mislewe, izgotveni
od sociolo{ki agencii;
* prvi~na statisti~ka informacija.
Informacijata od vtora raka e prenesena, soodvetno citirana,

rezimirana, preraskaàna od nekoj posrednik. Indirektnata infor-
macija obi~no ja sre}avame vo:
* komentari i mislewa za nastanite;
* procenka na stavovite iskaànite od u~esnici;
* analizi na situacii od eksperti i novinari;
* istraùvawa koi se zasnovaat vrz rezultati od
sociolo{ki anketi;
* istraùvawa na politikata i op{testvoto od poop{t
karakter.
Zavisno od posrednikot, politi~kata informacija moè da se

podeli na:
* informacija od informativni agencii;
* informacija od javni glasila (~esto se koristi
informacija od informativni agencii);
127
* informacija od elektronski mediumi (~esto se koristi

informacija na informativni agencii);
* informacija od istraùvawa;
* informacija od direkten kontakt so gra|ani;
* informacija od ekspertski materijali;
* informacija od oficijalni bilteni na dràvnite organi.
Spisokot ne e iscrpen, no sekoj posrednik ima svoja specifi~nost

kako nositel na politi~ka informacija. Specifi~nosta e od zna~ewe
za sostavuvaweto na dokumentacijata. Del od vesnicite ve}e se pri-
sutni i moàt da se koristat od internet. Istoto se odnesuva i na ne-
kolku elektronski mediumi. Pristapot do golemite informativni
agencii, isto taka, e moèn preku internet. Me|utoa, uslugite na in-
formativnite agencii se pla}aat.
Vo zavisnost od prvi~niot izvor, politi~kata informacija mo-
è da se podeli na:
* informacija od oficijalni institucii i nivnite
portparoli;
* informacija od politi~ari i partiski ~lenovi;
* informacija od mediumi (javni glasila, Radio, Televizija);
* informacija od istraùva~ki centar (eksperti);
* informacija od javnosta (javnoto mislewe, gra|anite).
Zavisno statusot, politi~kata informacija moè da bide ofici-

jalna i neoficijalna. Ovde podelbata e uslovna. Neoficijalnata in-
formacija ~esto e doverliva, odnosno ne e nameneta za javnosta. Toa
ne zna~i deka doverlivata informacija sama po sebe e nositel na vis-
tinata. êsto stanuva zbor za "nezgodni vistini", kaj koi ne e tolku bi-
tna nivnata sodrìna, tuku koj gi kaùva. Vo mnogu slu~ai doverlivata
informacija sodrì znaewe, {to se {iri i od pogolemiot krug eksper-
ti i nabquduva~i na politi~kiot ìvot. Javnata informacija ne e po-
malku interesna od doverlivata. Mnogu istraùvawa, na primer, od
javnata informacija dobivaat bitni soznanija {to se pova`ni od do-
verlivata informacija.
Politi~kata informacija nikoga{ ne e nezna~ajna, nejzinoto {i-
rewe sekoga{ ima cel, zaradi {to, ~esto se zboruva za manipulirana
informacija. Pod toa obi~no se podrazbira:
* sugestivna informacija so odredeni zaklu~oci (intenciska
informacija);
* neto~na ili poluvistinita informacija (zaveduva~ka,
zabluduva~ka);
* delumna, ednostrana, neto~na informacija.
128
Mnogu retko informacijata vo politikata e oslobodena od mani-

pulacijata. Toa ne zna~i deka treba da se otkaème da koristime
golem del od postojnata informacija samo zatoa {to se somnevame
deka e manipulativna.
Zada~a: Klasificirajte ja, soglasno gornata {ema, slednava

informacija.
"Moratorium vrz zdelkite za privatizacija vo op{tinata }e
naredi gradona~alnikot na glavniot grad, Stefan Sofijanski. Gi sto-
pira pregovorite za proda`bi i zameni za eden mesec, izjavi v~era
toj. Gradona~alnikot go re{il toa po razgovorot so javniot obvinitel,
Nikola Fil~ev vo ponedelnikot. Sofijanski ja usoglasil zabranata
so {efot na gradskite sovetnici, Antoan Nikolov. Definitivnoto
re{enie }e bide doneseno na sednicata na Op{tinata". (Aneta
Petkova, Vesnik "Trud", 10 maj 2000 godina).
Kriteriumi
1. Vid informacija
2. Posrednik
3. Prvi~en izvor
4. Status
Organizirawe na informacijata
Obi~no politi~kata informacija e golema po obem i zaradi toa

te{ka za koristewe. Zada~ata e da se razgleda i sredi vo soodvetna
forma, so ogled na razbiraweto na postaveniot problem i negovoto
re{avawe. Bitno e dobienata informacija da e dovolno raznovidna:
direktna i indirektna, od razli~ni posrednici i izvori, oficijalna
i neoficijalna. Formiraweto informativno dosie (informativen
portfeq) za sekoj razgleduvan problem e vaèn uslov za negovoto
uspe{no razbirawe i re{avawe. Toa informativno dosie e del od
profesionalniot priod kon re{avaweto na problemite.
129
Primer: Informativno dosie
Informativnoto dosie gi sodrì slednive elementi:

1. Hronologija na problemot (redosled na glavnite nastani {to go
pravat problemot).
2. Najbitnite stavovi na zainteresiranite strani.
3. Oficijalni politi~ki procenki i stavovi za su{tinata na
problemot i perspektivite za negovoto re{avawe.
4. Odnos na javnoto mislewe kon problemot, vklu~uvaj}i gi i
sociolo{kite anketi i mislewa na vrvnite novinari.
5. Analiti~ki materijali na ekspertite i specijalistite za pro-
blemot, vklu~uvaj}i ja i sporedbenata procenka na stranskoto
iskustvo.
Sistematskoto sobirawe informacii e posebno va`no, najmnogu

za trajni, postojani problemi. Toa ne e mo`no da go pravi eden ~ovek
ili mala grupa. Vo pove}eto slu~ai postojanoto rabotewe za pri-
birawe i organizirawe na politi~kata informacija im se doveruva na
specijaliziranite informativni slu`bi na partijata, parlamentar-
nata grupa, partiskiot vesnik, ili na specijalniot analiti~ki ili
istraùva~ki centar.
Kakva informacija? Postojanoto pribirawe informacii e

neophodno za da se sledat va`nite politi~ki procesi, za koi
sekoga{ od poseben interes se:
* Javnata poddr{ka za politi~kiot sistem, negovite institucii i

pravila;
* Popularnosta na partijata i nejzinite lideri;
* Protestniot potencijal vo op{testvoto i gotovnosta za razli~ni
na~ini na u~estvo vo protestite;
* Dinamika na politi~kite simpatii, poddr{ka za status-kvo, ili
za promenata.
Postojanoto pribirawe informacii se vr{i zaradi formirawe

baza na podatoci od indikatori na procesi i problemi {to se vo na{
interes. Indikatorite se dostapni podatoci od oblasta na nabqudu-
vaweto za nastanite i procesite od oblasta na nenabquduvanoto. Ako
se interesirame, kako {to obi~no i se slu~uva kaj zanimavaweto so
politika, za apstraktni, nevozmo`ni za direktno razgleduvawe pro-
130
blemi (protesten potencijal, legitimnost na politi~kiot sistem, mo-

tivacija za promena, itn.) neophodno e da gi otkrieme onie indikatori
(pokazateli), koi moème da gi nabquduvame vo op{testveniot i poli-
ti~kiot ìvot i {to nosat informacija za problemite vo na{ interes.
Primer: Indikatori na protestniot potencijal
Toa moàt da bidat, na primer, slednive nabquduvani na-

stani:
* Procentot na anketiranite, podgotveni da u~estvuvaat vo
protestnite mitinzi;
* Brojot na {trajkovite i na {trajka~ite vo opredelen
vremenski period;
* Brojot na demostraciite i na demostrantite vo opredelen
vremenski period;
* Brojot na podnesenite individualni àlbi od instituciite i
administracijata za opredeleno vreme;
* Brojot na potpi{ani peticii vo opredelen vremenski period.
Zada~a: Sostavete spisok od indikatori za popularnosta na

partijata i nejzinite lideri.
Stanuva zbor za selekcija na mnoèstvo indikatori za popular-

nosta, prepoznatlivosta, prifatlivosta na partijata, na nejzinite li-
deri, nejzinite poraki i nejzinite proekti.
1.
2.
3.
4.
5.
131
Rabotewe so politi~kata informacija

Pri raboteweto so politi~kata informacija, neophodno e da se
dade izve{taj za nekoi specifi~nosti vo vrska so nejzinata procenka,
so proizvodstvoto i nejzinoto {irewe. Sekoja informacija e podlo`-
na na procenka od gledna to~ka na dva su{testveni kriteriuma:
* Vistinitost;
* Korisnost.
Procenka na izvorite na informacija
Politi~kata informacija e podlo`na na procenka od aspekt na

nejzinata vistinitost. Toa e te{ka zada~a, bidej}i sekoja politi~ka
informacija do izvesen stepen e manipulativna (vsu{nost, inten-
ciska, koja ja me{a vistinata so nevistinata). Procenkata na vistini-
tosta e, isto taka, i procenka na objektivnosta na informacijata.
Treba da se znae deka apsolutno objektivna politi~ka informacija ne
postoi. Pra{aweto ne e dali takva informacija moè voop{to da bi-
de proizvedena. Pra{aweto e, kako da se koristi postojnata informa-
cija, imaj}i ja predvid nejzinata vistinitost ({to e sinonim na nade`-
nost). Ovde moàt da se primenuvaat nekoi pravila, koi{to, vsu{nost,
se neiscrpni i ne treba da se apsolutiziraat. Tie imaat za cel
edinstveno da ja naso~at mislata kon mo`nite kriteriumi za procenka
na nade`nosta na informaciite. Op{to re~eno, principot e deka po-
nade`na e informacijata dobiena od iskren ~ovek, od informacijata
od ~ovek, ve}e osomni~en deka zboruva nevistini.
Primer: Kriteriumi za procenka na nadle`nosta i objektivnosta

na informacijata
* Informacijata od direktniot svedok e pokorisna od infor-

macijata na izvorot {to ne prisustvuval.
* Informacijata od nezainteresiraniot e poobjektivna od infor-
macijata na zainteresiraniot vo re{avaweto na problemot.
* Informacijata od politi~ki neangaìraniot izvor e poobjek-
tivna od informacijata od politi~ki angaìraniot izvor.
* Informacijata od eksperti e pokorisna od informacijata {to
doa|a od neprofesionalci.
* Informacijata od golem i prestièn informativen izvor e po-
korisna od informacijata od nekoj slu~aen i so malku resursi.
* Pismenata informacija e pokorisna od slu{natata.
132
* Informacijata od pove}e izvori e pokorisna od informacijata

od eden edinstven izvor.
Zada~a: Procenete gi, spored navedenite kriteriumi, slednive

informacii:
"Opa|aweto na kupovnite ceni na zemjodelskite proizvodi e posledi-
ca na {pekulaciite na preprodava~ite, izjavija od Zemjodelskata ko-
mora vo Rusensko. Cenata na mlekoto padna do 8-10 leva za litar, do
1,30 leva za kilogram ìva mera se kupuva ve}e i svinskoto, prenese
Bugarskata telegrafska agencija" (Redaktirano vo vesnik "Novinar"
8 maj 2000 godina).
Politi~kata informacija potoa se procenuva soglasno nejzinata

korisnost vo odnos na:
* Re{avaniot problem;
* Vkupnata politika na partijata;
* Vkupnata politi~ka situacija.
Nema "{tetna" informacija, vo princip ne treba da se otfrla in-

formacijata samo zatoa {to e sprotivna na ve}e dobienite pretstavi
i razbirawa (~esto predubeduvawa), ili zatoa {to go osporuva
donesenoto, ili potencijalnoto re{enie.
Informacijata treba da se klasificira od aspekt na nejzinata
va`nost, kako:
* Prioritetno va`na;
* Vtorostepena;
* Beskorisna vo slu~ajot.
Toa go potpomaga i organiziraweto na pribiraweto na informaci-

jata, nejzinata rentabilnost po {emata cost-effect. Pri izborot na in-
formacija potrebno e da se zapo~ne od prioritetnata, vistinskata i
primarnata informacija.
Rabotewe so specifi~nite vidovi informacija
Mediumskata informacija e najzastapena vo javnata

politi~ka informacija, no zaradi toa sodrì najgolem del
"nekorisnost" (t.e. nesu{testvenost, povtorlivost,
povr{nost, nenavremenost).
133
Pri raboteweto so mediumskata informacija upatno e da se imaat

predvid nekolku principi {to potpomagaat za nejzinoto efikasno
koristewe:
* Zaedni~kata linija na mediumite (najmnogu od aspekt na toa dali
e pove}e propoziciona, ili provladina).
* Avtorot na tekstot, vklu~uvaj}i dali e kolektiven, dali e
potpi{an so psevdonim.
* Citiranite prvi~ni izvori i mo`nosta da bidat provereni.
* Postoewe svoi korespondenti i mobilna reporterska mreà.
* Prioritet na viziranata informacija (kade e izvedena, vo koj
kontekst).
Vo slu~ajot, isto taka, e va`na i ume{nosta da se odvojat tvrde-

wata za raznite fakti od mislewata ili interpretaciite. Ne tre-
ba da se otfrlaat faktite samo zatoa {to se interpretirani nepri-
fatlivo za ~itatelot. Naprotiv, va`no e da se izvlekuva korisna in-
formacija duri i od prividno intenciskite tekstovi koi izrazuvaat
neprifatlivo mislewe.
Informacijata od statistikata, kako i od sociolo{-

kite istraùvawa, zazema sé pogolemo mesto vo politi~kata
informacija. Ume{nosta da se koristi takva informacija e
posebno va`na za uspe{niot politi~ar. Naj~estata gre{ka se
sostoi vo toa {to sekoja takva informacija, koja e li~no
nerazbirliva za politi~arot ili e vo protivre~nost so
negovite o~ekuvawa, se otfrla kako apsolutno nevistinita,
ili manipulirana.
Pred sé, statisti~kata informacija, duri koga se sobira i se

pretstavuva bez namera za manipulacija (a ~esto vladite go pravat
toa), moè da e neto~na, poradi specifi~nite te{kotii za pribirawe-
to na takva informacija (~esto od metodolo{ki i organizacisko-fi-
nansiski karakter). Tipi~en primer e informacijata za nivoto na ne-
vrabotenosta. Vo pove}eto slu~ai se koristat podatoci od Slu`bata
za vrabotuvawe, koja edinstveno izvestuva za registriranite nevra-
boteni. Taa ne gi zema predvid onie koi ne se registrirani kako ne-
vraboteni (najmnogu tuku{to izlezenite od u~ili{tata i univerzite-
tite, onie {to samo {to go otsluìle voeniot rok, onie {to rabotat
privremeno, ~esto so nereguliran status). Taka, oficijalnata
statistika za nevrabotenosta ne gi zema predvid, spored pove}e
procenki, okolu edna ~etvrtina od realnite nevraboteni, {to e
134
rezultat na nesovr{enata metodologija. Zatoa, takvi podatoci treba

da se sporedat so zaklu~ocite od sociolo{kite istraùvawa.
Podatocite od sociolo{kite anketi stanuvaat sé pozna~aen
izvor na politi~ka informacija. Rasprostraneto e misleweto deka so
ovie podatoci se manipulira.
Vo realnosta postojat pove}e primeri na takva manipulacija, no
vo pove}eto slu~ai stanuva zbor najmnogu za metodolo{ki problemi,
ili za interpretacija na podatocite. Edna sociolo{ka anketa vo Buga-
rija, obi~no se sproveduva preku slu~aen primerok, od vozrasnoto na-
selenie, {to opfa}a iljada lu|e, rasprostraneto niz celata zemja.
Istraùvaweto e dosta skapo, zatoa ne postojat agencii koi }e go orga-
niziraat, samo za potoa da gi objavat odnapred pretpostavenite po-
datoci. Problemot e vo ume{nosta korektno da se koristat podatocite
od sociolo{kite anketi.
Ako takvi podatoci se koristat korektno, tie se biten izvor na
informacija za sostojbata na javnoto mislewe za postojnite tenden-
cii. Vo politikata, o~ekuvawata na javnoto mislewe i negovite pro-
cenki se mnogu pobitni kako motiv za politi~koto odnesuvawe, otkol-
ku fakti~kite podatoci za nekakva objektivna sostojba na ne{tata.
Taka, na primer, ako mnozinstvoto od naselenieto e ubedeno deka vo
poslednite dve godini e osiroma{eno, nikakva objektivna statisti~ka
informacija ne moè da go uveri vo sprotivnoto, dokolku lu|eto vo
svoeto sekojdnevie ne najdat dokazi za toa.
Rezultatite od sociolo{kite anketi se najinteresni od aspektot
na onie strani na politi~kiot proces koi ne moàt da se istraùvaat
na drug na~in: socijalno profesionalen i sostav spored vozrast kaj
politi~kite elektorati, vrskata me|u odredeni vrednosti i po-
liti~ki ubeduvawa vo masovnata svest, vladea~kata ideologija vo
op{testvenata svest. Takov vid informacija, barem do sega, ne e
dostapna so drugi metodi.
Primer: Komentar na rezultati od Me|unarodnoto istraùvawe na

vrednostite vo Bugarija (dekemvri 1997 godina)
Zada~a: Napravete zaklu~oci od tabelata za razlikite me|u

elektoratite na politi~kite partii.
Tabela na pra{aweto "Za koja partija }e glasate ako naskoro

pretstojat parlamentarni izbori?" i "Dali ste zadovolen/a od
sostojbata na demokratijata vo Bugarija?".
135
Dali ste zadovolni od demokratijata vo Bugarija?
Za koja Mnogu do Malku nikako ne znae bez

partija nekade odgo
}e vor
glasate?
SDS 23 143 75 22 6 8 277
8.3% 51.6% 27.1% 7.9% 2.2% 2.9% 100.0%
BSP 2 1.3% 13 26 105 5 2 153

8.5% 17.0% 68.6% 3.3% 1.3% 100.0%
DPS 2 4.3% 6 16 8 10 4 46
13.0% 34.8% 17.4% 21.7% 8.7% 100.0%
Drugi 12 29 28 1 2 72
16.7% 40.3% 38.9% 1.4% 2.8% 100.0%
Nema da 1 37 56 92 15 18 219
glasa 5% 16.9% 25.6% 42.0% 6.8% 8.2% 100.0%
Ne znae 20 53 55 18 5 151
13.2% 35.1% 36.4% 11.9% 3.3% 100.0%
Bez 1 12 56 58 9 26 162
odgovor 6% 7.4% 34.6% 35.8% 5.6% 16.0% 100.0%
Vkupno 29 251 320 379 64 65 1.108
Neposredna informacija. Vo politi~kata aktivnost od

osobeno zna~ewe e informacijata neposredno dobiena od gra|anite
vo posebni ili slu~ajni sredbi. Na takva informacija ne treba da
se gleda kako na nesu{testvena. Kako {to ne treba da se demon-
strira ve{ta~ki interes kon nea.
Ovoj vid informacija moè da bide mnogu korisna, no dokolku

sistemataski se dokumentira. Vo slu~ajot e va`no da se odbeleùva
vo op{ti crti izvorot i kontekstot (kakov gra|anin, vo koja op{tina).
Stana moda vo socijalnite nauki da se koristi t.n. "nestandardno
intervju". Stanuva zbor za sloboden razgovor na tema prethodno
objavena od sociolog, koj se snima (dokumentira), a potoa se analizira.
Na~inot na koj obi~nite lu|e gi tretiraat politi~kite pra{awa,
terminite, vo koi gi izgraduvaat svoite pretstavi za politikata, se
isklu~itelno va`ni za politikata. Znaeweto za toa ja olesnuva
136
politi~kata komunikacija so izbira~ite, pomaga da se razberat podo-

bro politi~kite problemi, da se formulira dnevniot red.
Od poseben interes e informacijata dobiena na sredbite so pret-
stavnicite na odredeni profesionalni grupi (biznis sredbi, sindi-
kat, lekari, nastavnici). Specifi~nosta na dobienata informacija e
obi~no nezamenliva, va`no e so nea da se raboti so odredena cel.
Celta e identifikacija na javnoto mislewe kako celina na "govorni-
ci" od razli~ni zaednici. Zad sekoj izrazuva~ na mislewe, vsu{nost,
se krie mnogu pogolema grupa, koja gi deli istite viduvawa. Zatoa e
bitno pribiraweto informacii i na ovoj na~in.
137
ANALITI^KI DOKUMENTI VO
POLITIKATA
Vo ramkite na politi~kata analiza postojat mno{tvo varijanti na

pove}e ili pomalku standardizirani analiti~ki dokumenti, so ~ija
pomo{ moè da struktuirame odreden politi~ki problem, da go izbe-
reme negovoto najdobro re{enie, da ja sledime negovata pojava i raz-
voj, da podgotvime situaciski, predizborni i razni drugi analizi.
Ovde }e bidat razgledani dva takvi dokumenta - dokument za po-
liti~ki stav i dokument za predvremeno predupreduvawe.
Dokument za politi~ki stav

Celta na dokumentot za politi~ki stav (DPS) e da izrabotuva
analizi i predlozi za toa kako moè da bide podobrena postojnata
politika. So nego se formulira preporaka za re{enie {to dava
mo`nost za aktivnosti soodvetno i vrz opredeleni principi ili pra-
vila vo dadena sredina od situacijata. Toa e dokument namenet da im
pomaga na onie koi nosat re{enija, da ja izberat najdobrata politika
za re{avawe opredelen problem.
Takva analiza moè da se izvr{i na lokalno, nacionalno i
internacionalno nivo.
Karakter
DPS pretstavuva edna od poelementarnite formi na politi~ki
analizi i strukturiran politi~ki tekst.
Obi~no toj se odnesuva na eden politi~ki problem i e adresi-
ran ili do dràven, ili do partiski organ. Mo`no e, isto taka, toj da í
bide pretstaven i na publikata kako potvrda na stavot na daden
politi~ar ili politi~ka organizacija za opredelen problem.
DPS go zasega aktuelniot problem na politikata. Toj nema za
predmet istoriski nastani ili prognozi za idninata.
Negoviot predmet treba da bide to~no opredelen "tesen" poli-
ti~ki problem.
138
ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA
Forma i sodrìna
Formata na DPS se opredeluva od negovata specifika. Toj ima
ograni~ena cel - na odgovornite politi~ki lica (ili na informirana-
ta publika) da im go kaè ona {to treba da go znaat za noseweto sood-
vetno re{enie, a pred sé:
* Prirodata i opfatot na problemot

* Relevantnite karakteristiki za postojnite opcii
(varijanti) za re{avawe na problemot
* Najdobroto re{enie za problemot
Sekoj DPS treba da sodrì pet osnovni elementi:

* naslovna stranica;
* rezime {to ja obrazloùva sodrìnata na dokumentot;
* osnoven tekst;
* bele{ki za izvorite na informacii;
* prilozi.
Rezime
sleduva neposredno po naslovnata stranica. Toa se sostoi ne
pove}e od edna stranica. Nameneto e za ~itatelot koj treba brgu da ja
primi informacijata. Gi sodrì centralnite idei {to se pocelosno
razvieni vo glavniot tekst. Obi~no toa se re~enici {to go pojasnuvaat
sekoj del od tekstot.
Celta na rezimeto e da ovozmoì da se razberat glavnite
idei vo dokumentot vo najkus moèn rok.
So edno gledawe treba da se dobie pretstava za celiot problem,
mo`nite alternativi za negovoto re{avawe, kako i Va{ata prepora-
ka. Sodrìnata na rezimeto ja sledi sodrìnata na glavniot tekst.
Zatoa, toa treba da se pi{uva otkako tekstot }e bide zavr{en. Rezime-
to obi~no zapo~nuva so re~enicata: "problemot se sostoi vo toa {to...".
Prilozi
celta na prilozite e da pruàt neophodni informacii kako do-
polnuvawe na faktite vo tekstot. Toa moàt da bidat: karti, dijagra-
mi, statistika, statii, vladini referati i re{enija.
Site izvori na informacii vo DPS treba da bidat to~no i korek-
tno citirani.
[to treba da sodrì glavniot tekst?

1. Jasno i sodrìnsko definirawe na problemot
139
A) Pojasnuvawe na istorijata na problemot

B) Opis na opfatot na problemot
2. Mo`ni re{enija za problemot
A) Prvoto mo`no re{enie sekoga{ e da ne se prezema ni{to
1) Procenka na prednostite (korista) na ovaa alternativa
2) Procenka na nedostatocite ({tetite) na ovaa alternativa
B) Prva alternativa na neprezemawe aktivnosti

V) Vtora alternativa na neprezemawe aktivnosti

3. Precizna preporaka za prezemawe aktivnosti, sostavena od

dva dela:
A) Preporaka za samata politika
B) Preporaka za nejzinata primena
Postojat dve glavni pravila za utvrduvawe na obemot na infor-

macijata {to }e se vklu~i vo DPS:
Prvo
Informacijata treba da e dovolna za donesuvawe pravilno
re{enie. Treba da se dadeni site neophodni fakti. Ako e propu{ten
nekoj klu~en fakt, verojatno }e se donese i pogre{na odluka. Niko-
ga{ ne propu{tajte gi va`nite fakti zaradi toa {to tie ne ja poddr-
àuvaat va{ata preporaka. Pi{uvajte go DPS od pozicija na ~len na
[tabot do liceto kon koe se obra}ate. Kako takov, va{ata uloga e
da go informirate pretpostaveniot. Noseweto odluka e negova
odgovornost. Mnogu podobro e toj da odbere alternativa, razli~na
od va{ata preporaka, no zasnovana vrz site va`ni fakti, otkolku
da se donese pogre{na odluka zaradi nesoodvetna informacija.
140
Vtoro
Treba da se izbegnuva preterano golemiot DPS. Vklu~ete ja
samo onaa informacija {to e korisna za noseweto na to~no oprede-
lenata odluka. Ako, na primer, problemot e merki protiv krimina-
lot vo dadena specifi~na op{tina (Stolipinovo), pra{awe e dali
nacionalnata statistika za sostojbata na kriminalot }e bide voop-
{to neophodna. Istoto se odnesuva i za op{tiot teoretski stav za
pri~inite za kriminalot, itn.
Definirawe na problemot
Definiraweto na problemot ~esto e najte{kata zada~a pri izra-

botkata na DPS. Su{tinskiot problem moè da e poinakov od onoj {to
ni se ~ini na prv pogled. Toa moè da dovede do pogre{no re{enie.
Naj~estata gre{ka e me{aweto na "potrebi" so "problemi". Na
primer, bi moèle da go utvrdime problemot vaka:
"Problemot se sostoi vo toa {to op{tinata

H ima potreba od nova bolnica".
Ako, vsu{nost, se zapra{ame, zo{to taa ima potreba od nova

bolnica, odgovorot moè, na primer, da bide: "Zatoa {to Brzata
pomo{ vo ovaa op{tina ne e efikasna". So drugi zborovi, vistinskiot
problem (lo{ata sostojba na Brzata pomo{ vo op{tinata) moè da ne
bara nova bolnica.
Problemite obi~no se sostojat od:

* Nedostatok na ne{to neophodno za: sigurnosta, zdravjeto,
blagosostojbata, itn.
* Pre~ki za istata rabota
Primer: Definirawe na problemot
Tipi~en razgovor za utvrduvawe na realniot problem me|u

analiti~arot (A) i polkovnikot od policijata vo grad H (P) bi
protekol, na primer, vaka:
A: Gospodine polkovniku, koj e najva`niot problem so koj se

soo~uva va{ata policiska slu`ba vo momentov?
P: Imame potreba od pove}e policiski slu`benici.
141
Dokolku utvrduvaweto na problemot zavr{i vo ovoj moment, rezi-

meto na DPS bi izgledalo vaka:
Problemot se sostoi vo nedovolniot broj policiski slu`benici
vo gradot H.
A) Od 1993 godina navamu, vo policiskata slu`ba na gradot H ne se
nazna~eni novi policiski slu`benici.
B) Vo istiot period, stapkata na kriminalot e zgolemena za 22%.
1) Na~alnikot na policijata vo gradot H gleda ~etiri mo`nosti:

A) Prvata mo`nost e da ne se prezema ni{to. Vo vakva
situacija, stapkata na kriminalot }e se zgolemuva, a gra|anite }e
~uvstvuvaat pomala sigurnost.
B) Prvoto alternativno re{enie e da se prefrlat 200 iljadi
leva od drugi oblasti na op{tinskiot buxet i da se nazna~at sedum
novi policiski slu`benici. Buxetot na drugi op{tinski slu`bi ve}e
e namalen.
V) Vtoroto alternativno re{enie e da se zgolemat lokalnite
danoci za 200 iljadi leva i da se nazna~at novi slu`benici. Na toj
na~in }e se zadovolat del od potrebite.
G) Tretoto alternativno re{enie e da se zgolemat lokalnite
danoci za 500 iljadi leva i da se nazna~at 10-14 novi policiski
slu`benici. Vo vakva situacija moè da se o~ekuva da se namali
stapkata na kriminalot. Predvideni se nekoi negativni rezultati vrz
lokalnata ekonomija.
2) Preporaka e da se sledi alternativata G. Problemite so
kriminalot vo gradot se tolku seriozni {to nivnoto re{avawe treba
da se pretpo~ita pred mo`nite te{kotii vo lokalnata ekonomija.
Dokolku obidot za utvrduvawe na problemot ne prestane tuka,
tuku prodolì:
A: Zo{to Vi se neophodni pove}e slu`benici?
P: Vo poslednite pet godini kra`bite na vozila se zgolemeni
na 50% i na{iot sega{en personal ne e dovolen za da se
spravi so ovoj problem.
A: Dali toga{ su{tinskiot problem e zgolemuvaweto na
kra`bite na vozila?
P: Da. Taka e.
A: Dali se predlagani drugi na~ini za namaluvawe na
kra`bite na vozilata?
P: Dokolku pove}eto od kra`bite se izvr{uvaat od mladi
lica, nekoi predlagaat povisoki kazni, ili voveduvawe
policiski ~as po 22 ~asot. Drugi tvrdat deka e mnogu lesno da
bidat ukradeni vozilata i predlagaat da se prifati od
142
op{tinata (ili parlamentot) zakon, {to bara postavuvawe

alarmi na site novi vozila {to se registriraat ovde.
Po zavr{uvaweto na ovoj razgovor, DPS }e izgleda poinaku:

1. Problemot se sostoi vo zgolemuvawe na kra`bite na vozila vo
gradot H, od 10 iljadi vo 1993 godina, na 15 iljadi vo 1998 godina.
A) Naru{eni se pravata na sopstvenost dokolku 50% od kra`bite
ne se otkrieni, a 60% od vratenite avtomobili se o{teteni.
B) Izdatocite za osiguruvaweto na vozilata vo gradot H se
zgolemeni za 220% vo ovoj period.
2. Evidentni se ~etiri alternativi za re{avawe na problemot:
A) Prvata mo`nost e da ne se prezema ni{to. Kra`bite na vozila
}e prodolàt da se zgolemuvaat.
B) Prvoto alternativno re{enie e da se nazna~at do 14 novi
policiski slu`benici, {to }e bara sredstva vo visina od 500 iljadi
leva godi{no.
V) Vtoroto alternativno re{enie e da se vovede policiski ~as za
mladite do 18 godini po 22 ~asot, zatoa {to 45% od kra`bite se
izvr{eni od mladi na ovaa vozrast vo vremeto od 22, do 07 ~asot. Vo
vakva situacija, pravata na gra|anite koi se pridrùvaat kon zakonite
}e bidat zasegnati.
G) Tretata alternativa e da mu se predloì na Op{tinskiot sovet
da bara postavuvawe alarmi na novite avtomobili. Zgolemuvaweto na
cenata za novite avtomobili }e iznesuva okolu 100 leva.
3. Preporaka e da se sledi opcijata G.
Sporedbata me|u dvata DPS jasno pokaùva deka re{avaweto na

realnite problemi zavisi od nivnoto pravilno utvrduvawe.
Pogre{nata definicija obi~no vodi do pogre{no re{enie.
Poteklo i sredina (kontekst na problemot).
Otkako problemot e to~no i jasno definiran, naredniot ~ekor e

da se znae
* kako nastanal
* kolku e seriozen
Dokolku problemot e definiran kako: "zgolemuvawe na kra`bite

na vozila vo gradot H", vo DPS treba da se vklu~i dvièweto na tie
kra`bi vo gradot. Opisot treba da gi akcentira poslednite periodi,
posebno onie koga toj se javuva najintenzivno.
143
Iako ~esto e mnogu te{ko da se utvrdi pri~inata za odreden

socijalen problem, treba da se napravi obid da se otkrie mo`noto
re{enie samo ako se znae pri~inata. Obi~no se bara najneposrednata
pri~ina. Ako, na primer, mladi pod 18 godini izvr{at pove}e kra`bi
na vozila vo gradot H, toa moè da se dolì na politikata vo
obrazovanieto, na upotrebata na narkoti~ni sredstva, ili na drugi
faktori. Vo ovaa sostojba, eliminiraweto na pri~inite treba da se
vklu~i vo alternativite za donesuvawe re{enija.
Otkako }e go opi{ete nastanuvaweto na problemot, pojasnete go i
negoviot obem (serioznost, zna~ajnost). Vo vrska so na{iot primer toa
moè da se realizira koga }e se prezentiraat podatoci od
kriminalnata statistika, brojot na zasegnati gra|ani, ekonomskite
posledici.
Utvrduvawe alternativi za re{avawe na problemot
Kako politi~ar, otkako ste go dobile odgovorot na pra{awata:

"Kakov e to~no problemot? Kako nastanal? Kakvo zna~ewe ima?",
narednoto pra{awe {to }e go postavite e:
"Kakvi se moite alternativi za re{avawe na ovoj problem?"
Za da gi utvrdite ovie alternativi, neophodno e da opi{ete

razli~ni priodi za re{avaweto na problemot, a ne da nabroite
razni merki {to treba da se prezemat i {to moè da bidat vo ramkite
na eden priod.
Alternativite vo DPS se razli~ni, me|usebno go isklu~uvaat

priodot za re{avawe na problemot. Ako edna alternativa e
prifatena, drugite se otfrleni.
Vo na{iot slu~aj PA, na primer, moè da se utvrdat slednite

alternativi:
A. Da ne se prezema ni{to;
B. Da se donese re{enie {to gi popre~uva kra`bite;
V. Da se uveri sovetnikot za donesuvawe sli~no proekt-
re{enie;
G. Da se podgotvi javnoto mislewe za sli~no re{enie.
144
Vsu{nost, ovie "alternativi" ne se ni{to drugo, tuku posebni ~e-

kori za realizacija samo na edna alternativa - primena na soodvetno
zakonodavstvo. Alternativite {to se isklu~uvaat me|usebno (na poli-
ti~ki i prakti~en plan) se na~ini za re{avawe na problemot. Dokol-
ku alternativite se pravilno utvrdeni, sekoja od niv bi trebalo
da bide dovolna za re{avawe na problemot. Dokolku, na primer,
re{ite da realizirate nekolku, ili pove}e alternativi istovremeno,
}e se sudrite so javnoto mislewe, dokolku sekoja od niv gi zasegnuva
gra|anite. Mnogu polesno }e moète da gi ubedite vo potrebata od
realizacija na edna, a ne na pove}e alternativi.
Sporedba na alternativite za re{avawe na

problemot
Za sekoja postojna alternativa treba da se utvrdat prvo, nejzinite

prednosti (koristi, dobivki) i vtoro, nejzinata cena (rashodi).
Prednosti (dobivki) se o~ekuvanite pozitivni rezultati.

Cenata (zagubite) go vklu~uva vremeto, parite, potrebnite
resursi, kako i verojatnite, ili mo`ni negativni rezultati.
Kako i dobivkite, taka i tro{ocite moàt da vklu~uvaat

ekonomski, socijalni, politi~ki i drugi faktori.
Primer: Alternativi
Dobivkite od podobruvaweto na Gradskiot park, moàt da

vklu~at:
1. Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe za tie {to ìveat
okolu parkot;
2. Zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto okolu parkot;
3. Pogolema politi~ka poddr{ka od tie {to ìveat okolu
parkot;
4. Podobrena ekolo{ka sostojba na gradot;
Rashodite moàt da vklu~uvaat:

1. 500.000 leva;
2. Pomalku resursi za drugi proekti od op{tinata;
3. Politi~ka opozicija od drugite reoni na gradot;
145
Vo DPS treba da se vklu~at site va`ni dobivki i zagubite. Ni{to

od niv ne treba da se isklu~uva od kakvi bilo pri~ini, bidej}i
rezultatot moè da bide izbor na polo{a alternativa.
Analiza na zagubite i dobivkite
Za da se analiziraat dobivkite i zagubite za sekoja alternativa,

neophodno e, pred sé, da se navedat.
Gorenavedeniot primer:
Prva alternativa: Da ne se prezema ni{to.
Dobivka 1: Se skratuva tro{eweto sredstva (500.000 leva)
Dobivka 2: Personalot moè da se naso~i kon drugi proekti
(moè da se presmeta kako broj na personalot h platata).
Zaguba 1: Vlo{uvawe na sostojbata na parkot i opremata vo nego

(zaradi inflacijata, se odolgovlekuvaat izdatocite za popravka, ili
doteruvawe, i tie }e se zgolemat za 200.000 leva. Vo vakva sostojba
narednite tro{oci se procenuvaat na 700.000 leva).
Zaguba 2: Namaluvawe na vrednosta na zemji{nata sopstvenost
(isto moè da se presmeta).
Zaguba 3: Nezadovolstvoto na naselenieto vo reonot e pote{ko
da se kvantificira. Zatoa, pri ovoj vid elementarni analizi, obi~no
se pribegnuva kon stepenuvawe - visok, sreden, nizok stepen na nezado-
volstvo.
Rezimirawe na analizata: dobivki - zagubi

Alternativa Dobivki Zagubi
Ne se prezema ni{to Se {tedat sredstva i Vlo{uvawe (...)
personal (...)
Da se obnovi celosno Parkot }e se koristi Grade`ni tro{oci
vedna{ vedna{; se izbegnuva (500.000 leva)
inflacijata
Da se obnovuva Delumno koristewe Grade`ni tro{oci
postepeno na parkot i sega (200.000 leva) sega,
300.000 leva vo
narednite tri
godini
Izgotvuvawe preporaki za re{avawe na problemot
146
Celta na izgotvuvaweto na DPS e da go izgradite Va{iot stav za

neophodnata politika, ili politi~ko dejstvo.
Ovoj stav treba da bide jasen i neprotivre~en.
Dokumentot }e bide poefektiven dokolku alternativite gi pod-
redite taka {to onaa {to Vie ja prepora~uvate da bide posledna.
Preporakata ne treba da bide vo odnos na opcija {to ne postoi vo
listata na alternativi. Taa treba da objasni zo{to alternativata {to
ja izbravte Vie e podobra od tie {to se isfrlaat. Taa nosi najgolemi
dobivki pri najmalku zagubi.
Va{ata preporaka treba da poso~i ne samo {to treba da se
pravi, tuku i da objasni kako treba da bide toa napraveno.
So drugi zborovi, analiti~arot treba da detalizira, vo nekolku

jasni i naglaseni ~ekori, kakvi aktivnosti treba da se izvr{at za
preporakata da se realizira vo praktika.
Da se vratime kon primerot so kradeweto vozila vo gradot H.
Otkako e napravena preporakata vrz osnova na analizata dobivki-
zagubi i sporedbata so drugite alternativi, krajniot del na
preporakata moè da izgleda vaka:
Za da se izvr{i ovaa preporaka, im prepora~uvam na lokalnite

vlasti da gi prezemat slednive aktivnosti:
1. Otkako }e se konsultiraat so kompetentnite organi, da

formuliraat proekt-re{enie {to minimalno }e gi vklu~uva slednite
uslovi:
A) Dozvoleni se samo odredeni vidovi avto-alarmi.
B) Izbranite vidovi avto-alarmi se zadolìtelni za site
novi vozila registrirani po 1 januari 1999 godina.
V) Ne e dozvolena registracija na vozilata {to ne gi
ispolnuvaat ovie propisi.
2. Da se stapi vo kontakt so op{tinskite sovetnici i da se

izgotvi plan za slednovo:
A) Utvrduvawe predlaga~i na proekt-re{enieto.
B) Obezbeduvawe poddr{ka kaj sovetnicite za negovoto
prifa}awe.
V) Poddr{ka na javnoto mislewe i poddr{ka na proekt-
re{enieto.
147
Zada~a: Izgotvuvawe DPS

Politi~kata partija H zagubi zna~aen broj izbira~i. Po tie
zagubi, kako nadproporcionalna se istaknuva zagubata na glasa~ite-
mladinci.
Se istaknuvaat mislewa deka pri~inite za toa se neprivle~nos-
ta na partiskata programa za ovaa grupa izbira~i, podolgoto vlade-
ewe na partiskoto rakovodstvo, nepostoeweto soodvetni formi za
rabota so mladite i drugi.
Se primenuvaat soodvetni merki za vra}aweto na doverbata na
tie izbira~i, so voveduvaweto kvoti za mladite do 25 godini vo
partiskite rakovodni organi na site nivoa, zgolemuvawe na mladin-
skata partiska organizacija, voveduvawe novi formi na politi~ka
dejnost i drugi.
Izrabotete DPS, otkako }e go definirate problemot, negovoto
poteklo i zna~ewe, }e gi pretstavite negovite mo`ni re{enija i }e
go prepora~ate najdobroto od niv.
Izve{taj za predvremeno predupreduvawe
Dali moè vo politikata da se predviduva? Vo politikata

obi~no se smeta deka upravuvaweto, vsu{nost, e predvidu-
vawe. Ume{nosta da se predviduvaat situaciite vo politi~-
kiot ìvot e eden od najva`nite kvaliteti na politikata.
Vo pove}eto slu~ai, politi~arite i nivnite eksperti smetaat na

intuicijata. Duri i koga koristat tehniki za prognoza, tie skoro niko-
ga{ ne izleguvaat nadvor od obi~nite ekstrapolacii na zacrtanite
tendencii vo politi~kiot ìvot ili vo ekonomskiot razvoj.
Na primer, ako postojat tendencii za zgolemuvawe na nevrabote-
nosta, najlesno e taa da bide ekstrapolirana vo idninata (narednite
edna do dve godini) i da se napravat zaklu~oci vrz osnova na o~ekuva-
weto za zgolemuvawe na nevrabotenosta. Na istiot na~in moàt da se
pravat ekstrapolacii za razvojot na politi~kite tendencii, kako opa-
|aweto na doverbata kon edna vlada, ili kon upravuva~kata partija,
zgolemuvaweto na protestniot potencijal, itn.
Ekstrapolaciite, vsu{nost, se mnogu nesigurni sredstva za pro-
gnozirawe na politi~kite procesi.
Sistematskoto nabquduvawe na op{testvenite procesi, kako i
prognozira~koto koristewe na teoretskite zaklu~oci ja dozvoluva iz-
148
gradbata na sistemot za "predvremeno predupreduvawe". Stanuva zbor

za konstruirawe mreà od indikatori koi go kombiniraat poznavawe-
to za va`ni pri~insko-posledi~ni vrski i pretpostavki za verojatna
idnina.
Teoretska {ema na indikatorite za rano

predupreduvawe, izgleda vaka
Oblast na op{ta pri~ina iden nastan

nenabquduvanoto
Oblast na
nabquduvanoto Indikator
Efektot vo konkretniot slu~aj e istovremeno i opasnost i

pridobivka od aspekt na nabquduva~ot.
Opasnostite moàt da bidat razli~ni, zaradi:

* politi~ka kriza;
* etni~ki konflikti;
* vojna;
* revolucija;
* prevrat.
Pridobivkite moàt da bidat:

* promena kon podobra investiciona klima;
* pobeda na izbranata partija na parlamentarnite izbori;
* zgolemuvawe na prestiòt na poddrùvanata partija,
ili na vladata.
Formiraweto sistem od indikatori za predvremeno predupredu-

vawe, principielno go bara prodolènata rabota na tim od eksperti
i sorabotnici na Agencijata za dobivawe informacii. Obi~no takvi
sistemi se poddrùvaat od vladinite slu`bi, so pomo{ na me|unarod-
ni organizacii. Vo niza slu~ai, sistemite za predvremeno predupredu-
vawe se organiziraat od nevladini organizacii, a nivniot rezultat se
bara od golemite kompanii koi se interesiraat za procenkata na rizi-
kot za investiciite i za vkupnata politi~ka sostojba.
149
Sistemot za predvremeno predupreduvawe

gi vklu~uva obi~no slednive etapi:
1. Prou~uvawe na akademskite istraùvawa, kako izvor na
teoretski znaewa za povrzanosta me|u pri~inite i posledicite i
mo`nite indikatori za toa.
Se prou~uvaat statii i drugi relevantni tekstovi. Od sekoj
tekst se izvlekuvaat modeli za pojasnuvawe na nastanite od na{
interes. Celta e da dobieme teoretski odgovori na pra{aweto:
"Od {to zavisi rizikot za...?". Razli~ni avtori davaat razli~ni
odgovori, zada~ata na ekspertskata ekipa e da napravi izbor na
modelite za pojasnuvawe. Celta e da se izbere relevantna lista na
pri~ini za nastanite od na{ interes, ~ie nabquduvawe moè da
ni pomogne da ja predvidime nivnata pojava.
Potoa ekspertskata ekipa pravi lista na indikatorite {to pru-
àat informacii za pri~inite. Obi~no listata na indikatorite
podlegnuva na test za korisnosta, pri {to sluàt ve}e sobranite
istoriski podatoci.
2. Sistematski i postojano se pribiraat podatoci za site indi-
katori. Ovie dejnosti se opi{uvaat, isto taka, i kako monitoring.
Verojatnosta od pojavata na nastanot {to né interesira, zavisi od
dinamikata na promenite vo vrednostite na nabquduvanite indi-
katori. Bidej}i obi~no odnapred ne znaeme kakvi se kriti~nite
vrednosti na indikatorite (na primer, kakva e kriti~nata vred-
nost na nivoto na nevrabotenost, za da pretpostavime deka taa }e
predizvika masovni socijalni protesti), potrebno e da se soberat
informacii za podolg vremenski period, kako i da se sporedat
takvite informacii so realnite nastani, za da se procenat kri-
ti~nite pragovi na indikatorite. Izborot na vremenskiot inter-
val zavisi od prirodata na indikatorite (godina, trimese~je, me-
sec). Obi~no toa e vo vrska i so raboteweto na nacionalnata sta-
tistika, koja e osnoven izvor na informacii kaj sistemot za pre-
vremeno predupreduvawe, iako i ne edinstven.
3. Se razbira, vrz osnova na taka dobienata informacija za in-
dikatorite, moàt da se podgotvat povoop{teni indeksi.
Naj~esto, sistemite za predvremeno signalizirawe se formiraat

za nabquduvawe na sloèni procesi {to se odvivaat mo{ne bavno, no
sodràt potencijal za radikalna i brza promena. Na primer: rizikot
od bunt, od socijalen sudir, od etni~ki konflikti, od politi~ka
destabilizacija. Indikatorite za predvremenoto predupreduvawe ne
se primenuvaat za procesi {to se odvivaat brzo i se kratkotrajni,
150
kako, na primer, za utvrduvawe na kriti~nite nivoa na tenzii pri

krizi.
Zada~a: Ponudete sistem od indikatori za predvremeno

predupreduvawe vo op{tinata...
Indikator [to nabquduva?
Sistem za predvremeno
predupreduvawe vo Bugarija
Vo Bugarija ve}e postoi takov sistem, formiran vo ramkite na
proektot poddràn od Programata na Obedinetite nacii za razvoj
(UNDP). Proektot startuva{e po 1997 g. i negovata cel e da "signalizi-
ra predvremeno" za mo`nite ostri politi~ki krizi, kako krizata od
krajot na 1996 i po~etokot na 1997 god.
Sistemot na predvremeno predupreduvawe se zasnova vrz postoja-

noto sledewe na 45 glavni indikatori, grupirani vo 7 osnovni oblas-
ti:
1. Nivoto na dohodi;
2. Finansiskiot sistem na zemjata;
3. Sistemot na socijalno osiguruvawe;
4. Sigurnost na rabotnoto mesto;
5. Politi~kata stabilnost;
6. Etni~kata tenzija;
7. Li~nata sigurnost.
Teoretskiot model pretpostavuva deka tie indikatori zaedno go

opredeluvaat op{toto nivo na socijalnata stabilnost, a ostrite kole-
bawa (vo negativna nasoka) na indikatorite ja nosi informacijata za
nasobirawe pretpostavki za ekspozicija na socijalnoto nezadovol-
stvo i za politi~ki konflikt.
Na sekoi dva meseca, timot podgotvuva izve{taj za predvremeno
predupreduvawe, {to sodrì informacii za indikatorite i zaklu-
~ocite na ekspertite. Izve{tajot se {iri niz instituciite, sindi-
151
katite, politi~kite partii, nekoi nevladini organizacii. Smislata

na izve{tajot go isklu~uva negovoto objavuvawe vo sredstvata za javno
informirawe, iako toj principielno e javen. Smislata na toa e deka
vo socijalnite odnosi, javno formuliraniot strav od konfliktot {to
sledi, ~estopati moè da dejstvuva kako katalizator (nikoga{ kako
pri~ina) za takov konflikt. Zatoa, sistemot za predvremeno signali-
zirawe ne e objekt na mediumite. Toj ima za cel da gi stimulira navre-
menite merki {to bi go spre~ile procesot na sozrevawe na ostrite
konflikti, od koi izleguvaweto sekoga{ e te{ko, bara vreme i vodi
do rasturawe na op{testvenite resursi.
Osven toa, zaklu~ocite na edno takvo predvremeno signalizira-
we moàt da bidat koristeni vo me|upartiskata borba i so toa da ja
zagubat svojata smisla na predupreduvawe. Od toa ne moè da bide so-
~uvan nitu eden takov sistem. Zada~ata e da se nabquduvaat op{tes-
tvenite procesi, so cel predviduvawe rizici za socijalno-politi~ka
destabilizacija i za "izleguvawe na situacijata od kontrola".
Prevremenoto predupreduvawe moè da se izvr{uva i na regio-
nalen princip, pri {to }e se ima predvid op{tata konjunktura. Vo po-
mali timovi moàt da se koristat pomal broj osnovni indikatori {to
}e se sledat i za koi }e se sobira sistematska informacija. Ovde ri-
zikot moè da se povrze so nekolku specifi~nosti:
* da ne se sobiraat informacii za prifaten vaèn indikator, bi-
dej}i e te{ko, ili zatoa{to informaciite ne se ve}e sobrani od drug;
* da ne se sobiraat informacii za indikatori {to se smetaat za
neprifatlivi od aspektot na onoj {to sobira informacii (t.n. "nezgo-
dni" indikatori);
* da ne se sobiraat sistematski informacii kaj koi }e se propu{-
ta dinamikata na indikatorite.
Vo mnogu slu~ai moè da se pribegne samo kon 1-2 indikatora od
grupata, za koi moè da se sobiraat sistemski informacii. Ovoj moni-
toring e ne{to kako "da se drì pulsot" na op{testvoto. Ponekoga{
sistemot za predvremenoto predupreduvawe moè da dade i neo~eku-
vani informacii za situacijata (blagoprijatna, ili ne), za kriti~ni
pragovi na procesi {to dejstvuvaat istovremeno.
152
POLITI^KI ARGUMENT
POLITI^KI ARGUMENT
O~igledno e deka procesot na realizacija na odreden politi~ki

stav vo re{enie i dejstvo ne zavr{uva so koristeweto razli~ni
metodi za izvlekuvawe informacii i nivnata transformacija vo
analiti~ka argumentacija. Naj~esto sledniot ~ekor e opstojuvawe na
ovoj stav i negovoto nametnuvawe - so drugi zborovi, argumentacija i
debata, so cel kriti~na procenka i komunikacija na Va{iot sopstven
stav.
Sekoj od nas postojano se sudira - pri razgovori, diskusii, sporo-
vi, pregovori - so poimot "argument";
"Moite argumenti se..."
"Kako kontraargument istaknuvam..."
"Bi moèl da se priklu~am kon argumentite na..."
Sekako i Vie ~esto go upotrebuvate poimot "argument". Od koj

aspekt go pravite toa?
Zada~a: Opredelete {to podrazbirate pod "argument".
Iskustvoto pokaùva deka so "argumentot" se povrzuvaat pove}e

zna~ewa:
Viduvawe Pojasneto mislewe Logi~no mislewe
Osnovano mislewe Dokaz Dokaàn fakt
Zavr{na ideja Ubeduvawe Vistina
Pravilnost Op{tovaè~ko tvrdewe Zaklu~ok
Toga{, navistina, {to e argumentot?
Vo ovoj moment nema da davame nau~na definicija. Treba da gi

razgledame nekoi karakteristiki na argumentot.
153
Vlijanie na argumentite
Nadvor od sekakvo somnevawe e deka vo politikata argumentot

treba da vlijae vrz drugite - i toa, kolku {to e mo`no poubedlivo,
brzo i uspe{no. Argumentot bez rezultat, za istraùva~ot moè da
zna~i ne{to, no za politi~arot, toj e ni{to.
Kako Vi vlijaat primerite so podolu navedenite argumenti?

Primer 1 Primer 2
Politi~ar "A" Politi~ar "B"
Bugarija e pravoslavna zemja, a Hristijan-demokratite se
bidej}i hristijansko- posebno silni vo Evropa,
demokratskite partii se silni vo bidej}i vo politi~ki i
katoli~kite i protestantskite finansiski pogled
zemji, ne treba da se stremime da poddrùvaat sli~ni partii,
formirame hristijanska vo Bugarija treba da se
demokratija kaj nas. formira hristijansko-
demokratska partija.
Zada~a: Utvrdete {to Vi se dopa|a vo navedenite

argumenti, a {to ne?
Primer 1 Primer 2
Vlijanieto na argumentite kaj Vas e re{ava~ko vo ubeduvaweto,

bidej}i za argumentite se opredeluvate "za" ili "protiv" nekoe dej-
stvo {to }e se slu~i vo idnina - vo slu~ajot re{enieto za formirawe
ili ne hristijansko-demokratska partija vo Bugarija.
Iako ni e poznato {to to~no }e se slu~i utre, re{enijata za
idninata treba da se donesat denes.
Praktikata pokaùva deka poubedlivi se onie argumenti {to
osven "silnite dokazi", sodràt i "soodvetni viduvawa". Tie treba da
odgovaraat kako na dotoga{noto Va{e mislewe, taka i na li~nosta
koja gi {titi.
154
POLITI^KI ARGUMENT
Ili:
Za mene najubedlivi se onie argumenti koi, prvo, go poddrùvaat

moeto mislewe i, vtoro, nivnoto pretstavuvawe }e mi vlee
doverba.
Od toa sleduva dali bi moèlo da ima negativen stav kaj lu|eto

koi se zainteresirani za temata.
Sozdavawe argument
Da se vratime kon pretstaveniot primer i da gi razgledame u{te
edna{ argumentite pod to~ka 1 i 2, otkrivaj}i gi posebnite elementi
kaj niv.
Zada~a: Prosledete, kako sekoj od dvajcata, poa|aj}i od svojot

pojdoven stav, doa|a do svojot zaklu~ok.
1. 2.
Pojdoven stav Pojdoven stav
----------------------------- -----------------------------
Zaklu~ok Zaklu~ok
Zada~a: Opi{ete kakvi se sprotivnostite vo sodrìnata pri

odnesuvaweto na edniot kon drugiot?
1 kon 2:__________________________
2 kon 1: __________________________
Na ovoj na~in ve}e ste podgotveni na pra{aweto kako moète

da go izgradite svojot li~en argument i kako moète da reagirate na
kontraargumenti.
Fakti, pri~ini, barawe
Pra{awe: Koi od slednite tvrdewa spored Vas se argumenti?
155
"Milo{evi} vr{i etni~ko ~istewe na Kosovo, zatoa NATO treba

da ja bombardira Jugoslavija".
"Vladata treba da investira vo zavr{uvaweto na AEC "Belewe",

bidej}i proizvodstvoto na nuklearna energija e edinstveniot pat za
obezbeduvawe ekonomski razvoj na Bugarija.
"Vo Bugarija ima mnogu siroma{ni. Vladata treba da sozdade

socijalni programi za nivnoto potpomagawe, bidej}i Bugarija spored
Ustavot e socijalna dràva".
Pra{awe: Po {to doznavte deka se argumenti?
Ve}e razgledavme edna od mo`nostite. Barawata moàt da se

procenat od aspekt na nivnoto ubeduvawe - kolku poo~igledni se za
mene, tolku pobrgu tie se argumenti. Vo toj slu~aj, kvalitetot na
argumentot se procenuva spored silata na ubeduvaweto, so toa, dali
toj se prifa}a od slu{atelite. Me|utoa, vsu{nost, toa ne e dovolno.
Postojat kriteriumi so ~ija pomo{ moè da se proveri dali dadena
izjava e argument, ili ne.
Argumentot e potrebno da sodrì tri elementi:

1. Barawe - "za" ili "protiv", za toa {to se argumentira.
Toa e zaklu~ok na politi~kiot argument i obi~no e predmet na

nesoglasuvawe ili konflikt. Toa e logi~na posledica na odredena
informacija i moè da se istakne so zborovite: "od toa proizleguva",
"zaradi toa". ("Milo{evi} vr{i etni~ko ~istewe na Kosovo, zaradi
toa NATO treba da ja bombardira Jugoslavija").
2. Informacija - faktite, {to opi{uvaat opredelena sostojba

(kakva e vo momentot).
Taa e pojdovna to~ka za sekoj argumentiran sinxir. Taa moè da
bide izrazena vo razli~ni formi. Na primer:
Statisti~ko voop{tuvawe ("Rezultatite od koristeweto na
nuklearnata energija pokaùvaat deka taa e poefektivna vo sporedba
so drugite izvori na energija").
Zaklu~ok na ekspertite ("Misleweto na mnogubrojni eksperti e
deka nuklearnata energija e najprakti~na i efektivna").
Vrednost ili potreba ("Imame potreba od pove}e nuklearni
centrali za da go obezbedime ekonomskiot razvoj").
156
POLITI^KI ARGUMENT
Obrazloènie
- op{toprifaten princip od koj se poa|a ({to TREBA da vaì).
- element vo politi~kiot argument, {to dozvoluva da se premine
od informacija, kon politi~ko barawe.
Ulogata na osnovanosta e da ja dovede politi~ki relevantnata
informacija do politi~ko barawe, {to e predmet na neusoglasenosta
i konfliktot, i vo vrska so toa, da iznese pri~ini za prifa}awe na
baraweto.
Primer: "Milo{evi} vr{i etni~ko ~istewe na Kosovo, zatoa

NATO treba da ja bombardira Jugoslavija".
Ne postoi osnova za re{enieto, imeno (barem za NATO) nadvore{-
nata politika treba da e zasnovana za za{tita na ~ovekovite prava vo
drugite zemji.
Za da bidat poubedlivi Va{ite argumenti, ne e dovolno samo da
gi sodràt trite elementi. Treba da navedete takvi fakti i pri~ini
{to se soodvetni, a, isto taka, faktite i pri~inite da vodat do bara-
weto. Samo koga se prisutni soodvetnite pri~ini, soodvetnite fakti
i soodvetnoto nivno barawe, prisuten e celosen i zavr{en argument.
Fakt E Pri~ina
Na {to se zasnova TREBA DA BIDE
Va{ata procenka? Zo{to ste "za" ili
"protiv"?
Barawe
Za {to ste,
"za" ili "protiv"?
Od ovoj aspekt prvite dva primera ne se argumenti, bidej}i

nedostigaat potrebnite elementi.
Argumentot {to gi sodrì: pri~inata, faktite i baraweto moè

da izgledaat kako tretiot naveden primer.
Pri~ina: Bugarija spored Ustavot e socijalna dràva

Fakt: Vo Bugarija postojat mnogu siroma{ni
Barawe: Vladata treba da kreira socijalni programi za
pomagawe na siroma{nite
157
Osven toa tekot na misleweto kaj ovoj primer e razbirliv za site.
Eden argument treba da odgovora na tie dve barawa - da bide

razbirliv, isto taka i celosno izgraden vo strukturen odnos.
* treba jasno da iskaè edno mislewe, vsu{nost, toa treba da e

formulirano taka {to drugite da go razberat;
* treba da bidat vklu~eni site tri dela - barawe, fakti, pri~ina.
Faktot deka Va{iot argument e celosen i razbirliv, sî u{te ne

zna~i deka site }e se sloàt so Va{eto mislewe. No, na ovoj na~in
Vie ve}e ste go napravile prviot ~ekor kon ubeduvaweto.
"Za" i "protiv"
Dosega go razgleduvavme posebniot, izoliran argument. Vsu{nost,
sega treba da najdeme kontraargumenti na argumentite. Vo politi~kata
praktika ovoj priod se koristi postojano, so cel da reagirate na
barawata so koi ne se soglasuvate.
Vo naredniov primer se argumentira vo korist na glasaweto
doverba na vladata. Obidete se da mu sprotivstavite na ovoj aspekt
soodveten kontraargument.
Pratenik H:
"Istraùvawata na javnoto mislewe pokaùvaat deka doverbata
kon vladata e padnata pod kriti~nata to~ka. Istraùva~ite
sekoga{ se to~ni vo svojata procenka i, zatoa, Vladata treba da
pobara doverba od parlamentot".
Za taa cel, najdobro e da se prou~at argumentite vo navedeniov

primer.
Zada~a: Razgledajte gi pred, sé, argumentite od aspekt na

pra{aweto, kakvi barawa, fakti i pri~ini predlagaat tie. Potoa,
sprotivstavete se na tie fakti i pri~ini: formulirajte go Va{iot
li~en kontraargument, so pomo{ na tie kontrafakti i pri~ini.
Sli~no na Vas i U izrabotil kontraargument:
158
POLITI^KI ARGUMENT
"Vo demokratskiot politi~ki sistem javnoto mislewe se utvrduva

na izbori. So ogled na toa {to na poslednite izbori vladea~kata
partija ja dobila doverbata od pogolemiot del od bugarskite
gra|ani, ne postoi nikakva osnova da se bara od vladata glasawe
doverba".
Vie, me|utoa, verojatno imate {to da ñ sprotivstavite na taa

izjava.
Zada~a: Pobarajte gi kako prethodno elementite na argumentot i

povtorno mo`nite kontra-fakti i kontra-pri~ini.
So tie elementi ve}e moète da formirate kontraargument kon H.
Vie vnimatelno gi istraùvate argumentite na dvajcata. Dokolku

tie se razlikuvaat, kade postoi mo`nost za usoglasnost me|u dvajcata?
Kade razlikite se nenadminlivi?
Za da odgovorite na ovie pra{awa, pred sî treba da gi sporedite
soodvetnite barawa, fakti i pri~ini.
Zada~a: Sporedete gi soodvetnite barawa, fakti i pri~ini i

poso~ete po koi fakti i pri~ini tie bi moèle da se usoglsat, a po
koi ne.
Fakti Pri~ini
Razbiraweto ne e mo`no
Razbiraweto e mo`no
So takvo razgrani~uvawe na faktite i pri~inite na dvete

strani, vie ste napravile vaèn ~ekor za da im prijdete na razli~en
na~in na argumentite. So toa ste ja sozdale osnovata deka ste vo
sostojba svesno da ja naso~uvate atmosferata na edna diskusija.
Prigovor
[to zna~i, vsu{nost, deka imate poinakvo mislewe? Toa zna~i
deka Vie go otfrlate baraweto. [to zna~i toa, od svoja strana?
Kaj eden celosen argument, baraweto se poddrùva od soodvetnite
fakti i pri~ini. Toa zna~i deka sekoga{ koga otfrlate daden argu-
ment, Vie, vsu{nost, gi otfrlate faktite i/ili argumentite.
159
Ako ne ste soglasni so faktite ili pri~inite, toa moè da e

zaradi dve pri~ini:
* Moète da gi otfrlite faktite, ili pri~inite, zatoa {to
raspolagate so drugi fakti, ili pri~ini;
* Ili, koga raspolagate so podobri, ili dopolnitelni fakti, ili
pri~ini, koi bi moèle da gi pro{irat faktite, ili pri~inite na
oponentot.
Od toa, dali }e gi otfrlite, ili }e gi pro{irite argumentite na

partnerot diskutant, zavisi mnogu atmosferata na diskusijata.
Dokolku imate sprotivni fakti i pri~ini, Vie go napa|ate argu-
mentot na svojot oponent. Dokolku, pak, go pro{iruvate negoviot argu-
ment so podobri, ili dopolnitelni fakti i pri~ini, Vie go pro{iru-
vate sprotivniot argument.
Vo prviot slu~aj rezultatot e konfrontacija, vo vtoriot - sorabot-
ka vo bliska idnina.
Argument na oponentot Se otfrla Se dorazrabotuva

koj kontrafakti podobri/dopolniteln
kontrapri~ini i fakti, ili pri~ini
ostava vpe~atok za napad povrzuvawe
vodi pobrgu do konfrontacija sorabotka
go pravi oponentot agresiven dobronameren

pobrgu
Ako sakate da ja kontrolirate i naso~uvate atmosferata na dis-

kusijata, razumno e da raspolagate so pove}e mo`nosti za reakcija kon
svojot oponent. Vo toj odnos postojat principielno ~etiri mo`nosti:
* da gi otfrlite faktite, da gi otfrlite pri~inite, da gi

pro{irite faktite, da gi pro{irite pri~inite
Fakti Pri~ini
Otfrlawe
Pro{iruvawe
160
POLITI^KI ARGUMENT
Primenata na ovie ~etiri mo`nosti }e bide ilustrirana, na pri-

mer, so sporot za izgradba na atomskata elektrocentrala "Belewe".
Da prosledime sli~na debata na koja }e se razmenat celosni argu-
menti:
A:
Nekolku bugarski vladi donesuvaa odluki za zavr{uvawe na
izgradbata na AEC "Belewe" i ako toa ne se realizira zna~itelno }e
se namali avtoritetot na dràvnite institucii.
B:
Za zavr{uvaweto na AEC se neophodni nekolku milijardi dolari,
so koi ne raspolagame. Za da vodime politika na finansiska
stabilnost, treba da se otkaème od taa namera.
A:
Nezavisno kolku }e ne ~ini sega, tie sredstva brgu }e se nadomes-
tat i }e zapo~nat da nosat dobivka i zatoa, dokolku na{ata politika e
dolgoro~na, treba da prodolì so izgradbata na AEC "Belewe".
B:
Nuklearnata energija e opasna i moè {tetno da vlijae vrz
zdravjeto na bugarskite gra|ani, zatoa treba da ja otfrlime idejata za
zavr{uvawe na atomskata centrala vo "Belewe".
Imaj}i gi predvid ~etirite mo`nosti, bi moèle da reagirame na

slednive na~ini:
1.
Fakt Pri~ini
A tvrdi Zavr{uvaweto ve}e e Avtoritetot na
re{eno instituciite
B negira Postojat i drugi re{enija Va`ni se samo
ekonomskite aspekti
B pro{iruva Me|unarodnata zaednica, Ekonomskite aspekti,
isto taka, e protiv isto taka, se va`ni
161
2.
Fakt Pri~ini
B tvrdi Visoki rashodi bez da Politika na
raspolagame so sredstva finansiska
stabilnost
A negira Rashodite }e bidat Koristewe realni
zna~itelno pomali podatoci
A pro{iruva Investiciite brgu }e se Dolgoro~nost vo
isplatat politikata
3.
Fakt Pri~ini
A tvrdi Zavr{uvaweto se Ekonomski aspekti
isplatuva
B negira Tro{ocite nikoga{ nema Dràvata treba da
da se nadomestat {tedi
B pro{iruva Poprifatlivo e za zemjata Iskustvo vo
nuklearnata
energetika
4.
Fakt Pri~ini
B tvrdi Nuklearnata energija e Zdravje na
opasna naselenieto
A negira Toa ne e dokaàno, dodeka Va`na e
efektivnosta e neosporna efektivnosta
A pro{iruva Postojat dovolno drugi Spoj na efektivnost
izvori na energija i sigurnost
Site ovie primeri jasno ni pokaùvaat kako moè da se naso~uva

diskusijata. Na primer, sekoe otfrlawe ne mu ostava mo`nost na opo-
nentot za ne{to drugo, osven za odbranbenata (ostra) reakcija. Pro{i-
ruvaweto ima drug efekt - toa gi otkriva mo`nostite da prodolì
diskusijata i da se dojde do me|usebno prifatlivo re{enie.
162
POLITI^KI ARGUMENT
Aktivno slu{awe
Koga ne zboruvate, slu{ate, ne zna~i deka ostanuvate pasivni.
Naprotiv, za da gi razberete zborovite na svojot oponent, Vie ne treba
samo da gi slu{nete, tuku i da gi sledite i da gi razberete.
Koga odgovarate na argumentot, ne treba da zapo~nuvate direktno
(kako {to naj~esto se slu~uva), tuku podobro e da zapo~nete so
povtoruvawe na ona {to toj go rekol.
Sopstvenoto mislewe treba da se istakne otkako uspe{no }e se
povtori stavot na drugiot.
Ako go napravite toa, }e go zabeleìte slednovo:
* sekoj e prinuden da koristi kusi, "povtorlivi" re~enici
* vremeto za govorewe treba da e kuso
* treba da se iznesuva mnogu kusa informacija
* kaànoto treba da e razbirlivo za drugite
*pri povtoruvaweto se otkrivaat neosnovani napadi i obvinu-
vawa
* govornikot i slu{atelite se koncentrirani na sodrìnata
* atmosferata ne e napnata
* nikoj ne go prekinuva drugiot
* preku povtoruvaweto se dobiva vreme za sopstveniot odgovor
* sekoj moè da kontrolira dali kaànoto e razbirlivo
* povtoruvaweto dozvoluva da se eliminira agresijata
* dodeka drugiot povtoruva, moàm u{te edna{ da gi osmislam
rabotite
* drugiot od sprotivnata strana gi formulira moite misli
podobro, poelegantno, pojasno
* sekoj go povtoruva ona {to e kaàno od drugiot i na toj na~in
podobro se zapoznava so nego
* gi slu{am svoite misli od drug ~ovek i toa me tera da se
~uvstvuvam dobro.
163
DVAESET I EDEN NAÎN ZA "SPRAVUVAWE"

SO ARGUMENTITE NA OPONENTOT
1.Osporuvawe na faktite
Pri edna diskusija faktite ne moàt nitu da se dokaàt celosno,
nitu da se osporat celosno. Zatoa, toa sredstvo, istovremeno, e i
silno i slabo!
2.Osporuvawe na pri~inite
Pri~inata i posledicite ne moàt sekoga{ lesno da bidat razgra-
ni~eni. Moè, na primer, da osporite deka daden proces, vsu{nost, e
predizvikan od drug, ili }e predizvikuva drugi posledici.
3. Razvodnuvawe i razloùvawe
Odredena ideja se razloùva na pove}e delovi i se dopolnuva so
govorewe.
4. Sporedba
Se naveduvaat izvesni paralelni slu~ai {to ja poddrùvaat
sopstvenata ideja, kako i sli~ni slu~ai {to svedo~at protiv
misleweto na oponentot.
5. Poso~uvawe na odnesuvaweto na oponentot
Sli~no na sporedbata, kako i so narednoto.
6. Demant ad apsurdum
Se poso~uva deka oponentot ne se pridrùva kon svoite sopstveni
pravila, a bara da ni gi nametne; ponekoga{ se potenciraat i sami po
sebe razumni argumenti. (Primer: "ôvek moè da se ~uva od provevot,
taka {to }e ja zapre celosno cirkulacijata na vozduhot").
7. Argumenti {to vodat kon pogolemo, ili kon pomalo
Se poso~uvaat pogolemi (pomali) primeri i se "dokaùva" deka so
taa namera moè da se postigne u{te pomalku (ili u{te pove}e).
8. Op{tovaè~ko
"Ako site postapuvaat taka!" ili naprotiv: "Ona {to go sakam nema
zaedni~ki posledici, tuku e isklu~ok".
9. Vlijanie na prodolènieto (sumiraweto)
Sli~no so 8. "Ako toa prodolì taka!" - "Dosega tolkupati otstapu-
vavme, ve}e e kraj".
10. Izvrtuvawe na argumentite na protivnikot
Se gradi ve{ta~ki lik, {to potoa uspe{no }e se "pobeduva".
164
POLITI^KI ARGUMENT
11. Dve strani

Se podvlekuva deka bilo {to ima nedostatoci, no i vredni
prednosti, koi se mnogu pove}e.
12. Kako ednoto, taka i drugoto
Sli~no so 11. Celi i usoglasuvawe na sprotivnostite.
13. Spor okolu verojatnosta
Se voveduvaat novi verojatnosti i mo`nosti. Moè da bide sred-
stvo za pojasnuvawe na problemot, me|utoa i za negovoto prikrivawe.
14. Begawe vo zaedni~koto
Primer: U~enik mu ja pokaùva na tatko si u~eni~kata kni{ka,
polna so slabi ocenki, so zborovite: "Tato, ima{ pravo {to sekoga{
veli{ deka va`no e da sme zdravi".
15. Begawe vo specifi~nosta
(Od sosema privaten primer se pravat op{ti zaklu~oci i kako na-
reden ~ekor se vra}a so dokazi za primerot {to se pretstavuva kako
opasnost: Voop{tenite zaklu~oci ~esto se kolku o~igledni, tolku i
pogre{ni. Na primer: Nao|ate nekolku korumpirani politi~ari i doa-
|ate do zaklu~okot: Politikata go rasipuva karakterot. Verojatnosta
deka lo{ite karakteri moàt da ja rasipat politikata, voop{to ne se
zema predvid. Edno od najlo{ite i opasni sredstva).
16. Osuda so voop{tuvawe
Poseben primer na voop{tuvawe: argumentite na protivnikot po-
kaùvaat samo kolku mu e zastareno misleweto, kakva ne~esna politi-
ka se vodi, itn.
17. Citirawe avtoriteti
(Sekoga{ }e se najde nekoj svetski avtoritet koj ve}e rekol ne{to
soodvetno za temata i so toa nî osloboduva od barawe dokazi).
18. Osporuvawe na pra{aweto
(Izrazuvame somnevawe dali pra{aweto voop{to e postaveno
pravilno, dali e legitimno, dali e povrzano so problemot, dali e kon-
struktivno).
19. Taktika za otkrivawe na potekloto na argumentot na
protivnikot
(Dokaùvame deka so toa oponentot ne kaùva ni{to novo, tuku
izvesni mudrosti gi prezel od nekogo i od nekade. So toa samo gi
prikriva sopstvenite interesi, ili interesite na onoj od kogo e
ispraten).
165
20. Taktika na davawe pravo na oponentot

(Ostavawe na oponentot so "prazni race", pri {to mu davame pra-
vo toj natamu so strast da go iskaè svojot problem. êsto nosi takti~-
ki nedostatoci - treba da ste podgotveni za nenadeen kontranapad).
21. Taktika na zbunuvawe
(Da go zbuni{ oponentot so postojana smena na temite i dokazite i
da go dovede{ do otkaùvawe od negovite nameri. Ne se prepora~uva).
Kako {to moète da se uverite, mnogu od ovie "itrini" ne se za prepo-

ra~uvawe. Sekoga{, vsu{nost, e prednost da gi znaete, zatoa {to mo-
è da se slu~i Va{iot oponent da Ve napa|a na nekoj od ovie na~ini.
Toa zna~i deka }e Vi pomogne da gi razlikuvate legitimnite od nelegi-
timnite voop{tuvawa. Da ja probate izdr`livosta na sopstveniot
stav, a i da gi razlikuvate argumentite od psevdo-argumentite.
166
Glava 3
POLITI^KA
KOMUNIKACIJA
Glava 3
POLITI^KA
KOMUNIKACIJA
167
167
Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA
Politi~kata komunikacija e stara kolku i politikata. Na po~eto-

kot, pod ovoj termin se sfa}alo izu~uvaweto na komunikacijata me|u
vladea~ite i vladeanite. Podocna, razmena na diskursi me|u politi-
~arite na vlast i onie od opozicijata, najmnogu za vreme na predizbor-
nite kampawi. Istraùva~koto pole se pro{iruva i se vklu~uva ulo-
gata na mediumite pri formiraweto na javnoto mislewe, potoa - vlija-
nieto na sociolo{kite sondaì vo politi~kiot ìvot i politi~koto
odnesuvawe na lu|eto. Denes, politi~kata komunikacija go opfa}a izu-
~uvaweto na ulogata na komunikacijata vrz politi~kiot ìvot, vo naj-
{iroka smisla, {to gi vklu~uva kako mediumite i sondaìte na javno-
to mislewe, taka i politi~kiot marketing i reklamata. Ovaa zaedni~-
ka opredelba e fokusirana vrz faktot na sî pogolemiot broj politi~-
ki akteri.
Politi~ka komunikacija e sekoja komunikacija {to ja ima za pred-
met politikata. Ovaa kusa opredelba ima prednost bidej}i gi opfa}a
dvete najbitni karakteristiki na sovremenata politika: pro{iruva-
we na politi~kata sfera so zgolemuvawe na brojot na problemite i na
akterite, vovle~eni vo politi~koto pole, i zgolemenata uloga na ko-
munikacijata. Politi~kata komunikacija ne gi poni{tuva samo spro-
tivnostite vo politikata preku debata i preku postignuvawe konsen-
zus. Taa, vsu{nost, í pridava to~nost na politi~kata sprotivnost vo
modernata demokratija, {to se izrazuva VO i PREKU komunikacijata
(a ne preku, na primer, revoluciite). Zatoa {to, najseriozniot problem
denes ne e samo da se prifati demokratskiot model, tuku i da se
prisposobi kon edno op{testvo, radikalno razli~no od op{testvoto
vo koe e formiran modelot.
Politi~kata komunikacija e pole na sudir na diskursi {to ja
imaat za predmet politikata i ~ija cel e vlasta na politi~kata in-
terpretacija na realnosta. Osnovnata ideja e deka politikata, denes,
go dobiva svojot javen karakter preku mediumite, t.e. politikata "sta-
nuva realna" ne preku li~noto iskustvo na lu|eto, tuku preku svojot me-
diumski lik.
168
STRATEGIJA NA KOMUNIKACIJATA
[to treba da zapomnime?
1. Komunikacijata vo mediumite realno e neobjektivna
M E
E1
M2 Y
Y1
Nastanot (E) se prifa}a od liceto (M). Ve}e prifateniot nastan

(E1) e rezultat na prifatlivata aktivnost i, istovremeno, so toa - na
medijatizacijata i transformacijata na specifi~nite selektivni i
kontekstualni faktori. Tie sozdavaat razliki me|u E i E1.
Vertikalnata oska go prikaùva nastanot. Od ova sleduva deka
toa e delumno proizvod na svesta (pismen tekst, govor, fotografija,
film, sozdaden od avtorot) i delumno e proizvod na specifi~nite
konvencii za upotreba na tie sistemi, t.e. zavisi, na primer, i od
istoriskiot razvoj na mediumite. Ovie formalni elementi (Y) se
kombiniraat so realnite elementi na nastanot (E).
Drugata, horizontalata, pokaùva kako ve}e formiranoto YE se
prifa}a od drugo lice (M2 - ~len na auditoriumot na odreden
medium), t.e. pokaùva kako nastanot YE se ~ita, se gleda, se slu{a od
M2. I tuka, isto taka, postoi transformacija, taka {to se dobiva
razlika me|u YE i YE1.
Ovaa {ema na Xorx Grbnar pokaùva kolku e nemo`no postignuva-
weto neutralnost i objektivnost vo mediumite i porakite, prezenti-
rani od niv.
2. Masovnata komunikacija postavuva niza problemi pri nejzi-

noto koristewe za politi~ki celi {to poteknuvaat od nejzinite
sopstveni specifi~nosti.
Povratnata komunikacija, obi~no, se smeta za isklu~itelno
va`na. Bidej}i od nea ne moè da se dobie vistinita informacija za
kvalitetot na prifa}aweto na soop{tenieto, taa, vsu{nost, ostanuva
va`na za politi~arite samo so ogled na sozdavaweto psiholo{ko
ubeduvawe vo auditoriumot deka moè da vlijae vrz politi~kite
re{enija i odnesuvawa.
169
Pri javnata komunikacija se dobivaat tonovi razli~ni po svojot

karakter: tehni~ki, semanti~ki, od sredinata. Tie moàt da vlijaat
vrz prifa}aweto duri i pri interpretacijata na soop{tenijata.
3. Glavnite efekti od funkcioniraweto na mediumite {to

vlijaat vrz konstruiraweto na samata politi~ka komunikacija, se:
* mediumite utvrduvaat dneven red (manipulacijata moè da se
odviva vo dve nasoki: preku izbor na nastanite i preku nivnata
hierarhija po va`nost);
* mediumite go istaknuvaat ve}e formiranoto mislewe:
- selektivnata (mozai~na) memorija (povrzana so problemite na
selekcijata na nivo na priem, razbirawe i zapomnuvawe na soop{teni-
jata)
- kadar (klima) na komunikacijata - ovde stanuva zbor za op{tite
uslovi na prifa}awe na komunikacijata i koi direktno se odrazuvaat
vrz na~inot na prifa}awe i zapomnuvawe na soop{tenijata. Osnovna
uloga igraat referentnite grupi koi imaat direktno vlijanie vrz
odnesuvaweto i formiraweto na misleweto na posebnata li~nost.
* Mediumite formiraat mislewe, koga stanuva zbor za nekakva
novina i koga stanuva zbor da se pridrùvaat kon postojnite trendovi
i mislewa.
* Mediumite obezbeduvaat personifikacija na sekoja dejnost,
odnosno preku niv se gradat imixi: li~ni, korporativni, ili na idei.
170
STRATEGIJA NA
KOMUNIKACIJATA
Edna strategija ne se izrazuva zadolìtelno preku uspe{na

kampawa, me|utoa taa sekoga{ pomaga. Strategijata e potreben, no ne
dovolen uslov za kvalitetot na sozdavaweto. Dobrata komunikaciska
strategija ne gi garantira, me|utoa gi ovozmoùva najpovolnite uslovi.
Za {to sluì komunikaciskata strategija?

1. Taa e sredstvo {to ja potpomaga koherentnosta, konsenzusot i
kontinuitetot:
* Strategijata vo komunikacijata gi povrzuva re{enijata na komu-
nikatorot so marketin{kata strategija. Reklamata e na raspolagawe
na marketingot i sekoga{ treba da e vo funkcija, t.e. da ja sledi
marketin{kata strategija.
* Komunikaciskata strategija e rezultat na zaedni~koto, kolek-
tivno razmisluvawe. Taa treba da postigne konsenzus za da se pojde po
odreden pat i ne moè da se menuva sekoj den spored raspoloènijata
na poedini lu|e.
* Komunikaciskata strategija e instrument za homogenizacija me|u
site koi vnatre, ili nadvor od edna organizacija, pridonesuvaat za
realizacijata na razni zada~i, kako del od edna kampawa. Sekoj,
nezavisno za {to e ekspert, ima ideja {to treba da pravi i taka se
orientira raboweto na site vo edna nasoka.
* Taa e instrument za kontrola, bidej}i rezultatite ne moàt da
bidat oceneti dokolku prethodno ne se formulirani vo celi.
2. Taa e sredstvo za sozdavawe politi~ka kultura. Jasnoto formu-

lirawe na situacijata, na komunikaciskite problemi, na osnovnite
centri za sledewe - pomaga ideite, ponekoga{ intuitivno formuli-
rani, da ne bidat zemani ad hoc. Izgotvuvaweto komunikaciska stra-
tegija e rabota na celiot tim i toa e pokazatel za zrelost na politi~-
kata organizacija.
Da se soglasite so edna komunikaciska strategija zna~i da prifa-
tite dijalog za fundamentalni pra{awa.
3. Komunikaciskata strategija e i formalna nadvore{na strana na

izlagaweto na problemite i na~inot na koj }e gi re{avame. Prirodno,
171
sistematskoto pretstavuvawe na celite i sredstvata kako celina e

poubedlivo od neorganiziranoto pretstavuvawe na ubeduvawa i
intuicii. Od toa sleduva deka edna strategija moè podobro da
"prodade" edna kampawa.
Koj treba da re{ava kakva da bide komunikaciskata strate-

gija?
Na prvo mesto, odgovornosta e na komunikatorot, me|utoa organi-

zacijata ne moè da bide otsutna. Tie ne se samo koavtori, tuku, isto-
vremeno, se i soodgovorni za nea.
Elementi
Komunikaciskata strategija e zbir od osnovni i me|usebno zavisni
re{enija vo vrska so celite {to treba da se postignat i osnovnite
sredstva {to treba da se realiziraat. Toa zna~i odgovor na dve
osnovni pra{awa:
1. [to barame da postigneme?
* koi se celite?
* kon koi celni grupi?
2. Kako sakame da gi postigneme?

* So koi sredstva?
- kakva e strategijata na sozdavaweto?
- kakva e mediumskata strategija?
- kolkav e buxetot?
* Kakvo e planiraweto na vremeto?
Glaven problem e redosledot na tie odgovori {to ja komponiraat

strategijata. Moème da formulirame pet osnovni fazi:
1. Poa|ame od marketin{kata strategija, koja zna~i:
- celite na marketingot;
- celni grupi;
- stavovi;
- plan na aktivnosti:
a) izbor na "dviè~ki" element;
b) formulirawe na marketing-mix
2. Vr{ime analiza-dijagnoza na situacijata na komunikatorot

i na pazarot vo koj dejstvuvame.
3. Izrabotuvame komunikaciska strategija.
172
4. Ja aktivirame soglasno planot na kampawata.
5. Gi kontrolirame rezultatite i gi modificirame re{enija-

ta vo slu~aj na potreba.
Dijagnosti~ka analiza na situacijata na komunikatorot
Mreà na analizata:
1. Op{testvoto
* Sostavuvawe: koga? vo koja forma? vo kakva situacija? vo koj
stepen na privrzanost?
* Negovata istorija: glavni nastani, razvojot niz godinite (zaedni-
~ki obem, dogovor, aktivnost, konkurent)
* Cel na op{testvoto: opredelba, interesi, motivi za formirawe
na stavot
* Organizacija i funkcionirawe: institucionalizirawe, struktu-
ri, kako se me{aat vo izborite
* ûvstvitelnost na op{testvoto kon promenite vo: ekonomijata,
politi~kata sostojba, socijalnite problemi, javnoto mislewe, me|una-
rodnite problemi, itn.
* Zaedni~ki celi: dali postojat, dali se izrazeni, kakvi se krat-
koro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite celi (vo vrska so obemot, do-
govorite, aktivnosta, konkurencijata).
2. Politi~kata organizacija
* Detalen opis
* Sili na politi~ka dejnost: efektivnost na dejstvata, sporadi~-
ni ili ne, od kogo se organizirani ili rakovodeni, kako se razvivaat,
kakvi se metodite
* Reklama: koj ja rakovodi, kakva e nejzinata efektivnost, kakvi
se nejzinite zada~i, kakva e idejata, od {to zavisi
* Dali rabotite so nadvore{ni sovetnici
3. Kandidatite (ili platformata)
4. Konkurencijata
* Osnovnite politi~ki konkurenti: struktura, pristrasnost, os-
novni karakteristiki (prisustvo na elektoratot, idei, uspe{ni idei,
regionalno prisustvo, finansiski mo`nosti, mislewe na elektoratot
za niv)
* Osnovnite idei: nomenklatura i hierarhija po va`nost, nacio-
nalni - regionalni, zapazeni "marki"
173
* Po {to na{ite idei se razlikuvaat od nivnite: kvalitet, aspek-

ti, reputacija i drugi, {to e realnata specifi~na prednost, {to moè
da gi privle~e izbira~ite
* Ako ne postoi takva razlika, kako da gi izmenime rabotite, za da
se slu~i taka: koga, kako, vo sorabotka so kogo
* Reklamata na konkurentite: buxet, temi i argumenti i nivnata
vrednost, mediumite koi ja plasiraat
* Koj e idniot konkurent: i najmnogu vrz koja osnova moè da ni po-
pre~i
* Postoi li i koja e indirektnata konkurencija
5. "Pazarot"
* Obem
* Perspektivi na razvoj
* Struktura
* So kakvi instrumenti go analizirame
6. Rasprostranetost
* Geografska: dali e samo nacionalna, ako e regionalna, toga{ vo
koi regioni, treba li da opfati i drugi regioni, koi i koga.
* Kako se stignuva do terenot: datumi, raznesuva~i
7. Kanali
* Koi se komunikaciskite kanali, kakva e proporcijata {to }e ja
realizira sekoj kanal, kako }e se odviva realizacijata na proporcija-
ta, koi se pri~inite spored koi gi izbirame kanalite i sistemot na
raspredelba, mo`ni li se drugi kanali, dali ste se obidele preku
niv, so kakvi rezultati, politikata na osnovnite konkurenti vo taa
oblast
* Sredna dolìna na ciklusot na rasprostanuvawe
* Odnesuvawe na elektoratot kon rezultatot: kvalitetot, dosta-
pot, pretstavuvaweto, potrebata, cenata
Kako da gi prodademe svoite idei?

[est pravila za efektivno ubeduvawe
1. Utvrdete gi to~no svoite celi i soberete dopolnitelni infor-

macii. Re{ete {to i zo{to sakate da postignete. Priberete gi site
fakti za poddr{ka na Va{ata teza. Eliminirajte gi emocionalnite
argumenti, za da ja procenite pravilno fakti~kata osnova za donesu-
vawe odluki.
174
2. Razberete {to saka "sprotivnata strana". Nikoga{ ne

potcenuvajte ja prirodnata otpornost na lu|eto kon novite idei i
promeni. Otporot e posilen, koga zasegnuva konkretno nekoja li~nost.
Zatoa, treba odnapred da si odgovorite na pra{awata {to lu|eto gi
postavuvaat protiv Vas: "Kakvo zna~ewe ima toa za mene?", "[to mo-
àm da zagubam?", "[to moàm da dobijam". Klu~ot za uspehot e vo
sposobnosta da go poglednete Va{iot predlog od pozicija na drugite.
Taka }e moète da gi predvidite nivnite protivewa i da gi pretsta-
vite svoite idei na na~in najprivle~en za niv. Zatoa, vnimatelno
slu{ajte i obidete se da go razberete nivniot stav. Pretstavete si gi
tezite taka {to }e moète gi istaknete prednostite na posebnite
li~nosti i da gi namalite sprotivstavuvawata i stravot od promeni.
3. Podgotvete obi~en i privle~en predlog. Izlagaweto
treba da bide maksimalno poednostaveno i da ne se otstapuva od
osnovnata tema. Podvle~ete gi prednostite. Ne odbegnuvajte gi
slabite strani. Izlagaweto treba da bide postepeno, za da trpi
iznenaduvawa. Bidete podgotveni za eventualni prigovori.
4. Privle~ete gi "drugite" na Va{a strana. Pokanete gi da
u~estvuvaat vo diskusijata i da go dadat svojot pridones vo zaedni~-
koto delo. Najdete makar i minimalna op{ta osnova za koja }e po-
stignete spogodba. Ne sprotivstavuvajte se izbrzano. Ne gi
podveduvajte argumentite na drugite na porazitelna kritika. Pomog-
nete im da go za~uvaat svoeto dostoinstvo. Sekoga{ ostavajte im
izlez.
5. Podvle~ete gi prednostite. Projavete uverenost i ubedli-
vost. Ne moète da dobiete privrzanici za kauza, vo koja samite Vie
ne veruvate ili ne nastapuvate ubedlivo. Efektivnoto ubeduvawe
pretpostavuva demonstracija na li~na ubedenost. Stavajte go
akcentot vrz prednostite. Ne e tolku va`na sodrìnata na
predlogot, kolku {to se posledicite od nego vrz Va{ite sogo-
vornici.
6. Izberete soodveten moment i dejstvuvajte. Ne propu{tajte
go momentot vo koj }e zapo~nete so ubeduvawe, nitu koga }e prekinete
so nego. Ne vr{ete pritisok vrz svojot sogovornik. Koga }e ja postig-
nete svojata cel ne preteruvajte so povtoruvawa, bidej}i moète da
zagubite sé. Dejstvuvajte vedna{ pred drugite da razmislat.
175
PROPAGANDA, MANIPULACIJA,
KONFLIKT
Vo op{testvoto politi~kiot sistem ima sosema jasni celi, od koi

osnovnata e da go poddrùva i modificira socijalniot poredok.
Ostvaruvaweto na ovaa cel ja prisiluva politikata da bara izvesna
ramnoteà - ne vo smisla na konzervatizmot, ili negiraweto na pro-
menata, tuku vo smisla na "ramnoteà na sistemot": ramnoteà me|u
vnatre{nite i nadvore{nite vlijanija, ramnoteà me|u potsistemite.
Vsu{nost, postoi edna centralna ramnoteà vo sekoj politi~ki
sistem: razbirawe me|u onie {to vladeat i onie so koi se vladee. So
nejzinoto postignuvawe, politi~kiot sistem, istovremeno, stanuva ga-
rant za prifa}aweto na reìmot od strana na onie so koi se vladee i
na sé {to vklu~uva toj, kako i na mo`nosta onie {to vladeat da gi
nametnat svoite re{enija {to gi donele. Imeno, toa se dvata aspekta
na politi~kata komunikacija.
Razbiraweto me|u onie {to vladeat i onie so koi se vladee, ob-
jasnuva zo{to merkite prifateni od politi~kiot sistem se pretstave-
ni i primeni od op{testvoto. Na toj na~in, politi~kiot sistem igra
uloga na regulator na toj poredok - negovoto usoglasuvawe, kako i nego-
voto raspa|awe se rezultat od negovoto dejstvuvawe, koe na svoj na~in
zavisi vo golem stepen od efektivnoto funkcionirawe na komunika-
cijata. Sekoj gra|anin nezadovolen od sistemot treba da vlijae vrz po-
liti~kiot sistem, za da se dobie promena na poredokot. Kako rezultat
na takvoto barawe nova opredelba na kolektivniot poredok e naru{u-
vaweto na ramnoteàta vo op{testvoto, tranzicionen period, koga
starite vrednosti se "istro{eni", a novite se lo{o utvrdeni. Komuni-
kacijata treba da ovozmoì obezbeduvawe na legitimnosta na novite
vrednosti, ili preku direktno priklu~uvawe kon niv, ili preku na-
metnuvawe novi simboli. So drugi zborovi, vrednostite {to gi is-
taknuva op{testvoto preku politi~kiot sistem, treba da bidat onie
{to op{testvoto gi bara, prifa}a, poznava. Taa soglasnost, vo svojata
osnova, e rezultat na komunikacijata me|u onie so koi se upravuva i
onie koi upravuvaat.
Od samata pojava na politikata se konstruiraat i nametnuvaat
razni tehniki i metodi za efektivna realizacija na komunikacijata
176
PROPAGANDA, MANIPULACIJA, KONFLIKT
me|u politi~arite i narodot. Istoriski, prvata forma na komunika-

cija vo politi~kata oblast e propagandata.
Kako institucionalizirana dejnost, propagandata se javuva vo 17
vek, so konstruiraweto na "Kongregacija za {irewe na verata" kon
Vatikan. Vekovi pred toa, u{te so formiraweto na prvite dràvni
organizacii, onie {to upravuvale koristat razni tehniki za vlijanie
vrz svesta na obrazovanata elita i masite, so cel za poddrùvawe i
prodolùvawe na svoeto upravuvawe. U{te od stari vremiwa, do mo-
dernite formi na propagandata, osnovna e griàta za efikasnosta.
Kako {to veli eden od najefikasnite propagandisti - Gebels, nie ne
zboruvame za da kaème ne{to, tuku za da postigneme odreden efekt.
Koristeweto na propagandata e povrzano, pred sé, so predizviku-
vawe konkretni dejstva. Na vtoro mesto, propagandata ima cel da ja
vooruì politikata so efikasni metodi i, ne na posledno mesto, na
politi~kite re{enija da im pridade izdr`liva prodolènost. Mnogu
od istraùva~ite, propagandata ja definiraat na razli~en na~in. No,
vo site definicii dejnosta "propaganda" se povrzuva so odreden ste-
pen na nevistina i manipulacija. Manipulativniot karakter na propa-
gandata poteknuva od su{tinata na komunikaciskiot napor. Propagan-
data se stremi da formira izdr`livi konstrukcii {to }e go motivi-
raat konkretnoto politi~ko odnesuvawe. Postignuvaweto na ovie iz-
dr`livi konstrukcii e povrzano so formiraweto na vrednostite i so-
cijalizacijata na li~nosta, t.e. so prisposobuvaweto na individuata
kon op{testvoto preku nejziniot konformizam.
Smislata na koristeweto na propagandata, kako forma na komuni-
kacija me|u onie {to upravuvaat i onie so koi se upravuva, e vo maksi-
miziraweto na vlasta, od edna strana, i od druga - vo {tedeweto pose-
riozni napori.
Tradicionalna vrska me|u propagandata i ideologijata postoi
u{te od 19 vek. Propagandata e sredstvo, spontano ili organizirano,
za {irewe nadvor od grupata, ili za zasiluvawe na ideologijata, vna-
tre vo grupata. Prirodno e, sekako, samata ideologija da ima vlijanie
kako vrz sodrìnata, taka i vrz formite na propagandata.
Ovaa klasi~na {ema na vrska se odnesuva i za 20. vek, no situaci-
jata su{tinski se menuva. Na preden plan izleguva dejstvoto. Lenin
prv ukaùva deka ideolo{kite celi se vtorostepeni vo odnos na sred-
stvata za nivnoto postignuvawe. Taka, propagandata postepeno stanuva
glavniot faktor vo odnos na koj ideologiite se epifenomeni. Najtipi-
~en e slu~ajot so nacionalizmot, koj e menuvan nekolkupati, soglasno
so potrebata na propagandata.
Osnovnite zada~i na propagandata se: izolirawe na ideolo{kiot
protivnik, totalno opfa}awe i panoramsko optovaruvawe na audito-
177
riumot so propagandno vlijanie, obezbeduvawe presti` na propaganda-

ta i nejzinite sozdava~i, privlekuvawe i zadrùvawe na vnimanieto
(preku usovr{uvawe na tehnolo{kite sredstva i nivnoto pretvorawe
vo sredstva za zabava), strategija i taktika za obezbeduvawe optimal-
na varijanta na nejzinoto prifa}awe (da se bara najpogodnoto vreme za
auditoriumot, da se koristat raznovidni tehniki za manipulacija,
vklu~uvaj}i ja i panikata).
Osnovnata cel na sekoja propaganda, za da bide efektivna, e mi-
tologizacija na ~ove~kata svest. Mitologiziranata svest go blokira
sekoj obid za nadvore{no vlijanie i atak vrz sakralnata vera. Taa e
posklona, bidej}i edna{ prifatila da veruva vo svoite idoli, da go
prifati kako vistina i sekoe psiholo{ko vlijanie i manipulacija.
Osnovni propagandni tehniki na vlijanie
JAZI^NI: Istovremeno so vladeeweto na jazikot i poznavaweto

na negovoto koristewe od razli~ni socijalni grupi, vo propagandata
treba da se ponavaat i da se zemaat predvid, isto taka, i site mo`no-
sti za soodvetno najpogodno koristewe i menuvawe na zborovite i soz-
davaweto novi zborovi. Zbirot od ovie uslovi obi~no se razgleduva
kako "metod za promena na realnosta". Kako osobena prednost na ovoj
metod se istaknuva deka e toa {to so negova pomo{ odredeno op{tes-
tvo moè da se kontrolira podobro, otkolku so vidlivite sredstva na
silata. Vo sestranata kategorija "koristewe na zborovite" se vklu~u-
va cel arsenal specifi~ni metodi i tehniki, koi obi~no se tolku is-
prepleteni, {to te{ko se razgrani~uvaat i formuliraat - specifi~no
koristewe na glagolite i nivnite vremiwa; koristewe epiteti, meta-
fori, elementi na balada, itn.
KOMPLETNO NUDEWE VTOROSTEPENA INFORMACIJA: Ovaa
tehnika sluì za zgolemuvawe na uverenosta na gleda~ite i slu{ate-
lite i da go ottrgne vnimanieto od su{tinskite i bitni op{testveni
procesi i nastani.
MANIPULACIJA SO BROJKI: Sluì za sugerirawe na vistini-
tost, to~nost i konkretnost na na{ata poraka. Manipulacijata se sos-
toi vo toa {to koga se citiraat brojki, tie izgledaat nepobitni, iako
site podatoci izvadeni od nivniot kontekst, ili komentirani, se vis-
tinska forma na manipulacija.
NAMERNO IZBEGNUVAWE NA KORISTEWE ODREDENI PO-
IMI: Se pravi obid za postepeno namaluvawe na znaewata na audito-
178
riumot. Preku taa tehnika, soodvetniot poim ne samo {to se isklu~uva

od upotreba, tuku se celi, pred sé, da se zaboravat sodrìnite asoci-
rani so toj poim.
PREDIZVIKUVAWE VOZNEMIRUVAWA ZARADI STRAV: Se ko-
ristat razli~ni tehniki, a najmnogu so sugestii za predrasudi, {okira-
we i predo~uvawe. Smislata na tehnikata e da se izvadi ~ovekot od
negovata konkretna socijalna polo`ba, da se predizvika vo nego ~uv-
stvo za destabilizirana situacija, za da moè toj da bide podloèn za
primena na narednata tehnika.
POTTIKNUVAWE GRUPNI INSTINKTI: Su{tinata se sveduva na
toa: "Site pravat taka". Bidej}i propagandata saka da né prisili ce-
losno da ja sledime tolpata, se raspaluva vistinska bitka za zaostru-
vawe na stravot, antipatijata, pristrasnosta, zaedni~kite ideali za
grupata. Na toj na~in, ~uvstvata se koristat za da ja nateraat grupata
da dejstvuva kako stado. Principot na dejstvuvawe kako stado, ima
svoi pozitivni, a ne samo negativni strani. Pozitivni se potrebata i
èlbata za komunikacija vo realnosta i, bidej}i e potrebna hrabrost
da si razli~en od tolpata, unificiraweto ovde se izveduva do
apsolutizam. Za da dejstvuvame efektivno, najva`nata sugestija e deka
vo op{testvoto treba da e prisutno prifa}awe odreden vid psiho-
lo{ko odnesuvawe. Postojat zaednici koi se mnogu skloni kon indivi-
dualno dejstvuvawe i drugi koi se skloni kon grupno dejstvuvawe.
GRADACIJA NA EFEKTITE Vo slu~ajot, sprotivno na niza od pro-
pagandnite tehniki, vlijanieto se zasnovuva vrz hipotezata za racio-
nalniot korisnik, koj reagira kako posledica na logi~no i progre-
sivno re{enie. Idejata e da se dovede ~ovek od neznaewe, kon znaewe
za dejstvoto, pri {to go silime da gi sovladuva raznite etapi: infor-
macija, znaewe, razbirawe, ubeduvawe. Za taa cel, treba da im go pri-
vle~eme vnimanieto na lu|eto, da go razbudime nivniot interes, da
predizvikame èlba i najposle, da provocirame dejstvo.
Komunikacija ili konflikt?

Koga zboruvame za komunikacijata, obi~no podrazbirame razmena
na informacii, znaewa, mislewa, procenki i interpretacii. Samiot
termin "komunikacija" né vodi kon socijalna realnost vo koja se raz-
menuvaat informacii {to se dobieni, prifateni i izneseni od site
u~esnici vo komunikaciskiot akt.
179
Istovremeno so toa, konfliktot, borbata, rivalstvoto se sekoj-

dnevie {to go kreira op{testvoto. Sleduva da pretpostavime deka i
vo oblasta na lingvistikata, vsu{nost na jazikot, ne e sé harmonija.
Taa teza né vodi kon pra{awata, kako se ra|a i funkcionira konflik-
tnata komunikacija, kakvi jazi~ni formi prifa}a, po {to se razlikuva
od nekonfliktnata komunikacija. [to pravi edna li~nost, koja e vo
konflikt so druga li~nost, koga komunicira so nea? [to pravi sogo-
vornikot koga go obvinuva, osuduva, ìgosuva svojot protivnik? Kako
odgovara obvinetata li~nost vovle~ena vo jazi~niot konflikt?
Vo konfliktnata komunikacija celta prestanuva da bide infor-
miraweto i razbiraweto, duri bi moèle da go postavime pra{aweto
dali navistina stanuva zbor za komunikacija, ili za vojna so zborovi.
Osnovna cel stanuva dominiraweto, odlikuvaweto (za smetka na
drugiot), isklu~uvaweto. Jazikot sluì za bitka, pobeda, napad, bunt.
No, toa, isto taka, se funkcii na jazikot koi postojat zaedno so poop{-
tite, koi mu se svojstveni, i koi poteknuvaat od sodrìnata na komuni-
kacijata - razmenata, identifikacijata i zaedni~kiot kod, t.e. razbi-
raweto.
Terminot "polemika" ne vodi kon idejata za verbalni sudiri me|u
politi~arite. No, konfliktnosta ne e karakteristi~na samo za poli-
ti~kata elita: taa funkcionira na site nivoa na op{testvoto. Soci-
jalnata harmonija i socijalniot konflikt pretstavuvaat dve socijalni
situacii, ednakvo realni. Samo {to tie se pot~inuvaat na dve razli~-
ni i sprotivni socijalni logiki. Zna~i, treba da se pravi razlika me|u
socijalniot konflikt i jazi~niot konflikt. Kaj jazi~niot konflikt
stanuva zbor za specifi~na jazi~na i diskursivna realnost {to moè
da se prekinuva (no ne zadolìtelno) od socijalen konflikt.
Smislata na konfliktnata komunikacija e vo obidot da go posta-
vi{ protivnikot na to~no utvrdeno mesto (socijalno i politi~ko). Ko-
ga go kvalifikuvame, na primer, svojot sogovornik kako "socijaldemo-
krat", se obiduvame da go postavime na mesto (vo slu~ajov politi~ko),
{to, najverojatno ne e negovata vistinska pozicija. Vsu{nost, so
konfliktniot diskurs se obiduvame da realizirame "premestuvawe"
na li~nosta na svojot protivnik, taka {to da ja dobieme bitkata pro-
tiv negoviot diskurs. Naj~esto stanuva zbor za nasilno premestuvawe.
I toa nasilstvo predizvikuva nasilstvo: atakuvanata li~nost se obi-
duva da gi za{titi svoite stavovi i su{tina, pri {to od svoja strana
stapuva vo konflikt.
So didakti~kiot diskurs se obiduvame da mu dademe na recipien-
tot informacija, {to toj ne ja znae, dodeka so konfliktniot diskurs se
stremime da ja otrflime informacijata {to recipientot ja primil,
ili moè da ja primi. Vsu{nost, konfliktniot diskurs sekoga{ e
180
"kontra-diskurs". Negoviot avtor sekoga{ gi ima predvid dvata

uslova: protivnikot i publikata - svedok. Negovata cel e:
1. Bitka protiv ideite, tezite ili stavovite na protivnikot;
2. Triumf ili pobeda na sopstvenite tezi ili stavovi;
3. Spodeluvawe na pobedata so publikata, koja e svedok na
konfliktot.
Recipient, zna~i, ne e samo konkretniot protivnik, tuku i pogole-
moto mnozinstvo. Vsu{nost, celta na konfliktniot diskurs (osobeno
vo politikata) e {to e mo`no naj{irokiot broj recipienti da bidat
privle~eni i fascinirani od pobedata, vsu{nost da bidat pretvoreni
vo sou~esnici vo bitkata i da go spodelat triumfot na pobedata. Zna-
~i, konfliktniot diskurs pretpostavuva pretvorawe na konfliktot
vo spektakl, koj treba da bide ocenet od publikata, vo sprotivno,
smislata na konfliktot se gubi.
Konfliktniot diskurs e "kontra diskurs" i vo smisla deka nego-
viot avtor go prifa}a diskursot na protivnikot istovremeno, za da go
otfrli i za da go nametne svojot. Ovde praviloto e nikoga{ da ne se
prezema protivni~kiot diskurs takov kakov {to e - toj treba da se
izmeni, da se manipulira, i najmnogu, da se falsifikuva, so ogled na
na{ite sopstveni celi i nameri.
Sli~nite manipulacii se vistinsko nasilstvo ne samo na govorot
na drugiot, tuku i na negoviot identitet. Kaj konfliktniot diskurs,
celta ne e da sprotivstavuvame eden diskurs na drug i da ja ostavime
publikata da re{i koj od dvata treba da odbere. Vistinskata cel e
atak na identitetot na protivnikot. Preku konfliktniot diskurs se
obiduvame da konstruirame nov identitet - kako na li~nosta, taka i na
negovit jazik. I toa konstruirawe se slu~uva vo javna debata, pri koja
doverbata, ili identitetot, se staveni kako zalog pred publikata.
Izlezot e vo dve apsolutno sprotivstaveni re{enija: zaguba ili
pobeda, ne postojat nikakvi polure{enija. Ovoj zalog - ili }e pobedi{,
ili }e bide{ pobeden, ne ja objasnuva samo prisutnosta na nasilstvo
vo konfliktniot diskurs, tuku i dimenziite, {to toj gi prifa}a.
Konfliktnata komunikacija ima osobeno va`no zna~ewe pri "po-
vikuvaweto" kon realnosta. Jazikot, zborovite ne se samo odraz na re-
alnosta, tuku ~esto tie ja "sozdavaat" i ja modificiraat realnosta.
Posebno vaè~ko e ona, vo slu~aite koga postoi seriozen nedostig na
li~no iskustvo i poznavawe - naj~esto vo oblasta na upravuvaweto i
politi~kata vlast.
Glavniot odnos vo konfliktnata komunikacija e neramnopravno-
sta. Konfliktnata komunikacija se opredeluva preku odnosot na
neednakvata postavenost i na hierarhijata, no, vsu{nost, taa ima za
181
cel vospostavuvawe takvi odnosi. Zna~i, dominiraweto e glavniot

nejzin element.
Karakteristi~no za diskursivniot konflikt e deka sekoj avtor
nudi interpretacija na realnosta. Toj saka da í dade opredelena smi-
sla na ovaa realnost i efikasno da ja "vsadi" vo svesta na lu|eto
preku: procedura, argumentacija, retorika, propagandni tehniki i
sli~no, kako i preku razli~ni diskursni strategii. Dokolku postoi ne-
usoglasenost vo odnos na ovaa interpretacija i na opredelena smisla -
toa skoro sekoga{ e taka vo oblasta na politikata - vleguvame vo
oblasta na osporuvawe na smislata i na interpretacijata, t.e. vo
ciklusot na konfliktniot diskurs.
Diskursivni strategii na manipulacijata

DISKRETNI ETIKETI. Toa se lingvisti~ki elementi {to signa-
liziraat deka vo eden tekst avtorot mu se sprotivstavuva (vo, ili
preku svojot sopstven diskurs) na drug diskurs, onoj na protivnikot.
Ovie etiketi se od razli~en vid:
- leksi~ki:
a) na primer stanuva zbor za napa|awe, obezvrednuvawe, negativen
diskurs. Toa se zborovi {to ozna~uvaat: nesoglasuvawe, opozicija, ot-
frluvawe, i tie se signal deka avtorot se obiduva da manipulira (toa
se site zborovi {to gi kaùvate po povod ne{to {to ve}e ne Vi se
dopa|a);
b) deklarativni glagoli {to soop{tuvaat za diskursot na drugiot
(pretendira, izjavuva, deklarira, duri kaùva) i nivnoto eventualno
naredno otfrlawe;
v) procenuva~ki glagoli (pogre{no e da se tvrdi; apsurdno e da se
izjavuva; kako i dr.);
g) razni na~ini na negirawe - tie se najo~igleden znak za otfrla-
we (ne e to~no deka; nikoga{ ne sum rekol; kako i dr.);
d) zbir od formalni etiketi (od glagolski pridavki; glagoli i
nivnite vremiwa) {to pokaùvaat deka avtorot na diskursot ne preze-
ma odgovornost za nekoi delovi na svojot sopstven diskurs, vsu{nost
formalno se izolira od najavuvanoto vo diskursot (na primer: takana-
re~enoto; toa {to pretendira; vidlivoto; obratno na; prezentirano
kako i drugi): "Velat deka }e ja namalat nevrabotenosta"; "demokratija
}e postoi vo ovaa zemja";
|) jazi~ni konstrukcii - navistina; no; o~igledno, itn.
182
e) intonacijata (duri ako izgovorot se imitira), razli~nite

stilovi, itn.
- grafi~ki etiketi: navodnici, crti~ki, zagradi, izvi~nici,
pra{alnici, pove}e to~ki, zapirki, upotreba na golemi bukvi, i drugo.
Sami po sebe tie ne se lingvisti~ki indikatori za konfliktniot
diskurs. Me|utoa, nivnata ~esta upotreba i nivnata paralelna pojava
zaedno so jazi~nite etiketi se pokazateli za prisutnosta na mo`nosta
za konflikten diskurs.
DIREKTNO PREZENTIRAWE NA DISKURSOT (avtenti~no citi-

rawe so navodnici): So ovoj na~in na citirawe se dokaùva avtenti~-
nosta i se pokaùva deka moème da imame doverba vo kaànoto.
Smislata na ovaa strategija e deka frontalniot napad ne e sekoga{
najefektiven - sakame da pokaème deka formalno ne go poreknuvame
diskursot na protivnikot. Obi~no citiraweto e nadvor od manipuli-
raniot diskurs (toa go misli sekojdnevnata svest), no, vsu{nost, ako go
citirame nekogo, toa e ili zatoa {to negovoto mislewe ima zna~ewe,
od kade {to i doa|a izrazot "citirawe na avtoritetot", ili zatoa {to
sakame da se pretstavime kako lu|e {to imaat "{iroki sfa}awa".
Postojat dva vida citirawe:
- citirawe na avtoritet, koj{to ja zgolemuva legitimnosta na
izrazuvaweto na subjektot - manipulator i so toa go delegetimira
protivnikot.
- citirawe na avtoritet, koj{to ne e priznat nitu od avtorot,
nitu od protivnikot, no so koj nie se obiduvame da go asocirame
na{iot protivnik (na primer, davame citat na Hitler, so koj{to go
asocirame jazikot na na{iot protivnik).
INDIREKTNO PRETSTAVUVAWE NA DISKURSOT (citiraj}i go

bez navodnici i menuvaj}i go): Integrirame drug diskurs vo na{iot, no
bez to~no da go citirame. Smislata na ovaa strategija e da go prezenti-
rame ona {to protivnikot izgleda go rekol, a ne kako go rekol. Toa
pretstavuvawe e manipulacija zemena od samiot diskurs na protivni-
kot. Obratno na prethodniot vid citirawe, ovaa procedura skoro ce-
losno se koristi za otfrlawe i manipulacija na diskursot na protiv-
nikot. Osnoven pokazatel za ovaa strategija e vidot glagoli: neutral-
ni (veli, deklarira, misli); konfliktni (pretendira, taka nare~eno-
to, i drugi), ili preku leksi~ki formi na otfrlawe.
RAZLI^NI FORMI NA NEGIRAWE I OTFRLAWE: Toa, o~igled-

no, se najobi~nite transakcii na konflikten diskurs, no toa deka tie
se obi~ni, voop{to ne zna~i deka ne se efikasni. Niz ovie na~ini na
183
negirawe i otfrlawe, najefektivni se raznite formi na "privleku-

vawe" (tie najte{ko se kvalifikuvaat od slu{atelot kako konflikt-
ni). Privlekuvaweto zna~i da se dopadneme, da predizvikame simpa-
tija preku nevistina. Negiraweto retko e dovolno za da go neutralizi-
rame, ili da go diskreditirame pritivnikot. Neophodno e da vklu~ime
i drugi strategii, taa strategija, vsu{nost, se koristi vo kombinacija.
DEMASKIRAWE: Ovaa strategija saka da go pokaè "nekaànoto"

od protivnikot. Tendencijata e publikata da bide ubedena deka pro-
tivnikot saka da krie ne{to od nea, deka postoi kontekst, ili prikri-
ena smisla vo negovite zborovi.
Ironija i simulirawe
VOOBRAZENO PRETSTAVUVAWE: Celosno se koristi za da se

izgradi baraniot imix na protivnikot. Se potencira vnesuvaweto spe-
cifi~ni karakteristiki vo li~nosta na protivnikot (na primer: vo
slu~ajot "duvajte i vo matenica").
STRATEGIJA NA NEVIDLIVA VOJNA: Organizirani se pove}e

tehniki ~ija{to smisla na koristewe e da se rasporedi niza od kon-
fliktni bitki vo vreme i prostor i vo ramkite na razli~ni takti~ki
dvièwa. Toa zna~i deka ovaa strategija e celosno raspredelena vrz
koristeweto ne na posebni diskursivni konflikti, tuku na razvojot na
samiot konflikten diskurs. Sli~na strategija naj~esto se javuva vo
propagandnata strategija na politi~kite partii, na posebni mediumi,
itn., taa, vsu{nost, moè da bide prosledena pri analizata na zaed-
ni~kata komunikaciska strategija.
184
Mo`ni tehniki za manipulacija na misli i ~uvstva

Nevistini,
So naru{uvawe na
So manipulacija,
konvencijata
izrazuvawe Predavstva
la`ni
misli i nevistini za
~uvstva So po~ituvawe na
Skrieni odbrana,
konvencijata
misli i poluvistini
~uvstva So naru{uvawe na
Bez premol~uvawe
konvencijata
izrazuvawe
premol~uvawe od
la`ni
So po~ituvawe na vospitanost,
misli i
konvencijata pretpazlivost,
~uvstva
nedoverba
So naru{uvawe na Preuveli~uvawe,
konvencijata iluzii, ironija
so defor-
macii Parabola,
So po~ituvawe na hiperbola, iluzii
Iskaàni konvencijata {to se
misli i podrazbiraat
~uvstva demaskirawe,
so naru{uvawe na
gafovi,
konvencijata
nediskretnost
bez defor- samootkrivawe,
macii razotkrivawe na
so po~ituvawe na
drugiot,
konvencijata
priznavawe,
ispoved
Zada~a: Analizirajte gi manipulativnite tehniki vo sodrìnata

i prezentiraweto na tekstot koristeni vo pretstavni~kiot govor.
185
ûdomir Naskata
Koga se objavija izborite, Naskata cela no} ne zaspa. Se vrte{e,

ofka{e, misle{e, se prevrtuva{e i koga se razdeni, bez nikomu da se javi,
se upati kon gradot. Pra{uva{e ~ovekot, se raspra{uva{e, nau~i koi se
kandidatite za narodni pratenici, podnese barawe i po edna nedela se
vrati i toj kako kandidat.
Otkako mu ja utvrdija kandidaturata, ja grabna torbata, gi oble~e naj-
skinatite opinci i nebri~en, raskop~an i gologlav trgna da agitira po
selata.
U{te vo prvoto selo, otkako go nasobra narodot, i koga mu vikna: "Mili
bra}a siromasi! Gledajte me kakva figura sum i opi{ete me! Toa sum jas,
beden, iskinat kako Vas, no pod ovaa iskinata obleka ~uka juna~ko bugarsko
srce {to pati i boleduva za narodot i za negovite {iroki masi. Tatko mi
be{e ora~, dedo mi umre pasej}i tu|i kozi vo {umata, a pradedo mi ne go
pametam, no treba i toj da se jazel po grmu{kite niz planinata... Takvi sme!
Prosti sme, no tolku godini so nas upravuvaa pointeligentni i
profesorski, dodeka nî ne dovedoa do pita~ki stap.
Mili bra}a! Se nasitivme od niv! Kandisavme! Dajte mi ja Va{ata pod-
dr{ka i Va{iot glas, za da vidite {to moème nie, prostite i neukite! Po-
mognete mi da sozdadam edna dràva na trudot, za dobrobit na
zemjodelskiot stopan i negoviot posed! Dajte mi mo`nost da gi zgolemam
dvapati i tripati cenite na ìtoto, 'r`ta, ja~menot, masloto od rozi,
kamilicata, mentata, kikiritkite i drugite sli~ni maslodajni proizvodi!
Glasajte za mene, za da gi eliminiram danocite, {umskite dozvoli,
zemji{niot danok i akcizite!
Bra}a Bugari! Koga vlegov vo Va{eto selo - gledam - reka. Kriva, neka-
nalizirana, so ne~isti odroneti bregovi. Go pra{uvam eden od Va{ite:
- ima li barem riba vo nea;
- kakva riba, veli, otkako ja isekovme {umata i àbite vo nea pretsta-
vuvaat malcinstvo;
- E, dobro! ]e ima riba! Treba da ima riba! Ikri od Burgas }e naredam
da ispratat na dràvna smetka za da gi frlime od mostot. Somovi i
krapovi treba da igraat slobodno niz nea!
Bra}a selani, treba da im dokaète na golemcite gore deka nie ve}e ne
sme samo stado za strièwe i cicawe, tuku, obratno, deka gledame i znaeme
sé i sakame sami da si ja uredime dràvata, sami da upravuvame! Dolu inte-
ligencijata! Dolu dembelite, u~enite i profesorite! Da ìveat ispukanite
race, noze i na niv sli~nite! Da ìvee narodot i negovite {iroki masi!
186
VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA
VERBALNA I NEVERBALNA
KOMUNIKACIJA
Politi~ki jazik
Na elementarno nivo, jazikot se javuva kako zbir od zvuci. Na vto-
rostepeno nivo, ovie zvuci se kombiniraat so idejata predizvikana od
niv za da se dobie jazikot na op{testvoto.
Jazikot, istovremeno, e tvorba na oddelni individui, no, isto
taka, i socijalen fenomen, rezultat od naporite na op{testvoto. No,
toj sekoga{ e rezultat i institucija na minatoto. Vo sega{nosta dej-
stvuvame preku jazikot, sozdaden vo minatoto. Zatoa, vo jazikot poseb-
na va`nost imaat konstrukciite i normite, preku koi e "dogovoreno"
razbiraweto na smislata.
Smislata se krie ne samo vo zborovite, tuku i vo t.n. neverbalna
komunikacija - gestikulacii, mimiki, govorot na teloto, koja ne samo
{to moè da go dopolnuva jazikot, tuku i samata ~esto e nositel na
smislata.
Vo politikata ulogata na jazikot e ogromna, bidej}i toj ja izrazuva
i ja garantira demokratijata. Kako {to Tukidid mu napomenuva na Pe-
rikle: "ôvek, koj znae da misli, a ne znae da gi izrazi svoite misli, e
na nivo na onoj koj ne moè da misli". Problemot vo politikata se
izrazuva ne samo vo ume{nosta da gi izrazuvame mislite. Toj e i vo
mo`nosta da se postigne zaedni~ki kod (op{to razbirawe na smisla-
ta) me|u onie {to upravuvaat i onie so koi se upravuva. Ottuka, zna~e-
weto na komunikacijata e vo sposobnosta na politi~arite da im gi ob-
jasnat svoite nameri i re{enija na gra|anite, a ume{nosta na gra|anite
e da gi izrazat svoite interesi i èlbi, taka {to politi~arite da
moàt da gi razberat.
Vo {to se sostoi mo}ta na zborovite?
Vo politikata mo}ta na zborovite e mo} {to e delegirana
oratorot da gi iskaùva, odnosno avtoritetot na jazikot doa|a od-
nadvor. Mo}ta na zborovite e vo faktot deka tie ne se izgovaraat
od li~no ime. Socijalnata grupa, ili organizacija (partija), gi delegi-
rala pravata na odreden govornik da izgovara zborovi od imeto na
organizacijata, ili grupata. Specifi~nosta na delegiraniot govor,
187
kakov {to e obi~no politi~kiot govor, se sostoi vo faktot deka ne e

dovolno toj da bide razbran i pravilno interpretiran. Potrebno e,
isto taka, toj da bide prepoznatliv kako delegiran govor. Toa prepoz-
navawe zna~i:
* zborovite da se izgovaraat od legitimnata li~nost - priznata i
prepoznatliva kako takva. Na primer, postoi ogromna razlika me|u
iskaùvawata za strukturata na buxetot na ministerot za finansii i
na nekoj poznat violinist. Prviot govor e legitimen i politi~ki, a
vtoriot - mislewe na poznat i popularen ~ovek;
* zborovite da bidat izgovoreni vo legitimni uslovi, vsu{nost
pred legitimen auditorium. Ako go prodolìme dadeniot primer, zbo-
rovite na ministerot }e se prifa}aat na razli~en na~in, ako se izgo-
vorat za vreme na diskusija za buxetot vo parlamentot i ako se izgovo-
rat vo prijatelski krug;
* zborovite da bidat vo legitimna forma. Ovde idejata e deka po-
stoi spefi~nost na samiot politi~ki govor. Vo na{iov primer, smis-
lata na zborovite na ministerot e edna, ako se izgovoreni od imeto na
vladata, a sosema druga, ako se spored misleweto na samiot minister.
Govorot na govornikot se vika javen govor, bidej}i pretstavuva so

zborovi naso~eno govorno dejstvo vo konkretna situacija. Stanuva
zbor za ume{nost efektivno da izrazuvame znaewa i iskustva, da gra-
dime stavovi i mislewa, da sugerirame idei so sredstvata na ìviot
govor, vo uslovi na sekojdnevna javna situacija. Iskustvoto na javniot
govornik, t.e. oratorskoto iskustvo, e ume{nost da govori{ dobro
pred kompakten auditorium. Da "govori{ dobro", zna~i "da ubedu-
va{, da impresionira{ i da fascinira{" (Ciceron). Seto toa moè da
se postigne isklu~itelno vo uslovi koga go vladee{ jazikot, na koj{to
komunicira{. "Sekoe upravuvawe", veli Margaret Ta~er, "zapo~nuva
so vladeeweto na obi~niot angliski jazik", so vladeeweto na potreb-
nite jazi~ni sredstva, za da gi istakne{ problemite to~no i razbirli-
vo i da ja predizvika{ potrebnata reakcija vo auditoriumot so cel za
re{avawe na odreden problem, da gi predizvika{ neophodnite op-
{testveni aktivnosti i nivnoto re{avawe.
Od isklu~itelna va`nost e to~no postavenata zada~a. Se razbi-
ra, to~nosta ne e samo mislovnoto zna~ewe na zborovite i nivnata or-
ganizacija vo tekstot. Taa e vo na~inot, na koj{to se izgovoreni to~ni-
te zborovi, tokmu na toj ~ovek ili grupa, tokmu ovde i sega, tokmu vo
ovaa situacija. Toa e ume{nosta, koga se isprava{ vo javniot prostor,
da si vo sostojba da gi nadmine{ granicite na kulturniot prostor, da
uspee{ vo procesot na svoeto neposredno prisustvo i preku nego da ja
sintetizira{ porakata i da gi sugerira{ negovite pri~ini diskretno,
188
na setilno nivo. So drugi zborovi, da umee{ vo dovolen stepen da ja

"o~ove~i{" porakata. Zatoa {to govorni{tvoto e sistematsko vospita-
nie na odredeni zalagawa, bara postojana koncentracija na vnimanie-
to vo mo`nostite i tajnite na samata igra na odnesuvawe.
Funkciite na javniot govor moè da se svedat na dve me|usebno
povrzani i me|usebno usloveni celi: da izvestuvame (informirame) i
da ubeduvame.
Iznesuvaweto misli, ~uvstva, iskustva, znaewa, idei moè da se
nare~e izvestuvawe. Vlijanieto na odredena informacija vrz svesta,
mislite, ~uvstvata, du{evnata raspolo`ba i odnesuvaweto, moè da
se nare~e ubeduvawe. Dvete aktivnosti se povrzani vo eden
komunikaciski proces. ôvek ne izvr{uva nikakvo dejstvo dokolku ne
veruva deka postoi smisla da go izvr{uva; ako ne e uveren deka }e
postigne ne{to. Vr{ime razmena na informacii, zatoa {to poinaku ne
bi moèle da ìveeme i da se razvivame vo op{testvoto. Se
izrazuvame, zatoa {to veruvame deka toj na kogo mu zboruva{, }e ni
veruva, }e moème da go ubedime vo vrednosta na razmenata na
mislite. Od druga strana, za da go naterame nekoj da ni veruva, treba
da go ubedime vo svoeto pravo, treba da ja podelime so nego
informacijata, vrz koja se gradi na{eto sopstveno ubeduvawe. Taka
{to, informiraweto sodrì element na ubeduvawe, a ubeduvaweto e
nemo`no bez informirawe. Vo komunikaciskata praktika, imaj}i ja
predvid konkretnata situacija, edno od dvete aktivnosti obi~no
preovladuva. Toa ni dava pravo da zboruvame za dva glavni vida javen
govor - informativen i ubeduva~ki.
Niz celiot svoj ìvot nie sme objekti i subjekti na ubeduvawe.
Pravoto da ubeduva{ i da bide{ ubeduvan gi karakterizira demokrat-
skite op{testva, zatoa {to e poeti~ki od prisilnoto nametnuvawe na
voljata kaj mnozinstvoto.
Su{tinata na ubeduva~kiot govor e vo samoto postignuvawe
promeni vo svesta i odnesuvaweto na slu{atelot. Toj bara poaktivno
angaìrawe na auditoriumot, otkolku {to informativniot govor na-
loùva prifa}awe rizici. I toa e taka bidej}i toj ne samo {to gi
otkriva mo`nostite, tuku i go prisiluva auditoriumot da go napravi
svojot izbor, go naso~uva toj izbor vo odredena nasoka, pri {to po od-
reden redosled gi eliminira site mo`nosti, osven edna - misleweto
na govornikot, koj ja prezema liderskata funkcija.
Eliminiraweto na site mo`nosti, osven edna, se postignuva, pred
sé, po logi~en pat, preku sistemot pri~ini, dokazi, argumenti. No, pri-
fa}aweto na rizicite i odgovornostite ne moè da se realizira bez
intenzivnoto u~estvo na emociite, bez da se provocira "pristrasno-
sta".
189
Efektivnosta na govornoto dejstvo vo golem stepen se opredeluva

so sposobnosta na govornikot da vleva doverba, da garantira za
prifatenite rizici so sopstvenata li~nost. Vo slu~ajov, zboruvame za
nadarenost da sugerira{, da ubeduva{. Toa, vsu{nost, pretstavuva
zgolemeno energisko zra~ewe, koe ne moè da se postigne samo so
ve`bi. Toa zavisi od individualnite sposobnosti i specifi~nosti na
nervniot sistem i zatoa e darba. No, preku ve`bi moè da se otkrie
darbata, pri {to se otstranuvaat {tetnite napori {to ja potisnuvaat.
Bidej}i, vo sprotiven slu~aj, emotivniot pritisok od strana na
govornikot, silniot emotiven pritisok bi go pretvorile govornoto
dejstvo vo nasilstvo - nezavisno dali toa e osoznaeno, ili ne (na
primer, govorite na Hitler).
Malku ili mnogu, sekoj ima ~uvstvo za silata na zborovite, za vo
niv zaspanata energija koja se osloboduva i se naso~uva, soglasno
na~inot na nivnata upotreba. Sekoj ~ovek barem edna{ vo svojot ìvot
ja po~uvstvuval vistinskata sila na zborovite, koja{to moè da ja
promeni istorijata.
* Zborovite go zamenuvaat viduvaweto.
* Zborovite vlijaat vrz raspoloènieto.
* Gi sovladuvaat prostorot i vremeto.
* Gi sovladuvaat apetitite i gi provociraat emociite.
* Provociraat dejstvo.
* Stanuvaat instrument na umot.
* Sozdavaat ~uvstvo za socijalna pripadnost, prisposobuvaat.
Upotrebata na zborovite, prakti~no zna~i koristewe edna ili

nekolku od ovie mo`nosti.
Zvu~nite zborovi sozdavaat odreden fonostil, koj{to, se razbi-
ra, e postaven od samiot tekst. Me|utoa, odnesuvaweto na govornikot,
neposrednoto izgovarawe na zborovite moè da ja prisposobi, no moè
i da ja promeni smislata i sugestijata (primer so obra}aweto "dami i
gospoda").
Od sé {to e kaàno do tuka, moème da zaklu~ime deka od jazikot
na govornikot zavisi kvalitetot na negovoto vlijanie vrz auditoriu-
mot ili, kako {to rekol Konfu~ij: "Ako jazikot ne e to~en, ona {to se
kaùva ne go ozna~uva toa {to treba da go ozna~i i ona, {to treba da
se napravi ostanuva nenapraveno!"
Nelingvisti~ki aspekti na govorot

Edni isti zborovi moàt da bidat iskaàni na najrazli~ni
na~ini - so razli~ni emocii, zna~ewe i duri so prikriena smisla.
Pauzite, akcentot, gradaciite na glasot, isto taka nosat poraka. Ovde,
190
osobeno e va`na pauzata, zatoa {to isto kako vo muzikata, nepostoe-

weto zvuk dava mo`nost da se razbere samiot zvuk. Kolku vreme zboru-
vame, kolku brzo, kolku brzo po~nuvame da zboruvame otkako drugiot
prestanal - toa se odrazuva na razbiraweto i interpretacijata na
na{ata poraka.
Lu|eto imaat specifi~en na~in na reakcija na prekinuvaweto i
mol~eweto od strana na drugiot i toa treba da se razbere kako
reakcija, posebno vo odnos na situacijata "davawe intervju".
Ovde se vklu~uvaat i problemite so prisutnost na {tetnite
zborovi i zvuci, promeni vo konstrukcijata na re~enicite i sli~no.
Intonacija i boja na glasot

Toj {to umee da slu{a, kako i toj {to ~ita me|u redovi, razbira
pove}e otkolku {to zna~at zborovite na toj {to zboruva. Toj slu{a i ja
ceni silata i intonacijata na glasot, brzinata na govorot. Toj gi
zabeleùva pomestuvawata vo izgradbata na frazite, kako, na primer,
nedovr{enosta na re~enicite, gi odbeleùva ~estite pauzi.
Tonot na glasot e posebno cenet klu~ za razbirawe na ~uvstvata
na sogovornikot. ûvstvata nao|aat izraz nezavisno od zna~eweto na
zborovite. ûvstvata moàt da se istaknat duri i pri ~itawe na azbu-
kata. Lesno se raspoznavaat gnevot i tagata. Nervozata i qubomorata
se odnesuvaat kon ~uvstvata {to pote{ko se raspoznavaat.
Silata i visinata na glasot, isto taka, se korisni signali za de-
{ifrirawe na soop{tenieto na govornikot. Nekoi ~uvstva, kako entu-
zijazam, radost i nedoverba, obi~no se izrazuvaat so visok ton. Gnevot
i stravot, isto se izrazuvaat so visok ton, no so po{irok dijapazon na
tonalitetot, silata i viso~inata na zvukot. ûvstvata, kako taga, àl
i zamor, obi~no se izrazuvaat so mek i pridu{en glas, so namaluvawe
na intonacijata na krajot na sekoja fraza.
I brzinata na govorot gi odrazuva ~uvstvata na govornikot. Lu|eto
zboruvaat brzo koga se vozbudeni ili voznemireni od ne{to, koga
zboruvaat za svoite li~ni te{kotii. Bavniot govor ~esto svedo~i za
poti{tena sostojba, taga, prepotentnost ili zamor.
Nesigurnosta pri izborot na zborovi se izrazuva toga{ koga govor-
nikot ne e uveren vo samiot sebe, ili se podgotvuva da né "udavi".
Obi~no nedostigot na zborovite e poistaknat vo sostojba na
vozbuda, ili toga{ koga sogovornikot se obiduva da né izmami.
191
Tehnika na govorot
Osnovnite sredstva na tehnikata na govorot se odnesuvaat na
oddelni etapi i zakoni na govorniot proces, tretiran, istovremeno,
kako zvu~na artikulirana pojava: di{ewe, intonacija na glasot, pravi-
len izgovor.
Osnovnite uslovi za pravilen govor se:
* osloboduvawe na psihata od {tetnata napregnatost, {to se
koncentrira vo govorniot aparat;
* jasno i aktivno izgovarawe na sekoj zvuk;
* pravilno di{ewe, {to obezbeduva stabilen glas;
* pridrùvawe kon jazi~nite normi.
Neverbalna komunikacija
Neverbalnata komunikacija, poznata kako "jazik na gestikula-
ciite", vklu~uva takvi formi na samoizrazuvawe, {to ne se zasnovaat
vrz zborovite i drugite govorni simboli.
Da se nau~ime da go razbirame jazikot na neverbalnata komunika-
cija, e va`no od nekolku pri~ini. Prvo, so zborovi moàt da se pre-
nesat isklu~itelno fakti~kite znaewa, no za da se izrazat ~uvstva-
ta, ne se dovolni samo zborovite. Vtoro, znaeweto na ovoj jazik poka-
ùva kolku nie umeeme da vladeeme so samite sebe.
Ako za govornikot e te{ko da se spravi so gnevot, toj go zgolemuva
glasot, se vrti, a nekoga{ se odnesuva i mnogu predizvikuva~ki.
Neverbalniot jazik }e ni go kaè i toa, {to go mislat realno za nas i
tie {to né opkruùvaat. Nezavisno {to lu|eto gi odmeruvaat svoite
zborovi i ponekoga{ ja kontroliraat svojata grimasa, ~esto e moèn
"izliv" na skrieni ~uvstva preku mimiki, gestikulacii i intonacijata
na glasot. Sekoj od tie negovorni elementi na komunikacija moè da ni
pomogne da se uverime vo pravilnosta na toa {to e kaàno so zborovi,
ili, kako {to se slu~uva ponekoga{, da se somnevame vo kaànoto.
Neverbalnata komunikacija e od osobeno golemo zna~eweto za
politi~arite. Za niv e zadolìtelno dobro da go vladeat "jazikot na
gestikulaciite".
Fizi~kiot izgled, osobeno karakteristikite na liceto, te{ko se
kontroliraat. Va`na uloga za prifa}aweto na nadvore{niot izgled
igraat predrasudite i nesvesnite raspolo`bi - pozitiven ili negati-
ven odnos kon politi~arite.
Koristenite gestikulacii, bez da znaeme moàt da go zasilat,
ili da asociraat sprotivnost na govorot. Gestikulaciite najlesno
192
moàt da se prifat, ili izmenat. Simbolikata na gestikulaciite e

mnogu poizrazena i vlijatelna, posebno na odnapred nepredubedeni
gleda~i.
Polo`bata na teloto se karakterizira so tri osnovni momenti:
biolo{ki reakcii na organizmot, odredena poza i situacija i kultur-
nite tradicii vo opredeleno op{testvo.
Koga zboruvame za neverbalna komunikacija, treba da obratime
vnimanie na specifi~nosta na li~niot, na direktniot i na audiovizu-
elniot kontakt. Za razlika od fascinantnosta vo direktnata komuni-
kacija, audiovizuelnata "harizma" na politi~arite e, pred sé, never-
balnoto odnesuvawe.
Postojat tri mo`nosti za vlijanie na neverbalnata komunikacija
vrz pretstavuvaweto na politi~arot preku audiovizuelnite mediumi:
a) fizi~kiot izgled: fizi~kiot aspekt na politi~arot e teòk
za kontrola, bidej}i toj te{ko se modificira. Toa se odnesuva
posebno za karakteristikite na liceto, koi se odnesuvaat pozitivno,
ili negativno so sodrìnata na soop{tenieto. Posebna uloga, vo taa
smila, igraat predrasudite i nesvesnite raspolo`bi, {to vodi do
pozitivno, ili negativno prifa}awe na politikata, nezavisno od
poddr{kata {to mu se ukaùva na negoviot diskurs;
b) glasot: ovde moè da se izmeni smislata, ili interpretacijata
na komunikacijata preku tonalitetot, bojata, ritamot, elasti~nosta i
sli~no. Vsu{nost, i da saka, politi~arot ne moè da go izmeni svojot
glas, koj{to e mnogu pokarakteristi~en za edna li~nost od
otpe~atocite na prstite. No, ona {to e bitno, e silata na tehnikata,
koja moè delumno da gi podobri karakteristikite na glasot, ili da gi
vlo{i;
v) gestovite: tie moàt da go zgolemat, no moàt da bidat i vo
sprotivnost so govorot {to politi~arot go iznesuva. Sporedbeno
najdobro se podloùvaat na usvojuvawe i promeni.
Mnogu e te{ko da se nau~i politi~arot da go kontrolira svoeto

neverbalno odnesuvawe, zatoa {to vo visok stepen e nesvesno. Ovaa
te{kotija e povrzana i so karakterot na debatata - se ~eka nervozata
na protivnikot, pred sé, za da stane nesvesno negovoto odnesuvawe i
da se dozvoli gre{ka.
Drugata te{kotija e vo vrska so celosno subjektivnata interpreta-
cija na neverbalnoto odnesuvawe, iako imame op{to kulturni i soci-
jalni modeli na negovata interpretacija. Pri verbalnata komunikaci-
ja se sluìme so relativno to~ni elementi - jazikot i, zaradi toa, ima
organi~eni interpretatorski mo`nosti. Pri dekodiraweto na never-
balnata komunikacija postoi pogolem opfat od varijacii.
193
Izraz na liceto
Izrazot na liceto e glaven pokazatel na ~uvstvata. Se sveduva na

dvièwe na o~ite, ve|ite, ustata, itn. Kaj lu|eto izrazot na liceto e
edna od kontroliranite oblasti na gestikulacii. Osven toa, ovde
problemot so interpretacijata e {to mnogu bliski izrazi moàt da
imaat celosno sprotivstavena smisla.
Preku izrazot na liceto najdobro se otkriva stepenot na emocija-
ta. Vtoro e {to mislata na gestikulacijata na liceto treba da se in-
terpretira zaedno so drugi znaci. Naj~esto izrazot na liceto se koris-
ti za "potpirawe" vrz povratnata komunikacija so auditoriumot, zatoa
{to delot okolu o~ite i ustata e postojaniot komentar. Taka,
zatvorenite o~i izrazuvaat nedoverba; poluzatvorenite -
iznenadenost; normalniot pogled - bez komentar; podotvorenite -
nerazbirawe; {iroko otvorenite - nervoza.
Qubov,
sre}a
zadovolstvo iznenaduvawe
stradawe
odbivnost
Voznemirenost,
re{itelnost
Najlesno se raspoznavaat pozitivnite emocii - sre}a, qubov i

voshit. Te{ko se prifa}aat kako pravilo negativnite emocii - taga,
gnev, odbivnost. Obi~no emociite se asociraat so mimiki, na sledniov
na~in:
- voshit - potkrenati ve|i, {iroko otvoreni o~i, opu{teni nadolu
kraevite na usnite, poluotvorena usta;
- strav - potkrenati i sobrani kon osnovata ve|i, {iroko otvoreni
o~i, kraevite na usnite se opu{teni nadolu i lesno povle~eni nazad,
ustata moè da bide otvorena;
- gnev - ve|ite se spu{teni nadolu, br~kite na ~eloto se optegnati,
o~ite se podzatvoreni, usnite se sobrani, zabite - stegnati;
194
- taga - ve|ite se spu{teni nadolu, o~ite se pomra~eni, ~esto

kraevite na ustata se lesno opu{teni;
- sre}a - o~ite se spokojni, kraevite na usnite se podignati i
obi~no povle~eni nazad.
Na site nñ e poznato deka:
- cvrsto stegnatite usni izrazuvaat dlaboka zamislenost;
- iskrivenite, otptegnati usni - somnevawe, ili sarkazam.
Nasmevkata, po pravilo, izrazuva druèqubivost, potreba od
odobruvawe. Treba, me|utoa, da se znae deka taa kako element na gri-
masite i odnesuvaweto zavisi od regionalnite i kulturnite razliki:
ìtelite na ju`nite predeli se nakloneti da se nasmevnuvaat
po~esto, otkolku ìtelite na severnite.
Vizuelen kontakt
Vizuelniot kontakt se javuva kako isklu~itelno vaèn element

pri komunikacijata. Pogledot na govornikot zna~i ne samo zainteresi-
ranost, tuku i ni pomaga da go koncentrirame na{eto vnimanie vrz ona
za {to se zboruva. Za vreme na govorot, govornikot i slu{atelot po-
vremeno se gledaat, povremeno gi izmestuvaat svoite pogledi, ~uvstvu-
vaj}i deka postojaniot pogled moè da mu pre~i na sogovornikot da se
koncentrira. Kako govornikot, taka i slu{atelot si gledaat eden vo
drug pravo vo o~ite, ne pove}e od 10 sekundi. Odvreme-navreme o~ite
na sogovornicite se sre}avaat, no toa trae zna~itelno pomalku,
otkolku {to se zadrùva pogledot na edniot kon drugiot sogovornik.
Zna~itelno polesno odrùvame vizuelen kontakt so govornikot pri
pojasnuvawe na prijatna tema i go izbegnuvame, diskutiraj}i neprijatni
ili izme{ani temi.
Uporniot, ili koncentriran pogled, obi~no se prifa}a kako znak
za neprijatelstvo.
Treba da se znae deka posebnite aspekti na me|usebnite odnosi se
istaknuvaat vo toa, kako lu|eto gledaat eden na drug. Na primer, nie
sme skloni da gi gledame pove}e onie na koi im se voshituvame, ili
sme vo bliski odnosi. Osven toa, ènite se pove}e skloni kon
vizuelniot kontakt, otkolku maìte.
Fiksiraweto vo o~ite na sogovornikot zna~i vnimanie kon nego.
No, dokolku prodolì podolgo vreme, ve}e se nametnuvaat novi
interpretacii, koi zavisat od celosniot izraz na liceto i od
situacijata: mo`no e B da e vquben vo A, mo`no e da raspoloèn pri-
jatelski, agresivno, ili krajno qubopitno.
Pogledot na o~ite igra va`na uloga pri odrùvawe na me|usebni-
te odnosi vo komunikaciskiot akt.
195
Pozi i gestovi
Toa se dvièwata na racete, nozete i drugi delovi na teloto.

Nekoi od niv imaat cel da go prenesat krajnoto soop{tenie, drugi se
nesakani socijalni belezi, {to moàt da bidat interpretirani
pravilno i nepravilno.
Gestovite moàt da ja prenesuvaat emocionalnata sostojba.
Obi~no pri silni emocii lu|eto instinktivno gestikuliraat - se
murtat (agresija), si go dopiraat liceto (nespokojstvo), se ~e{aat
(samoponiùvawe), se trijat (zamor) i drugo.
Preku gestovite moè da se dopolnuva smislata na soop{teni-
eto. Obi~no, toa se gestikulacii koordinirani so sodrìnata na ver-
balnata komunikacija: nabrojuvawe so gestikulacii so prstite, poka-
ùvawe kon predmeti, ili lu|e, poddr{ka so gestikulacii na pra{a-
wata, voshituvawe i sli~no; promena na amplitudata na gestikulaci-
jata pri ilustrirawe veli~ini (golemata riba), i sli~no.
Gestovite moàt celosno da go menuvaat govorot.
Gestovite na glavata se specifi~ni gestikulacii i imaat dve
razli~ni ulogi: tie moàt da "pottiknuvaat", t.e., ohrabruvaat, ili da
ja kontroliraat komunikaciskata sinhronizacija.
Sostojbata i ~uvstvata na ~ovekot moàt da se odredat po toa,
kako toj stoi ili sedi, po negovite gestovi i dvièwa.
Koga govornikot se navednuva kon nas za vreme na razgovorot, go
prifa}ame toa kako qubeznost, o~igledno zaradi toa {to takvata
poza zboruva za vnimanie. Nie se ~uvstvuvame pomalku udobno so onie
koi pri razgovor so nas se povlekuvaat nazad, ili celosno se opu{taat
vo foteljata. Obi~no e lesno da se diskutira so onie {to zazemaat
prirodna polo`ba. Takva poza moàt da zazemat i lu|e od visok rang,
verojatno zaradi toa {to tie se posamouvereni vo momentot na
komunikacijata i obi~no ne stojat, a sedat - ponekoga{ opu{teni nazad,
ili navednati nastrana.
Naklonot, koga sogovornicite {to stojat ili sogovornicite {to
sedat se ~uvstvuvaat udobno, zavisi od karakterot na situacijata, ili
od razlikite vo nivnata op{testvena polo`ba i kulturno nivo.
Lu|eto, koi se poznavaat dobro edni so drugi, ili sorabotuvaat vo
raboteweto, obi~no stojat ili sedat strani~no eden do drug. @enite
~esto pretpo~itaat da razgovaraat lesno navednati nastrana, kon
sogovornikot, ili da stojat paralelno so nego, posebno ako dobro se
poznavaat. Maìte vo diskusijata ja pretpo~itaat polo`bata lice kon
lice, osven vo situaciite na rivalstvo.
Zna~eweto na mnogu gestikulacii na racete, ili dvièwe na
nozete, e o~igledno. Na primer, skrstenite race, ili noze, zboruvaat
196
za skepti~nost, za{titna polo`ba. I obratno - nevkrstenite noze iz-

razuvaat pootvorena pozicija, stav na doverba. Koga razmisluvaat,
lu|eto obi~no sedat potpiraj}i ja so dlankite bradata. Racete
postaveni zad glavata, izrazuvaat vozvi{enost.
Za vreme na razgovorot, sogovornicite postojano klimaat so
glavite. Iako klimaweto so glava ne zna~i sekoga{ soglanost, toa
pomaga vo razgovorot. So nego slu{atelot kako da mu dava dozvola na
sogovornikot da prodolì. Klimaweto so glava, na govornikot mu
zna~i odobruvawe i pri grupna diskusija, zatoa {to govornikot go
naso~uva svojot govor neposredno kon onoj {to postojano klima so
glavata. Brzoto navednuvawe i vrteweto na glavata nastrana, ~esto se
pokazateli za toa deka slu{atelot saka da se iskaè.
Obi~no i na govornicite i na slu{atelite im e polesno da disku-
tiraat so onoj, na kogo izrazot na liceto mu e ìv i dvièwata ekspre-
sivni. Aktivnata gestikulacija ~esto izrazuva pozitivni emocii i se
prifa}a kako znak za zainteresiranost i druèqubivost. Preterani-
te gestikulacii, vsu{nost, moàt da bidat i izraz na voznemirenost,
ili nesigurnost.
Prostorot me|u li~nostite
Drug vaèn faktor vo komunikacijata e prostorot me|u li~nostite

- kolku blisku, ili daleku se sogovornicite eden od drug. Fizi~koto
rastojanie e va`no, pred sé, vo odnos na intimnosta i dominacijata.
Normalniot stepen na fizi~ko rastojanie varira vo razli~nite
kulturi, no sekoj ìvotinski vid (vklu~uvaj}i go i ~ovekot) gi ima
svoite karakteristiki za socijalen prostor.
Ponekoga{ nie go istaknuvame svojot odnos so prostornite
kategorii, kako na primer: "se dràm nastrana" od toj {to ne mi se
dopa|a, ili od koj{to se pla{am; "se dràm cvrsto" do toj, za koj{to
sum zainteresiran. Kolku pove}e sogovornicite se zainteresirani
eden za drug, tolku tie poblisku stojat, ili sedat eden do drug. Postoi
edno dozvoleno rastojanie me|u sogovornicite, koe zavisi od vidot na
me|usebnite odnosi i se opredeluva na sledniov na~in:
- intimna oddale~enost (do 0,5m) - odgovara na bliskosta na
odnosite;
- rastojanie me|u li~nostite (0,5 - 1,2 m) - toa e rastojanieto za
razgovor me|u prijateli so, ili bez dopir;
- socijalno rastojanie (1,2 - 3,7 m) - toa e rastojanieto za
neformalni op{testveni i delovni odnosi, kade {to gornata
granica pove}e odgovara na formalnite odnosi;
197
- javno rastojanie (3,7 m i pove}e) - pri ova rastojanie ne se smeta

za grubo da se razmenat samo nekolku zborovi, ili da se
vozdrìme od komunikacija.
Obi~no lu|eto se ~uvstvuvaat udobno i ostavaat dobar vpe~atok
koga stojat i sedat na rastojanie, {to odgovara na gorenavedenite me|u-
sebni odnosi. Preteranata bliska, kako i preterano oddale~enata po-
lo`ba, ukaùvaat na negativnoto vlijanie vrz komunikacijata.
Kolku lu|eto se poblizu, eden do drug, tolku pomalku gledaat
eden vo drug. I obratno, koga se na rastojanie, tie pove}e gledaat eden
vo drug i gi koristat gestikulaciite za odrùvawe na vnimanieto na
sogovornikot.
Zna~eweto na fizi~kata bliskost se menuva vo zavisnost od
fizi~koto opkruùvawe - taa nema zna~ewe vo prepoln avtobus,
dodeka pri kontakt so o~ite, ili vo razgovor, taa ve}e stanuva zna~aen
beleg. Ako A sedne blizu do B, zna~eweto treba da se tolkuva vo odnos
na toa dali ima i drugi mesta na koi A moè da sedne, dali sedat pod
agol, ili lice kon lice; postoi li fizi~ka bariera me|u niv, i drugo.
"Zatvorenite" prostori se karakteristi~ni za intimnite razgovo-
ri. Kaj niv vo interpretacijata se vklu~uvaat i setilata - dopir, miris
i drugo. Dokaàno e deka lu|eto sedat, ili zastanuvaat blizu do
lu|eto {to im se dopa|aat. No, postojat silni me|ukulturni razliki -
Arapite i Latinoamerikancite zastanuvaat mnogu blisku, dodeka
[ve|anite i [kotlan|anite se podistancirani. Zgolemuvaweto, ili
skratuvaweto na distancata se soodvetni signali za prekinuvawe, ili
intenzivnost na komunikacijata.
Tie pravila zna~ajno se menuvaat vo zavisnost od vozrasta, polot
i kulturnoto nivo. Na primer, decata i vozrasnite lu|e se dràt po-
blisku do sogovornikot, dodeka mladite lu|e i lu|eto na sredna voz-
rast pretpo~itaat pooddale~ena polo`ba. Obi~no ènite stojat, ili
sedat poblisku do sogovornikot, otkolku maìte. Kvalitetite na li~-
nosta, isto taka, go odreduvaat rastojanieto me|u sogovornicite — ume-
reniot ~ovek, so ~uvstvo za sopstveno dostoinstvo, se dobliùva do
sogovornikot pove}e, a voznemirenite, nervoznite lu|e se dràt na
pogolemo rastojanie. Op{testvenata sostojba na lu|eto koi razgovara-
at, isto taka, ima zna~ewe.
Kontakt so teloto
Toa e eden od najednostavnite vidovi socijalno dejstvo. Toa pret-

stavuva simbolika - na primer, tapkaweto po grb, stegaweto na racete.
Ako ja isklu~ime direktnata agresija (sudir) i seksualniot dopir, po-
liti~arite postojano go koristat za da gi izrazat ~uvstvata i stavovi-
198
te. Nadvor od semejnata komunikacija, obi~no toj kontakt se ograni~uva

na kontakt so race. Napraveni se razli~ni istraùvawa za da se
ocrtaat zonite na dopir na telata, kako i subjektite na me|usebnoto
dejstvuvawe. Va`no e da se zapomni deka zaradi ogromnite kulturni
razliki vo kontaktot so teloto, ne e mo`no da se koristat rezultatite
od istraùvawata vo drugi zemji.
Polo`bata na teloto
Toa e, isto taka, silen instinktiven signal, {to prenesuva va`ni

socijalni signali. Postojat instinktivni "vi{i" (dominantni) i
"niì" (pot~ineti) pozi. @elbata, ili namerata za dominirawe se iz-
razuva so ispraveni, cvrsti stavovi na teloto, nanazad ispravena gla-
va, i sli~no. Postojat, isto taka, prijatelski, ili neprijatelski pozi.
Preku op{tata polo`ba na teloto, li~nosta, obi~no, ja pokaùva
svojata emocionalna sostojba, na primer, napnatost, ili opu{tenost.
Moè da se istakne, isto taka, i odnosot kon drugite.
Lu|eto imaat zaedni~ki stil na istaknuva~ko odnesuvawe {to se
pokaùva preku odot, polo`bata na teloto, na~inot na sedeweto, i
sli~no. Vrz ovoj stil vlijaat:
-sega{ni (aktivni) i minati socijalni ulogi, - na primer, ako
odreden ~ovek bil, ili vo momentot e voeno lice;
- samoprifa}aweto na li~nosta, vsu{nost, pretstavata za
sebesi;
- doverbata, {to ja imame vo sopstvenoto jas;
- emocionalnata sostojba;
- kulturnite razliki.
Izgled - figurata i odot
Karakteristikite na izgledot - figurata i odot na odreden ~ovek

moàt da govorat mnogu kaj vnimatelniot i zainteresiran nabquduva~.
Dobriot, neprisilen izgled, svedo~i za golemo prifa}awe i
otvorenost kon tie {to né opkruùvaat, za sposobnosta vedna{ da gi
koristime vnatre{nite sili i oslobodeni od kakva bilo prisila.
Nepodvi`nosta, ili napnatosta na teloto, ja otkrivaat reakcijata
na samoodbrana, izbegnuvawe na kontaktite, zatvorenost, ~esto ~uv-
stvitelnost, a isto taka, i neume{en streme` kon korektnost.
Lo{iot, opu{ten izgled, svitkaniot grb, otkrivaat pokoruvawe,
smirenost, prisposobuvawe.
Polo`bi od tradicionalen vid (ednata, ili dvete race vo xebo-
vite, racete postaveni zad grb, ili skrsteni na gradite, i drugo) se
199
znak na nedovolna samostojnost i potreba od nezabeleàno vklopuva-

we vo okolinata.
Za vnimatelniot nabquduva~ mnogu informacii se dobivaat od
potkrevaweto na ramenicite i dvièweto na gorniot del na ~ovekovo-
to telo. Ovie delovi na teloto mnogu opisno svedo~at kako za ~oveko-
viot karakter, taka i za negovata emocionalna sostojba vo momentot.
Polo`bata na nozete i stapalata, isto moè da zboruva za
sostojbata i psihi~kite karakteristiki na individuata:
- stoeweto na dvete noze (nozete se razdvoeni ne pove}e od dve
pedi), so ramnomerno rasporeduvawe na teìnata na teloto, e
svojstveno za silen i stabilen ~ovek, smiren i cvrst, {to umee bilo
kade da se prisposobuva.
- nepodvi`nata, studenata polo`ba, so silna napregnatost, poka-
ùva lo{o prisposobuvawe, inaet, neelasti~nost vo odnesuvaweto i
samodokaùvaweto;
- promenlivata polo`ba pri nedovolna napregnatost, za~estena-
ta smena na osnovnata potpora na nozete i stavot na stapalata, poka-
ùvaat nedovolna cvrstina i discipliniranost, beznade`nost i
pla{livost;
- "ni{kaweto", potkrevaweto na prstite, zboruva ili za podgo-
tovka za aktivno dejstvo, ili za zajadlivost;
- polo`bata "{iroko ras~ekoreni noze", pokaùva potreba od sa-
mopotvrduvawe, {iroki pretenzii, zgolemena samoprocenka, a ~esto i
~uvstvo za omalovaùvawe;
- ako odot, ili polo`bata se karakteristi~ni so zabele`livo
razdvojuvawe na stapalata nanadvor, stanuva zbor za "demonstrirano
odewe", voobrazenost i samouverenost ("~ekori kako paun");
- ako vrvovite na stapalata se svrteni navnatre, toga{ toa poka-
ùva izvesna vnatre{na slabost, relativen nedostig na inicijativ-
nost, nedovolna uverenost vo sopstvenite sili.
Se razlikuvaat nekolku vidovi odewe:
- ritmi~no - opu{tena forma na pripodignato, no stabilno odne-

suvawe; toa e tipi~no za onie {to se {etaat;
- ramnomerno - od vidot na vojni~ki ~ekor pri mar{ - e tipi~no
za lu|e so volja i streme` kon odredena cel;
- so {iroki ~ekori - pokaùva naso~enost kon celi, pretpriem-
livost, ednostavnost, apstraktno mislewe;
- so mali, kusi ~ekori - svedo~i za vnimanie, namera, brzo
mislewe i reakcija, vozdrànost, konkreten na~in na mislewe;
200
- ritmi~no silno odewe (so zasileno dvièwe na kolkovite) -

takvo odewe imaat samo naivno-instinktivnite i samouvereni
li~nosti;
- razvle~eno odewe - toa e znak za bezvolnost, nepostoewe
èlba za ne{to, opu{tenost, mrzelivost;
- tvrdo, stegnato, zdrveno odewe - toa pokaùva zatvorenost,
nedostig na kontakti, nesposobnost za slobodni nastapi;
- postojano podigawe na prstite na stapalata - toa demonstrira
streme` za napred, ~uvstvo za superiornost, osobeno intelektualna.
Karakterot na odnosite na lu|eto so drugi lu|e i so svetot

voop{to, a, isto taka, nekoi personalni specifi~nosti se ogleduvaat
i vo drugi tipi~ni pozi.
Dvièwe na racete
Dvièwata na racete za vreme na govorot se razli~ni i zavisat

od temperamentot na individuata. Treba da se znae deka od golemi
rastojanija ovaa gestikulacija, nare~ena govor na racete, e posebno
vaèn instrument za zasiluvawe na zborot.
Po~etniot stav pri ova dvièwe e neutralnata polo`ba pri {to
racete se nao|aat nad polovinata. Problemot e kako da se sozdade
vpe~atok za sloboda. Eden sovet - koristete mali bele{ki so glavnite
tezi na svojot govor. Drète gi vo ednata raka. Taka, taa sekoga{ }e
bide zafatena i }e zazeme prirodna polo`ba, a so drugata }e moète
da gestikulirate. Nikoga{ ne treba da gestikulirate so rakata so
bele{kite, zatoa {to toa ja dekoncentrira publikata.
Treba da se izbegnuvaat slednite gestikulacii:

Vkrstenite race pred gradite - tie se prifa}aat kako znak za
arogancija i distanciranost. Govornikot sozdava bariera me|u sebe i
publikata i e antipati~en;
Vkrstenite race na polovinata - tie pre~at na otvoraweto na
govornikot kon publikata i ostavaat vpe~atok za propovedni~ki men-
talitet na govornikot;
Postavuvaweto na racete na polovinata, isto taka, dejstvuva
odbivno za publikata. Slu{atelite mislat deka barate da se postavi-
te nad niv, a so takvo odnesuvawe ne se dobivaat privrzanici;
Pokaùvaweto so prst kon publikata e dosta neprijaten gest, {to
ostava vpe~atok deka govornikot e seznajko;
201
Igraweto so o~ilata, penkaloto, ili so drugi mali predmeti {to

gi drìte vo racete, go ottrgnuva vnimanieto na slu{atelite od
sodrìnata na va{iot govor.
Prepora~livi se gestikulaciite od vidot na:

Ispruènata raka kon slu{atelite demonstrira èlba za kon-
takt;
Istoto vaì i koga dvete race se ispruèni kon publikata..
Toa sozdava vpe~atok za iskrenost.
Zada~a: Zapoznavawe - trening za vnimanie i zapomnuvawe.

Celta e da se trenira sposobnosta za nabquduvawe i da se
pretstavat razli~ni na~ini na zapoznavawe i pretstavuvawe vo
razli~ni situacii: na ulica, pri neformalni sredbi, pri formal-
ni aktivnosti (sredbi, priemi, mitinzi, rabotewe so aktivot, deba-
ti so oponentot, i dr.).
Vo po~etokot u~esnicite se delat na dvojki i za kratko vreme
se pretstavuvaat eden na drug. Potoa, bez da e predupreden
odnapred, sekoj detalno go opi{uva svojot partner - na primer,
bojata na ~evlite, karakteristi~nata gestikulacija, itn.
Zada~a: Trening za spravuvawe so situacija

Postavete se vo razli~ni situacii koga treba da zboruvate
pred publika:
- vleguvate i nema kade da zastanete,
- vleguvate i nikoj ne Vi obrnuva vnimanie,
- se sudirate na vratata so drug ~ovek,
- vleguvate i nekoj Vi prio|a i po~nuva da Vi zboruva,
- vleguvate i verbalno Ve napa|aat.
Prosledete i analizirajte gi reakciite.
202
RABOTEWE SO MEDIUMITE
Specifi~nost na oddelni mediumi
Pe~at
Od 18 vek, do denes, eden od najra{irenite na~ini na javna komu-
nikacija e pe~atot. Pod poimot "pe~at" se podrazbiraat dve golemi
grupi izdava{tvo - vesnici i spisanija. Vesnicite, obi~no, se dnevni
i nedelni.
Osnovni kriteriumi za izbor na vesnici kako komunikacisko
sredstvo se: periodi~nosta (dnevni - utrinski i popladnevni, nedel-
ni); teritorijalniot opfat (nacionalni, regionalni, lokalni i
interni, na pretprijatijata); tiraòt; specifi~nostite na auditoriu-
mot, goleminata i formatot (standardni i tabloidni).
Karakteristi~no za pe~atot vo Evropa e postoeweto partiski
izdanija. Tendencija vo poslednite godini e izdavaweto vesnici {to
ne se organi na politi~ki partii, me|utoa izrazuvaat opredeleni ide-
olo{ki stavovi i go poddrùvaat stavot na oddelni partii. Sé u{te,
vsu{nost, vo Jugoisto~na i Centralna Evropa (porane{nite socijalis-
ti~ki zemji) se sre}avaat vesnici i spisanija {to se pod direktno vli-
janie na partiite.
Obi~no zad glasnata proklamiranost na nekoi "nezavisni" izda-
nija se krijat mo}ni ekonomski grupacii {to gi koristat za formirawe
blagoprijatno javno mislewe, so ogled na nivnite li~ni i finansiski
interesi.
Spored ekspertite, od golemo zna~ewe za vlijanieto na soop{te-
nieto vo pe~atot e mestoto na publikuvaweto - "pozicijata". Pod "po-
zicija" se porazbira "...mestoto {to go zazema edno soop{tenie vo spo-
redba so drugite materijali na samata stranica, levata, ili desnata
strana na folioto, vo po~etokot, vo sredinata, ili na krajot na izda-
nieto...". Postojat nekoi zakonitosti za vlijanieto na pozicijata za
prifa}aweto, no sé u{te ne moè da se objasni su{tinata na
mehanizmot. Se prifa}a deka soodvetno e soop{tenijata da se smestu-
vaat vo gorniot del na stranicata. Od zna~ewe e i komponiraweto na
dve sosedni stranici {to se ~itaat istovremeno. Se smeta deka desna-
ta stranica e so povisoka efektivnost. Od zna~ewe e i rasporedot na
203
porakite na razli~nite stranici. Soglasno stepenot na zna~eweto,

pogodni se: prvata, ~etvrtata, tretata i vtorata stranica. Vo prakti-
kata se koristat i nekoi specijalni stavovi: "uvo", "kempbel sup",
"pozicijata na îlov", i drugi.
Politi~ki plakat
Za razlika od drugite reklamni nositeli, politi~kiot plakat

nema odreden auditorium. Reklamnata efektivnost kaj nego se pos-
tignuva preku golem broj primeroci {to go zasituvaat prostorot {to gi
opkruùva. Plakatite, sporedbeno, se poevtini i lesni za rasprostra-
nuvawe. Za da se postigne multiplicira~ki efekt od reklamata so
plakati, neophodno e odrùvawe serija kampawi. Za razlika od trgov-
skite plakati {to se lepat na specijalni mesta za koi se pla}a po-
sebno i se povrzani so odredena stoka, ili usluga, kaj politi~kite
plakati za~estenosta i povtorlivosta na odredena ideja, ili poraka,
ne e ograni~ena so vreme, a ~esto i so prostor.
Praktikata na izbornite kampawi zna~itelno gi usovr{uva meto-
dite na praveweto plakati. Vo Evropa plakatite prodolùvaat da
bidat politi~ko sredstvo za reklama. Vo posledno vreme se namet-
nuva praktikata za koristewe maksimum 4 - 5 plakati, za da ne se de-
koncentrira efektot na vlijanieto. êsto se rasprostranuva eden na-
cionalen plakat vo razni golemini, istovremeno so lokalni plakati.
Denes, vo predizbornite kampawi se koristat dva vida plakati:
trgovski i "borbeni". Vo princip, trgovskite plakati se so golemi
razmeri (12, 16 m2 itn.) se lepat na panoa iznajmeni od firmi za
nadvore{na reklama. Mestata se izbiraat vo zavisnost od nivnata
efektivnost, a nekoga{ i zaradi specifi~niot auditorium na patni~-
kiot soobra}aj. êsto tie se postavuvaat pokraj avtomobilskite arte-
rii, na vlezovite na naselenite mesta, vo centarot na gradot i pokraj
semaforite. Kako rezultat na istraùvawata, reklamnite eksperti
konstatirale deka polovinata od lu|eto koi se vo dvièwe, gi zabele-
ùvaat. Za da se postigne neophodniot efekt, tie treba da bidat po-
staveni taka da moàt da se vidat i da se prifatat maksimum za dve
sekundi. Va`no e da bidat emocionalni i da se ~itlivi.
Konvencionalnite plakati, poznati u{te kako "borbeni" ili "di-
vi" se lepat od dobrovolci, ili plateni ekipi na site mo`ni mesta i
vo razni golemini.
Borbenite plakati se so cel da se sozdade {okantna vizuelna
sredina.
Kon pe~atenite formi treba da se dodadat i sekavi lenti, nalep-
nici i fluoroscentni plakati, {to se gledaat i no}e. êsto se prime-
204
nuva i "podvi`niot" plakat - "lu|e sendvi~i", ili tie se lepat na vo-

zila, ili drugi transportni sredstva.
Od psiholo{ki aspekt e bitno kako }e se koristi prostorot na
plakatot za pogolema efektivnost na sugestijata. Vo minatoto se kori-
stele pove}e plakati ispolneti so tekstovi. Vo sovremenite plakati
dominiraat partiskite lideri so znakot na partijata i nivnata glavna
deviza, ili logo na kampawata. Obi~no likovite na liderite se
postavuvaat levo, ili desno, vo zavisnost od nivnata ideologija, pri
{to se bara mo`nost za gledawe vo odreden pravec. êsto se koristi
profilot V 3/4, {to izrazuva streme` i dvièwe. Posebno vnimanie
mu se pridava na liceto koe e izrazeno kako neverbalna komunikacija.
Koga ~ovek gleda sliki, negoviot pogled se zadrùva naj~esto na
o~ite, ustata, nosot i na racete. Pogledot treba da bide podignat
lesno nagore, no da ne gleda direktno vo objektivot, da ne bide so
vko~anet pogled, za da ne ja potisnuva svojata volja za sloboda na
izborot. Vo praktikata e nametnato misleweto deka najizraziti se
figurite na politi~arite do ramenicite. êsto se koristat
dvièwata na racete, pri {to se bara simbolizirawe na zaemnost i
poso~uvawe na nasokata na dvièwe na op{testvoto.
Posilen efekt ima koristeweto na plakatite vo golemite grado-
vi. Tamu lu|eto se pozafateni i pomalku gledaat i slu{aat radio i te-
levizija. Ponekoga{ se koristat i plakati na koi{to se prikaàni i
partiskite listi za odredeni reoni. Efektot ne e mnogu dobar, no ako
postojat takvi, voda~ot na listite treba da se postavi vo najgorniot
del.
Analizata na politi~kata praktika vo oblasta na reklamata so
plakat pokaùva deka ~esto se koristat kako simboli likovi na deca,
mladinci, majki so bebiwa, race, rascuteni cve}iwa, kowi i ptici.
Opoziciskite partii, ~esto pribegnuvaat kon koristewe plakati so
deca, koi ja simboliziraat idninata i nivnoto mesto vo nea.
Vladea~kite partii pribegnuvaat kon plakati so mladi i zreli lu|e,
so {to ja baraat simbolikata na dene{niot i utre{niot den. Likot na
èni i majki so bebiwa ja simbolizira tatkovinata i prodolùvaweto
na rodot. Retko vo politi~kite plakati se koristat vozrasni lu|e.
Glavniot problem pri koristeweto politi~ki plakati e deka ne-
zainteresiranite, raseanite i zagriènite od sekojdnevieto ne gi za-
beleùvaat i im posvetuvaat malku vreme. Zatoa, sé pove}e plakatot
se pretvora vo sredstvo koe vo mig treba da go privle~e vnimanieto na
auditoriumot i da gi prenese porakite za nekolku sekundi. Se smeta
deka pe{acite raspolagaat so tri do pet sekundi, za da gi poglednat
plakatite (a voza~ite so dve sekundi). Od ovde poteknuvaat barawata
za maksimalno lakonsko i direktno istaknuvawe, posebno na tekstual-
205
niot del. Natpisite, pe~atarskite bukvi i boite treba da bidat

usoglaseni so psiholo{kite karakteristiki na prifa}aweto i rasto-
janieto na koe se gledaat.
Dodeka tekstot na plakatite se prifa}a, glavno, na logi~no i ra-
cionalno nivo, likot reflektira, pred sé, na nivoto na neosoznatoto
emotivno prenesuvawe i sugestija od reklamnata poraka. Od osobeno
zna~ewe e plakatot da sozdade sou~estvo i emotivna vrska so audito-
riumot.
Vrskata me|u devizata i prikaùvaweto na plakatot zavisi od
izbraniot centralen psiholo{ki moment na reklamnite kampawi i
moè da bide asocijativna, ilustrativna ili kontrasna.
Za vreme na predizbornite kampawi plakatot e nezamenlivo
sredstvo za pretstavuvawe na "likot" na politi~kata organizacija.
Preku neprekinlivo povtoruvawe i multiplicirawe na glavniot
politi~ki "lik", se bara utvrduvawe, ili zacvrstuvawe na sugestijata.
Zatoa i denes, politi~kiot plakat e silno efektiven, posebno
kako dopolnitelno sredstvo.
Ne se retki slu~aite, koga za vreme na kampawata so pomo{ na
plakatite se izgraduva dinami~en lik na politi~ki subjekt. Interes
pretstavuva iskustvoto na avstriskata firma za politi~ki marketing
"Marek i prijatelite" po redosled da go formira likot na kandidatot
preku serija plakati. Vo po~etokot na devedesettite godini e sozda-
den imixot na idniot gradona~alnik na Viena. Poa|aj}i od li~nite
kvaliteti i dostoinstvo na socijalisti~kiot kandidat, minuvaj}i po
redosled, preku negovata uloga kako soprug i tatko, profesionalec i
politi~ar, prirodno se doa|a do sugestijata za "gradona~alnik na
Viena". Zasilen so drugite reklamni sredstva, ovoj priod se pokaùva
kako isklu~itelno uspe{en i pobedni~ki.
Drugi vidovi pe~ateni sredstva
Vo politikata, posebno za vreme na predizbornata kampawa,

~esto se primenuvaat letoci, prospekti, pove}elistni prospekti i
kalendari. Spored Klod Hopkins, letokot ja pretstavuva reklamata.
Letokot e neosporno najoperativnoto reklamno izdanie i sporedbeno
e evtin. Obi~no toj se pu{ta vo golemi tiraì i negovata cel e da go
privle~e vnimanieto na masite i razli~ni auditoriumi. U{te od 16
vek navamu, osven letoci, ~esto se koristat i prospekti za vovedni i
stimulira~ki reklamni kampawi. Prospektot e svitkan list (obi~no
format A4, ili A5), {to sodrì poop{irna reklamna informacija. Za
razlika od letocite, prospektite nudat poraznovidna, iscrpna i
detalno neophodna informacija. êsto tie sodràt i ilustracii.
206
Pod pove}elistni prospekti se podrazbiraat nekolkukratno pre-

vitkani prospekti (flaeri). Previtkuvaweto zna~i pogolema atrak-
tivnost i vizuelno prisposobuvawe kon posebni pottemi na porakata.
Obi~no tie se zbogateni so ilustriran materijal.
Kalendarite se koristat najmnogu kako reklamen podarok i
nivnata cel e, pred sé, pridobivawe simpatii i glasovi.
Audio-vizuelni mediumi
Osnoven element na sovremenata politi~ka komunikacija se
klasi~nite audio-vizuelni sredstva - radio, kino i televizija. Po
otkrivaweto na pe~atarskata ma{ina, kako prvo sredstvo za masovna
komunikacija, otkrivaweto na elektronskite mediumi izvr{i vistin-
ska revolucija vo masovnata komunikacija. So pojavata na radioto, ki-
noto i televizijata, ne samo {to se otkrivaat novi sredstva za masov-
na komunikacija, tuku se menuva i celiot proces na prifa}awe na ko-
munikacijata. Audio-vizuelnite prifa}awa gi zgolemuvaat mo`nosti-
te za kombinirano vlijanie vrz auditoriumot.
Elektronskite mediumi davaat mo`nost da se kontrolira redo-
sledot na priemot. Radio soop{tenijata i televiziskite spotovi se
razlikuvaat so povisok stepen na zapomnuvawe na porakite, vo odnos
na pe~atenite reklami. Auditoriumot na elektronskite mediumi e
mnogu pogolem i preku razli~nite ~asovi na emitirawe dava mo`nost
da se precizira sostavot na slu{atelite i gleda~ite i porakite {to
se adresirani do niv.
Radioto e fon na mnogu socijalni dejnosti i moè da stigne
nasekade - doma, na rabotnoto mesto, vo voziloto, za vreme na odmorot,
itn. Istraùvawata na radio-auditoriumot pokaùvaat deka postojat
razni ~asovni termini, vo koi ima promenliv interes kaj gleda~ite.
Najmnogu se slu{a radio nautro, pred poa|awe na rabota, napladne,
koga interesot e najgolem i za vreme na ve~erata okolu po~etokot na
redovnite informativni emisii. Vrz osnova na potemelni istra-
ùvawa, ekspertite utvrdile nekolku osnovni principi na sovre-
menata radiokomunikacija:
- nivoto na razbirlivost na soop{tenijata treba da bide okolu
deset poeni ponisko od sredniot koeficient na intelegencija na
auditoriumot so odredena cel za koja se nameneti;
- programite treba taka da se izgotvuvaat, taka {to sekoj radio-
slu{atel vo sekoe vreme da moè da se vklu~uva vo niv za rok ne
pokus od momentalnata memorija (6-8 sekundi);
- porakite ne treba da ja napregaat memorijata, ili pretstavuvaat
napor pri prifa}aweto od strana na slu{atelite;
207
- vnimanieto na slu{atelite treba da se privle~e po prvite

deset sekundi za da se zadrì; maksimalnata brzina ne treba da
nadminuva dva i pol zbora vo sekunda, a frazite da ne bidat podolgi
od sedum zborovi;
- identifikuvanata poraka treba da se povtori barem ~etiripati
za vreme na prenosot vo vremetraewe od 60 sekundi;
- muzikata i zvu~nite efekti na porakata treba da ja potpomagaat i
da ja koncentriraat porakata, a ne da ja razvlekuvaat.
Radioto i drugite elektronski mediumi imaat edna specifi~na
karakteristika - dinamikata. Dinamikata gi zgolemuva barawata za
zapomnuvawe. Treba da se sledi odredena logi~ka gradba, to~nost na
sodrìnata i jasni zaklu~oci. Nedostigot na slikovitosta na radioto
se kompenzira so stimulirawe na vizuelnata fantazija.
Vo sporedba so drugite vidovi komunikacija, radioto, sporedbeno,
e poevtino i tehni~ki polesno se ispra}aat porakite.
êsta praktika vo poslednite godini vo SAD i Zapadna Evropa e
politi~kite partii da otvoraat sopstveni radio-stanici. Modata na
politi~kite vesnici se zamenuvaat so partiski radio-stanici.
Kinoto vo periodot me|u dvete svetski vojni igra va`na uloga.
Denes, po pojavata na televizijata, mo`nostite na kinoto se zna~itel-
no ograni~eni. Karakteristi~no za kinoto e poniskoto nivo na verbal-
na informacija i personifikacija. Kinoto ima svoj specifi~en audi-
torium, zatoa, denes, se koristi kako dopolnitelno sredstvo za lansi-
rawe na politi~kite poraki.
Televizijata sodrì informativni, umetni~ki i tehni~ki mo`-
nosti, {to ja pretvoraat vo najefektiven prenesuva~ na idei, vred-
nosti i sugestii. Silata na televizijata e vo spojot i dinamikata na
vlijanieto preku zvuk, slika i dvièwe. Kaj televizijata informa-
tivniot {um vo komunikativnoto pole e najmal. Najsilnoto oru`je na
televizijata e dijalogot, zatoa za pretpo~ituvawe se direktnite izja-
vi, a ne snimkite. Stati~nosta ja li{uva porakata od vrednosnoto vli-
janie i go dobliùva televiziskiot prenos do radio soop{tenijata.
Direktnite izlagawa, osven toa, ja zgolemuvaat doverbata na gleda-
~ite i vistinitosta na informacijata {to se nudi.
Silata na televiziskoto psiholo{ko vlijanie moè da se ana-
lizira preku kriteriumi, kako:
- postoewe, ili otsustvo na napregawe;
- forma na psihi~ko doìvuvawe (strav -voshituvawe);
- sodrìna na psihi~koto doìvuvawe (optovaruva~ki i relak-
sira~ki efekti);
- odnos kon ìvotnata perspektiva (pesimizam - optimizam);
208
- stimulirawe na intelektualnoto u~estvo (razmisluvawe -

kriti~nost);
- op{ta naso~enost na u~estvoto (qubopitnost-nezaintere-
siranost).
Prednosta na televizijata e golemiot i raznoviden auditorium.
Denes, televizijata e prisutna realno vo sekoj dom i vlijae vrz
doma}instvoto i sovremeniot na~in na ìvot. Oddelni emisii imaat
razli~ni auditoriumi, {to ni davaat mo`nost da ja analizirame i da
ja korigirame svojata poraka.
Silata na vlijanieto na televizijata gi tera niza u~eni da
zboruvaat za politika vo "televiziskiot vek" i "teledemokratijata".
Toa se potvrduva so faktot {to, denes, televizijata igra vode~ka
uloga pri formiraweto na politi~kite mislewa i pogledite na
auditoriumot. Spored stru~wacite, gleda~ite:
- ne se interesiraat za detalite na politi~kata borba i upravu-
va~kite mehanizmi;
- se odnesuvaat kon politikata kako kon vozilo - kako kon sred-
stvo za prevezuvawe, ureduvaweto ne gi interesira;
- go zgolemuvaat svoeto vnimanie kon politikata, koga odredeni
problemi li~no gi zasegaat;
- se interesiraat, pred sé, za izborot na pretsedatelot, negovi-
te poseti nadvor od granicata, skandalite i aferite od kuluarite na
vi{ata vlast;
- nestrplivi se i imaat neprijatelski odnos kon dolgite i bavni
pretstavuvawa i prikaùvawa na politi~kite nastani.
Vo 1948 g. vo SAD se pravat prvite obidi za vklu~uvawe na tele-
vizijata vo predizbornite kampawi. Od 1960 g. na televizija redovno
se pokaùvaat najva`nite nastani od predizbornite borbi. Po pra-
vilo, se baraat i prikaùvaat najinteresnite masovni momenti - javni-
te debati me|u kandidatite za pretsedateli i "tesniot naptrevar"
me|u partiite. Gledanosta zavisi od vizuleniot interes i trgovskiot
karakter na amerikanskite televizii.
Specifi~nosta na televizijata postavuva razli~ni kriteriumi
za porakata, od tie na radioto. Kinoto i radioto se "èòk kanal", a
televizijata "studen". Se smeta deka "è{kiot" kanal sodrì zna-
~itelno koli~estvo audio-vizuelna informacija i ima mala mo`nost
za u~estvo i sou~estvo vo auditoriumot. Za razlika od kaj "è{kiot",
kaj "ladniot" kanal ima visok stepen na nedoiskaànost, {to pretpo-
stavuva zna~itelno u~estvo na auditoriumot vo procesot na prifa-
}aweto na soop{tenijata. Ne e mal brojot na politi~arite {to
nepravilno go koristele "è{kiot" priod vo televiziskite izjavi (X.
Makarti, R. Nikson, i dr.). Tie drèle è{ki oratorski govori, se
209
nafrlale so ostri obvinuvawa protiv svoite protivnici i zboruvale

bu~no. Studeniot priod kon televizijata go zamenuva "oratorstvoto"
so doverliv govor, so cel da se predizvika so~uvstvo kaj gleda~ite.
Specifi~nosta na televiziskata komunikacija ja naloùva sovre-
menata praktika vo zapadnite zemji, da se dràt predavawa so otvore-
ni linii, ili od sali, so u~estvo na publikata. Na toj na~in, gleda~ite
imaat mo`nost da se vklu~uvaat direktno vo vovednite diskusii.
Ova nametnuva i izmeni vo formata na televiziskite politi~ki
reklami. Za prvpat vo 1952 g. vo SAD, vo predizbornite kampawi na
gen. Ajzenhauer zapo~nale da se koristat kusi formi na politi~ki te-
leviziski reklami, a podocna i klipovi. Do toga{ koristenite emisii
od polovina ~as, so u~estvo na politi~arite, preo|aat na zaden plan, a
od 1956 godina prestanuvaat voop{to da se pravat.
Vo pretsedatelskata kampawa vo SAD od 1952 g. reklamniot
sovetnik na gen. Ajzenhauer, Roser Rivs, koristi 49 spotovi ("spots") -
po eden za sekoj reon. Po istraùvaweto na javnoto mislewe spotovite
se grupirani okolu tri glavni temi: korejskata vojna, korupcijata i
zgolemuvaweto na cenite. Golemiot uspeh na generalot e rezultat na
novite reklamni formi {to gi primenuva vo svojata kampawa. Spored
Roser Rivs, kusite spotovi se na~in za nadminuvawe na nedostato-
cite, tipi~ni za obi~nata politi~ka reklama.
Amerikanskiot model za televizisko vlijanie e izgraden vrz
specifi~nostite na mediumite, prou~uvawata na javnoto mislewe i
sklonosta da se stimulira direktnoto u~estvo na glasa~ite vo
politi~kiot proces. Toa bara efektivniot politi~ki diskurs da se
svede na kusi iskaùvawa vo najgledanoto televizisko vreme.
Za razlika od radioto, televizijata e spoj ne samo na verbalna,
tuku i na neverbalna komunikacija. Ako kaj li~nata komunikacija e
poèlno politi~arite da imaat neverbalna kultura, pri izjavite
na televizijata toa e zadolìtelen uslov. Pri javnata komunikacija
preku televizijata, nepostoeweto izgradena verbalna i neverbalna
ume{nost moè da gi pretvori site pozitivni strani na audiovizuel-
nata komunikacija vo negativni i da nanese nepopravlivi {teti vrz
imixot na politi~arite.
Verbalnata komunikacija preku televizijata, osven neophodnata
govorna kultura, bara od politi~arite da gi imaat predvid i drugite
specifi~nosti. Za da postignat maksimalno vlijanie, neophodno e da
se koncentriraat vrz edna tema {to }e ja razvijat i zacvrstat so
povtoruvawe. Povr{noto spomenuvawe na nekolku temi e krajno
neefektivno. Potrebno e politi~arite da go sovladaat ritamot na
govorot, da koristat kusi re~enici, so prosta struktura, so minimalno
210
koli~estvo uslovuvawe i zborovi {to lesno se izgovaraat i se

prifa}aat pri slu{aweto.
Kaj televiziskata komunikacija, od isklu~itelno golemo zna~ewe
e ume{nosta za neverbalnata komunikacija. Neverbalnata komunika-
cija, glavno vlijae vrz potsvesta i ima mnogu posilen efekt od
verbalnata. Te{kotiite pri neverbalnoto odnesuvawe poteknuvaat
od negovata su{tina i celosno subjektivnata interpretacija, nezavis-
no od nekoi op{tokulturni i socijalni modeli. Seriozen problem pri
razbiraweto i interpretacijata na neverbalnata komunikacija se me-
|ukulturnite razliki. Neverbalnata komunikacija dava mo`nost da se
vlijae preku nadvore{niot fizi~ki izgled, gestikulaciite i po-
lo`bata na teloto.
Za da se nadminat problemite so nepostoeweto povratna infor-
macija pri audio-vizuelnata komunikacija, osven ve}e spomenatite
formi na direktni prenosi, se koristi i metodot na telemetriks, za
merewe na vizuelniot interes kon posebnite emisii.
Vo poslednite godini, so razvojot na komunikativnite sistemi se
sozdavaat dopolnitelni uslovi za razvoj na politi~kata komunika-
cija. "Novite mediumi" kako video, kablovska i satelitska televi-
zija, telematika i razgranuvawe na globalnite mediumski sistemi
celosno go menuvaat karakterot na sovremenata komunikacija.
Vo Evropa, i osobeno vo Francija, brgu se razviva telematikata.
Site gra|ani koi se vklu~ile vo sistemot, moàt da baraat i da ja
koristat informacijata {to gi interesira. Sistemot dava mo`nost za
dvonaso~na komunikacija so kandidatite, ja ograni~uva oblasta na
{irewe i bara aktivnost od strana na recipientot. Vo 1986 i 1988
godina, francuskite politi~ari (@an Mari Li Pen, @ak Lang, Pier
@uken, i dr.) formiraat posebni biroa za politi~ki uslugi. Preku niv
besplatno moè da se koristi informacija za programite i ideite na
partiite i politi~arite. Sistemot dozvoluva da se davaat konkretni
odgovori i za "direktna komunikacija" so kandidatite. Koristeweto
na ovoj vid komunikacija bara posebni poznavawa i visoka cena za
vklu~uvawe vo mreàta. Postojat celi socijalno-kulturni sloevi {to
go odbegnuvaat ovoj vid komunikacija.
211
Medija-trening
Ovaa obuka e apsolutno zadolìtelna. Taka na primer, De Gol ne
nosi o~ila, ne gi ~ita svoite govori, gleda vo kamerata (se izbegnuva
vpe~atokot deka e star). Xon Kenedi, vo 1960 god. e prviot kandidat za
pretsedatel koj se obu~uval specijalno. Nikson, po svojot poraz od
Kenedi, na medija-treningot sekoj den mu posvetuval po dva ~asa.
Ovaa obuka naj~esto ja izveduvaat najpopularnite televiziski
voditeli koi nemilosrdno gi postavuvaat politi~arite "na raèn",
kako od aspekt na nivnoto pretstavuvawe, taka i od aspekt na
sodrìnata na nivniot diskurs.
Postojat dva vida obuka:
- formalna - vo direktna vrska so neverbalnata komunikacija;
- osnovna obuka.
Formalna obuka
Prvo, stanuva zbor za pretstavuvaweto
Nadvore{niot izgled: ima za cel da go ograni~i rizikot

politi~arot da se pretstavi kako dosta razli~en od prose~niot tip
li~nosti, isto kako i od drugite politi~ari.
Vo nekoi slu~ai, ovaa vistinska vojna na “Look” dozvoluva nekoi
politi~ari da nametnat izvesni aspekti od svojot fizi~ki izgled koi
stanuvaat del od nivniot audiovizuelen lik. Postojaniot bronzen ten
na Regan, ogromnite musta}i na Valensa, petnoto na Gorba~ov.
Vtoro, oblekata
Obi~no sovetnicite nametnuvaat odredena "neutralnost" vo oble-

kata, sino, sivo, vratovrski i ko{uli vo isti boi. Boite se nametnuva-
at u{te od vremeto na nekvalitetnata slika, no i denes se izbegnuva
~isto belo {to dava refleksi vrz koàta na liceto i ostava op{t
vpe~atok na zamor, ili lo{ izgled.
Ponekoga{ se pretpo~ita obleka {to }e go stavi politi~arot vo
kategorijata na "modernite".
Treto, obuka na klasi~nite tehniki na izrazuvawe
212
Osnovno barawe ovde e uprostuvaweto na govorot, kako i na

glavniot re~nik za debatata, rabota na parafrazite, itn. Se
obrabotuva i celosniot stil na politi~arot.
êtvrto, obuka na svesno gestikulirawe
Ovde se usvojuvaat glavnite gestikulacii {to }e ja istaknat

su{tinata na govorot. Ne se prepora~uva, na primer, pokaùvawe so
prst vo kamerata, bidej}i izrazuva agresivnost. Ili, obratno, se pre-
pora~uva nabrojuvawe so prsti, bidej}i pomaga pri zapomnuvaweto, i
sli~no.
Postojat dve glavni oski na gestikulacionata kontrola:
- vo odnos na gleda~ot - kako da se sledat kamerite, taka {to
postojano da se ima vrska so gleda~ot, kako i da se izbegne vrteweto;
- vo odnos na diskursot - klasi~niot akcent na govorot da e
prosleden so soodvetni gestovi. Osven toa, treba klasi~nite
gestikulacii da se usoglasat so televiziskoto pretstavuvawe - ovde
gestakulacijata e sosema razli~na od taa na mitinzite, na primer,
zaradi golemite agli na snimawe.
Osnovna obuka
Obuka vo vrska so sé za koe bi stanalo zbor vo diskursot. Se

utvrduvaat problemite, se podgotvuvaat odgovorite. Taka se postig-
nuva spontanost na diskursot na politi~arot, se sugerira kompetenci-
ja i iskrenost.
Davawe intervju
Pred intervjuto
Otpu{tete se. Nekolku pati dlaboko vdi{ete i re~ete si, deka }e
se pretstavite straotno. Namalete ja napregnatosta.
Nabeleète si nekolku glavni to~ki na koi{to sakate da se
zadrìte i da gi objasnite. Povtorete si gi vo sebe, za da se po~uvstvu-
vate siguren. Va{eto izlagawe treba da bide kuso, jasno i su{testve-
no.
Obidete se da si pretstavite kakvi pra{awa moàt da Vi bidat
postaveni i odnapred podgotvete gi odgovorite. Ako e mo`no, angaì-
rajte nekogo, koj e zapoznat so pra{aweto, da Ve intervjuira, pred
213
Va{eto intervju so mediumite. Angaìrajte go da Vi gi postavi "te{-

kite pra{awa".
Ne obiduvajte se da gi zapametite odgovorite, toa e samo eden vid
proba {to }e Vi dade mo`nost da re{ite kako da odgovarate na te{-
kite pra{awa vo svoja korist, a istovremeno, i kako da ja namalite
opasnosta da bidete zateknat nepodgotven. Toa moè, isto taka, da Vi
pomogne da re{ite kako najdobro }e se podgotvite za intervjuto.
Setete se na lu|eto, koi ste gi videle kako odgovaraat na pra{a-
wa na televizija, ili ste gi slu{ale na radio - {to go karakterizira
dobroto, a {to lo{oto intervju?
Intervju - osnovni strategii
Odnesuvajte se prirodno.
Bidete uveren vo sebe i dobro podgotven. Vie ja poznavate Va{ata
oblast podobro od bilo koj{to }e Ve slu{a, pa i od reporterot. Toa
Ve pravi avtoriteten, taka {to ne pla{ete se.
Odgovarajte pozitivno. Izbegnuvajte go odgovorot "bez komentar".
Ako ne moète da odgovorite na pra{aweto {to Vi e postaveno, objas-
nete zo{to. Re~ete: "@alam, no toa e vo proces na rasprava vo sudot i
jas nemam pravo da davam mislewe za toa pra{awe vo ovoj moment",
ili ne{to sli~no. "Bez komentar" za pove}eto lu|e zna~i, deka kriete
ne{to, so {to ja stava pod somnevawe doverbata vo Vas.
Ne ste dol`ni da odgovorite na sekoe pra{awe. Ako ne go znaete
odgovorot, bidete ~esen i re~ete: "Ne sum siguren. ]e proveram i }e Vi
odgovoram".
Koga ste intervjuiran kako pretstavnik na organizacija, Vie
nikoga{ ne zboruvate samo od svoe ime. Sé {to }e kaète }e ñ bide
pripi{ano na organizacijata, nezavisno dali }e objasnite: "Toa e samo
moe li~no mislewe". Pridrùvajte se kon faktite i kon ona {to
Va{ata organizacija saka da go kaè.
Ne se drète odbranbeno, ili neprijatelski. Ostanete pozitivno
raspoloèn i smiren duri i koga razgleduvate te{ki temi. Zapomnete,
koga zboruvate na televizija, ili na radio, Vie mu zboruvate na sekoj
~ovek posebno, vleguvate vo negoviot dom, ili vozilo. Bidete nekoj,
kogo tie sakaat da go slu{nat.
Trudete se, toa {to }e go kaète da bide pretstaveno ednostavno
i razbirlivo, taka {to da Ve razberat duri i onie koi ne se zapoznati
so pra{awata {to gi razgleduvate. Izbegnuvajte ja upotrebata na
profesionalen àrgon, akronimi, i sli~no {to moè da gi zbuni
Va{ite slu{ateli i gleda~i.
214
Odgovorete prvo kuso, potoa objasnuvajte i dorazvivajte go svojot

odgovor. Toa go odrùva interesiraweto na Va{iot auditorium.
Sekoga{ potencirajte ja su{tinata na ona {to imate da go kaète,
nezavisno od odgovorot.
Va{ite odgovori treba da bidat kusi. Edno intervju od 3-5 minuti,
obi~no, drasti~no se skusuva - vo pove}eto slu~ai toa {to se
prenesuva e okolu 15- 30 sekundi (vo vestite).
Ako reporterot ne Vi postavi pra{awe {to Vie go smetate za
va`no, pokrenete go vo svojot odgovor na drugo pra{awe, ili koga }e
po~uvstuvate deka intervjuto e pri svojot kraj kaète: "Postoi u{te
edno va`no pra{awe {to ne go obrazloìvme...".
Ako trgnete vo obratna nasoka i ne Vi se dopa|a Va{iot odgovor,
obidete se od po~etok.
Izbegnuvajte da zboruvate "neoficijalno". Pri televiziskite i
radio intervjuata, dodeka kamerata ili uredite za snimawe rabotat,
ni{to ne e re~eno neoficijalno. Ne im veruvajte na novinarite deka
nema da gi objavat Va{ite neoficijalni komentari. Ako treba da im
dostavite nekoja dopolnitelna informacija, {to ne sakate da bide
objavena, ili prenesena, kaète im ja pred da zapo~nat so intervjuto,
no, sepak, obidete se da go izbegnete toa ako e mo`no. Koga }e gi
zapoznaete nekoi reporteri podobro, }e znaete na kogo podocna da mu
se doverite. Osnovno pravilo e: kaùvajte go pred reporterite samo
ona, za koe nemate ni{to protiv da se vidi, ili slu{ne deka go velite.
Vo ìvo
Koga davate intervju na radio ili na televizija, prifatete deka

ste vo ìvo od momentot na zapo~nuvaweto na emisijata ili nastapot
na reporterot, sé do momentot vo koj }e Vi kaàt deka emisijata e
zavr{ena.
Koga }e prestanete da govorite, miruvajte i sledete go razgovorot
dodeka reporterot ne Vi kaè deka intervjuto e zavr{eno.
Ostanete spokojni koga }e Vi postavat {okantno pra{awe, ili
koga reporterot }e se odnesuva napadno. Ne bidete neprijatelski
raspoloèni vo svojot odgovor. Pokaète entuzijazam i uverenost,
bidete prirodni.
Izbegnuvajte dolgi objasnuvawa {to go dekoncentriraat vnimani-
eto, ili gestikulacii {to se povtoruvaat. Vo radio-studioto obiduvaj-
te se da gi drìte racete nepodvi`ni, za da ne predizvikuvate {um
{to moè da bide faten od mikrofonot.
215
Kako da se oble~ete za televizisko intervju

Vnimanieto treba da bide naso~eno kon Vas, a ne kon Va{ata
obleka:
* ednobojna obleka, svetla za ènite, temna za maìte;
* sekojdnevna {minka za ènite;
* ko{uli i bluzi vo pastelni boi.
Ne nosete go slednovo pri televizisko intervju

* obleka od materijal so krupni {ari;
* crno i belo, ili svetlikavi materijali;
* ekstravagantni marami, ili vratovrski;
* nakit {to tropa (se odnesuva i za radioto);
* moneti vo xebovite (se odnesuva i za radioto);
* nakit {to bleskoti, {to ja reflektira svetlinata;
* {e{iri so {irok obod;
* temni o~ila.
Koga intervjuto e od mestoto kade {to se odrùva: {trajk, demon-

stracija ili miting, predvodeni od Va{ata organizacija, mai~kite, ka-
pite na Va{ata organizacija ne samo {to se soodvetni, tuku pretstavu-
vaat i dopolnuvawe na Va{eto izlagawe.
ZAPOMNETE, PERFEKTNO ]E SE SPRAVITE!

Lice v lice so televiziskata kamera
Iako televiziskiot kanal go organizira intervjuto, Vie ste onoj

{to moè da go dirigira. Osnovnite principi objasneti vo prodolè-
nie, }e Vi pomognat ne samo da se podgotvite za intervjuto, tuku i da go
kontrolirate.
1. Zapoznajte se so prirodata na pra{awata

Najverojatno nema da ja imate mo`nosta da ja dobiete listata so
pra{awa {to reporterot }e Vi gi postavi pred intervjuto. No,
odgovornite novinari treba, barem, da Vi dadat, op{ta pretstava za
temite za koi }e razgovarate. Ne doumete se da gi pra{ate.
2. Obezbedete dopolnitelna informacija

Pove}eto televiziski voditeli imaat op{ti poznavawa. Ona {to
tie go znaat za Va{ata organizacija, nejzinoto minato i nejzinite celi,
216
verojatno e ograni~eno. Ne e bitno dali odnapred }e ispratite dopol-

nitelni informacii do televiziskata stanica, ili }e objasnite vo
kusi crti pred intervjuto, no kolku pove}e dopolnitelni informacii
moète da mu dadete na reporterot, tolku pogolemi se {ansite za
dobra reportaà.
3. Podgotvete svoj plan

Pred da zapo~ne intervjuto, nabeleète dve glavni to~ki na koi
sakate da se zadrìte. Govorete za su{testvenoto i pridrùvajte se
na temata.
4. Razgleduvajte gi pra{awata kako temi

Koga reporterot }e Vi postavi neprijatno, negativno pra{awe,
poglednete na nego kako na op{ta tema i koncentrirajte se vrz
pozitivnite aspekti. Na primer, ako pra{aweto e za upotrebata na
narkoti~ni sredstva, moète da odgovorite fokusiraj}i go Va{eto
vnimanie vrz pari~nite sredstva {to se obezbeduvaat za poddr{ka na
naporite za spre~uvawe na narkomanijata.
5. Kako izgledate
Dali }e Vi se dopadne ili ne, no Va{eto pretstavuvawe vo golem
stepen zavisi od na~inot kako izgledate i zvu~ite.
* Ne navaluvajte se nanazad, tuku sednete komotno na stol~eto.
* Nasmevnuvajte se. Televiziskite kameri go pravat Va{eto lice
poseriozno.
* Gledajte go voditelot. Dekoncentriraniot pogled, vo princip,
provocira, a pred kamerata }e izgledate kako da se ~uvstvuvate
neudobno, ili kako da se drìte odbranbeno.
* Ostanete skoro nepodvièn. Najdete udobna polo`ba pred
kamerata da po~ne da raboti i obiduvajte se da ja zadrìte
polo`bata. Ne se ni{ajte napred - nazad i ne se vrtete.
* Ostanete smiren. Nikoga{ ne pokaùvajte ja svojata nervoza.
* Pred intervjuto zemete nekolkupati dlaboko vozduh i brojte
poleka vo sebe.
6. Bidete kusi
Izrazete go svojot stav kuso i pridrùvajte se kon nego. Prose~no-
to vremetraewe na eden citat vo televiziskata, ili radio progra-
mata, e okolu 15 sekundi. Ako ne se izrazuvate taka, rizikuvate Va{e-
to iskaùvawe da bide skuseno i redaktirano. Takvi redaktirani za-
bele{ki staveni nadvor od kontekst na Va{eto izlagawe, moè da go
izmenat Va{iot odgovor.
217
7. Napravete go svojot odgovor interesen

Strogo tehni~kiot i kompliciran odgovor ne e dobar odgovor. Re-
porterite baraat neobi~ni, pointeresni i nestandardni odgovori. Po-
nudete im kusa istorija, ili interesen detal od proektot {to go pod-
drùvate.
8. Odberete go mestoto
Televizijata e vizuelen medium: koristete go toa. Namesto da gi
vodite intervjuata sednati zad svoeto biro, otidete na mestoto {to e
povrzano so ona za {to zboruvate i moète da go dopolnite Va{eto
mislewe - na primer, za zagadenoto mesto, koga zboruvate za zagadeno-
sta na okolinata.
9. Komentari nadvor od intervjuto

Komentarite, za koi Vie smetate deka }e ostanat samo me|u Vas i
voditelot, uni{tile tolku po~etnici, na kolku {to im pomognale.
Nikoga{ ne kaùvajte ne{to, za koe {to ne bi se ~uvstuvale prijatno
da go slu{nete vo ve~ernite vesti.
10. Kaète go toa, za {to ste se re{ile

Ako e intervjuto pri kraj, a Vie sé u{te ne ste go pokrenale
va`noto pra{awe, bidete hrabri i kaète mu na reporterot deka bi
sakale da dodadete u{te ne{to.
218
POLITI^KI GOVOR
POLITI^KI GOVOR
Sekoj {to misli deka zaradi svojata ume{nost na zboruvawe

moè da izleze na scena bez podgotovka, }e zgre{i. Nepostoeweto
prethodna podgotovka, naj~esto vodi kon drdorlivost i izjavi bez
sodrìna.
Politi~arite, koi se odnesuvaat seriozno kon politikata i svoja-
ta profesija, sekoga{ gi podgotvuvaat svoite govori so osobeno vnima-
nie, iako ~esto gi izgovarale slobodno. Xozef êmberlen, eden od naj-
dobrite britanski politi~ki govornici, po toj povod pi{uva:
"Neprosvetenata masa misli deka nie gi izlevame na{ite

misli spontano - bez podgotovka i bez napor. Vsu{nost, to~no e
obratnoto, i jas ne poznavam druga rabota koja po svojot intenzitet i
vnesenost bi moèla da se sporedi so podgotovkata na eden govor".
Nekolku primeri:
Teodor Ruzvelt go sobiral siot materijal vo vrska so temata, ne-
kolkupati go ~ital, se sovetuval, sé do momentot koga }e se po~uvstvu-
val siguren vo svojata procenka. Potoa, opkruèn od svoite bele{ki,
brgu diktiral vo svoj stil, go korigiral rakopisot, diktiral sé odnovo
i go ~ital pred prijatelite, baraj}i mislewe ne za sodrìnata, tuku za
formata na govorot. Po seto toa, toj gi drèl svoite govori slobodno.
"Nikoga{ ne sum postignuval, {to i da bilo, bez naporna rabota, bez
postojan trening na svojata procenka i bez seriozno planirawe".
Abraham Linkoln, isto taka, dolgo gi podgotvuval svoite govori,
pri {to zapi{uval misli i idei za sé {to }e mu padnelo na um, i potoa
gi staval vo edna ramka. Negoviot poznat govor od Getinzburg - deset
re~enici {to vlegoa vo amerikanskata i svetska istorija - e podgotvu-
van dve nedeli i do posledniot moment pove}epati e menuvan.
219
Struktura i specifi~nosti
na politi~kiot govor
Moè da ne zvu~i dovolno avtoritetno, no toa {to site go znaat

od u~ili{teto za trite osnovni delovi na eden sostav, vaì i za poli-
ti~kiot govor. Praktikata pokaùva deka e najdobro toj da bide izgra-
den vrz tie tri tradicionalni delovi, so soodvetna dolìna vo vre-
meto:
podgotvitelen (voveden) del (A) 15 %

osnoven del (sodrìna) (B) 70 %
zaklu~ok (V) 15 %
Ovaa najop{ta orientacija treba da se primenuva od aspekt na na-

{ata, i celta na slu{atelite. Moè da pretpo~itame nepristrasten
govor (referat), vo koj gi nabrojuvame i sreduvame faktite i gi vnesu-
vame zaklu~ocite od diskusijata i mislewata na oddelni slu{ateli.
Ako celta na na{iot govor e da ubeduvame i da rakovodime, da go zain-
teresirame slu{atelot, govorot treba da bide so tendencija da zavr-
{i so povik, jasen i mobilizira~ki. Pri sli~ni govori, ~esto se zasta-
nuva na principite na ~isto trgovski reklami. Vo taa smisla, na pri-
mer e formulata AIDA:
Attention (Vnimanie) del A

Interesting (Predizvik na interesite) del B
Desire (@elba)
Action (Dejstvo) del V
So ogled na politi~kiot govor, bi moèle, na primer da ja koris-

time slednava struktura
A Motivacija, pretstavuvawe
B Opis na situacijata
Cel
Primeri za dejstvo; alternativi
V Re{enie
220
POLITI^KI GOVOR
Amerikancite ~esto koristat direktno naso~uvawe kon slu{ate-

lot:
A Hey (se obra}aat kon slu{atelot)
B You (za tebe stanuva zbor)
Why (zo{to treba da se slu~i,
ili napravi ne{to)
V What ({to to~no treba da se napravi)
Kaj govorot na ubeduvawe, moè da se koristi so uspeh dijalekti~-

kata struktura:
A: Teza B: Antiteza
(sopstvenite gledi{ta) (otfrlenite gledi{ta
na oponentot)
V: Sinteza
(Neophoden zaklu~ok koj
moè da se sostoi i vo kompromis)
Mo`no e pri podelovni i analiti~ki govori (referati) da se

koristi slednata {ema:
A: Gledi{te: rasvetluvawe na problemot

B: Razum: trezvena informacija
ûvstvo: osoznavawe na zasegnatosta na
slu{atelot so problemot
V: Znaewe: voop{tuvawe i utvrduvawe na
informacijata
Na krajot, da gi obrazloìme sli~nostite i razlikite me|u dvata

govora, vo zavisnost od toa dali nivnata cel e ubeduvawe na
slu{atelot, ili pobrzo neutralno izlagawe na sopstvenite gledi{ta:
A Za {to zboruvam? Koja e mojata zada~a? A
Kako prio|am kon
B Kakva e sostojbata? nejzinoto re{avawe?
Zo{to e takva?
Kakva bi trebalo da bide? Kakva e sostojbata? B
Kako moème da postapime? Kogo go zasega toa?
Kakvi pogledi postojat?
V [to bi trebalo da napravam?
Kakov e mojot zaklu~ok? V
221
Se razbira, nitu eden od ovie primeri ne odgovara na site mo`ni

slu~ai. Ne treba bukvalno da gi sledite, bez da ja objasnite svojata
cel i tipot na slu{atelite.
Gradewe posebni delovi
Voved
Ne potcenuvajte go vovedot! O~ekuvawata na slu{atelite se

najgolemi na po~etokot. Ne razo~aruvajte gi!
Najprvin, za da go zainteresirame slu{atelot za temata, treba
nakuso da ja razjasnime i da ja pretstavime svojata cel. So toa, vo
po~etokot na Va{ata publika í davate edna-dve minuti da navikne na
Va{iot glas, na intonacijata, na nadvore{niot izgled. Istovremeno i
Vie imate potreba od toa vreme - da se prisposobite kon salata, da go
nadminete prvostepenoto voznemiruvawe i strav od scenata.
Po~etokot e most me|u Vas i publikata. Treba da uspeete da ja
razbudite nejzinata qubopitnost.
Eve nekolku mo`ni na~ini za zapo~nuvawe na Va{iot govor:
* vnesete se direktno vo situacijata - mestoto, vremeto, pret-

stojniot nastan, povrzan so publikata, ili so del od nea
* zapo~nete so {ega ili vic, no vnimavajte da ne preterate!
* moète da koristite citat, no da go odberete vnimatelno od
aspekt na publikata i temata
* moète da se vklu~ite direktno i sekavi~no vo temata, koris-
tej}i zna~itelni brojki ili fakti
* moè da koristite nekoe li~no doìvuvawe, vo vrska so
temata, ili so publikata
* moè direktno da se obratite kon publikata so (provokativno)
pra{awe
Osnoven del
Toa e bitniot del na govorot. Vo nego gi istaknuvame osnovnite

idei i gi nosime do svesta na slu{atelot.
Pri podgotovkata na svojot govor, obratete osobeno vnimanie na
slednive pra{awa:
1. Koi se moite argumenti?
2. Koj od site niv e najubedliv?
3. Po koj redosled da gi pretstavam?
222
POLITI^KI GOVOR
4. Vo koja forma da gi navedam (podatoci, primeri)?
Pritoa, nitu za moment ne zaboravajte da go imate predvid

slednovo:
1. Kakva e publikata?
2. [to znae taa za temata?
3. Kakvi procenki preovladuvaat kaj publikata na ovaa tema?
Najdobro e da gi razviete svoite idei taka {to publikata da ja
sledi i da ja ~uvstvuva logi~nosta na Va{iot govor, da ja povedete od
otkrivaweto na problemot, preku sudirite, so obidite za negovo
re{avawe, do negovoto najdobro re{enie.
Od osobeno zna~ewe e da go utvrdite vrvniot moment vo Va{iot
govor {to treba da ostane vo svesta na publikata i da mu ja pridade
osnovnata smisla. Toj moè da bide:
* Va{iot najsilen argument
* razotkrivawe na dosega nepoznatite fakti
* jasen i cvrst stav za vreme na krizata
* moè da bide duri i pauza ili odreden gest
Zaklu~ok
Vo nego go pojasnuvame i go izvlekuvame najbitnoto. Vo eden govor,
zaklu~okot e osobeno vaèn. Ona {to slu{atelite }e go slu{nat na
krajot, se pameti najdobro. Obi~no pra{awata i diskusiite se povrzu-
vaat so poslednite re~enici. Na krajot treba da se ostavi najva`noto
i toa da bide dobro formulirano. Mnogu oratori imaat seriozni te{-
kotii so toj del na govorot, vklu~uvaj}i gi i tie {to umeat prekrasno
da gi privle~at slu{atelite od svojot po~etok. Tie vrtat i vrtat
okolu temata i ne moàt da najdat vreme i mesto za prizemjuvawe.
Eve nekolku mo`ni na~ini da go zavr{ite Va{iot govor:

* Vratete se na po~etokot na Va{iot govor
* Obrazloète gi glavnite idei vo nekolku tezi (do tri)
* Izvedete ja zaklu~nata ideja
* Navedete gi alternativite na Va{iot predlog i nivnite
negativni posledici
* Povik za zaedni~ko dejstvuvawe
* Predlog za kompromis
* Vizija za podobra idnina
* Podarok, prilog, pomo{ (vo soodveten slu~aj)
223
Pi{an ili nepi{an govor?

Me|u dvete krajnosti - da ~itame odnapred napi{an govor, ili
celosno da б se prepu{time na inercijata na svojata krasnore~ivost -
sekoj treba da go najde svoeto soodvetno mesto. Vo sekoj slu~aj, ne
treba da se zaborava deka me|u usneniot i pismeniot govor postoi
golema razlika. êstopati, govor pozdravuvan so dolgo rakopleskawe,
koga }e se stavi na hartija, stanuva sme{en.
Na primer, najpoznatiot govor na Edmond Bork za slobodata, citi-
ran pove}epati, ne ostavil nikakov vpe~atok pri negovoto izlagawe
vo parlamentot i duri i onie koi podocna postojano se povikuvale na
nego, zaradi zdodevnost, izlegle vo kuloarite.
Dobriot politi~ar zboruva slobodno!
Toa zna~i deka toj go izgovara svojot tekst {to prethodno e dobro
osmislen (ili, pak, napi{an), ili bez voop{to da go koristi, ili vrz
osnova na kusi bele{ki {to go sodràt glavnoto vo tekstot ({to e za
preporaka).
Slu{atelite treba da ostanat so vpe~atokot deka ovde zboruva
nekoj koj znae {to saka, i znae kako treba da ni go kaè. A ne nekoj koj
ne ~ita posebno dobro. Sovetot na Kurt Tuholski e: "Jasna pretstava
vo glavata i, kolku {to e mo`no, pomalku na hartija".
Posebno e va`no da se znae deka kolku {to e pogolema iluzijata
deka govorot se javuva spontano, so minimalna avtocenzura, tolku
posilno e negovoto psiholo{ko vlijanie.
Istovremeno i slobodno izgovoreniot govor bara podgotovka.
Kurt [umaher, neosporniot lider na germanskata socijaldemo-
kratija po vojnata, vnimatelno go podgotvuval sekoj svoj govor i ne sme-
tal na slu~ajni prosvetluvawa na binata. Negovite sopartijci raska-
ùvaat deka sekoga{ pred nego imalo tekst, no nikoga{ ne go ~ital.
Xon Kenedi, koj, isto taka, mnogu vnimatelno gi podgotvuval svo-
ite govori, koristel pi{an tekst samo zaradi sigurnost i kako orien-
tacija.
Za mnogumina politi~ari najdobra varijanta e najverojatno sred-
nata - koristewe necelosno napi{an tekst, tuku zabele{ki {to ja so-
dràt osnovata na govorot i nejzinite bitni momenti.
Pred da gi podgotvite svoite bele{ki, potrebno e da imate
plan za podgotovka na svojot govor, {to }e gi vklu~uva slednite pet
~ekori:
1. To~en naziv na temata
2. Cel na govorot
3. Izlagawe na site pra{awa {to moàt da gi imaat slu{a-
telite po soodvetnata tema
224
POLITI^KI GOVOR
4. Nafrlawe na kusi odgovori na tie pra{awa

5. Vra}awe, vrz taa osnova, kon postavenata zada~a i nejzino-
to povtorno osmisluvawe.
Odnesuvaweto na govornikot se opredeluva vrz osnova na ne-
kolku glavni principi:
1. Osoznavawe na motivacijata - pri~inite i povodot za dejstvoto
- za {to zboruvam?
2. Odreduvawe na slu{atelite - kon kogo se upateni aktivnosti-
te - komu mu se obra}am?
3. Formulirawe na celta - {to sakam da kaàm?
4. Strategija i taktika - predviduvawe, planirawe na dejstvijata
i na~inite za postignuvawe na govornata cel.
Strategijata e povrzana so baraweto na krajnata cel. Taktikata
e povrzana so aktivnostite i na~inite za nadminuvawe na peripetiite
na patot do krajnata cel.
Kakva sodrìna odgovara

najdobro na Va{ata
koncepcija?
Dali ja postignuvate
Va{ata
TEMA cel so argumentite? CEL
[to Ve interesira
za taa tema? Dali slu{atelite
Kolku dobro ja imaat cel kako Vas?
poznavate U{te kolku e neophodno
materijata? za da gi ubedite
Dali go kaùvate toa Kolku slu{atelite se

GOVOR
{to sakate da go zapoznati so temata?
postignete? Kako se [to od Va{ata tema gi
~uvstvuvate pri interesira
mislata za celite? slu{atelite
JAS SLU[ATELI
Gi poznavate li slu{atelite?
Kako sakate da vlijaete vrz
slu{atelite?
Dobro e delovi od Va{ite bele{ki da bidat vo poln tekst. Toa }e

Ve spasi od konfuzii. Ovoj sovet se odnesuva so posebna sila za vove-
dot i zaklu~okot.
225
Voved Poln tekst

Osnoven del Tezi
Vode~ki idei Poln tekst
Zaklu~ok Poln tekst
Kolku vreme da govoram?
"Po~etokot na Va{iot govor ve}e go zaboravivme, sredinata ja

propu{tivme i samo krajot né izraduva". Ovoj podbiven odgovor na
Spartancite vo odnos na zamorniot dolg govor na pratenikot od Sa-
mos, treba da sluì kako opomena za sekoj koj{to e vo isku{enie da
preteruva so svojata krasnore~ivost. Poznat e i eden slu~aj od Britan-
skiot parlament, koga premierot slu{al dolg govor so zatvoreni o~i i
koga zasegnatiot govornik zabeleàl deka po~ituvaniot premier iz-
gleda zaspal, odgovorot bil: "Imav èlba da zaspijam".
Ili pak, zabele{kata na êr~il koja se odnesuvala na premierot
Mekdonald: "Site znaeme, deka nema drug so takva darba da upotrebi
tolku mnogu zborovi vo tolku malku misli".
Iskustvoto pokaùva deka dokolku govorot go nadmine vremeto od
20 - 30 minuti, toj vo mnogu pominuva pokraj u{ite na slu{atelite.
U~estvoto vo diskusijata ne treba da nadminuva 5 - 10 minuti.
Pravilo: Da se eliminira sé {to nema jasna misla, kolku i

da e ubavo; sé {to e nerazbirlivo, ili e te{ko prifatlivo za slu-
{atelite. Ne treba da sme popustlivi kon svoite sakani misli. Go-
vornikot ne si govori samiot na sebe, tuku im se obra}a na drugite.
Ili, kako {to se iskaàl eden poznat evropski profesor od

minatoto: "Eden dobar govor, treba da odgovara na tri uslovi:
1. Treba da ima {to da se kaè;
2. Toa da se kaè;
3. Vedna{ po negovoto kaùvawe da se prestane."
Citati, aforizmi, slogani

Vo politi~kite govori ~esto e soodvetno da se koristat logi~ni
citati. Tie moàt da bidat izraz kako na obrazovanost, taka i na
skromnost na govornikot.
Kenedi koj ~esto koristel citati vo svoite govori, sekoga{ imal
kaj sebe papka so citati za razli~ni slu~ai. Me|u niv, na primer, go na-
o|ame Dante ("Najè{koto mesto vo pekolot e opredeleno za onie {to
226
POLITI^KI GOVOR
ostanuvaat neutralni za vreme na kriza"), ili indiskata mudrost: "Se

àlev deka nemam ~evli, dodeka ne sretnav ~ovek koj nema{e noze".
Baraweto citati nekoga{ vodi i do krajnosti. Vo svoite spomeni blis-
kiot sorabotnik na Kenedi, Teodor Sjorensen, koj podgotvil mnogu od
negovite govori, spomenuva deka koga ne uspeval da najde soodveten i
dovolno kus citat za poddr{ka na soodvetnata teza, toj, ednostavno, go
izmisluval i go pripi{uval na nekoj od tatkovcite na amerikanskiot
Ustav.
Vo isto vreme, bitno e da se pridrùva{ kon merkata, za da ne se
dobie obraten efekt - vpe~atok na izve{ta~enost, prepotentnost, itn.
Odbirajte citati od aspekt na publikata, pred koja govorite. Ime-
to na citiraniot treba da í bide poznato. Ne koristete preterano po-
znati i frapantni citati, barajte ne{to originalno. Ne preteruvajte
so citatite i aforizmite. Tie se kako skapoceni kamewa {to dobiva-
at vrednost so svojata retkost i pretstavuvaat zadovolstvo samo vo
mali koli~estva.
Koristeweto {ega, satira i ironija, isto taka treba da bide us-
pe{no dozirano. Bez niv, vsu{nost, eden govor moè da ostane prazen
i neprifatliv od publikata. Toa osobeno ima efekt za vreme na dis-
kusii, koga koristeweto na tie sredstva e posebno efektivno i ja pri-
dobiva simpatijata na slu{atelite. Kenedi, kako i vo odnos na citati-
te, imal kartoteka so naziv "Humor". Eden od nenadminlivite majstori
vo toj odnos, nesomneno e êr~il. Eden slu~aj. Za vreme na debata vo
parlamentot, poznatata so svojot konzervativizam Ledi Astor, mu se
rekla na êr~il, deka ako bila maèna za nego, }e mu stavela cijanid
vo ~ajot. Smireniot odgovor na êr~il: "Ako bev ènet za Vas, toga{
}e go ispiev".
Predizboren govor
Za razlika od drug vid politi~ki govori, predizborniot govor se-
koga{ ima za cel da ja ubedi publikata vo korist na odredena kauza,
ili programa i da ja motivira za aktivnost. Zatoa, predizborniot
govor ima svoi specifi~nosti, koi se sveduvaat na slednovo:
Psiholo{ki elementi
Akcentite se orientirani kon interesite na slu{atelite
Da se doprat emociite na publikata
Subjektiven izbor na sreduvawe na argumentite so ogled na
celta na govorot
227
Voobi~aenite celi na predizborniot govor se:

* Da se podvle~at prednostite na svojata partija;
* Da se omalovaàt programite na drugite partii;
* Da se podvle~e op{toto na Va{ite interesi so onie na
naselenieto.
Dobriot predizboren govor e usoglasen so auditoriumot. Vo pove-
}eto slu~ai ovoj auditorum e heterogen, zatoa ne se prepora~uva da se
orientirate samo kon eden negov del.
Od ovoj aspekt, od osobeno zna~ewe e odnapred da ste podgotveni
za slednive pra{awa:
* Kakvo mislewe preovladuva vo publikata?
* Koja e mojata cel?
* Koi se moite argumenti?
* Kako da gi pretstavam?
* Kakvo racionalno re{enie na problemot nudam?
* Kakvo re{enie nudam vo odnos na emociite?
* Kakvi kontraargumenti moàm da o~ekuvam?
* Kakvi odgovori se mo`ni?
Eve i nekolku soveti vo vrska so predizborniot govor:

* Ne zboruvajte mnogu za dokumenti i programi, tuku koristete
jasni sliki i primeri so konkretni slu~ai;
* Postavuvajte gi retori~ki to~no onie pra{awa {to se temi
za publikata;
* Zapoznajte se so specifi~nite problemi na publikata;
* Ne krijte i ne omalovaùvajte ni{to;
* Ne vetuvajte ne{to {to ne moète da go ispolnite;
* Ne gubete se vo detali;
* [to i da se slu~i, ne pretvorajte ja publikata vo Va{
neprijatel;
* Nemojte da se prisposobuvate konjunkturno, ostanete veren
na sebe samiot.
Celite i karakterot na predizborniot govor, isto taka se razli-

kuvaat me|u sebe od aspekt na slu~ajot i auditoriumot. Eve nekolku
pokarakteristi~ni primeri:
1. Govor pred partiskite ~lenovi pri izbor na kandidati

Vo toj slu~aj ne e potrebno da ja ubeduvate publikata vo vrska
so kauzata i politikata vo celina. Treba da gi ubedite vo odnos na
sebe! Po Va{iot govor slu{atelite treba da bidat ubedeni deka:
* samo so toj kandidat }e dobieme;
228
POLITI^KI GOVOR
* kandidatot ima potreba od niv, za da go postigne toj uspeh;

* sakaat da se vklu~at aktivno vo predizbornata borba.
2. Govor pred postojani izbira~i (stabilen elektorat)

Celta vo toj slu~aj e site da glasaat. Toj potencijal treba da se
koristi celosno. Va{ata poraka treba da bide: Glasajte! Imame
potreba od Va{iot glas!
3. Govor pred koleblivi izbira~i

Vo toj slu~aj treba da ubeduvate kako so svojata programa, taka i
so svojata li~nost.
Pokaète deka ste iskren i toleranten.
Dokaète deka ste dobro informiran.
Ne potcenuvajte gi svoite konkurenti. Ograni~ite se od niv
izdràno, primajte gi seriozno nivnite argumenti i nikoga{ ne
pravete gi glupavi.
Vo o~ite na izbira~ot treba da izgledate i kompetenten i simpa-
ti~en.
Drèwe govor
Na po~etok, dodeka kaj Vas ne se sovladani profesionalnite
ume{nosti i nemate iskustvo, ve`bajte go svojot govor. Odberete vre-
me i mesto, za da ne Vi pre~i nikoj i stoej}i kako da im se obra}ate na
slu{atelite, obidete se da go kaète svojot govor. Korisno e da se
proba pred ogledalo, za vidite kako se drìte, kolku se slobodni i
lesni Va{ite dvièwa.
Slu{ajte go svojot glas. Dali pribegnuvate kon pauzi. Koga treba
da zemete zdiv, da ja namalite napregnatosta, da gi priberete svoite
misli? Dali gi podvlekuvate najva`nite zborovi? Dali, pritoa, uspe-
vate da go kriete zamorot?
Govornikot treba da ima, pred sé, iskustvo vo odnesuvaweto, {to
mu obezbeduva kontakt so auditoriumot. Toa e povrzano vo visokiot
stepen na doverbata {to ja vnesuva kaj slu{atelite so samoto prisus-
tvo, blagodarej}i na takvite kvaliteti, kako: kompetentnost i angaì-
ranost, iskrenost i ~esnost, ~uvstvo za pozitivna energija, za zra~ewe
i voshituvawe.
Od golemo zna~ewe e individualnoto odnesuvawe na govornikot
po koje go razlikuvame kako li~nost. Ovaa individualnost sama po
sebe moè da sozdade emocionalni vrski so auditoriumot, da
provocira raspolo`ba i da formira pretstavi.
229
Strategijata po~nuva so sozdavaweto - pi{uvaweto, skiciraweto,

zamisluvaweto na tekstot, a taktikata, glavno, se povrzuva so negova-
ta prezentacija. Osnovnoto vo strategijata e tekstot. Negovata kompo-
zicija {to moè da se naru{uva, soglasno celite na govornikot. Taka
toj sozdava pove}e i popragmati~ni mo`nosti za usoglasuvawe so
potrebite na auditoriumot, ili so specifi~nostite na temata.
Sekoja komunikativna strategija ima svoite prednosti i postavu-
va svoi uslovi:
- po~eten napad - go prikovuva vnimanieto, no bara zgolemena
dinamika i intenzivnost vo tekot na celoto govorno dejstvo, za da ne
se gubi po~etniot interes. Nametnuva zgolemeno napregawe, energija
vo odnesuvaweto;
- postepenoto zgolemuvawe na napregaweto - dava mo`nost za
pocelosno prifa}awe, no bara od govornikot mnogu precizno ~uvstvo
za ritam i apsolutno vreme za gradacija;
- finalniot napad - bara pogolema energija vo aktivnosta na
samiot kraj.
Koga }e Vi dadat zbor, smireno dviète se kon svoeto mesto na
binata. Obezbedete vizuelen kontakt so auditoriumot za vreme na
celiot govor. Ne zaboravajte nitu na eden od slu{atelite. Ako
stravuvate deka moè ne{to da propu{tite, imajte pri raka malo
par~e hartija so nekolku krupno napi{ani osnovni stavovi. No, bez
posebna potreba ne poglednuvajte vo nego. Govorete poglasno, otkolku
{to e potrebno spored Va{eto mislewe. Toga{ zvu~nosta na glasot }e
bide dovolna. Ne voznemiruvajte se za toa kako zvu~i govorot, kako
izgledate Vie, zaboravete na li~noto ~uvstvo. Koncentrirajte se na
edna cel - Va{ite misli da stignat do slu{atelot.
Su{tinskata tajna na dobriot sloboden govor leì vo ne{to {to
moème da go nare~eme "govorewe - mislewe". Treba da ste vo sostojba
pred publikata da izgovarate edna ideja i, istovremeno, da ja formu-
lirate narednata misla. Treba da govorite i da mislite, no ne samo
zaradi kontrola i procenka na toa {to go velite vo momentot, tuku i
na toa {to Vi pretstoi da go izgovorite. Toa moè da se slu~i samo
toga{ koga dobro ste go osmislile i podgotvile svojot govor, koga
vladeete so problemot.
Od druga strana, vo vakva situacija }e uspeete samo ako i kaj
golem govor (posebno vo diskusija) se odnesuvate kako i pri obi~en
razgovor. Gi pretstavuvate ubedlivo ideite, informaciite, mislewa-
ta, so jasnost, taka {to da moè da Ve razbere Va{iot sogovornik. Ne e
va`no da gi razbiram jas, koj{to i bez toa gi znam, tuku toj komu mu gi
govoram.
230
POLITI^KI GOVOR
Kako da postignete samouverenost?
Izleguvaj}i pred auditorium, ne stravuvajte od ni{to, osven od

samiot strav.
Da po~uvstvuvate vozbuda pred odrùvawe na govorot, e prirodno
i normalno. Toa pokaùva deka navistina sakate da se pretstavite
dobro. Mnogu golemoto voznemiruvawe moè da bide i uni{tuva~ko.
Poznati akteri i govornici priznavaat deka sekoga{ se nervozni, ili
~uvstvuvaat strav pred izleguvawe na scena. Kako {to izgleda, toj
strav ne im pre~i. Otkako }e pomine vozbudata {to Ve opfatila, Vie
}e po~uvstvuvate fizi~ko i moralno vozvi{uvawe i }e ja izvr{ite
Va{ata zada~a podobro, otkolku ako pred toa voop{to ne ste se vozbu-
duvale.
Neprekinlivata praktika na javni nastapi e najdobroto sredstvo
protiv vozbudata i stravot.
Eve kako moète da ja kontrolirate svojata vozbuda i da
iznesuvate uspe{ni, vpe~atlivi "pretstavi":
* Objasnete si ja pri~inata za Va{iot strav;
* Prou~ete go prostorot kade {to }e zboruvate; odete porano,
pro{etajte niz podiumot, pozboruvajte na mikrofonot i koristete gi
naglednite sredstva;
* Pretstavete mu se na auditoriumot, pozdravete nekoj od
slu{atelite po nivnoto doa|awe, polesno e da zboruva{ pred grupa
prijateli, otkolku pred grupa nepoznati;
* Pomislete si deka nikoj ne saka da Ve navredi i deka Va{ite
slu{ateli se prijatelski nastroeni i Vi posakuvaat uspeh. Auditori-
umot saka od Vas da bidete interesen, da gi stimulirate, informirate
i zabavuvate. Tie ne sakaat da ne uspeete.
* Izlezete celosno podgotven. ]e imate pri~ina da ~uvstvuvate
nemir, ako nabrgu pred svoeto nastapuvawe prodolùvate da gi pre-
gleduvate Va{ite bele{ki. Da bidete podgotven, zna~i da ste ja razra-
botile i da ste ja izve`bale temata. Toa }e Vi pomogne, zastanuvaj}i
pred auditoriumot da ne se voznemiruvate nitu za sodrìnata, nitu za
zborovite. Ako ne ste zapoznat so materijalot, ili ne ste podgotveni
za govorot, Va{ata vozbudenost }e se zgolemi. Ve`bajte i, ako e
neophodno, prerabotete go materijalot za da bidete spokoen deka e vo
harmonija so Va{ite misli.
* So~uvajte go izgledot na ubedliv ~ovek. Izgledot na ubedlivost
vlijae vrz slu{atelot. Ako mu vleete verba vo Va{ite mo`nosti,
toga{ i kaj Vas }e nastapi ~uvstvo na ubedlivost;
231
* Zamislete si kako prezentirate govor. Zamislete si kako

govorite so silen, jasen i ubedliv glas. Ako si zamisluvate deka }e
uspeete, navistina }e uspeete.
* Po potreba, pred po~etokot na govorot napravete nekolku vdi-
{uvawa i izdi{uvawa za da se oslobodite od napregnatosta;
* Bidete osobeno vnimatelni pri vovednite bele{ki;
* Ako se prepu{tite da brzate, Va{ata vozbuda vo tekot na
izlagaweto }e se zgolemi;
* Pravete pauzi tolku ~esto, kolku {to smetate deka e
potrebno;
* Ne voznemiruvajte se, ako slu~ajno zgre{ite. Slu{atelite
nema da mu pridadat na toa golemo zna~ewe, ako Vie ne se zbunite.
Ne izvinuvajte se. Dokolku ja iskaète svojata vozbuda, ili dokolku
se izvinuvate za kakvi i da bilo problemi za Va{iot govor, moè
da go privle~ete vnimanieto na auditoriumot vrz ne{to, {to ne ste
go zabeleàle;
* Koncentrirajte se vrz porakata, ne vrz sredinata. Ne
obrnuvajte vnimanie na svojata voznemirenost, tuku koncentrirajte
se vrz porakata i svojot auditorium. Va{ata vozbuda }e is~ezne;
* Sovladajte go stravot preku dejstvo. Dejstvuvajte kako fudba-
ler koj ja sovladuva vozbudata pred po~etokot so energi~no
zagrevawe;
* Imajte predvid - Vi pretstoi da se u~ite preku iskustvo i
gre{ki.
Sovetite na Aristotel
Govornoto majstorstvo e povrzano najmnogu so imeto na Aristotel
i negoviot trud "Retorika", vo koj toj gi nabeleùva osnovite na
govornoto majstorstvo:
"Bidej}i se tri pra{awa {to treba da bidat diskutirani od
aspekt na govorot - prvo - od kakvi izvori }e se zemaat dokazite; vtoro
- za stilot i treto - kako treba da gi postavime delovite na govorot".
"Dokazite preku govorot se od tri vida: edni se nao|aat vo
karakterot na govornikot, drugi - vo negovata sposobnost da go dovede
slu{atelot do poznato raspoloènie, a treti - vo samiot govor, vo
negovata va`nost da dokaùva, ili da izgleda deka dokaùva".
"Samiot govor e ubedliv toga{ koga }e ja pokaème realnata, ili
prividnata vistina, vrz osnova na verojatnoto po sekoj poseben
predmet".
232
POLITI^KI GOVOR
"Sega e red da kaème za stilot, bidej}i ne e dovolno da imame

{to da zboruvame, tuku treba da go kaème toa i kako {to ni prilega, a
toa pridonesuva na{iot govor da izgleda karakteristi~en".
"... Ona {to e prvo, t.e. od kade ne{tata dobivaat ubedlivost, na
vtoro mesto po redosled e nivnoto raspoloènie soglasno so stilot,
treto, {to ima ogromna sila - akterskata ume{nost... A taa se sostoi vo
upotrebata na glasot, vo smislata kako da se sluìme so nego pri
sekoe ~uvstvo, na primer, koga da bide silen, slab ili sreden i kako
da ja koristime intonacijata".
"Treba da gi crpime metaforite od nekoi bliski raboti, no ne
o~igledni - ... Ako kaème deka kotva i kuka se ne{to edno isto, i dve-
te se edno isto, no se razlikuvaat po svojot "goren i dolen del"... Pove-
}eto ostroumni misli se rezultat na metafori i proizleguvaat od iz-
mamata. Vrednosnite sporedbi, vo odredena smisla se metafora
(kratkovidiot ~ovek e kako edvaj svetle~ka lampa)".
"Ne treba da zaboravame deka... ne e eden ist stilot na pi{aniot
govor i na usnoto iskaùvawe, na govorot vo parlamentot i vo sudot".
"Govorot ima dva dela: potrebno e prvo da se kaè na {to se
odnesuva rabotata i potoa da se dokaè: zatoa e nevozmo`no da ne
dokaème, otkako }e kaème; ili da dokaème bez odnapred da
kaème. Zatoa {to toj {to dokaùva, dokaùva ne{to, a toj {to
prethodno kaùva, kaùva so ogled na dokaùvawe".
"Vovedot e po~etok na govorot, kakov {to e prologot vo poezijata
i preludiumot vo tvorbata za flejta... Vovedot vo govorite e pokaza-
tel na sodrìnata, za da doznaat slu{atelite kakva e sodrìnata i
nivnata misla da ne skita - zatoa {to neodredenoto obvrzuva... Vove-
dite se izveduvaat od slednite izvori: pofalbata, javnoto neodobru-
vawe, stimuliraweto, razubeduvaweto, obra}aweto kon slu{atelot.
Najneohodnata i tipi~na funkcija na vovedot e da pojasni kakva e cel-
ta {to go sledi govorot. Zatoa, ako rabotata e kratka i jasna, ne treba
da se sluìme so voved".
"... Osven toa, zada~ata da go izostruvame vnimanieto na slu{ate-
lot e zaedni~ka za site delovi od govorot".
"Argumentite treba da imaat sila na dokaùvawe. Pri govorot,
pogolemiot del {to go utvrduva vlijanieto, {to gi utvrduva dejstvata
kako dobri i korisni, e preuveli~uvaweto. Ovde faktite treba da
predizvikuvaat doverba... Vo politi~kite govori moè da osporuvame
koga }e kaème deka ni{to nema da bide, ili deka toa {to se tvrdi }e
bide, no nema da e pravi~no, ili nema da bide korisno, ili nema da
bide tolku zna~ajno. Treba da gledame dali protivnikot ne dopu{ta
nevistina vo ne{to nadvor od diskutiranoto pra{awe - toa ima for-
233
ma na svedo{tvo deka toj kaùva nevistina i za drugite ne{ta. Prime-

nata na primeri e posebno korisno za politi~kiot govor".
"[to se odnesuva do postavuvaweto pra{awe, najlogi~no e da go
postavime toga{, koga protivnikot go ima izre~eno... svoeto neprija-
telsko gledi{te, taka {to e dovolno da dodademe edno pra{awe za da
se istakne negovata glupost.
Vtoro, pra{awe e koga ednata pretpostavka e o~igledna, a drugata
javno }e ni ja dade protivnikot. Otkako }e se informirame za edna
pretpostavka, ne treba da pra{ame za o~iglednata, tuku da go iskaè-
me svojot zaklu~ok.
Pra{awa postavuvame, isto taka, koga sakame da pokaème deka
protivnikot zboruva kontradiktornosti, ili paradoksalni raboti.
Vo drug slu~aj ne treba da se zafa}ame so pra{awe, bidej}i ako
protivnikot odgovori, }e se dobie vpe~atok deka toj vladee so sos-
tojbata. A ne moème da mu postavuvame mnogu pra{awa, zaradi sla-
bosta na slu{atelot.
I zaklu~uvaj}i, ako zaklu~okot predizvikuva pra{awa, treba da
ja istakneme i pri~inata za toa".
"Za pra{aweto za {egite... Treba da ja ru{ime serioznosta na svo-
ite protivnici preku smeewe, a nivnoto smeewe - preku serioznost."
"Zaklu~okot se sostoi od ~etiri momenti: prvo, da go raspoloì-
me slu{atelot blagoprijatno kon sebe i neblagoprijatno kon protivni-
kot; vtoro - da go izdignuvame i da go poniùvame; treto - da predizvi-
kame kaj slu{atelot soodvetni ~uvstva; ~etvrto - da potsetime za os-
novnoto. I, otkako sme dokaàle deka zboruvame vistina, a protivni-
kot - nevistina, prirodno e da vozvi{uvame, da obvinuvame i da gi na-
neseme poslednite udari so ~ekanot..."
234
Glava 4
PREDIZBORNA
KAMPAWA
Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA
Podgotovkata i odrùvaweto na predizbornite kampawi e slo-

èn i pove}easpekten proces. Toj bara golem obem sistematizirani po-
znavawa, ume{nost za timsko rabotewe, isklu~itelna disciplina i
obezbeduvawe resursi. Ako gi pogledneme sprovedenite kampawi vo
poslednite deset godini, }e zabeleìme deka barem edno od ovie ba-
rawa ne postoelo. Za àl, golem broj partiski ~lenovi i kandidati ja
potcenuvale potrebata od naso~ena podgotovka za vodewe na kampawi-
te i smetaat samo na svoeto li~no iskustvo. Vo pove}eto slu~ai toa
vodi kon dopu{tawe seriozni gre{ki - tro{ewe izli{ni napori, nera-
cionalno tro{ewe sredstva, demotivacija na kadarot i dobrovolcite
i, vo krajna linija, kon polo{i izborni rezultati. Za da go izbegneme
toa, }e se obideme da gi pokaème glavnite to~ki, redosledot i me|u-
sebnite vrski vo celosniot predizboren proces vrz osnova na na{eto
i stranskoto iskustvo.
Zapomnete! Predizbornata kampawa na sekoja partija po~nuva vo
naredniot den po zavr{uvaweto na prethodnite izbori. Ako izborite
se to~no po dvanaeset meseci i Vie startuvate so organizacijata na
svojata kampawa od utre, ve}e docnite.
PODGOTOVKI ZA PREDIZBORNA
KAMPAWA
Podgotvitelnata etapa na kampawata bara vreme i vklu~uva

detalna razrabotka na devet klu~ni elementi:
1. Prvata rabota na koja treba da se angaìrame e demografsko
prou~uvawe na izbira~kiot reon i analiza na izborite odràni
vo poslednite godini. Predizborniot {tab i kandidatot treba da
raspolagaat so isklu~itelno to~na i vistinita informacija za
demografskata sostojba vo izbira~kiot reon. Podatocite za nasele-
nieto vo regionot, negovata vozrast, etni~kata i religioznata pripad-
nost, na~inot na ìveewe i drugi, se od isklu~itelna va`nost pri od-
reduvaweto na strategijata na kampawata. Od osobeno zna~ewe e i
analizata na rezultatite od prethodnite izbori, konstantnite raspo-
loènija i predispozicii kon glasaweto za edna, ili za druga poli-
ti~ka sila.
236
PODGOTOVKA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA
2. Na vtoro mesto doa|a istraùvaweto na op{testvenoto ras-

poloènie. Podatocite od ova prou~uvawe se re{ava~ki pri oprede-
luvaweto na glavnata problematika vo predizbornata strategija i
platforma. Vrz ovaa osnova se izgotvuvaat i porakite na kampawata.
Rezultatite od prou~uvaweto na op{testvenoto mislewe se javuvaat
kako najva`ni za kandidatot vo izborot na temata za diskusija i ori-
entacijata kon grupite izbira~i. Za da se izvr{i to~na analiza na po-
datocite od istraùvawata na javnoto mislewe, nu`no e da postojat i
rezultati od demografskoto istraùvawe. Vo sovremenite predizbor-
ni kampawi sekoe dejstvo se zasnova vrz nadle`nost i opstojno prou-
~uvawe na raspoloènieto vo op{testvoto.
3. Tretiot glaven element, od koj{to zavisi uspehot vo prediz-

bornata borba, e strategijata na predizbornata kampawa. Na pra{a-
weto za izbor na strategija }e mu posvetime pove}e vnimanie malku
podocna.
4. Ne postoi dobra kampawa bez precizno planiran finansiski

buxet. Politikata e skapo zanimawe. Vo dene{no vreme za da bide{
konkurentno sposoben e neophodno da raspolaga{ so soodvetni finan-
siski resursi. Tajnata na uspehot, vsu{nost, se krie vo preciznata i
efektivna podelba na sredstvata. Pravilnoto planirawe e mo`no
toga{ koga e odredena taktikata i e presmetano kakvi resursi se
neophodni za realizacijata na strategijata. Za da ne se dozvoli defi-
cit na sredstva, iskusnite menaxeri na predizbornite kampawi pri-
begnuvaat kon razrabotka na dve ili tri varijanti na buxet. Prviot
buxet se planira soglasno programata na maksimum i gi vklu~uva site
idei i takti~ki priodi {to gi nudat organizatorite na kampawata.
Vtorata varijanta na buxet e planirana vrz osnova na minimum neop-
hodni sredstva za odrùvawe na kampawata. Naj~esto vo dejstvo
stapuva t.n. prose~en buxet, {to pretstavuva kompromis me|u programa-
ta maksimum i programata minimum. Sostavuvaweto i planiraweto na
buxetot vklu~uva ne samo finansiski sredstva za obezbeduvawe raz-
li~ni aktivnosti, tuku i ~ove~ki i vremenski resursi. Ete zo{to, del
od ovoj proces pretstavuva podgotovka na kalendar na kampawata i
plan za pridobivawe izvr{iteli i dobrovolci, vklu~uvaj}i ja i celta
za nivnoto pridobivawe. Dol`ni sme da zapametime deka edinstveni-
ot nepovraten resurs so koj rabotime, e vremeto. Dopolnitelni sred-
stva i lu|e se pridobivaat, no vremeto ne moème da go vratime.
5. Raboteweto so sredstvata za javno informirawe e posebno

vaèn element od aspekt na izrabotka na soodveten imix na na{iot
237
kandidat. Realizacijata i odrùvaweto kontakti so mas-mediumite ne

e lesno i e delikatna rabota. Na centralno, ili lokalno nivo, sora-
botnicite na sredstvata za javno informirawe po svojata su{tina se
unikatni, so svoite specifi~ni kvaliteti. Zada~ata na mediumskite
sorabotnici vo {tabot e da se sre}avaat so novinarite, da gi prou~at
nivnite kriteriumi na rabotewe, da go pretstavuvaat nivniot kandi-
dat vo najdobriot na~in i da go obezbeduvaat striktnoto pridrùvawe
kon mediumskiot plan. Seto toa, plus pristapnosta i profesionaliz-
mot od strana na kandidatot bi garantiralo soodveten i detalen
odraz na kampawata. Glaven princip {to treba da go znaat i da se
pridrùvaat kon nego mediumskite sorabotnici od {tabot i kandida-
tot e: "Rabotata na reporterot e da soop{tuva novosti. Rabotata na
kandidatot i na {tabot e da gi podgotvuva novostite". Vo natamo{niot
tekst }e zboruvame u{te za raboteweto so mediumite.
6. Predizbornata reklama e strategiski element {to vklu~uva

dve osnovni komponenti - elektronska reklama i pe~aten materijal.
Pod elektronska reklama se podrazbira reklama na televizijata i vo
radioto. Pe~atenata reklama vklu~uva celosen izbor od pe~ateniot
materijal vo javnite glasila, plakatite, bilbordovite, propaganden
materijal i pismata do izbira~ite. Razrabotkata i realizacijata na
reklamata zadolìtelno baraat ekspert vo predizborniot {tab koj }e
odgovara za toj takti~ki element. Da ne zaboravame deka nepro-
fesionalnata reklama lesno se pretvora vo anti-reklama i deka site
sredstva za komunikacija so izbira~ite treba jasno da gi prenesuvaat
porakite na kampawata i striktno da ja sledat strategijata.
7. Raboteweto so izbira~ite e sloèn i teòk element od as-

pekt na opredeluvawe na tehni~kite priodi za da se dojde do
izbira~ot. Obi~no za utvrduvawe i izgotvuvawe programa za kontakti
so izbira~ite e potreben profesionalen konsultant i tim vo {tabot
{to ja obezbeduva ovaa programa.
8. Identifikacijata i planiraweto na izbira~ite se ele-

ment {to ~esto se zapostavuva od ekipite na predizbornite {tabovi.
Pravilnata procenka i to~nosta na planiraweto na brojot na izbira-
~ite {to ni se neophodni vo izbira~kiot reon davaat mo`nost za po-
stojan monitoring na tekot na na{ata kampawa i neophodnite korek-
cii, a osven toa sozdava motivacii kaj sorabotnicite na {tabot i do-
brovolcite {to rabotat za nas. Na ovoj del od kampawata, isto taka,
ponatamu }e mu posvetime dopolnitelno vnimanie.
238
PODGOTOVKA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA
9. Obezbeduvaweto na izborniot den e posledniot element te-

sno povrzan so identifikacijata i planiraweto na na{ite izbira~i,
bidej}i bez osiguruvawe na izbira~ite pred izbornite kutii, sé drugo
se pretvora vo ~ista zaguba na sredstva i vreme. So sigurnost moème
da go utvrdime kako kriti~en moment za pobedata na izborite. Vsu{-
nost, pedeset procenti od celata organizaciska rabota na {tabot e
koncentrirana vo toj den.
Sekoj od ovie devet elementi e isklu~itelno vaèn i ne treba da

bide propu{ten. Sepak, ako navlezeme podlaboko vo toj kompleks, }e
zabeleìme deka strategijata na kampawata e onoj element vo koj se
koncentriraat vrskite na site drugi. Istraùvawata se neophodni za
da se utvrdi pravilnata strategija. Finansiskiot plan se zasnova vrz
neophodnosta da bidat obezbedeni potrebnite sredstva za izvr{uva-
we strategija. Sredstvata za javno informirawe, kontaktite so izbi-
ra~ite i organizaciskoto planirawe ja realiziraat vrskata me|u stra-
tegijata, likot na kandidatite i "negovoto viso~estvo" izbira~ot.
239
STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA
KAMPAWA
Osnovni elementi
Pred da pritstapime kon donesuvawe na kakvi i da bilo re{enija

za da se postigne uspe{na kampawa i kako krajna cel pobeda na izbor-
ite, potrebno e da gi formulirame va`nite strategiski ~ekori vo po-
liti~kata kampawa. Iskusnite politi~ari i konsultanti vo odrùva-
weto na kampawite im prepora~uvaat na kandidatite i menaxerite da
se usoglasat so nekolku klasi~ni stavovi. Tie go pretstavuvaat 'rbetot
na izbornata strategija. Ne e zadolìtelno sekoj od ovie stavovi da
bide detalno razraboten i koristen vo strategijata. Toa zavisi od spe-
cifi~nosta na politi~kiot sistem vo edna zemja, vidot na kampawata,
specifi~nosta na izbira~kite zakoni, specifi~nosta na op{testve-
nite raspoloènija, itn. Nie }e razgledame poop{irno eden del od
ovie glavni to~ki, imaj}i ja predvid nivnata primena spored uslovite
i raspoloènijata vo Bugarija, a drugite samo }e gi markirame. Pred
sé, treba da se dogovorime. Strategiskite elementi treba da se for-
muliraat vo pismena forma i da bidat vo kusa i to~na forma. Po
usoglasuvaweto na strategijata se pravi opstoen plan na kampawata vo
pismena forma. Vo toj plan zadolìtelno e da bidat vklu~eni site
takti~ki dejstva vo odnos na vremeto. Postoi opasnost ako posebnite
takti~ki elementi ne se zapi{uvaat vo linija na strategijata, taa da
bide uni{tena. Vo na{iot plan site takti~ki dejstva treba da bidat
detalno razraboteni, to~no da se opredeli celta na sekoj takti~ki
priod, kako se zapi{uva vo op{tiot strategiski pravec i vremeto na
konkretnata realizacija. Klu~ot na uspehot e vo disciplinata. Ako
[tabot na kampawata projavuva disciplina i silen duh, striktno gi
izvr{uva takti~kite elementi i ne se odbegnuva prifatenata
strategija, kampawata }e bide uspe{na.
Da pomineme niz posebnite to~ki na strategijata.
1. Iskoristuvawe na partiskata pripadnost

Iskoristuvaweto na partiskata pripadnost slobodno moè da se
nare~e izlezen stav na na{ata strategija. Pred da pristapime kon do-
240
STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA
nesuvaweto re{enija dali ovoj stav }e bide silno zastapen vo prediz-

bornata strategija, neophodno e da dademe odgovori na nekolku pra-
{awa od dva aspekta.
Od organizacisko-tehni~ki aspekt:
* dali raspolagame so partija formirana kako edinstven sistem
vo svoite organizacisko-politi~ki strukturi so izgradeni vnatre{no-
partiski mehanizmi, {to go obezbeduvaat nejzinoto funkcionirawe.
* Dali e formiran nacionalen predizboren {tab (koga }e bide
formiran i kakvi se negovite ovlastuvawa)?
Vnimanie!!! Ogromniot broj prakti~ni pra{awa vo vrska so pred-

izbornata kampawa baraat brzo, to~no i kategori~no re{avawe vo
ramkite na formiraniot nacionalen predizboren {tab (NP[). Na
NP[ treba da mu se dadat ovlastuvawa da gi re{ava site pra{awa
{to se odnesuvaat na kampawata.
Politi~ka identifikacija i vlijanie na partijata:

* Kakva e idejnata politi~ka identifikacija na na{ata partija?
* Kakvi rezultati tradicionalno postignuva partijata vo
opredelen izbira~ki region?
* Kakvo e pretstavuvaweto na partijata vo lokalnata vlast?
* Kakvo e pretstavuvaweto na partijata vo parlamentot, itn.
Ovoj strategiski moment treba da bide silno zastapen toga{, koga

partijata na koja í pripa|a kandidatot ja ima poddr{kata na zna~ite-
len i, sporedbeno, konstanten broj izbira~i. Koga postoi takva situ-
acija, edna od zada~ite na {tabot e da gi "informira" svoite
izbira~i deka ovoj kandidat ja pretstavuva, pred sé, ovaa partija i da
gi naso~i naporite kon potencijalnite izbira~i. Vo slu~aj koga parti-
jata dobila na prethodnite izbori nad {eeset procenti i ne pretrpela
seriozni potresi, toga{ predizbornata strategija treba da se zasnova,
glavno, vrz partiskata pripadnost. Vo drugi regioni kade {to nema
takva silna podelba vrz partiski princip, ovoj priod nema da bide
tolku silno zastapen.
Pri opredeluvawe na va`nosta na ovoj stav, treba da se imaat
predvid i rezultatite od analizata na politi~kata i ekonomskata
situacija vo regionot i zemjata.
241
Zada~a: Procenete dali vo svojata predizborna strategija da

stavite akcent vrz koristeweto na partiskata pripadnost vo
slednive slu~ai:
Slu~aj 1: Podgotovkata na kampawata za parlamentarni izbori

startuva vo period vo koj politi~kata sostojba vo zemjata stanuva
sé pote{ka. Postoi ogromna koncentracija na vlasta koja e spoj na
cenzura vo nacionalnite mediumi, okupirawe na ekonomskata vlast
od tesen politi~ki krug i neprocenliva korupcija.
Slu~aj 2: So donesuvaweto na noviot Zakon za lokalni izbori,
izbira~ite od naselenite mesta so po 500 ìteli se li{eni od
mo`nosta da glasaat za listi za op{tinski sovetnici i gradona~al-
nici. Pokraj toa, namalen e brojot na mandatite za op{tinski
sovetnici, so {to pred partiite se pojavija isklu~itelno va`ni
pra{awa. Od nivnoto soodvetno re{enie zavise{e nivnoto
uspe{no pretstavuvawe na lokalnite izbori.
2. Sozdavawe izrazit kontrast.

Sozdavaweto izrazit kontrast e vtoriot klasi~en stav od izbor-
nata strategija. Vo mnogu slu~ai nastanuva potrebata od sozdavawe
izrazit kontrast ili razliki me|u kandidatite i nivnite oponenti.
Postignuvaweto na ovoj kontrast e mo`no preku upotreba na pove}e
parametri. Takvi moàt da bidat: posebni problemi, li~ni karakte-
ristiki, iskustva, rabotosposobnost i duri fizi~ki razliki. Da dade-
me eden primer za postignuvawe takov kontrast so kandidatot na Re-
publikanskata partija, Godart Kobl, za vreme na kampawata za senator
vo Severna Karolina vo Soedinetite Amerikanski Dràvi. Kobl za
ovaa cel go koristi pra{aweto za zabrana na abortusot, kako klu~na
razlika me|u nego i dotoga{niot upravnik, negov oponent od demokra-
tite, Robin Britam. Mnozinstvoto od naselenieto na izbira~kiot re-
gion opfateno vo Grinzbaro, go prifatilo stavot na Kobl za ova kon-
kretno pra{awe. Zaradi ovaa pri~ina, Kobl sozdal izrazit kontrast
{to se zasnoval vrz idejata za zabrana na abortusite. Toj go postignuva
toa koristej}i mlada èna koja zboruvala za zna~eweto na ~ove~kiot
ìvot. Vo po~etokot objektivot na televiziskata kamera e fiksiran
samo vrz nejzinoto lice. Na krajot na materijalot, kamerata ja opfa}a
nejzinata celosna figura vo momentot koga taa veli deka raspolaga
samo so eden glas i zatoa ja pokaùva svojata bremenost (svojot zao-
blen stomak) i zavr{uva so zborovite: "Jas davam dva glasa za Godard
Kobl". Ovoj kontrast stanuva edna od pri~inite Kobl da pobedi so re-
zultat 51% sprema 49% za negoviot oponent.
242
Zada~a: Vratete se nazad vo vremeto i obidete se da otkriete

takov priod vo predizbornite kampawi na osnovnite politi~ki
sili vo Bugarija. Ako otkriete, obidete se da dadete procenka za
efektivnosta vo odredenite slu~ai.
3. Formirawe ideolo{ki razliki

Naredniot aspekt od predizbornata strategija tesno korespondi-
ra so formiraweto izrazit kontrast, no pove}e e primenliv na nacio-
nalno nivo. Toj se zasnova vrz op{tite ideolo{ki principi: razlikite
me|u konzervativnite, liberalnite, socijaldemokratskite i drugi fi-
lozofii. Ona {to treba da bide sozdadeno, e obrazloèna i realna
razlika i zatoa ovoj stav go narekuvame formirawe ideolo{ki razli-
ki. Ako situacijata e takva {to kaj izbira~ite se sprotivstaveni libe-
ralnite i socijalnite ubeduvawa i vo svojot golem del naselenieto e
socijalno raspoloèno, toga{ strategijata za sozdavawe ideolo{ki
razliki e prifatliva za partiite od leviot politi~ki prostor. Po-
stavuvaj}i ja gorenavedenata situacija vo realen kontekst, toga{
partijata od leviot prostor "H" moè da go ima kako primer sledniov
karakter na predizbornata kampawa:
Na idejno-politi~ki plan taa moè da bide agresivna kampawa.
Ovoj vid kampawa se stremi kon izrazita identifikacija vo leviot
prostor. Taa vo op{testvoto go nametnuva likot na realna i silna opo-
zicija na postojniot model na upravuvawe; na partija so stabilen
ideen i kadrovski potencijal {to predlaga i konkretna alternativa
na upravuvaweto na postojnoto mnozinstvo; na partija {to ja ima pod-
dr{kata na evropskata levica.
Vo isto vreme, taa e izrazito opoziciona, precizno to~na, kon-
kretna i nemilosrdna vo kritikite kon onie {to se na vlast. Se zala-
ga za lu|eto koi razmisluvaat racionalno od site socijalni op{te-
stveni grupi, nezadovolni od postojniot na~in na upravuvawe, koi ja
soznavaat nesoodvetnosta me|u prifatenite predizborni vetuvawa na
vladea~ite i jasno izrazenata politika na koncentracija na vlasta,
cenzurata vo mediumite, korupcijata {to se {iri, partizacijata vo
ekonomijata, propa|aweto na strukturnata reforma i privatizacijata.
Vo kontekst na osnovnite idejni vrednosti se nametnuvaat proekcii
aktuelni za op{testvoto vo sega{niot period: slobodna ekonomija;
pravi~na podelba na socijalnata cena na strukturnata reforma;
otkaùvawe od liberalno-kapitalisti~kiot model i dràvniot
avtoritaren kapitalizam.
243
Primer: Mnogu vpe~atliv i korisen vo ovoj del od strategijata

e priodot na britanskiot premier Toni Bler so negovata vizit kar-
ti~ka. Ovoj priod se sostoi vo slednovo:
Pette osnovni to~ki od programata na laburistite, koi izrazi-

to ja istaknuvaat ideolo{kata osnova na partijata, jasno i kuso
formulirani i otpe~ateni na edna vizit karti~ka, na koja stoi i
natpisot: "ûvajte ja ovaa karti~ka i }e vidite deka nie }e go
ispolnime toa {to go vetuvame".
4. Izdvojuvawe na edno pra{awe

Izdvojuvaweto na edno pra{awe e mnogu rizi~en priod vo strate-
gijata, bidej}i e isklu~itelno teòk i sloèn za sproveduvawe. Po-
stojat slu~ai, koga javen autsajder vo izbori gi sovladuva nepoèlnite
sostojbi so dobra procenka i formirawe i opstojuvawe na edno kon-
kretno pra{awe. Glavniot "trik" vo ovoj priod se sostoi vo slednoto:
kandidatot se stremi da napravi od svojata kampawa referendum po
edno mnogu ~uvstvitelno pra{awe. Ova pra{awe treba da se izdvojuva
od grupata na drugite pra{awa, a kontra-stavot na kandidatot da bide
sosema jasen. Ako se prifati takva nasoka na strategija, neophodna e
mnogu golema disciplina. Za vreme na kampawata ne treba da se preze-
ma nikakvo dejstvo {to ne e povrzano samo so izdvoenoto pra{awe. Ko-
risteweto na ovoj stav od strategijata ne se prepora~uva, osven vo
krajni slu~ai, koga vo izbira~kiot region oponentot na Va{iot kandi-
dat e isklu~itelno silen, a negovata partija ja ima poddr{kata od
mnozinstvoto izbira~i.
5. Kreirawe pozitiven lik

Kreiraweto pozitiven lik e priod vo strategijata {to ne moè da
mu na{teti na kandidatot. Zaradi taa pri~ina, negovoto koristewe e
skoro zadolìtelno. Edinstveniot slu~aj koga ne e neophodno kreira-
weto pozitiven lik, e slu~ajot vo koj ovoj lik ve}e postoi. (Opomena,
predozirawe, vo ovoj slu~aj e opasno!) Kreiraweto pozitiven lik e
osnoven moment za izgradbata na op{tiot imix. Toj treba da bide soz-
daden vo ranata etapa na predizbornata kampawa. Podocna, pozitiv-
niot lik stanuva fundamentalen i vrz taa osnova se formuliraat raz-
likite vo stavovite na kandidatite.
Postoi u{te eden vaèn aspekt vo kreiraweto pozitiven lik, a
toa e negovoto precizno pozicionirawe. Gre{kite od toj aspekt mo-
àt da bidat fatalni za krajniot uspeh na kandidatot. Za {to, vsu{-
nost, stanuva zbor? Nacionalnite lideri im se mnogu podobro poznati
244
na izbira~ite, otkolku lokalnite. Lokalniot kandidat postojano ja

odrùva vo svesta na izbira~ite simboli~nata vrska me|u sebe i naci-
onalnite partiski lideri. Toa go nametnuva kako lider vo soglasnost
so nacionalnata partiska elita.
Vo lokalnite kampawi se bara prisustvoto na nacionalnite
lideri na mesnite nastani, so dve osnovni celi:
a) "Visokiot avtoritet" go oficijalizira kandidatot i negovi-
te stavovi vo o~ite na lokalnite izbira~i i javno go po~ituva
simbolot "bratstvo" me|u na{ite kandidati.
b) Go olesnuva "navleguvaweto" na lokalniot kandidat vo
mediumite.
Me|utoa, predoziraweto vo taa nasoka go krie rizikot lokalniot
kandidat da ja izgubi svojata avtonomnost. Ako ne bide postignata
rabotna ramnoteà me|u dvete nivoa na kampawata - nacionalnata i
lokalnata, moàt da se predvidat slednive rizici:
- Ako lokalnite kandidati se obidat da ostanat celosno avto-
nomni i ja omalovaàt nacionalnata kampawa, tie }e padnat vo izola-
cija;
- Ako usoglasuvaweto ne se realizira so konkretni prakti~ni
~ekori, efektot na lokalnata kampawa zna~itelno }e opadne;
- Ako lokalnata kampawa e vo mnogu silna zavisnost od nacio-
nalnata, taa }e se obezli~i, {to }e se zabeleì od izbira~ite i }e
vlijae negativno vrz nivniot izbor.
Seriozna prednost }e dade usoglasuvaweto so prethodnite

kampawi (vklu~uvaj}i gi i delovnite).. Na lokalno nivo tie se
pomnat mnogu pove}e, otkolku na nacionalno. Se bara kontinuitet,
no ne i povtoruvawe.
6. Kreirawe negativen lik

Kreiraweto negativen lik e stav vo vrska so strategijata {to ~e-
sto e sprotivna i nie nema da se zadrìme op{irno na nego. No, sepak,
koga se pribegnuva kon negovata detalna razrabotka? Vo mnogu kampa-
wi protiv na{iot kandidat e istaknat popopularen oponent. Eden od
izlezite vo takvi slu~ai e kreiraweto negativen lik na oponentot,
posebno koga na{iot kandidat e nepoznat ili, pak, e poznat po svoite
negativni strani. Za kreirawe negativen lik se koristat pra{awa
diskutirani vo kampawata, nekoga{ personalnite kvaliteti, a vo dru-
gi slu~ai efektivnosta na negovata dejnost.
245
7. Formirawe predizborni koalicii

Formiraweto predizborni koalicii e aspekt {to zasluùva po-
sebno vnimanie i posebno razgleduvawe zaradi golemiot opfat i
mno{tvoto planovi. Sepak, redno e da se kaè deka koalicionata po-
litika se razrabotuva vo dve nasoki. Od edna strana e formiraweto
na me|upartiskite koalicii. Od druga strana e formiraweto koali-
cii so grupi lu|e koi, obi~no, ne izvr{uvaat politi~ka dejnost, tuku,
pred sé, se gra|anski i op{testveni strukturi, granski organizacii.
Osven toa, na~inot na formiraweto koalicii zavisi od vidot na odr-
ùvanite izbori (za pratenici, za lokalni organi na samouprava, pret-
sedatelski izbori).
Va`no e da se razjasni kakva e op{tata formulacija za koali-
cionoto u~estvo vo izborite, dali e dozvolena varijantata (nacio-
nalno nivo, lokalno nivo).
Primer: Na nacionalno nivo, kampawata bara {irok dijalog

so site opozicioni parlamentarni i vonparlamentarni sili vrz
osnova na op{tata alternativa na postojnoto upravuvawe. Na
lokalno nivo, re{ava~ko za koalicionata strategija se to~nata
procenka na potencijalnite mo`nosti i resursi, to~niot soodnos
na silite vo sekoe naseleno mesto i op{tina, kako i op{tata
politi~ka situacija vo zemjata. Soglasno so odredenite uslovi i po
usoglasuvawe so nacionalnoto rakovodstvo na partijata, moàt da
se potpi{at lokalni koalicii vrz programska osnova. Mo`no e,
vsu{nost, isto taka, nametnuvawe na avtoritetot i vlijanieto na
partiite preku individualni partiski listi, formirani od
~lenovi, simpatizeri, neangaìrani partiski profesionalci,
lokalni avtoriteti. Osnovniot kriterium pri mnozinskite izbori
e izborot na kandidatot. Vo tie slu~ai treba da se bara
maksimalno {iroka poddr{ka na predloèniot kandidat (partis-
ka, profesionalna, itn). Raznite priodi zavisat i od odredbite na
soodvetniot izbira~ki zakon.
8. Formirawe organizacija
Formiraweto organizacija e del od strategijata {to gi obedinuva
site organizaciski momenti od politi~koto rabotewe - registracija,
rabota so izbira~ite, obezbeduvawe na izborniot den. Site ovie
momenti }e gi razgledame podetalno vo natamo{niot tekst.
246
9. Koristewe finansiski resursi za otkaùvawe na kon-

kurentot
Koristeweto finansiski resursi za otkaùvawe na konkurentot e
specifi~en i retko koristen priod vo strategijata. Krajnata cel e
otkaùvawe i demoralizirawe na oponentot preku koristewe golemi
koli~estva finansiski sredstva. Vo na{i uslovi, najdobro e ovoj del
da bide zaobikolen, bidej}i vodi do obraten efekt. Da se potsetime
do {to dovede tro{eweto ogromni sredstva od ODS vo kampawata za
lokalni organi na vlasta vo 1999 godina.
Do sega gi navedovme devette klasi~ni stavovi na na{ata

strategija. Nivnoto posu{tinsko poznavawe i prakti~no izvr{uvawe e
klu~en moment za vodewe uspe{na kampawa. Vo procesot na podgotov-
kata na predizbornata strategija, sekoj stav }e bide zastapen vo razli-
~en stepen, soglasno so specifi~nosta na celosnata situacija vo
zemjata, ili na posebniot izbira~ki region. Neophodno e da podvle~e-
me deka sovremenata politika se razviva dinami~no i gorenavedenata
struktura na predizbornata strategija ne treba da se prifa}a kako
konzervativen sistem {to ne dozvoluva korekcii i voveduvawe novi-
teti, usloveni od konkretnite situacii. Najva`na e preciznata i
prodlabo~ena izrabotka na sekoja komponenta i striktnata realizaci-
ja na planot na kampawata.
Plan za predizborna kampawa

Ako go obrazloìme ona {to ve}e go pojasnivme kako proces na
podgotovka na kampawata i utvrduvawe na predizbornata strategija,
moè da gi utvrdime i {este osnovni komponenti na planot na kam-
pawata.
Osnovni komponenti na planot na predizbornata kampawa
1. Istraùvawe:
- demografska slika na izbira~kiot region
- op{testveni predispozicii
- prou~uvawe na kandidatite
- rezultati od prethodnite izbori
2. Strategija:
Kako da gi dobieme glasovite na:
247
- na{iot postojan elektorat

- na{iot marginalen elektorat
- kolebliviot elektorat
- pasivniot elektorat (neglasa~i)
- marginalniot protivni~ki elektorat
Ravenkata {to treba da ja re{ime, izgleda vaka:

Brojot na glasovi na na{iot postojan elektorat + brojot na
glasa~i dobien vo kampawata e = na brojot na glasovi ne-
ophodni za krajniot uspeh.
3. Taktika:
- masmediumite
- direktno obra}awe kon gleda~ite
- telefonski javuvawa
- sredbi so izbira~ite (javni nastani, "od vrata na vrata", i
dr.)
- privlekuvawe dobrovolci
- identifikacija na izbira~ite
- organizacija na izborniot den
4. Struktura na upravuvawe na kampawata:

- {ema na organizaciskata struktura
- funkcii i obvrski na vrabotenite vo {tabot
5. Buxet na kampawata:
- rashodi; najdobro e da se planiraat neposredno pred po~e-
tokot na glavnata kampawa. Ne e mo`no da se utvrdi kolku }e ~ini kam-
pawata pred da bidat razraboteni strategijata i planot.
- prihodi; mnogu e bitno dobivaweto i privlekuvaweto sred-
stva da bide planirano realno, za da ne bide blokirana kampawata vo
odreden moment.
6. Korigirawe na kampawata:
Dokolku ima potreba od korigirawe na kampawata, prvo menuvajte
ja taktikata, a ne strategijata. Promenata na strategijata e krajna
merka za korigirawe.
Pri sostavuvaweto na planot na kampawata, treba da se poa|a od
nekoi propisi {to sluàt kako kriteriumi za procenka kolku uspe{no
e izraboten samiot plan:
x realizam - postavuvawe dosti`ni celi i realni merki;
248
x funkcionalnost - planot treba da bide upotrebliv;

x iscrpnost - da gi pokriva site zada~i i mo`nosti;
x naso~enost i logi~nost - pravilno i redosledno postavuva-
we na zada~ite;
x dinami~nost (pragmati~nost) - da moè soodvetno i navreme-
no da se reagira na promenite vo situacijata.
Da pogledneme eden primer na plan na predizborna kampawa za

lokalnite organi na vlasta. Vrz osnova na takov plan se podgotvuva
detalen i to~en vremenski grafikon za izvr{uvawe na site predvide-
ni dejnosti, kako na nacionalno, taka i na lokalno nivo.
Podgotvitelna etapa
(zavr{uva {est meseci pred izborite)
* Pribirawe kadrovski potencijali na partijata za u~estvo vo

lokalnite izbori;
* Izgotvuvawe predvremeni analizi na elektoratot po regioni;
* Konceptualna razrabotka na site elementi na kampawata i
podgotovka programi za obuka na kandidatite i kadarot;
* Razrabotka na predizbornite programi na lokalni partiski
organizacii;
* Istaknuvawe kandidati za gradona~alnici i op{tinski sovetni-
ci od op{tinskite (reonski) organizacii i nivno utvrduvawe;
* Kadrovsko obezbeduvawe na lokalnite partiski strukturi za
u~estvo vo predizbornata kampawa;
* Obuka na kandidatite i kadrite za u~estvo vo izborite;
* Razrabotka na op{tinskite programi za op{testveno pretstavu-
vawe na kandidatite.
Prva etapa
({est meseci pred datumot na izborite,
do denot na zapo~nuvawe aktivna kampawa)
* Op{testveno pretstavuvawe na kandidatite

* Mediumi - etapa pred po~etokot
* Prisposobuvawe na celosnata organizaciska politi~ka i
tehnolo{ka aktivnost na lokalnite partiski strukturi za rabota vo
predizborniot period. Osobeno vaèn moment e individualnata ra-
bota so ~lenovite, simpatizerite i izbira~ite, kako vo taa etapa,
taka i do krajot na samata kampawa. Prisposobuvawe na strukturite
kon postojniot izbira~ki zakon;
249
* Razrabotka na posebni takti~ki tekovi i diferencirani priodi

za posebnite regioni i op{tini;
* Definitivno formirawe predizborni koalicii po op{tini i
nivno utvrduvawe od organite na partijata;
* Obezbeduvawe u~estvoto na pretstavnici vo izbornite komisii
na site nivoa;
* Re{avawe spektar na organizaciski i pravni pra{awa, povrza-
ni so registracijata vo CKMI (Centralna komisija za lokalni izbori),
registracija na kandidatite za gradona~alnici i listite za op{tin-
ski sovetnici, u~estvo vo CKMI, OIK (Op{tinska izbira~ka komisija),
~lenovi na sekciski komisii i zastapnici.
Vtora etapa
(period od 30 denovi do denot na izborite)
* Rabota na kandidatite po op{tini i naseleni mesta;

* Rabota na ~lenovite na nacionalnoto rakovodstvo i PG po regi-
onite;
* Totalna mediumska propaganda po regioni, op{tini i na cen-
tralno nivo;
* Masovna propaganda - pe~aten materijal, reklamen materijal,
javni nastapi, i sli~no (soglasno utvrdenata koncepcija);
istraùvawa i analizi na elektoratot i predlog za korekcii na tekot
na kampawata po regioni;
* Pravnoto obezbeduvawe za denot na izborite - kontakti so me|u-
narodni nabquduva~i GIZDI (Gra|anska inicijativa za demokratski
izbori), BSÎ (Bugarsko zdruènie za ~esni izbori). Pokani za
u~estvo na pretstavnici na prijatelski partii od Evropa, kako nabqu-
duva~i na izborniot den.
Treta etapa
(izboren i den po izborite)
* Poseben otvoren plan za kontrola i paralelen izve{taj za

rezultatite vo izborniot den.
Etapa po izborite
* Analiza na rezultatite i izvr{uvaweto na zada~ite od
partiskite strukturi;
* Mediumi.
250
Grafikon
Grafikonot na kampawata e sostaven del na planot na kampa-

wata. Toj pretstavuva sistematizirano presmetuvawe na razli~nite
aktivnosti i takti~ki dejstva za postignuvawe konkretni postaveni
celi vo odredeni rokovi. Celta na grafikonot e da obezbedi mo`nost
za kontrola na izvr{uvaweto na razli~nite zada~i i nastani, bitni, i
ne tolku bitni, {to treba da se ispolnat do denot na izborite. Osven
toa, grafikonot e neophoden za efektivnoto upravuvawe na {tabot i
dobrovolcite i za sigurnost vo toa deka ja izvr{uvaat postavenata
zada~a.
Kako da go sostavime grafikonot na kampawata?
Najdobro e da go zapo~nete sostavuvaweto na grafikonot po obra-

ten redosled. Zapo~nete od denot po zavr{uvawe na izborite i popol-
nuvajte gi zada~ite po obraten redosled, do sega{niot moment. (Zapom-
nete deka edna kampawa nikoga{ ne zavr{uva bez zavr{nata etapa po
dobivaweto na rezultatite, kakvi i da se tie). Takti~kite dejnosti se
ras~lenuvaat na oddelni elementi neophdoni za uspe{noto izvr{uva-
we na zada~ite.
Merkite treba da bidat rasporedeni po logi~en redosled. Grafi-
konot treba da e usoglasen so karakterot na merkite. Vo vrska so ra-
boteweto na kandidatot, treba da bidat usoglaseni so vremeto; mesto-
to na posetata; rastojanieto me|u oddelnite naseleni mesta. (Raspore-
duvaweto na vremeto na kandidatite treba da e realno).
Edinstveniot kalendar na {tabot, kako rakovodstvo za dejstvo, e
mnogu vaèn. Toj treba da bide so golem razmer, zaka~en na yidot vo
Va{iot {tab za vreme na celata kampawa.
251
Primer na grafikon na predizborna

kampawa
MESEC
DEJNOST DEN ODGOVOREN
123456
7 8 9 10 11 12
Prou~uvawe i
presmetuvawe na
potrebnite glasovi
Monitoring
Mediumi
Obuka
Registracija
Komunikacija
Sobirawe sredstva
Izborna organizacija
Kandidati
Privlekuvawe dobrovolci
Pe~aten materijal
Masovni nastani
Agitacija od vrata na vrata
Registracija na ~lenovi na
izbira~ki komisii i
zastapnici
Organizacija na izborniot
den
Drugo
Osven op{tiot kalendar na predizborniot {tab, sekoj od

odgovornite vo {tabot e dolèn da ima svoj individualen grafikon
vo resorot za koj e odgovoren.
252
ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA
Normalno, grafikonot na kampawata e osnovata na nejzinata ce-

losna organizacija i od negovoto striktno izvr{uvawe zavisi krajniot
uspeh. Za toj da bide realen i ispolnet, bi trebalo da se vratime
malku nanazad i da izdvoime nekoi posebno va`ni momenti vo plani-
raweto na kampawata. Ovie momenti se predmet na organizacijata na
kampawata, a nivnoto detalno poznavawe e zadolìtelno za da bide
opredeleno potrebnoto vreme za nivnoto izvr{uvawe, to~noto vreme
za sproveduvawe na kampawata i potrebnite resursi.
Sedum momenti se osobeno va`ni vo organizacijata na kampa-
wata:
* Formirawe i upravuvawe na ekipata od eksperti i dobrovolci
za kampawata;
* Utvrduvawe na minimalniot broj glasovi neophodni za postignu-
vawe na na{ite celi;
* Rabota so izbira~ite;
* Rabota so mediumite;
* Monitoring na tekot na kampawata;
* Obezbeduvawe na potrebniot broj izbira~i na denot na izborite;
* Obezbeduvawe i upravuvawe so finansiski sredstva za kampa-
wata.
Detalnoto i celosno opi{uvawe i razrabotkata na ovie aktivno-

sti va`ni za organizacijata na kampawata, bi ni odzelo mnogu vreme i
mesto. Vo slu~ajot, za nas e va`no da ja razbereme nivnata su{tina i
osnovnite pravila za realizacija. Prvo, }e se zadrìme na pra{aweto
za formirawe, osnovnite funkcii i upravuvawe so timot eksperti i
dobrovolci vo predizbornite kampawi.
Predizboren {tab
Predizborniot {tab e glavnata organizaciska struktura na kam-
pawata. Negovata glavna cel e da formira efikasna organizacija na
kampawata. Raboteweto na {tabot treba da im dozvoli na kandidati-
te da se koncentriraat vrz kontaktot so lu|eto i da se postigne rabot-
nata formula na organizacijata za dobivawe na izborite. Osnovnite
funkcii na predizborniot {tab se: podgotovka na plan na kampawata;
253
vremenski grafikon i negovoto obezbeduvawe. Strukturata na prediz-

borniot {tab ne e nau~no definirana i zavisi od pove}e specifi~no-
sti. Naj~esto, strukturata na nacionalniot predizboren {tab se utvr-
duva so odluka od rakovodstvata na partiite, na predlog na {efot na
{tabot. Strukturite na lokalnite {tabovi obi~no se kopii na nacio-
nalniot {tab. Nezavisno od toa kakva e strukturata, postojat nekolku
klu~ni aktivnosti, sekoga{ neophodni:
x {ef na nacionalniot predizboren {tab;
x {ef na lokalniot predizboren {tab;
x odgovoren za planiraweto;
x odgovoren za mediumite;
x finansiski direktor na kampawata;
x praven sovetnik.
Na prvo mesto, zaradi isklu~itelnata va`nost i golemata odgo-
vornost, }e gi razgledame funkciite na menaxerot na kampawata (ako
taa e nacionalna), ili kako {to voobi~aeno e nare~en [ef na nacio-
nalniot predizboren {tab. Toj:
x formira golema ekipa od eksperti i konsultanti na nacionalno

nivo, koi }e gi razrabotuvaat site detali na kampawata
x ja rakovodi podgotovkata na pismenata varijanta na strategijata
na kampawata i razrabotuva periodi~ni takti~ki priodi za
nejzina realizacija
x gi planira i sledi prou~uvawata na javnoto mislewe
x razrabotuva {ema na organizacijata, gi utvrduva to~no
ovlastuvawata i odgovornostite na angaìranite vo kampawata
x ja koordinira i dava preporaki na celata mreà na
predizbornite {tabovi
x gi utvrduva site seriozni izmeni vo planovite za sproveduvawe
na kampawata vo izbira~kite regioni
x postojano go aktuelizira tekot na kampawata, vo zavisnost od
pridrùvaweto na rokovite za dobivawe i tro{ewe na
finansiskite sredstva
x gi odrùva i rakovodi sostanocite na {tabot
x gi podgotvuva i gi utvrduva site izmeni vo slu`benite obvrski
na vrabotenite vo {tabovite
x izgotvuva i prifa}a plan za aktivnosti pri nastanuvawe na
nepredvideni situacii
x go sledi tekot i izvr{uvaweto na mediumskiot plan i
reklamnata dejnost
x izvr{uva drugi pomalku zna~ajni aktivnosti
254
Druga glavna figura vo sostavot za realizirawe na kampawata, e

{efot na lokalniot (regionalen ili op{tinski) {tab. Toj, obi~no,
e optovaren so slednive pova`ni funkcii:
x odgovara za efektivnoto funkcionirawe na lokalniot

predizboren {tab
x odgovara za obezbeduvawe i kompletirawe kadar na raznite
jadra vo {tabot, vklu~uvaj}i dobrovolci za podgotovka na
sredbi so izbira~ite i {irewe pe~aten materijal, i drugo
x odgovara za izvr{uvaweto na programata na kandidatite, gi
rasporeduva neposrednite zada~i za podgotovka na programite
na kalendarskite nastani me|u ~lenovite na {tabot
x gi re{ava sekojdnevnite problemi na {tabot, obezbeduva
materijali i sredstva neophodni za aktivnosta
x gi rasporeduva odgovornostite vklu~uvaj}i go i neposrednoto
rabotewe so kandidatot
x dava izve{taj za tekot na kampawata vo nacionalniot
predizboren {tab.
Druga va`na dol`nost vo {tabot e odgovorniot za planirawe.

Negovite osnovni funckii se:
x podgotvuva celosen i detalen grafikon za vremeto na
kandidatite, so ukaùvawa i op{irna informacija za mestata
na sredbite, adresite, telefonskite broevi, pokanetite lica i
planiranite kontakti vo sekoj del na izbira~kiot region kade
{to se pojavuva kandidatot;
x zaedno so {efot na {tabot e odgovoren za izborot na
prioritetnite regioni i nastani, {to kandidatot treba da gi
poseti.
Odgovorniot za mediumite, obi~no gi izvr{uva slednive

funkcii:
x odgovara za sekojdnevnite komunikacii so dnevniot pe~at i
sredstvata za javno informirawe i aktivno raboti za
odrùvawe dobri odnosi so mediumite
x vnimatelno gi prou~uva postojnite problemi vo izbira~kiot
region i odgovara za prou~uvaweto na pra{awata {to gi
voznemiruvaat izbira~ite
x odgovara za toa, kako da se oformi zavr{nicata na stavovite
na kandidatite i strategijata na kampawata
255
x podgotvuva grafikon za sredbi so novinari od mediumite i gi

koordinira site aktivnosti vo vrska so toa
x podgotvuva sekojdneven pregled na materijalite vo dnevniot
pe~at vo vrska so kampawata i go zapoznava {efot na
predizborniot {tab i kandidatite
x gi podgotvuva tezite za govorite na kandidatite
x ja koordinira realizacijata na predizbornite reklami vo
mediumite.
Finansiskiot direktor na kampawata:
x go podgotvuva buxetot na kampawata i grafikonot za

obezbeduvawe sredstva
x aktivno u~estvuva sam vo obezbeduvawe sredstva za predizbor-
nata kampawa
x striktno se pridrùva kon instrukciite za vodeweto finan-
siska dejnost i za izve{tajot i, istovremeno, gi obu~uva
~lenovite na {tabot
x sekojdnevno ja sledi sumata na dobienite sredstva i gi
informira {efot na {tabot i kandidatite.
Vo sekoj predizboren {tab treba da ima i praven sovetnik.

Preciznoto izvr{uvawe na negovite funkcii e garancija za propisno
u~estvo vo izborite. Toj:
x odgovara za: pridrùvawe kon, so zakon predvidenite, rokovi
za registracija na partijata vo izbira~kite komisii,
kandidatite, ~lenovite na sekciskite komisii i zastapnicite
na kandidatite;
x sproveduva obuka i ja koordinira celosnata mreà od ~lenovi
na izbira~kite komisii i zastapnici na teritorijata na
izbira~kiot region;
x gi podgotvuva i odgovara za podnesuvaweto tu`bi, prigovori i
drugo vo izbira~kite komisii, ili vo sudovite.
Za da zavr{ime so kadrovskoto i funckionalnoto obezbeduvawe

na predizbornite strukturi na kampawata, treba da odbeleìme deka
dobroto izvr{uvawe na postavenite celi moè da bide faktor samo
ako ima disciplina i ume{nost na kadarot da raboti vo tim. Se
razbira, pred sé, spored gorenavedenoto, partiskite strukturi treba
da bidat podgotveni za rabota vo predizborieto.
256
Obezbeduvaweto i upravuvaweto so finansiskite sredstva

na kampawata ne e samo pra{awe na organizacija. Ne postoi
strategija, nema planirawe, ne postoi kampawa bez obezbedena
finansiska poddr{ka. Obezbeduvaweto finansiski sredstva treba
da zapo~ne daleku pred po~etokot na podgotovkata za u~estvo vo
izborite. Vo prviot del, koj{to ja razgleduva podgotvitelnata etapa
na predizbornata kampawa, ve}e spomnavme nekoi specifi~nosti na
finansiraweto. Moèbi treba da dodademe samo u{te nekolku va`ni
principi {to }e pridonesat za bezbednosta na kampawata.
Na prvo mesto, treba da e jasno deka obezbeduvaweto finansiski
resursi se realizira na site nivoa - centralno, regionalno i lokalno.
Site u~esnici vo kampawata treba da se vklu~eni kon ovaa te{ka
zada~a.
Na vtoro mesto po va`nost e to~nosta i realizacijata na buxetot
na kampawata. Od to~no planiranite sredstva za site dejnosti zavisi
normalnoto sproveduvawe na kampawata. Najopasno e blokiraweto na
raboteweto na {tabot zaradi iscrpuvawe na sredstvata, {to }e
predizvika i zastoj na kampawata.
Za da ne se dozvoli zastojot, va`no e sredstvata da se tro{at
isklu~itelno kako {to se planirani vo buxetot. Da se izbegnuvaat
nepotrebni rashodi. Koga se izgotvuva buxetot, treba da se vnimava da
ne se propu{tat aktivnosti koi{to baraat finansirawe.
Precizniot izve{taj i transparentnosta na finansiskiot del na
kampawata se zadolìtelen uslov za sekoj predizboren {tab.
Vo sekoj finansiski buxet treba da bide vklu~eno i presmetu-
vaweto na nepredvidenite rashodi, kon {to treba da se pristapuva vo
isklu~itelen slu~aj.
Treba da se pretpo~ita, finansiskiot direktor na {tabot da
bide ekonomist po obrazovanie.
Kon ovie principi }e dodademe i eden {to se odnesuva na pla-
niraweto na kampawata. Toj e posebno aktuelen za postojnata situacija
vo Bugarija. Ovoj princip se sostoi vo toa da ne se pravi skapa,
razvle~ena i bleskava kampawa. Toa moè da gi odbie izbira~ite.
Ako postoi ne{to od klasi~nite elementi za planirawe, {to ne
se pravi vo Bugarija, toa e predviduvaweto na neophodniot broj gla-
sa~i za postignuvawe uspeh vo izborite i vodeweto "izve{taj za
sekoj glas poodelno". Ovoj priod e isklu~itelno cenet zaradi fak-
tot, deka ocrtuva sosem jasna i to~na cel i dozvoluva precizen moni-
toring na tekot na kampawata. Presmetuvaweto na neophodniot broj
glasovi e i na~in za postignuvawe posilna motivacija na dobrovolci-
te, angaìrani vo predizbornata kampawa. Kakva e, vsu{nost, tehnolo-
gijata za utvrduvawe na potrebnite glasovi.
257
Raboteweto vo izbira~kiot region zapo~nuva so utvrduvawe na

brojot na glasovite neophodni za postignuvawe na celta, opredelena
vo strategijata. Za lesno da si odgovorime na pra{aweto {to e neop-
hodno za da go utvrdime na{iot neophoden broj glasovi, treba da si
pretstavime deka namesto edni golemi izbori, vo izbira~kiot region
se odrùvaat pove}e mali izbori. Nivniot broj se sovpa|a so vkupniot
broj na malite naseleni mesta i reonite vo gradovite. Sekoe naseleno
mesto, ili gradski reon, pretstavuvaat posebni izbori i dobivaweto
na neophodniot broj glasovi od site niv e neophodno za postignuvawe
na zaedni~kata cel. Te{ko nekoj da prifati odgovornost da obezbedi
dopolnitelno 40.000 glasovi na izborite, no sekoj, prakti~no, moè da
raboti so 80 ili 100 izbira~i. Nivnite glasovi se neophodni za pobe-
data vo reonot, ili seloto. U{te pove}e, ako vo istiot reon, ili selo,
rabotat pet lu|e, toga{ sekoj od niv odgovara za ne pove}e od 18 do 20
glasovi.
Prifatete i zapomnete deka vo predizbornata kampawa e

va`no da se misli za sekoj glas kako za re{ava~ki..
Prviot i najvaèn ~ekor e maksimalno to~noto prognozirawe na

procentot izbira~i koi }e izlezat da glasaat. Najdobriot na~in da go
postigneme toa e da napravime sporedba so analogen vid izbori. Cel-
ta na {tabot e da gi analizira sprovedenite izbori vo poslednite 8
do 10 godini i da najde takvi, ~ii specifi~nosti najmnogu se dobli-
ùvaat do sega{nite. Pokraj toa, {tabot treba da gi ima predvid pred-
viduvawata od sociolo{kite istraùvawa za aktivnostite na izbi-
ra~ite, vo koja sezona od godinata se odrùvaat izborite i koi fakto-
ri moàt da vlijaat vrz izbira~kata aktivnost. Doa|aweto do progno-
zata za izborite }e go pokaème na eden primer.
Primer:
Za da go planirame neophodniot broj glasovi na parlamentar-
nite izbori vo 2001 godina, treba da napravime sporedba so izmina-
tite izbori, najsoodvetni vo odnos na specifi~nostite. Po detal-
nata analiza gi izbirame parlamentarnite izbori od 1994 godina.
Toga{, 233.918 izbira~i od vkupno 315.583 izlegle na izborite. Za
utvrduvawe na procentot na izleznosta na ovie izbori, dovolno e
da go presmetame soodnosot 233.918 sprema 315.583, za da dobieme
74%. Taka presmetano, treba da prifatime deka izleznosta na
pretstojnite izbori }e bide 74%. Predizborniot {tab treba da ima
predvid deka, sepak, dobieniot procent moè da izleze neto~en.
258
Odovde go zemame brojot na registriranite izbira~i za izbori-

te vo 2001 godina, koj e 302.608. Od ovoj broj izbira~i, 74% go pret-
stavuvaat o~ekuvaniot broj na izbira~ite koi }e glasaat, a toj e
224.232 izbira~i.
Otkako sme go konstatirale verojatniot broj na izbira~i koi }e
glasaat, moème da pristapime kon utvrduvawe na glasovite {to ni
se potrebni za postignuvawe odreden rezultat na izborite. Pri-
fa}ame deka na{ata cel e da dobieme tri mandati, za {to e po-
treben rezultat od 20%. Presmetuvame koj broj od 224.232 izbira~i
pretstavuva 20% i go dobivame na{iot neophoden broj glasovi {to
odgovara na 44.846 glasovi. Vrz osnova na dobieniot vkupen broj
glasovi, potrebni za izbira~kiot region, moè da pristapime kon
nivnata podelba po naseleni mesta i gradski reoni. Ova go pravime
otkako }e go podelime brojot na glasovite, dadeni za nas na
izborite vo 1994 godina za sekoe naseleno mesto, so vkupniot broj
glasovi vo izbira~kiot region dadeni za partijata. Dobieniot
rezultat pokaùva kolkav procent od vkupnite glasovi za partijata
se dobieni od konkretnoto naseleno mesto.
Da pretpostavime deka vo 1994 godina vo seloto H, za nas glasa-
le 133 izbira~i, a vkupno na{ite dobieni glasovi vo izbira~kiot
region bile 123.187 glasovi. Dobieniot rezultat pokaùva deka
delot na glasovite od seloto H e 0,0011% od vkupniot broj dobieni
glasovi. Ovoj procent se javuva kako koeficient so koj{to moème
da gi utvrdime za nas potrebnite glasovi od seloto H. Izneseno vo
tabela, toa treba da izgleda vaka:
Naseleno Broj na % od vkupniot Broj na potrebni

mesto glasovi, broj na glasovi vo 2001
dobieni vo izbira~kiot godina
1994 godina region
Seloto H 133 0.0011 125
Seloto U 152 0.0012 143
Seloto Z 221 0.0018 208
Zbirot od glasovite, potrebni za sekoe naseleno mesto, treba da e

ednakov na vkupniot broj potrebni glasovi za izbira~kiot region. Ako
go prikaème jasno rezultatot od site izvr{eni presmetuvawa za
utvrduvawe na potrebniot broj glasovi, toj }e izgleda vaka:
259
* o~ekuvana izbira~ka aktivnost 74%

* o~ekuvan broj glasa~i 224 232 glasa~i
* pretpostaven rezultat 20%
* vkupen broj potrebni glasovi 44.846
* broj na potrebni glasovi za seloto H 125 glasovi
* broj na potrebni glasovi za seloto U 143 glasovi
* broj na potrebni glasovi za seloto Z 143 glasovi
Rabota so izbira~ite
Drug vaèn moment vo vrska so organizacijata e rabotata so
izbira~ite.
Realno, individualnata sredba so kandidatot e edinstveniot
najvaèn faktor pri utvrduvaweto na toa, kako }e glasa izbira~ot.
Duri vo zaedni~kite izbori izbira~ot glasa pove}e za kandidatot,
otkolku za negovata partija.
Poukata za organizatorite na kampawata e jasna: Kolku {to e
mo`no pove}e izbira~i treba da se sretnat so na{iot kandidat.
No, kako moè eden kandidat da se sretne so 60.000 lu|e?
Koga gi utvrduvame prednostite vo programata na kandidatot,
zapomnete deka toj/taa }e sretne pove}e lu|e vo trgovskiot centar,
ili vo lokalniot super market, otkolku na dvo~asovna sredba so
12 lu|e.
Kandidatot neka izleze nadvor - da se rakuva so lu|eto vo trgov-
skiot centar, vo naselbata, na èlezni~kite, avtobuskite stanici, na
sportski natprevari, na letniot saem, ili drugi lokalni nastani. Kan-
didatot treba da se sretne so lokalnite lideri na javnoto mislewe -
onie lu|e koi moàt da povlijaat vrz misleweto na glasa~ite. Tie
lu|e se lokalnite sovetnici, direktori na u~ili{tata i nastavnicite,
slu`benici, sopstvenici na prodavnici, verski lideri, itn. Celta na
sredbite so lokalnite lideri na javnoto mislewe e da se pretstavi
kandidatot, da se predloì pomo{ta za partijata, da se prodiskutira-
at raznite problemi i da se pobaraat soveti, da se organiziraat sred-
bi za diskusija za problemite od me|useben interes.
Koristeweto na javniot prostor e drug metod za dostavuvawe
informacii za kandidatot. Nastanite, {to treba da gi organizirate,
ne treba da se skandalozni, tuku da go privlekuvaat vnimanieto na
lokalnite mediumi. Toa moè da bide otvorena poseta na javniot biz-
nis klub, ili u~ili{te. Nastanite moàt da bidat i ponestandardni,
kako na primer, u~estvo vo demonstrativen nastan na klubot za ek-
stremni sportovi, ili {ou so pu{tawe baloni, ili privlekuvawe na
260
javnoto mislewe vrz problemot za prepolnite bolnici, preku opremu-

vawe trolejbus kako bolnica i patuvawe po ulicite.
Koristete ja svojata fantazija, no vo granici na razumnoto.
Edna od najva`nite zada~i na kandidatot e da se sretne so site
lokalni ~lenovi i privrzanici na negovata partija, za da go stimulira
nivnoto u~estvo vo kampawata. Za polesno planirawe e dobro da go
podgotvite t.n. "kontrolen pra{alnik" {to }e Ve za{titi od propusti.
Primer za pra{alnikot:
Mesta za poseta:
* lokalni u~ili{ta i bolnici vo izbira~kiot region
* stare~ki domovi
* pretprijatija
* istoriski spomenici i znamenitosti
* lokalni klubovi - mesta za pominuvawe na slobodnoto vreme
* klubovi na invalidite, penzionerite, slepite, i drugi
* lozarskite regioni za vreme na grozdoberot.
Lu|e, so koi kandidatot moè da se sretne:

* ~lenovi na partijata
* lokalni sovetnici
* direktori na u~ili{ta i nastavnici
* avtoritetni lekari, advokati...
* publicisti, novinari
* rakovoditeli na prodavnici
* verski lideri
* lideri na malcinski grupi
* drugi
Blic-pojavuvawe ("Iznenadno pojavuvawe" - "blitzing") e najdobri-

ot na~in za formirawe vpe~atok za aktivna kampawa i za pretstavu-
vawe na kandidatot pred maksimalen broj izbira~i.
Praktikata pokaùva deka koga izbira~ite se sre}avaat indivi-
dualno so kandidatot, najverojatno e deka tie }e glasaat za negovata
partija. Zatoa, od isklu~itelno va`no zna~ewe e kandidatot li~no da
se sre}ava, po mo`nost so najgolem broj izbira~i. A, sredbata so mak-
simalen broj izbira~i moè da se realizira koristej}i go t.n. blic-po-
javuvawe.
Blic-pojavuvaweto e isklu~itelno ednostavna tehnika, go anga-
ìra kandidatot i negoviot tim pomo{nici koi ja "napa|aat" odrede-
nata teritorija. Eden od timot e koordinator na celata akcija, a dru-
gite pomo{nici nosat plakati, nalepnici, letoci, bro{uri, formula-
261
ri za ~lenstvo. Pomo{nicite se dviàt pred kandidatot, tropaat od

vrata na vrata i delat propaganden materijal, kanej}i gi lu|eto da se
sretnat so lokalniot kandidat utvrden od partijata. Kandidatot gi
sledi svoite pomo{nici od ku}a na ku}a i pominuva minuta do dve vo
razgovori samo so soodvetnite izbira~i i tie {to se odyvale na
pokanata. Zada~ata na koordinatorot e da go sledi tempoto na akci-
jata - da ne se zadrùva kandidatot predolgo pred nekoja ku}a, ili po-
mo{nicite da izbrzuvaat pred kandidatot.
Korista od ovaa dejnost e vo toa, {to kandidatot se sre}ava so
maksimalno moèn broj izbira~i, a regionot se "poplavuva" so plaka-
ti, letoci i propaganden materijal. Ovaa improvizirana akcija pred-
izvikuva komentari me|u lu|eto za podolgo vreme.
Organizatorite na takvi blic-nastani treba da odberat vnima-
telno kade da se odràt. Ku}ite oddale~eni edna od druga i stanbeni-
te zgradi ne se podobni i soodvetni. Ako patot me|u dvete strani na
ulicata e so optovaren soobra}aj, ili e mnogu {irok, reonot, isto taka,
e nesoodveten. Odberete kompaktni naselbi, kade {to ku}ite se
blisku edna do druga, prednite dvorovi ne se golemi i pati{tata se
tivki. Priodot e najmnogu primenliv za koristewe vo malite gradovi i
naseleni mesta.
Pri blic-pojavata na frekfentno mesto, potrebno e da se najde
frekfentno mesto za vreme na {picot, koga e polno so lu|e - dvor na
ustanova, u~ili{te, zdravstvena ustanova, trgovski centar, pazar, ili
naselba. Kandidatot se pretstavuva, ili go pretstavuvaat, so megafon
po nekolku minuti dodeka negovite pomo{nici delat plakati, letoci,
baloni, nalepnici. Ako kandidatot se pretstavuva od drug ~len na
grupata, toj samiot vr{i obikolki, se rakuva i razgovara so lu|eto.
Povtorno da go pogledneme pra{alnikot:
* soodveten region;
* tim od pomo{nici (petmina ili {estmina);
* kandidatot;
* plakati;
* letoci;
* nalepnici i baloni;
* formulari za ~lenstvo;
* eventualno improviziran podium za blic-pojavata na frek-
fentnoto mesto.
Kako priod, uli~nite {tandovi davaat mo`nost da se postigne

golem auditorium na razli~ni na~ini. Na takvi {tandovi ne se zboru-
va za izbori. Vie ne treba da gi pra{uvate lu|eto kako }e glasaat - toa
ja olesnuva komunikacijata i na dvete strani. Pogodno e takvi
262
{tandovi da bidat postaveni vo golemite trgovski centri (pred, ili

vo najgolemite prodavnici vo gradot) na pazarot, osobeno vo nedela.
Ako se izgradat nekolku takvi {tandovi, kandidatot moè da {eta
me|u niv i da zboruva preku megafon.
Razlikata me|u tie {tandovi i masite za sobirawe potpisi za
poddr{ka na soodvetnoto barawe, e vo vlijanieto. Celta na uli~nite
{tandovi e da im ovozmoàt na lu|eto dobrovolno da porazgovaraat
so kandidatot i pretstavnicite na partijata, da diskutiraat otvoreno
za svoite èlbi i raspoloènija.
Balonite, zna~kite vo boja i amblemite gi privlekuvaat decata. A
decata se so svoite roditeli. Lu|eto }e se sobiraat na takvi mesta.
[tandovite moàt da bidat aranìrani na zabaven na~in.
Primer: Dedo Mraz so boì}nite podaroci, na koi ima etiketa

so zgolemenata cena na parnoto greewe, }e go privle~e vnimanieto
na lu|eto i na mediumite.
Poèlno e da se podgotvat nekolku dobrovolci od partijata koi

}e bidat me|u lu|eto za da go naso~at nivnoto vnimanie kon {tandot.
Obezbedete pove}e plakati, baloni, nalepnici, letoci, formulari za
~lenstvo, itn. Celta e da se privle~e vnimanieto.
Va{iot pra{alnik:
* {tand
* plakati (vo razni boi)
* baloni
* zna~ki i nalepnici
* letoci i bro{uri, {to go pretstavuvaat kandidatot
* kandidatot
* formulari za za~lenuvawe.
Pri rabota so izbira~ite, osven aktivnata i dobro organizirana
dejnost na {tabot, od posebna va`nost e postojanata aktivnost na
samite kandidati. Vo vrska so odnesuvaweto na posebniot kandidat,
va`no e toj da se odnesuva kako za{titnik na javnite interesi, koj e
nadleèn da se zanimava so lokalnite problemi. Zatoa e potrebno da
se formira mreà od lokalni prostorii, kade {to lu|eto }e doa|aat i
}e gi iznesuvaat svoite problemi. Toa dava mo`nost kandidatot da
demonstrira aktivnost vo vrska so re{avaweto na problemite na
izbira~ite. Na toj na~in {tabot }e prima informacii za konkretnite
problemi i oblasti vo izbira~kiot region. Diskusijata vo vrska so
problemite treba da se odviva vo politi~ka nasoka, da se tolkuvaat
gre{kite na vladea~kiot sistem i postojnoto zakonodavstvo.
263
Kako zaklu~ok pri diskusiite, smenata na politikata sekoga{

treba da se nudi kako re{enie.
Takvite otvoreni razgovori i konsultacii so javnosta dava jasni
primeri za uspesi, {to moàt da bidat plasirani vo lokalnite me-
diumi, pri {to se pretstavuva efektivnosta na kandidatot i se for-
mira negoviot imix, kako lice na partijata i za{titnik na op{testve-
nite interesi vo regionot.
Pri organiziraweto na takvi nastani, treba da se najdat dostapni
prostorii vo razni naseleni mesta vo izborniot region.
Dobrovolcite moàt da mu pomagaat na kandidatot na nekolku na-
~ini. Moàt da izvestuvaat za vremeto i mestoto na sredbite, qubez-
no da im se obra}aat na lu|eto dodeka kandidatot razgovara so drugi.
Dokolku kandidatot e prezafaten, tie, isto taka, moàt da razgovara-
at so lu|eto. Zadolìtelno e site da vodat zabele{ki za nivnite pra-
{awa i èlbi, {to li~no }e mu gi dostavat na kandidatot. Dobrovol-
cite moàt da go oslobodat kandidatot za druga korisna rabota, pri
{to celosno gi prifa}aat konsultaciite vo takvite prostorii. Toa
zavisi od komunikaciskata ume{nost i nivnata vnatre{na motivacija
za takva dejnost.
Pi{uvajte do izbira~ite, informiraj}i gi kakvi aktivnosti pre-
zema partijata pri re{avaweto na odreden problem. Za sekoj uspeh, in-
formirajte go i lokalniot pe~at.
Ovde }e zapreme so nabrojuvaweto na raznite priodi vo rabotata
so izbira~ite - masovna i individualna. Organiziraweto mitinzi, po-
seti, sredbi i drugi aktivnosti e dobro poznata praktika vo Bugarija.
Za organizatorite na kampawata se va`ni nekolku osnovni

pravila kon koi treba da se pridrùvaat:
* Izborot na odreden priod za rabota so izbira~ite zavisi od: ti-
pot na naselenoto mesto, politi~kata situacija i op{testvenoto ras-
poloènie;
* Sekoj priod moè da bide uspe{en dokolku e odbrano vistinsko-
to vreme za negovata realizacija;
* Za organizacijata i odrùvaweto na sekoj nastan se neophodni
dobrovolci. Nivnite aktivnosti treba da bidat dobro koordinirani;
* Dokolku ne postojat sredstva za organizacija na nekoja aktiv-
nost, podobro da ne se sproveduva.
Osnovniot princip na rabota so izbira~ite e:

Kandidatot treba da odi kaj izbira~ite, a ne tie kaj nego!!!
Ovde nema da se zadrùvame detalno na organizacijata na rabo-
tata so mediumite, za{to pra{aweto }e bide detalno razraboteno vo
264
natamo{niot tekst. Bidej}i ovoj del od predizbornata kampawa e od

strategisko zna~ewe, treba da podvle~eme nekolku osnovi pravila:
* Na prvo mesto, mediumskiot plan na kampawata i grafikonot na
posebnite izjavi treba da se dobro napraveni i da gi odrazuvaat spe-
cifi~nite karakteristiki na mediumskite izjavi vo podgotvitelniot
period (periodot na "zagrevawe"), periodot na su{tinskata kampawa
(periodot na silen mediumski napad) i po izborniot period (periodot
na "smiruvawe");
* Na vtoro mesto, treba da se odnesuvame dobronamerno i so raz-
birawe kon vrabotenite vo mediumite. Da prio|ame so razbirawe kon
nivnite profesionalni barawa: za vistinita informacija, krajnite
rokovi za podgotovka na materijalite, potrebata od detalna informa-
cija, i drugo;
* Sekoe obra}awe do mediumite za izvestuvawe za odreden na-
stan, neka bide so direktno javuvawe po telefon i obidete se da dobi-
ete potvrda za prisustvo;
* Osven vo slu~aite koga se publikuvaat plateni reklamni mate-
rijali, pri organizacija na pres-konferencii ili izjavi na kandida-
tot, podgotvete odnapred kuso rezime za glavnite pra{awa, {to }e bi-
dat opfateni. Toa }e im olesni na novinarite i }e Vi garantira to~no
pretstavuvawe na nastanite.
* Mediumite odbeleùvat novosti. Mediumskite eksperti vo
predizborniot {tab ja imaat te{kata zada~a da napravat vest od sekoj
nastan.
* Organizirajte sekojdneven pres-monitoring. Analizirajte gi site
materijali {to se odnesuvaat na politi~kata i ekonomsko-socijalnata
problematika i na pra{awata direktno povrzani so kampawata. Vrz
ovaa osnova, odberete gi glavnite problemi za razrabotka vo sodrìn-
skiot del na kampawata.
Ako gi pogledneme izvr{enite istraùvawa, }e konstatirame de-

ka okolu 50% od glasa~ite na izborite go pravat toa po sopstvena
èlba, a drugiot del pod izvesen pritisok. (Se razbira, ne vo smisla
na gruba prisila). Zaradi ovaa pri~ina, obezbeduvaweto na neophod-
niot broj izbira~i na denot na izborite e najva`niot del od organi-
zacijata na kampawata. Sî {to e zavr{eno vo podgotvitelnata i su{-
tinskata etapa na kampawata, ja gubi smislata, dokolku ne se obezbe-
di izleznost na izborniot den.
Organizacijata za obezbeduvaweto izleznost sama po sebe pret-
stavuva obi~na cel. Taa se sostoi vo potsetuvawe na lu|eto za toa,
koga nastapuva izborniot den, a isto taka, i da glasaat na toj den. Te{-
kotijata se sostoi vo toa {to na izborite vo izbira~kiot region treba
265
da glasaat iljadnici lu|e, ~ie pojavuvawe treba da se obezbedi.

Ogromnata, po obem, rabota bara navremena podgotovka, kako tehni~ki,
taka i sobirawe na potreben broj dobrovolci. Za dobro izvr{enata
organizacija se potrebni dobrovolci, po broj ednakvi barem na brojot
na izbira~kite sekcii vo izbira~kiot region. Dobrovolcite ja imaat
zada~ata na denot pred izborite da gi posetat proagitiranite izbira-
~i, ili da im zayvonat po telefon i da im napomnat deka treba da
odat da glasaat za na{iot kandidat. Kako da go organizirame celiot
proces?
Najsoodveten za koordinator na organizacijata na izborniot den e
odgovorniot za pravnite pra{awa vo {tabot. Osven odgovornostite za
izvr{uvawe na raznite registracii vo regionalnata izbira~ka komi-
sija, toj ja ima zada~ata mnogu pred zapo~nuvawe na su{tinskata
kampawa, zaedno so svoite pomo{nici da organizira sobirawe na ne-
ophodniot broj dobrovolci. Tie treba da bidat sobrani od reonite na
sekoja sekcija, za koja odgovaraat. Praktikata pokaùva deka najdobro
e dobrovolcite, koi odgovaraat za raznite sekcii, da bidat registri-
rani i kako zastapnici na partijata. Ova naloùva pri nivnoto sobi-
rawe da se izgotvi spisok {to gi sodrì nivnite tri imiwa, site po-
datoci od patnite ispravi, adresata, telefonite za kontakt, nasele-
noto mesto i brojot na sekcijata za koja odgovaraat. Najdobro bi bilo
primerok od ovoj spisok da bide postojano zaka~en na yid vo prediz-
borniot {tab na izbira~kiot region.
Otkako }e se soberat dobrovolcite, potrebno e da se pretstavi
sistematizirana programa so izvestuvawe za nivnite zada~i, podrede-
ni po hronolo{ki redosled. Odgovorniot za organizacijata na izbor-
niot den e dolèn eden mesec pred izborite da raspolaga so celosen,
detalen i mnogustepen plan za dejstvo, koj go vklu~uva metodolo{kiot
materijal za obuka na dobrovolcite. Vo tekot na obukata, {to treba da
se odrì so site dobrovolci, toj treba da gi objasni i najmalite
detali na organizacijata i da go obezbedi nivnoto rabotewe.
Kako {to ve}e spomnavme, postojat dva na~ina da se obezbedi

izleznosta na na{ite identifikuvani izbira~i na denot na izborite -
so metodot "od vrata na vrata", ili preku telefonsko javuvawe.
Najdobar pat za aktivirawe na izbira~ite e li~niot kontakt vo domo-
vite, koj{to garantira uspeh do maksimalen stepen. êsto se slu~uva
sopstvenicite na domovite da bidat otsutni. Rezervnata varijanta vo
takvi slu~ai e odnapred da se ispe~atat obrasci, so potsetuva~ki
bele{ki, {to se ostavaat pred vratata i ja imaat, na primer, slednava
sodrìna:
266
Po~ituvan gospodine i gospo|o...

Si dozvoluvame da Ve potsetime deka utre (datum) e denot na
izborite. Poznato ni e deka go poddrùvate kandidatot na na{ata
partija, g. Dimitrov. O~ekuvame borbata na izborite da bide te{ka
i zatoa ja imame potrebata od Va{ite glasovi.
Odnapred blagodarni za pomo{ta.
Zastapnik na (partija)
Ivan Iliev
Posetata po domovite, vsu{nost, sodrì eden nedostatok, a toa e

potrebata od mnogu vreme, a, vo nekoi slu~ai, i geografskata sloè-
nost na regionot. Vo nekoi selski regioni, prakti~no ne e mo`no da bi-
dat obikoleni izbira~ite. Toga{ nema drug izbor, osven da se koristi
metodot na telefonsko javuvawe. Preku telefon se povikuvaat i site
izbira~i za koi nemalo dovolno vreme da bidat poseteni. Telefon-
skoto javuvawe se izvr{uva kako pred denot na izborite, taka i na
denot na nivnoto odrùvawe. Iskustvoto pokaùva deka nekoi izbira-
~i treba da se baraat pove}epati i samo vtoroto, ili treto javuvawe
}e go natera "te{ko podvi`niot" izbira~ da otide do izbira~koto me-
sto.
Zaedno so raboteweto vo reonite na posebnite sekcii, vo prediz-
borniot {tab se organizira postojano deùrstvo na sekoj telefon, za
kontrola na izborniot proces i dobivawe informacii za tekot na
glasaweto i za izvr{enite prekr{oci od aktivisti na oponentite. Se
obezbeduva i grupa dobrovolci so vozila rasporedeni na razni mesta
na izbira~kiot region, koi }e gi prevezuvaat te{ko podvi`nite izbi-
ra~i i invalidi do izbira~kite mesta.
Vo predizborniot {tab se formira tim koj }e gi dobiva i obrabo-
tuva podatocite od rezultite dobieni preku zapisnicite na komisi-
ite, ~lenovite i nivnite zastapnici vo komisiite na sekciite, po za-
vr{uvaweto na izborniot den. Dobivaweto na rezultatite se realizi-
ra so dobrovolci po telefon, ili na lice mesto, spored odnapred pre-
cizirana {ema. Timot vo {tabot treba da raspolaga so kompjuter i so-
odvetna oprema za brzo paralelno sumirawe na rezultatite.
Kako {to znaete, postojat golem broj izbira~i koi ne sakaat da go
dadat svojot glas za bilo kogo, nezavisno od armijata dobrovolci koja
raboti vo kampawata. Zaradi toa, mnogu se va`ni, pred sé, to~noto iz-
vr{uvawe na zada~ite za utvrduvawe na potrebniot broj glasovi,
izborot na prioritetnite regioni za rabota so izbira~ite i nivnita
identifikacija. Vo zavisnost od dobroto izvr{uvawe, ovie podgotvi-
telni aktivnosti dozvoluvaat maksimalno, efektivno i produktivno
da se koristi ograni~enoto vreme na izborniot den.
267
Rabota so celni grupi

Iskustvoto pokaùva deka efektot na predizbornata kampawa e
mnogu pogolem, koga taa e diferencirana soglasno oddelni socijalni
grupi. Prepora~livo e za vreme na kampawite poretko da se upotrebu-
vaat op{tite poimi - "elektorat", "izbira~i", "glasa~i". Diferenci-
ranata strategija e edna od garanciite za izborniot uspeh.
Segmentiraweto na politi~kiot pazar se uslovuva od realnata
socijalna stratifikacija i op{testvenite grupacii. Zatoa, zaedno so
utvrduvaweto na zaedni~kata cel na kampawata se razrabotuva i sis-
temot od potceli {to se realiziraat preku raboteweto so posebnite
grupi izbira~i. Ottuka e i nivniot specifi~en naziv - celni grupi.
Me|utoa, pred da rabotime so niv, treba da ja sovladame ume{no-
sta da gi razgrani~uvame. Dobro da objasnime:
* {to gi zdruùva
* koj e nivniot zaedni~ki interes
* koi se nivnite naj~uvstvitelni potrebi
* vo kakvi problemi se transformiraat i
* kakvo raspoloènie preovladuva.
Duri po objasnuvaweto na ovie pra{awa go utvrduvame na{eto

odnesuvawe so odredena cel kon raznite grupi.
Za razlika od drugite grupi, so koi se raboti vo procesot na
socijalnoto upravuvawe, celnite grupi imaat pove}e specifi~nosti:
* Na prvo mesto tie se dosta golemi po brojnost
* Ne se teritorijalno odbeleàni
* Postojat bitni razliki vnatre vo grupata
* Sekoga{ dobro ne gi osoznavaat svoite grupni interesi i
potrebi.
Seto toa go pravi nivnoto prisposobuvawe te{ko i relativno, no

za celite na izbornata kampawa toa e isklu~itelno neophodno.
Mnogubrojni se kriteriumite za prisposobuvawe kon celnite
grupi. ]e navedeme nekoi od niv i segmentiraweto na elektoratot vrz
ovaa osnova.
268
Primeri za celni grupi
Spored glasa~ite:
postojan elektorat simpatizeri

koi se kolebaat koi apstiniraat
koi glasaat prvpat koi glasaat za oponentot
Spored demografskoto obele`je:
mladi vozrasni
èni maì
Spored semejnata polo`ba:
mladi semejni
razvedeni samohrani majki
samci vozrasni
Spored vrabotenosta:
vraboteni nevraboteni
doma}ini/ki penzioneri
Spored etni~kata pripadnost:

Popolnete Vie:
-------------------- ----------------------
-------------------- ----------------------
Celnite grupi moàt da se grupiraat i spored profesionalnoto

obele`je, stepenot na obrazovanie, imotnata sostojba, visinata na
nivnite dohodi, i dr.
Necelosnoto nabrojuvawe na celnite grupi pokaùva kolku mnogu
i kolku specifi~ni se tie i kolku so odredena cel treba da bide
predizbornata aktivnost.
Ovaa aktivnost se ote`nuva u{te pove}e od nehomogeniot sostav
na relativno odvoenite grupi.
Na primer:
Kaj penzionerite, postojat siroma{ni i bogati
Kaj mladite, postojat vraboteni i nevraboteni
Kaj Romite, postojat muslimani i pravoslavni
269
Kaj kulturnite dejci, postojat uspe{ni i neuspe{ni
Kon specifi~nite grupi so odredena cel, moàt da se dodadat i

pove}e organizacii kako kooperativni sojuzi:
sindikati; granski komori;
mladinski; ènski;
penzionerski; ekolo{ki;
zemjodelski, i drugi.
Raznovidnosta e isklu~itelna vo sekoja grupa, vo sekoj izbira~ki

region.
Zada~ata e to~no da se proceni:
- koja e dominantnata grupa
- koe e dominantnoto raspoloènie
- koj e najostriot problem
- koj e neformalniot lider, za da se vospostavi kontakt i
- da se sprovede konkretno i uspe{no rabotewe so odredena cel.
Nekoi op{ti preporaki za raboteweto so celnite grupi.

Da se ima predvid deka t.n. "postojan elektorat" ne e postojana
veli~ina. Pri nesoodvetni kandidati, slaba upravuva~ka politika,
nerealni platformi i drugo, postojaniot elektorat moè da ja povle-
~e svojata poddr{ka.
Partiskite ~lenovi ne se samo izboren resurs, neophodno e tie da
se motiviraat i da se vklu~at kako aktivni u~esnici vo predizbornata
kamapawa.
Simpatizerite se eden od glavnite resursi. So niv se raboti,
pred sé, so racionalni metodi i sredstva.
Tie {to se kolebaat treba da bidat vo centarot na vnimanieto,
treba da gi motivirame da donesat re{enie vo na{a korist. Na{eto
nastojuvawe za vreme na kampawata e da gi pretvorime vo na{i simpa-
tizeri. So niv se raboti naglaseno, emocionalno i atraktivno.
Neglasa~ite, isto taka, ne treba da gi ispu{tame od vid. Celta e
so mnogu takti~nost i napori da im pomogneme da ja osoznaat svojata
gra|anska odgovornost, svoite realni interesi i potrebi, da ja nadmi-
nat apstinencijata (dobrovolnoto otkaùvawe od glasawe).
Glasa~ite za oponentot, isto taka, ne treba da se isklu~uvaat od
predizborniot vidokrug, posebno koga oponentot e vladea~ko mnozin-
stvo i razo~aruvaweto vo del od negoviot elektorat e neizbe`no. Vo-
latizmot (promenata na vodeweto) ne e slu~ajno izmislen poim.
270
Sekoj moment od kampawata treba da e vo funkcija na sekoj glas,

da ne se zaborava deka izbornata pobeda e zbir od poedine~nite
glasovi na izbira~ite i ponekoga{ e mo`na samo so nekolku glasovi.
271
Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA
PREDIZBORNI PLATFORMI I
PORAKI
Platformata e eden od najodgovornite i za razrabotka te{ki

politi~ki dokumenti.
Argumenti:
* Platformata e ponuda za najva`niot dinami~en politi~ki

pazar - izbornata kampawa.
* Adresirana e do milioni izbira~i.
* Pretstavuva sintetiziran izraz na informacija, obemna i
raznovidna po sodrìna.
* Ovaa informacija se dostavuva vo mal obem i prevedena na
jazikot na politi~kiot marketing.
* Sodrìnata na platformata e usoglasena kako so glavnata
vizija na sopstveniot politi~ki subjekt, taka i so ponudite na
politi~kite oponenti i drugite politi~ki sili.
* Dokumentot se razrabotuva vo to~no utvrden i kus vremenski
period.
* Predizbornata platforma e osnovnoto sredstvo za masovno i
dinami~no formirawe na javnoto mislewe, konkretnite predizborni
raspoloènija i motivite za politi~ki izbor.
* Predizbornata platforma e alternativa - sistemski istaknata
politi~ka poraka za razli~no (alternativno) idno upravuvawe.
* Platformata e prvata javna poraka na odredena partija za
sovladuvawe na mehanizmite na vlasta vo naredniot izboren mandat.
Voop{to, alternativite moàt da se utvrdat kako osnovni

mehanizmi za usovr{uvawe na upravuvaweto na politi~kiot proces i
op{testvoto kako celina.
Paradoksalno e deka vo uslovi na tranzicija, istoriski oprede-
leno vreme za razrabotkata na razni alternativi, kaj nas vladee devi-
zata "Upravuvaweto nema alternativa". Niza vladea~ki ekipi ni suge-
riraat deka na{iot razvoj e fatalno predodreden i nema alter-
nativi.
272
PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI
Zada~a: Dokaète ja vistinitosta ili nevistinitosta na gorena-

vedenoto tvrdewe, odgovaraj}i na nekolku pra{awa
1. Na koja temperatura vodata preminuva od te~na vo cvrsta

sostojba?
2. Na koja temperatura vodata preminuva od te~na vo gasovita
sostojba?
3. Na koj datum vo Anglija feudalizmot preminuva vo
kapitalizam?
4. Koj e najdemokratskiot ustav vo sovremeniot svet?
Zaklu~ok: Socijalnite zakonitosti se javuvaat masovno i vo

pove}e varijanti. Za razlika od prirodnite zakoni, tie nemaat strogo
opredeleni granici i edinstveni formi.
Ovaa specifi~nost na socijalnite zakonitosti (nivnata pojava vo

pove}e varijanti) e osnovata na socijalnoto upravuvawe. Ulogata na
subjektivniot faktor e vo izborot na optimalnata varijanta od mnogu-
brojniot spektar varijanti.
Frazata "Ne posti alternativa" e izraz na filozofska, vladea~-
ka i politi~ka nekompetentnost.
Mesto i zna~ewe na predizbornite

platformi
1. Sekoja seriozna parlamentarna partija bi trebalo da razrabo-
tuva i da ima tri vida programi i dokumenti.
Partiska programa - Ja sodrì nejzinata vrednosna, idejna, stra-
te{ka i celna orientacija.
Predizborna programa - Platforma - gi sodrì celite i zada~i-
te na konkretnata predizborna kampawa - pretsedatelska, parlamen-
tarna i za lokalni organi na vlasta.
Upravuva~ka programa - gi sodrì osnovnite celi i zada~i na
upravuvawe za odreden mandat, kako i resursite i periodi~niot dija-
pazon za nivnoto re{avawe.
Potrebna e vrednosna, idejna i celna povrzanost me|u trite vida
partiski programi.. Ponekoga{ ovaa me|usebna povrzanost e dosta re-
lativna, no e neophodna za identifikacija na politi~kiot subjekt.
Pri ekstremni, socijalno politi~ki situacii se razrabotuvaat i
drugi partiski dokumenti so programski karakter.
273
Zada~a: Odgovorete na pra{aweto, zo{to e prifateno

predizbornata programa da se vika platforma?
PLATFORMA - vo bukvalen prevod od francuski zna~i:

- izdignato mesto, ili
- ne{to izdadeno napred, za da se zabeleì i gleda podobro.
Predizbornata programa e tokmu takvo

visoko
masovno,
dimenzionalno i
atraktivno
objavuvawe na predizbornata ponuda na odredena partija ili koalici-
ja. Toa ni dava pravo da ja naglasime nejzinata specifi~nost niz dru-
gite partiski programi i da ja nare~eme PLATFORMA.
Vo nekoi slu~ai platforma se narekuvaat partiskite dokumenti
so strategiska orientacija, no od aspekt na politi~kata teorija, toa ne
e dovolno precizno. Na svojot 39-ti kongres, Bugarskata socijalisti~ka
partija ja prifa}a ("Platformata za edinstvo i obnovuvawe na
Bugarskata socijalisti~ka partija i na socijalisti~koto op{testvo vo
Bugarija").
2. Predizbornata platforma e osnoven dokument, jadro na kampa-

wata. Taa sodrìnski ja obedinuva i koordinira celosnata predizbor-
na aktivnost. Porakite, parolite, politi~kite portreti i drugite
predizborni dokumenti, se razrabotuvaat vrz sodrìnskata osnova na
platformata.
Taa sodrì:
* Strategija, osnovni celi i zada~i na odredena politi~ka sila
vo konkretnata kampawa;
* Najva`ni angaìrawa, poraki i klu~ni zborovi kon izbira~ite;
* Glavna deviza na kampawata.
Koga se razrabotuva predizbornata platforma?

Zada~a: Procenete koga e najsoodvetniot moment za izrabotka
na predizbornata platforma:
x Daleku pred kampawata
x Sproti kampawata
x Za vreme na kampawata.
Objasnete go Va{iot odgovor.
274
Koj ja izrabotuva predizbornata platforma?

Platformata se izrabotuva od tim, so rakovoditel i razni sora-
botnici, {to e neophodna garancija za nejziniot kvalitet. Timot {to ja
izrabotuva platformata treba da gi vklu~uva slednive eksperti:
politikolog Ova e optimalnata varijanta

sociolog Pri sekoja odredena situacija
ekonomist sostavot na ekipata moè da se
pravnik
reducira.
novinar
nastavnik
lekar
mladinec
umetnik
istaknat op{testvenik
psiholog
DODADETE VIE
... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ...
... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ...
... ... ... ...
Proces na izrabotka na platformata
1. Podgotvitelna etapa
x Korektno sobirawe i analizirawe na obemniot broj od

slednite vidovi informacii:
ekonomska Celta e da se sobira i obrabotuva obemniot broj

politi~ka podatoci za: brojnosta, sostavot i dvièweto na
socijalna naselenieto, prihodite, nivoto na obrazovanie
statisti~ka i na~inot na ìveewe na lu|eto. Da se izdvojat
ekolo{ka najizrazenite problemi i konflikti. Da se ocr-
demografska taat dominantnite raspoloènija i o~ekuvawa
etni~ka na raznite grupi izbira~i vo zemjata, ili vo od-
duhovna reden izbira~ki region. Da se osmisli vlijanie-
komunalna to na blagoprijatnite i neblagoprijatnite fak-
institucionalna tori.
psiholo{ka
Bez seopfatna i profesionalno analizirana informacija ne

moè da se izraboti realna i dobitna predizborna platforma.
275
Toa zna~i ne samo nabrojuvawe na utvrdenite problemi, tuku i

karakteristika na: pri~inite, razmerite, stepenot na izostrenost,
psiholo{koto odnesuvawe, varijantite za nivnoto re{avawe i eventu-
alnite negativni i pozitivni posledici.
Za izrabotkata na platformata e neophodno:
* Analizirawe na rezultatite od prethodnite izbori po vreme i
vid.
* Dobro poznavawe na drugite partiski dokumenti za da se
izbegnat kontradiktornite tezi i anga`mani.
* Za oddelni izbira~ki reoni toa zna~i i dobro poznavawe na
partiskata (nacionalnata) predizborna platforma.
* Poznavawe i analiza na partiskite i predizbornite dokumenti
na osnovnite oponenti i drugite politi~ki sili.
* Prethodno pojasnuvawe na karakterot na kampawata - pozitivno
ili negativno.
* Dobro poznavawe na konkretniot izbira~ki zakon.
* Prethodno precizirawe dali }e se izrabotuva partiska, ili
koaliciona platforma?
* Su{tinsko osoznavawe na glavnata cel na sekoja predizborna
kampawa - MAKSIMALEN BROJ LU\E DA NÑ SLU[NAT, DA NÑ RAZBE-
RAT, DA IM SE DOPADNEME, DA NI VERUVAAT, DA NÑ PRETPOÎ-
TAAT.
Zada~a: Dodadete Vie u{te neophodni elementi kon podgotvi-

telnata etapa na razrabotka na predizbornata platforma.
2. Sodrìnska razrabotka na platformata
Struktura
Sodrìnata na predizbornata platforma moè da se struktuira
na razli~ni na~ini.
Utvrdenata varijanta e:
Voved - sodrì obra}awe, strategija i celi na kampawata.
Izlagawe - sodrì pretstavuvawe i karakterizirawe na proble-
mite i konkretnite idei, resursite za nivnoto re{avawe i zadolì-
telnite pozitivni posledici.
Zaklu~ok - ja sodrì glavnata poraka i deviza na kampawata.
I pri ovaa klasi~na varijanta, raznovidnosta e golema.
Izlagaweto, na primer, moè da se napravi najmalku na tri
na~ini:
- vo vrska so problemi;
276
- vo vrska so socijalni (celni grupi);

- za op{testveni oblasti.
Izlagaweto moè da se napravi na nestandarden i atraktiven
na~in, no osnovnite komponenti na dokumentot - predizborna platfor-
ma, treba da bidat sodràni vo nego.
Zada~i:
1. Koe spored Vas e najsoodvetnoto obra}awe za edna predizborna
platforma?
Obra}aweto ima su{tinsko zna~ewe.
"sonarodnici";
Toa e prviot komunikativen ~ekor vo
"gra|ani";
odnos na platformata. Spored
"prijateli";
konkretnata situacija se
"izbira~i";
izbira soodvetno obra}awe.
"istomislenici"
No, toa treba da bide takvo {to
mnogu mal broj lu|e }e moàt da si
kaàt: "Ova ne se odnesuva na mene".
2. Kakov epitet bi dodale kon obra}aweto {to Vie bi go izbrale?

"ceneti";
"dragi";
"po~ituvani";
"napateni ";
"iznevereni";
"osiroma{eni".
3. Spored koj kriterium bi go sredile izlagaweto ako ja izberete

problemskata varijanta? (siroma{tija, nevrabotenost, korupcija,
kriminal, i drugo)
goleminata na problemot
dimenzii na problemot
ostrina na problemot
aktuelnost na problemot
psihi~ka optovarenost na problemot
atraktivnost na problemot
nacionalno zna~ewe na problemot
regionalno zna~ewe na problemot
Zaklu~ok: Izborot e Va{, sekoga{ konkreten i zatoa razli~en.
277
Me|utoa, prethodno treba da ste gi analizirale i osmislile

dobro u{te dve va`ni raboti za izbornata kampawa i za pi{uvaweto
platforma:
a) Koj vid glasawe preovladuva vo utvrdeniot izbira~ki
region?
vrednosen, Ovie vidovi glasawe da ne se

tradicionalen, me{aat so celnite grupi. Vo sekoja
etni~ki, od niv moàt da se sretnat
nostalgi~en navedenite vidovi glasawe.
b) Za vreme na kampawata se vlijae glavno vrz raspoloènieto,

emociite, fantazijata, motivite i aktivnostite na izbira~ite, a ne
vrz nivnite idei i ubeduvawa. Elementite na pogledot na svetot vo
svesta se formiraat i se menuvaat dolgo i te{ko i zaradi toa plat-
formite ne treba da bidat ideolo{ki optovareni, ne treba da se po-
stavuvaat takvi zada~i.
Ideologiziranata platforma vlijae so obraten efekt vrz neu-

tralnite, koleblivite i mladite, a celta na kampawata e tokmu tie da
bidat privle~eni.
Pozitivnata marketin{ka praktika pokaùva deka celosnata raz-
rabotka na platformata treba da se vodi spored slednive principi:
realizam pristrasnost razgrani~enost

konkretnost optimizam povtorlivost
jasnost rezultat atraktivnost
dostapnost uverenost emotivnost
podredenost angaìranost predviduvawe
stepenuvawe doziranost ......................
logi~nost ...................... ......................
profesionalizam ...................... ......................
pragmatizam ...................... ......................
Nabrojuvaweto na tolku mnogu principielni barawa ne treba da

né zbunuva, tuku da ni ukaùva deka predizbornata platforma navis-
tina e eden od najodgovornite politi~ki dokumenti i nejzinata izra-
botka bara seriozna predvremena rabota i dobra profesionalna pod-
gotovka.
278
Zada~i:
1. De{ifrirajte ja sodrìnata vrz osnova na principot na
pristrasnost.
2. Obrazloète gi i precizirajte gi zaedno klu~nite
zborovi na kampawata "Parlamentarni izbori 2001"
Dobro obmislenite klu~ni zborovi treba da bidat sodràni

dozirano vo platformata i kompletnata kampawa. Ekspertite za
politi~ki marketing tvrdat deka za eden klu~en zbor da zazeme mesto
vo svesta na izbira~ot, treba da se slu{ne barem sedum pati.
Odmerenite povtoruvawa se neophodniot element na ovoj intenziven
politi~ki proces.
Sostojbata na bugarskiot politi~ki ìvot i ~estite izborni
kampawi, dovedoa do erozija na sodrìnata i do inflacija na pove}e
zborovi i izrazi od politi~kiot re~nik. Nivnata natamo{na upotreba
}e predizvikuva nedoumica i negativni emocii kaj izbira~ite.
Zada~a: Izgotvete lista na "zabraneti" zborovi i izrazi vo

pretstojnata kampawa.
Jazikot, stilot i grafi~koto oformuvawe na platformata treba

da bidat maksimalno usoglaseni so obrazovnoto nivo, profesional-
nata podgotovka i emocionalnite raspoloènija na izbira~ite.
Dopolnitelni preporaki pri izrabotka na predizbornata plat-
forma:
1. Platformata ne e programa za vladeewe, me|utoa treba da
sodrì konturi na nejziniot iden izgled. Toa }e ja pravi ponaso~ena i
}e predizvikuva doverba.
2. Za seto vreme na marketing, da se ima predvid deka preku
platformata nudime "odloèna usluga", usluga {to }e se dobie vo
idnina, a sakame za nea kredit vo avans, kredit sega (na krajot na
kampawata). Takvata zdelka i vo socijalniot marketing e te{ka za re-
alizacija. Potreben e visok kvalitet, majstorsko predlagawe i isklu-
~itelen politi~ki takt za da se dobie cenata - doverbata i glasot na
izbira~ot.
3. Platformata e usluga (proizvod) ne samo za nadvore{na upo-
treba. Taa e sodrìnski generator na celata kampawa i katalizator
na soglasnost vo samata partija. Izrabotkata, obrazloènieto, nejzi-
noto vospriemawe, vodat do konsenzusni stavovi i od tuka, do edno-
zna~ni poraki. Ako ova ne go osoznae i ne go izvr{i odredena partija,
parolite moàt da vodat vo razni nasoki, pa i vo sprotivna. Na
279
primer: "]e ja prodolìme privatizacijata" i "]e izvr{ime naciona-

lizacija", a rezultatite moàt da pretskaàt - zbrka i gubewe dover-
ba kaj izbira~ite.
Koj gi ~ita predizbornite platformi?

Za vreme na kampawata:
aktivni u~esnici;
del od stabilniot elektorat;
del od novinarite;
del od oponentite;
nekoi me|unarodni nabquduva~ite;
nekoi istraùva~i.
Dodadete: ...............................
...............................
...............................
Po kampawata: novinarite i
opozicijata za da ja kritikuvaat
Vidovi predizborni platformi:

Zboruvame za platformi vo mnoìna, zatoa {to tie se:
partiski;
koaliciski;
op{tinski;
kandidat - prateni~ki;
kandidat - gradona~alni~ki.
Podgotovkata i izrabotkata na razli~nite vidovi se principiel-

no ednakvi.
Individualnite se pokusi po obem i pove}e li~no emocionalni.
Tie moàt da sodràt i kus politi~ki portret na kandidatot.
Marketin{ki zakon za vreme na kampawata e nivnata povrzanost
i ednonaso~nost, realizirani so razli~ni tehniki.
Zada~a: Kakov treba da bide obemot na platformata?

Pra{aweto e za diskusija.
Procenete i odberete Vie. 5s. 10s. 20s. 30s.
Dajte svoi argumenti: .............................
Koj ja prima i utvrduva platformata?

Platformata se diskutira od {irok krug aktivisti, kandidati,
~lenovi na predizborniot {tab i partiskoto rakovodstvo.
280
Po definitivnata dorabotka, platformata se prifa}a od nad-

le`niot partiski rakovoden organ.
Za vreme na kampawata, platformata se korigira usoglaseno, do-
kolku situacijata se izmeni drasti~no i se pojavat nesoodvetnosti.
Dostavuvawe na platformata
Utvrdenata platforma stanuva glaven dokument za site u~esnici
vo predizbornata kampawa. Celta e nejzinata sodrìna da stane
poznata za maksimalen broj izbira~i.
Preku: celosni publikacii, letoci,
blic sredbi, govori,
pisma, javni debati,
poraki, sednici,
obra}awa, mitinzi.
radio i televiziski
emisii.
Trening: "Platforma 2001"

Posetitelite na obukata se delat vo dva tima i si izbiraat ra-
kovoditeli. Dobivaat edna ista zada~a - izrabotka na predizborna
platforma. Vidot na platformata se precizira odnapred. Po opre-
deleno vreme se ~itaat i analiziraat dvata proekta. Celta e inten-
zivno prakti~no usvojuvawe na ume{nosta da se izrabotat politi~ki
dokumenti i da se primenat soodvetni tehniki.
1. Zapi{ete gi op{tite zaklu~oci:
2. Navedete gi Va{ite silni i slabi strani pri u~estvoto
vo igrata.
Predizborni poraki
Drugiot vaèn komunikaciski instrument za vreme na kampawata

e porakata.
Zo{to e potrebno da se razrabotuvaat poraki, koga ve}e postoi
platforma?
Odgovorot na ova pra{awe }e go pobarame vo specifi~nosta na
samata kampawa kako politi~ki pazar.
* Kampawata e ograni~ena vo vremenski ramki utvrdeni so zakon.
* Kampawata e prepolna so razli~ni i sprotivstaveni politi~ki
rezultati.
281
* Kampawata e segmentirana zaradi raznovidniot karakter na

potencijalnite izbira~i.
* Kampawata e so silno izrazena dinamika.
* Kampawata e so silno izrazena mobilnost.
* Kampawata e fleksibilna - siten nastan moè naglo da ja
promeni konfiguracijata na glavnite igra~i.
Zada~a: Dopolnete gi su{tinskite karakteristiki na

izbornata kampawa.
Vo odgovor na ovaa sloèna specifi~nost na kampawata, se doa|a

do porakata kako soodveten politi~ki rezultat, kako {iroko primenu-
vano komunikacisko sredstvo.
Za da ja izvr{ime ovaa uloga, porakata treba da bide:
kusa; dostapna;
emocionalna; osvojuva~ka;
prisposobliva; prepoznatliva;
atraktivna; .................................
Ovde treba da si go pripomneme ukaùvaweto na êhov za teìna-

ta na pi{uvaweto i golemata izrazna sila na kusite formi.
Za kusite poraki ne treba da sme vo zabluda i da o~ekuvame deka
brzo }e gi smislime.
Zad porakata treba da stojat obilnost na informacii i analiza
{to ja obezbeduvaat i izrabotkata na platformata. Ne{to pove}e,
ovaa analiza treba da bide poprecizna i socijalno segmentirana.
Mnogu bitno barawe pri izrabotkata na porakite e nivnata sodr-
ìnska vrska so glavnata ponuda - platformata. Praktikite se razni,
se pi{uvaat poraki pred celosnata izrabotka na platformata i
obratno - porakite se pravat vo vrska so posebni problemi, vklu~eni
vo platformata. No, nivnata me|usebna povrzanost e zakonomerna.
Mo`nostite za primena na tvore~kiot priod pri izgotvuvaweto
na predizbornite poraki se neograni~eni, dovolno e toa da e usoglase-
no so odgovorite na slednive pra{awa bitni za kampawata:
Dali }e gi zabeleàt?
Dali }e gi pro~itaat?
Dali }e gi zapametat?
Dali }e im se dopadnat?
Dali }e im poveruvaat?
Dali }e glasaat za nas?
282
Porakite moàt da se dostavat vo razni formi, kako:
pozitivno izlagawe
vo forma na pra{awe
prifa}awe konkreten anga`man
obra}awe
deklaracija
povik, i drugi.
Porakite, kako i platformite, moàt da bidat partiski i indi-

vidualni.
Za nivnoto grafi~ko oformuvawe i transparentnost }e se zbo-
ruva ponatamu, no u{te ovde treba da se napomene deka sekoga{ treba
da bidat prisutni simbolite na partijata i na kampawata. Individu-
alnite kandidatski poraki e dobro da bidat pridruèni so portret,
no samo pri postoewe pozitivna klima. Lo{iot portret moè da ja
"omalovaì" i najdobrata poraka.
Dopolnitelni preporaki za izrabotkata na predizbornite

poraki za kampawata "Parlamentarni izbori 2001":
* Vo pretstojnata kampawa e neophodno u{te po{iroko koristewe
poraki zaradi ~estite izbori, efektot na prezasituvawe od mnogu
programi i dlabokoto razo~aruvawe kaj golemiot del od izbira~ite.
* ]e bide efektno pri izgotvuvaweto na porakite da se koristat
vremenski pojasnuvawa {to se ve}e prifateni vo svesta na izbira~i-
te, od vidot na:
"10 godini tranzicija";
"Krajot na mileniumot";
"Po~etokot na noviot vek";
"Noviot milenium".
Ovie utvrdeni vremenski periodi davaat mo`nost za sporeduva-
we i prognozi. Vremenskata garancija, se razbira, e predizvik za
nekoe pozitivno o~ekuvawe.
* Vo porakite i celosnata propagandna aktivnost da se potencira
momentot na prifatlivost, da ne se osporuva sé. Na bugarskiot
izbira~ mu zdodea (toj stravuva) deka sekoe novo mnozinstvo doa|a so
pretenziite za "nov po~etok".
* Pri porakite "anga`mani" da se bara to~nata i realna karakte-
ristika na problemot, za istovremeno da se predizvika interes i do-
verba. Poimot "vetuvawe" silno vlijae, zatoa e prepora~livo da se pi-
{uva i zboruva za prifa}awe anga`mani i odgovornosti.
283
Vnimavajte pri pi{uvaweto na porakite, izbira~ite da ne zabele-

àt bukvalno povtoruvawe na porakite od minatata izborna kampawa.
Takva realna opasnost postoi zaradi zastojot na reformata i aktuel-
nata ostrina na "starite" problemi.
Zada~i:
1. Razmislete {to }e im vetite na socijalno slabite izbira~i?
"podnosliva siroma{tija",
"ograni~uvawe na siroma{tijata",
"opa|awe na siroma{tijata",
"nadminuvawe na siroma{tijata",
"stopirawe na siroma{tijata",
"pravi~nost kaj siroma{tijata",
"privremena siroma{tija",
"siroma{tija za site".
Pred da go izberete svojot anga`man, razmislete za goleminata
na problemot i resursite za negovoto re{avawe.
2. Razrabotete kusi poraki za osnovniot problem "korupcija" kon:
mladite
penzionerite
nevrabotenite
284
SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO
SORABOTKA SO MEDIUMITE VO
PREDIZBORIETO
Medija-plan
Medija-planot se temeli vrz op{tata komunikaciska {ema za vr-

ska me|u "politi~kiot lider - sredstvata za masovno informirawe -
recipientite - postignatiot efekt". Specifi~nosta na ovaa vrska e
deka politi~kiot lider e po~etniot komunikator koj, vsu{nost, gi ko-
dira porakite, dodeka mediumite pove}e vr{at uloga na sredstva za
prenesuvawe na ovie poraki. Bidej}i sekoe sredstvo za masovno in-
formirawe gi nametnuva svoite specifi~ni karakteristiki pri komu-
nikacijata, vo politi~kiot marketing postojat tri uslovi, koga se izra-
botuva medija-plan:
- selektivnost pri koristeweto na mediumite;
- selekcija pri prifa}aweto;
- selekcija pri dekodiraweto i pomnewe.
Ottuka, osnovnoto pra{awe {to stoi pred ekspertite e kako da
se soberat sredstva za javna komunikacija, taka {to nivnoto ce-
losno vlijanie da bide mo`no i najefektivno so ogled na strate-
giskiot plan na kampawata.
Ova go nametnuva baraweto medija-planot da postavi dve osnovni
celi:
* dospevawe preku najefektiven na~in do ograni~eniot broj
recipienti (odreden segment);
* dospevawe do kolku {to e mo`no pogolem broj lu|e, kolku {to e
mo`no pove}epati, kolku {to e mo`no pobrgu, za da se zgolemi
"efektot na dnevnikot" (rangiraweto na temite).
285
Celi Mediumi Na~in na

komunikacija
Obi~no "diva plakata", ili brza
soop{tenie i vid trgovska
komunikacija reklama - bro{uri,
(lozinka) spotovi i drugo
sloèni sobranija, mitinzi, bavna
soop{tenija vesnici, video-
(politi~ka kaseti, sredstva za
programa) direkten marketing
vospostavuvawe 1. li~ni sredbi, 1. bavna
ili otfrlawe ograni~eni 2. bavna i
na imixot na sobranija; indirektna
politi~arot 2. politi~ka reklama, 3. brza
pres konferencii;
3. radio i televizija
Izborot na sredstvata, preku koi }e vlijaeme vrz izbira~ite e

povrzan so karakterot na soop{tenieto, so baraweto brzina i so opre-
deluvaweto na izbornite segmenti, {to zna~i deka kolku podobro gi
poznavame izbira~ite, funkcioniraweto i specifi~nosta na masme-
diumite i svoite li~ni celi, tolku podobro }e moème da vlijaeme.
Cel Medium Segment

Zgolemuvawe na Sobranie, homogen auditorium
brojot na diskusii, pisma podelen
simpatizerite preku preku po{ta, profesionalno,
povrzuvawe so direkten ili po socijalni
raznovidni marketing kategorii
socijalno
profesionalni
grupi
Mobilizacija na Mitinzi, Nehomogen
aktivistite i spotovi, video auditorium,
poddrùva~ite kaseti stabilen elektorat
Osvojuvawe na del od Plakati, pe~atot, heterogena publika
marginalniot politi~kata
elektorat na reklama, radio,
protivnikot, ili tie televizijata,
{to se kolebaat public relations
286
Koga go pravime medija-planot, treba prvo da precizirame koi se

na{ite neophodni osnovni i glavni mediumi. Na vtoro mesto, koi }e
bidat dopolnitelnite mediumi. Na treto mesto, koi mediumi }e bidat
korisni, ili otfrleni od auditoriumot.
Pri izrabotkata na medija-planot pred ekspertite se javuvaat dva
osnovni problema:
*Pri izborot na osnovni sredstva moè da se dobie udvojuvawe na
nivnata publika, {to }e dovede pregolema za~estenost na vlijanieto,
do zamor na publikata, ili do zgolemuvawe na naviva~kite strasti.
*Zakonskite ramki vo koi ni e dozvoleno da dejstvuvame, isto
predizvikuvaat problem. Ovoj problem za Bugarija proizleguva od
faktot na strogata regulativa ne samo na vremeto, tuku i na formite,
preku koi moème da se izrazuvame vo dràvnite mediumi. Od toa
sleduva deka pri izrabotkata na medija-planot sme dol`ni odnapred
da gi imame predvid ovie uslovi. Najslobodno pole za izrazuvawe e
pe~atot.
Izrabotkata na medija-planot treba da se zasnova vrz izvr{eni

analizi:
a) Analiza na mediumite
Analizata na mediumite obi~no se zasnova vrz tehnikite, poznati
pod imeto "kontent-analiza". Ovie tehniki moàt da ni dadat znaewa
vo vrska so redakciskata politika na opredeleno sredstvo za javno
informirawe; znaewa za strukturata na mediumot; znaewa za jazikot i
simbolikata, {to ja koristi ovoj medium. Ona {to e neophodno da go
dodademe kon kontent-analizata se podatocite vo vrska so
auditoriumot, t.e. {ireweto i vlijanieto na opredelenoto sredstvo za
masovno informirawe. Ovie podatoci moàt da bidat dobieni od
sociolo{kite prou~uvawa i monitorinzi {to se pravat sekoj mesec od
golemite sociolo{ki centrali vo Bugarija. Kon ovie informacii bi
trebalo da ja dodademe informacijata vo vrska so timot {to raboti
vo analiziranoto sredstvo za javno informirawe, kako i procenkata
za mo`noto novinarsko lobi, so koe moè da raspolaga politi~arot za
kogo rabotime. Obi~no ovaa informacija se dobiva od dosieto {to se
popolnuva vo informativnata baza na politi~kata partija, koja go
istaknala konkretniot politi~ki lider.
b) Analiza na auditoriumot
Analizata na auditoriumot na raznite sredstva za masovno
informirawe se dobiva so niza sociolo{ki metodi:
- telefonski intervjua
Koga ja koristime informacijata od telefonskite intevrjua,
treba da imame predvid deka za Bugarija tie ne se cenat, nezavisno od
287
toa kako se pretstaveni od sociolo{kite centri. Ova se dolì na

problemite vo telefonskite mreì od nacionalen razmer, kako i na
na~inot na sproveduvawe na telefonskite intervjua - izvadoci,
sorabotkata so licata {to anketiraat, a ne so kompjuteri, itn. Od toa
sleduva deka kaj telefonskite intervjua ne moème da raspolagame so
brza (aktuelna) informacija koja }e nî orientira kon odredeniot
problem. Ovaa informacija ne moè da sluì za ni{to drugo, osven za
testirawe na nekoi temi, ili elementi od kampawata.
- sociolo{ki anketi
Empiriskite sociolo{ki istraùvawa, ako se izvr{eni dobro i
profesionalno, ni davaat vistinita i vredna informacija za nacio-
nalniot auditorium. Problemot so koristeweto na ovaa informacija e
povrzan so: prvo, golemi finansiski sredstva, koi treba da gi odvoime
za takvo nacionalno istraùvawe; vtoro, so vremeto na negovoto
realizirawe i analiza na informacijata. Zaradi ovie ote`nati situ-
acii, podatocite od sociolo{kite istraùvawa obi~no se koristat
pred po~etokot na kampawata, so {to go pomagaat izgotvuvaweto na
strategiskiot plan i po nejzinoto zavr{uvawe koga sluàt za procen-
ka na efektivnosta na kampawata.
- vtorostepena analiza na podatocite od sociolo{kite istraù-
vawa
Bidej}i za vreme na kampawata sociolo{kite centri go prodol-
ùvaat svoeto rabotewe vo vrska so istraùvaweto na auditoriumot
na masmediumite (tekovni dogovori so samite masmediumi i davate-
lite na reklami vo niv), mnogu korisno za na{eto rabotewe vo kampa-
wite e da ja obezbedime ovaa tekovna informacija, {to bi moèlo da
ni go poso~i bitniot presvrt kaj auditoriumot. Na krajot, treba da za-
pametime deka media-planot e eden od najbitnite delovi na marketin-
{kata kampawa. Nezavisno od na{eto dobro rabotewe vo vrska so
strate{koto planirawe, formulacijata na celite i temite na kampa-
wata, pred sé media-planot, ni dava mo`nost da stigneme do izbira-
~ot i da mu ja preneseme argumentacijata i motivacijata za negovoto vo-
dewe, {to zna~i deka:
* medija-planot treba da se izgotvi zaedno so eksperti vo oblasta
na masovnata komunikacija;
* medija-planot treba da se zasnova vrz mnogu seriozna prethodna
analiza;
* medija-planot treba da obezbedi tekovna koordinacija na komu-
nikaciskoto vlijanie, taka {to na krajot na kampawata da raspolagame
so:
- izgraden i prifaten soodveten imix na politikata;
288
- apsolutno pojasnuvawe pri dekodiraweto na na{ite politi~ki

poraki;
- to~na argumentacija, koja }e go pojasnuva glasaweto "za" nas, ili
"protiv" na{iot protivnik;
- efekt na mobilizacija na izbira~ite, a ne nivnata apatija;
- so minimalni sredstva obezbedena maksimalna efektivnost;
- pro{irena sopstvena izbira~ka baza i predizvikani pozitivni
raspoloènija vo elektoratot na na{iot protivnik;
* medija-planot treba da obezbedi takvo pole za razvoj na likot
na na{iot kandidat, {to toj po kampawata da ne bide zatvoren vo edni
krajno ograni~eni ramki. Stanuva zbor za takvo mediumsko vlijanie,
koe }e dade mo`nost pri promenata na politi~kata situacija i
soodvetno na na~inot na vlijanie na na{iot kandidat, toj da ne izleze
celosno od imixot {to sme mu go sozdale za vreme na kampawata.
Zada~a: Izgotvete medija-plan za javno pretstavuvawe, na tema:

"Obedinetata opozicija }e gi dobie izborite".
Pe~aten materijal vo
predizborna reklama
Koga zboruvame za predizbornata reklama, prvoto ne{to {to

treba da go znaeme e deka lo{o izrabotenata reklama avtomatski
se pretvora vo anti-reklama. Predizbornata reklama, vo site svoi
detali i varijanti, treba da bide izrabotena od ekipa eksperti. Prvo
pravilo za sekoj kandidat i predizboren {tab e da ne se dozvoli
nikakva improvizacija vo ovaa dejnost. Vo pove}e evropski zemji i
Soedinetite Amerikanski Dràvi, predizbornite reklamni kampawi
se izrabotuvaat od celi instituti, po seriozni prou~uvawa i testovi.
Eve eden primer za ilustracija na toa:
Za izborite 1995 godina vo Francija, na site plakati, kandida-

tot na socijalistite, Lionel @ospen e vo ko{ula so izrazito sina
boja. Pri~inata za toa e izvr{enoto prou~uvawe od tim eksperti, vo
koe nad 80% od maìte odgovorile deka za niv najsakana boja na
ko{ula e sinata, a nad 60% od ènite odgovorile deka im se
dopa|aat maì {to nosat sini ko{uli.
289
Biten moment, {to ~esto se nametnuva, e edinstvoto na reklam-

nata kampawa. Ednakvo podgotvenite reklamni materijali na site
kandidati go obezbeduvaat va`niot efekt na "edinstveno vlijanie
vrz izbira~ite" i pridonesuvaat za pove}e teìna na kampawata. So-
vremena praktika e izrabotka na edinstven i celosen izbor od site
vidovi reklamen materijal. Tie se izraboteni od tim eksperti so me-
|usebna sorabotka so nacionalniot predizboren {tab. Primeroci od
toj celosen izbor, ili t.n. "reklamen set" se deli po site {tabovi i
kandidati. Vo reklamniot set e staven kako prilog magneten nosa~,
koj{to sodrì izbor od reklamen materijal, formatiran i podgotven
za pe~at otkako vo nego se vnesuvaat konkretnite tekstovi i sliki na
kandidatite. Ovoj priod vo organizacijata na reklamata dava vo golem
stepen garancii za izvr{uvawe edinstvena reklamna strategija vo
kampawata.
Koga zboruvame za predizbornata kampawa, gi imame predvid re-
klamnite klipovi za televizijata i radioto, pe~ateniot materijal,
(plakati, letoci, pisma do izbira~ite, informativni bilteni), nalep-
nici, zna~ki, baloni, maici, kapi, i drugo. Bidej}i televiziskite i
radio-klipovi gi podgotvuvaat profesionalci i obi~no gotovi doa|aat
vo lokalnite {tabovi ({to e za preporaka), najmnogu }e se zadrìme
na pe~ateniot materijal.
Celta za sekoj regionalen predizboren {tab, o~igledno e da se
dobivaat izborite na lokalno nivo. Za nacionalniot predizboren
{tab, najva`nata cel e da ja potpomogne aktivnosta na regionalnite
centri, za da pobedat. Za ovaa odgovorna cel, glavniot {tab moè da
ima i dopolnitelni celi: priklu~uvawe na novi ~lenovi kon partija-
ta, ili utvrduvawe vo izborot na nesigurnite i koleblivi partiski
istomislenici. Otkako prioritetnite celi jasno }e se definiraat,
treba da re{ite kakvi reklamni nositeli }e koristite.
Zapomnete deka letocite i direktnite pisma preku po{ta ne
moàt da go izmenat misleweto na izbira~ite, no kako dopolnuvawe,
vo funkcija na poddrùvawe i zasiluvawe na porakite na kampawata,
pe~atenite materijali moàt:
* da go pretstavat (promoviraat) kandidatot na partijata;
* da im objasnat na izbira~ite kakvo e viduvaweto na partijata za
podobruvawe na nivniot li~en na~in na ìvot;
* da go izdignat statusot na izbira~ot, t.e. od poddrùva~ na
ideite, da stane siguren sledbenik, ili od siguren glasa~, da stane
aktivist, pomaga~ na predizbornata kampawa, da agitira, ili duri da
bide ~len na partijata;
* da izvlekuva odgovor od recipientot, t.e. da predizvika obratna
reakcija kaj izbira~ite, so cel vodewe dijalog;
290
* da go zgolemuva na{eto nivo na informiranost za namerite na

glasa~ite i nivnite prijateli;
* da ja pottiknuva motivacijata na privrzanicite na partijata;
* da agitira preku po{ta i direktno kaj izbira~ite;
* da sugerira za pribiraweto novi ~lenovi i dariteli;
* da gi pokaùva nedostatocite na oponentite vo predizbornata
borba.
Edinstveniot siguren na~in da se izmeni efektivnosta na
pe~ateniot propaganden materijali e da se sozdade dinami~na povrat-
na vrska. Sekoj letok ili pismo, treba da sodrì informacija, {to }e
im dava mo`nost na recipientite da odgovaraat na pro~itanoto, da ko-
mentiraat, da postavuvaat pra{awa, da iskaùvaat mislewa, da dava-
at konstruktivni predlozi. Ovaa informacija e napi{aniot broj na
deùrnata telefonska linija, adresata na kancelarijata za informa-
cii, po{tenskata karti~ka so povratna adresa, itn. Isto taka, prebro-
juvajte gi telefonskite povici i odgovori od izbira~ite, za da moè
ovaa informacija da se koristi za idnite kampawi i inicijativi.
Vo zavisnost od teritorijata na zemjata, za pretpo~itawe e eden,
ili nekolku regionalni centri da se griàt za pe~ateweto i dizajnot
na site predizborni materijali, t.e. da se centralizira pe~ateweto
na materijalot. Vo ovoj slu~aj dizajnot }e bide na povisoko nivo, a pe-
~ateweto poevtino kako usluga od pove}eto lokalni pe~atnici. Taka,
izrabotkata }e vklu~uva ~etiriboen pe~at po poniski ceni.
Letoci
Izborno obra}awe na lokalniot kandidat. Letokot so obra}a-
weto se izgotvuva standardno za sekoj kandidat. Moè da bide vo for-
ma na plik. Se prepora~uva na prednata stranica da ima fotografija
na kandidatot (vo oficijalna obleka), klu~nata faza na negovata kam-
pawa, ~etiri do pet kuso formulirani osnovni momenti od predizbor-
nata platforma, potpis i amblemot na partijata. Predizbornoto obra-
}awe treba da e mnogu kuso i sodràjno. Vnatre{nata strana na leto-
kot so predizbornoto obra}awe na kandidatot, treba da sodrì pod-
drùva~ko iskaùvawe na poznat lider od partijata, ili druga avto-
ritetna li~nost za aktuelniot kandidat, kako i zaedni~ki politi~ki
stavovi. Dokolku se objavat i drugi fotografii, tie treba da bidat
raznovidni - da go pokaùvaat kandidatot na razli~ni mesta, so razna
obleka i vo razli~no opkruùvawe. Fotografiite treba da se aktivni
- da pretstavuvaat lu|e angaìrani so nekakva dejnost, a ne samo lu|e
{to gledaat vo objektivot. Vo letokot se vklu~uva adresata na {tabot
na kandidatot i telefoni za kontakt.
291
Letocite ne treba da ja sodràt celosnata platforma na kandi-

datot. Tie treba da bidat kratko {ematsko izlagawe na osnovnite mo-
menti od predizbornata programa i da gi vklu~uvaat lokalnite
problemi.
Informativen bilten
Pove}eto informativni bilteni se vo format A4 i obi~no se od
eden list so predna i zadna strana. Raznite informacii treba da bi-
dat dostavuvani vnimatelno, pridrùvaj}i se kon propisite za utvrdu-
vaweto na naslovot i osnovniot tekst. Va`no e sreduvaweto na obem-
nite tekstovi sekoga{ da bide razli~no, za da ne se ostavi vpe~atok
kaj ~itatelite deka sekoga{ ~itaat edno isto, i pokraj povtoruvawata
na osnovnite poraki.
Plakati
Plakatite izlepeni po prozorcite vo izbira~kiot reon go zgole-
muvaat imixot na partijata i ja poddrùvaat uverenosta na sorabotni-
cite na partijata vo zaedni~koto rabotewe. Plakatite treba da im se
podelat na ~lenovite, taka {to da bidat izlepeni na samiot po~etok,
na po~etokot na kampawata. Na grbot na plakatite treba da e postaven
dvojno lepliv selotejp. Koga nekoj }e se soglasi da stavi plakata
nekade, odlepete go selotejpot taka {to toj vedna{ }e moè da go
zalepi.
Ogromen vizuelen efekt imaat visoko zaka~enite plakati na ta-
bli vo predniot dvor na ku}ite. Ovie plakati treba da bidat sugestiv-
ni, so goleminata (A3, A2, A1) i so bojata. Lokalniot predizboren cen-
tar treba da go obezbedi materijalot. Celta pri lepeweto na plaka-
tite e da se najdat najsoodvetnite mesta za vizuleno vlijanie - na
glavnite pati{ta, lokalniot super market, na izlozi na prodavnici,
itn. Najte{ko e da gi najdete prvite najsoodvetni mesta za plakatite,
po {to sleduva napliv na èlbi od strana i na drugi sorabotnici.
Vklu~ete i nekolku tabli so informacii i brojki na deùrnite tele-
fonski linii {to }e se postavat na vidlivi mesta.
292
Problemi pri koristewe

audiovizuelni mediumi
Glavno se dva:
- bavniot efekt na soop{tenijata, prenesuvani od audiovizuel-
nite mediumi, ~esto e vo sprotivnost so kusiot period na izbornite
kampawi;
- te{kotii pri kontrolata na audiovizuelnoto izvestuvawe
zaradi isklu~itelnata va`nost na neverbalnata komunikacija {to
moè da ja izmeni smislata i nejzinoto prifa}awe nezavisno od
na{ata èlba.
Sovetnicite za komunikacii znaat deka audiovizuelnite sred-
stva ne se najefikasni, zatoa {to tie ne davaat mo`nost za povratna
komunikacija so auditoriumot i za podobruvawe na kvalitetot na ko-
munikacijata preku dijalog. Toa objasnuva zo{to kaj niv direktniot
efekt e tolku baven.
Nekoi avtori go povrzuvaat ovoj baven efekt, "efektot na dnevni-
kot", kaj mediumite, t.e. se postignuva prolabo~uvawe na su{tinata, no
za smetka na zabavuvawe na efektot. Samoto zabrzuvawe na medium-
skata konsumacija i multipliciraweto na sredstvata za komunikacija
vodi do prodolùvawe na "patot" na soop{tenieto. Na takov na~in,
efektot na dnevnikot ne gi menuva samite mislewa i raspoloènija,
no go podobruva poznavaweto. Osven toa, televiziskiot gleda~ ne
moè da izbega od soop{tenijata zatoa {to tie go sledat, kako preku
televiziskiot ekran, taka i preku vesnicite i radioto.
Toa zabavuvawe na komunikaciskiot efekt objasnuva zo{to e
tolku te{ko da se izmeni likot na politi~arot za vreme na kampawa-
ta - potreben e dovolno dolg vremenski period me|u momentot na re-
alizacijata na promenite vo imixot i momentot na postignuvaweto do-
verba vo ovoj izmenet imix. Zaradi toa, pri koristeweto audiovizuel-
ni sredstva, podobro e da se potpirame vrz poznatite i ve}e prifate-
ni karakteristiki na kandidatot, duri i koga tie asociraat negativno,
bidej}i e polesno da go izmenime ve}e poznatiot imix vo poblagopri-
jatni asocijacii, otkolku da go menuvame so novi karakteristiki.
Ovoj mehanizam ja objasnuva i te{kotijata da se vlijae direktno
vrz procesot na komunikacijata preku audiovizuelnite sredstva:
efektot na dnevnikot ne e kontroliran empiriski. Poradi toa, mediu-
mite ~esto gi menuvaat prioritetite na debatata bez kandidatite da
moàt da se sprotivstavuvaat.
293
Debatite i televiziskite vesti se osnovnite emisii {to gi koris-

ti politi~kiot marketing. Se koristat i televiziski emisii, politi~-
ki spotovi i drugo {to moè efektivno da ja potpomaga komunika-
cijata na kandidatot.
Kandidatite treba da gi kumuliraat raznite vidovi prisutnost,
taka {to efektivno da ja razvivaat svojata kampawa. Pojavata vo
razni kategorii emisii pridonesuva za zgolemuvawe na efektot na
dnevnikot.
Televiziski debati
Vo teorijata na politi~kiot marketing, televiziskata debata e

vrvna to~ka na predizbornata kampawa. Ponekoga{ taa moè da se
pretvori vo moment koga se rizikuva sudbinata na celata kampawa i
od toj aspekt, pri politi~kata debata kandidatot moè so edno pojavu-
vawe na televiziskiot ekran da zagubi, ili da dobie.Toa bara vnima-
telna podgotovka za koja moàt da se izvojat slednive elementi:
a) Ednakvost vo nastapot vo ìvo
Nastapot na televizija zavisi od toa dali zakonot go regulira,
ili za nego treba da se pla}a posebno. Razni zemji ova pra{awe go re-
guliraat na razli~ni na~ini. Ramnopravnosta se izrazuva i vo reguli-
raweto na pra{aweto za ednakvoto vreme {to politi~arite go imaat
vo edna debata.
b) Nabquduvawe na uslovite za realizacija na debatata
Zbirot od tehni~ki faktori na realizacija - kadar, montaà,
ozvu~uvawe - za kandidatot vr{i vlijanie vrz komunikacijata vo pozi-
tivna, ili negativna nasoka. Na primer, edna kamera postavena malku
ponisko od liceto, moè da sozdade slika deka politi~arot e povisok
od svojot sogovornik, no moè i da pokaè deka na politi~arot ~eloto
mu e visoko samo dva prsta. Eden blagoprijatno reguliran zvuk vlijae
pozitivno, me|utoa malo zgolemuvawe na negovata ostrina, moè da
sugerira za nedostig na ma{kost, itn. Od ova proizleguva deka kandi-
datot zadolìtelno treba da raboti so profesionalci vo konkret-
nata oblast.
Ovie profesionalci, glavno, se vme{uvaat kako vo tekot na pod-
gotovkata na emisijata (se sre}avaat so svoite kolegi koi rabotat za
drugite kandidati, kako i so ~ovekot koj e odgovoren za realizacijata
na debatata; gi preciziraat site tehni~ki uslovi za debatata; go
fiksiraat zaedni~koto vremetraewe i modalitetot na zemaweto
zbor, dekoracijata, itn.), taka i za vreme na samata emisija.
Pri utvrduvawe na regulativata (na~inot) na zemawe zbor, posto-
jat nekolku va`ni momenti, od koi, pravoto na prekinuvawe i vme{u-
294
vawe na novinarot. Pomalku e rizi~no koga u~esnicite vo debatata

odgovaraat po red na pra{awata na novinarite, me|utoa takvata
procedura e pomalku atraktivna.
Dekorot e vaèn, zatoa {to vlijae vrz toa kako gleda~ite go zabe-
leùvaat kandidatot. Zna~i deka toj treba da e krajno neutralen vo
odnos na politi~arot, kako simboli~no, taka i poziciono (ogromnata
masa gi smaluva kandidatite, a malite masi go istaknuvaat na preden
plan celoto telo).
Pra{aweto, vo kakov kadar da se pretstavi debatata, e va`no od
aspekt na neverbalnata komunikacija. Na primer, ako kandidatite se
so mnogu razli~ni figuri, {irokite kadri se nepovolni zaradi neiz-
be`nata sporedba me|u dvete figuri. Osven toa, fizi~kite specifi~-
nosti na politi~arite moàt da se pretstavuvaat dosta negativno, ili
pozitivno preku samiot kadar.
Montaàta pretstavuva u{te edna mo`nost za modifikacija. Na
primer, kadar koj gi istaknuva gestikulaciite na kandidatot dodeka
negoviot oponent razviva nekoja ideja, vlijae mnogu negativno i obi~no
ne se dozvoluva. Vo montaàta obi~no ima mo{ne visoka cenzura.
Kontrolata za vreme na emisiite e mnogu ograni~ena, pri {to
obi~no se izrazuva vo toa da se po~ituvaat uslovite nabeleàni
odnapred.
Televiziski vesti
Se smeta deka kandidatite mnogu slabo moàt da go kontroliraat
svojot nastap vo vestite. Vsu{nost, tie ne se li{eni od mo`nostite da
vlijaat. Toa vlijanie se realizira vo dve nasoki.
Vlijanie vrz na~inite na u~estvo

Se razbira, pojavata na kandidatot vo novinarskite emisii ne za-
visi od nego. Toa zavisi od novinarite koi se obiduvaat da bidat ne-
utralni, za da ja za~uvaat doverbata na gleda~ite. Ovaa neutralnost
bara od novinarite da izvestat za site nastani {to imaat opredeleno
minimalno zna~ewe, duri i nastanite {to se od samiot tim na kandi-
datot. Osven toa, samiot tehni~ki na~in na vklu~uvawe vo nastanite,
isto taka, moè da izleze od kontrola, me|utoa, ekipata na politi~a-
rot moè da reagira i vo takvite sceni na iznenadni intervjua.
Vlijanie vrz sodrìnata

Mo`nostite na kandidatot da vlijae vrz sodrìnata na ona {to
se prikaùva vo vestite, ostanuvaat mnogu mali, posebno vo vrska so
sreduvaweto i komentarot, {to se slu~uva vo otsustvo na politi~arot.
295
Mnogu ~esto, kandidatite se razo~aruvaat, bidej}i se pokaàlo deka

bitnoto za niv voop{to ne se prenesuva vo novinarskite emisii. Zara-
di toa, sovremenite politi~ari treba mnogu dobro da se zapoznati za
{to }e bidat koristeni nivnite izjavi i da ja usoglasat dolìnata na
svoite razmisluvawa so vremetraeweto na nekoja vest vo novinarski-
te emisii.
296
KORISTENA LITERATURA
Angel, A., Osnovi na menid`mÍentot, Sofi®, 2000.

Bart, R., VÍobraènieto na znaka. Sofij®, 1991.
Bongran, M. , Politi~eski®t Marketing, Sofi®, 1991.
BurdiŸo, P., VÍvedenie v refleksivnata antropologi®, Sofi®,
1993.
Burudìeva, T., Politi~eskata reklama v Blgari®, sp. Politi~eski
izsledvani®, br.2, 1994.
Vernaskoni, V., Valencano, D., Vlastta na komunikaci®ta, Sofi®,
1995.
Vilarov, B., Komunikacionni shemi v politi~eski® marketing, sp.
VrÍzki s obÈestvenostta, br.1, 1997.
VÍl~ev, R., Prakti~eski sistemi za re{avane na konflikti.
Izdanie na Fondaci® “Vodene na pregovori i re{avane na
konflikti”, Sofi®, 1994.
VÍl~ev, R., SvetÍt na konflikta. Pomagalo za trenÃori na
psihologopedagogi~eski treningi, Sofi®, 1995.
Gen~ev, N., Socialno psihologi~eski tipove v bÍlgarskata istori®,
Sofi®, 1978.
Dal, R., SÍvremenni®t politi~eski analiz, Sofi®, 1996.
De Bono, E., [est misleÈi {apki, Sofi®, 2000.
Dèfkins, F., VÍvedenie v marketinga, reklamata i pablik
rileŸ{Íns, Varna, 1993.
DoŸ~, M., CentÍr za re{avane na konflikti v u~iliÈe, sp.
Otvoreno obrazovanie, br. 3, 1993.
Izbori ‘91. Ideologi~eski aspekti. Sofi®, 1994.
Istori® na vrÍzkite s obÈtestvenostta, sp. VrÍzki s
obÈtestvenostta, br. 1, 1995.
@enite mogat da uspe®t, Sofi®, 1998.
Kanev D., Ot Godesberg do Berlin, Programi i programni diskusii v
germanskata socialdemokraci®, Sofi®, 1997.
297
Kanev D., Socialdemokraci®ta: “Klasi~eski®t model” , Sofi®, 1998.

Kanev D., Novata socialdemokraci®, Sofi®, 1999.
Kapferer, @. Sluhovete. NaŸstaroto sredstvo za informaci® v
sveta. Sofi®, 1992.
Kaftandìev, Hr. Vizualnata komunikaci®, Sofi®, 1996.
Kirilov, Sv., EzikÍt na lozungite, sp. BÍlgarski ùrnalist, br. 1,
1990.
Kir{ner, I., ManipuliraŸte, no pravilno, Sofi®, 1995.
KrÍsteva, A., Elit i politi~eski ezik, sp. Sociologi~eski pregled,
br. 1, 1993.
KrÍsteva, A., Identi~nosti, diskurs, Vlast, Sofi®, 1999.
Kun~ik, M., Cipfel, A., VÍvedenie v naukata za publicistika i
komunikacii, Sofi®, 1997.
Ku{ovska, L., Predizvikatelstvoto na politi~eski® marketing, sp.
Sociologi~eski problemi, br. 1, 1993.
Ku{ovska, L., L. StoŸkov, Politi~eski®t imid` i socialnite
realnosti..., sp. Politi~eski izsledvani®, br. 2, 1994.
LÃobon, G., Politi~eska psihologi®, Sofi®, 1993.
LÃoduk, R., Menid`mÍnt na reklamata, Sofi®, 1992.
MakluÍn, M i E. Zakonite na mediite , Sofi®, 1995.
Malamin, CV., Izkustvoto na politi~eskata reklama, sp. BÍlgarski
ùrnalist, br. 4, 1993.
Malecke, G., Psihologi® na masovata komunikaci®, Sofi®, 1994.
Marinov, M., Konsultirane na vrÍstnici i namesa pri kriza.
Izdanie na Sdruènie “Kak si pri®telÓ?” Sofi®, 1997.
Marinov, M., MozÍ~nata ataka. Izdanie na Sdruènie “Kak si
pri®telÓ?” Sofi®, 1997.
Marinov, R. Podhodi v pablik rileŸ{Íns pri izgra`dane na
reputaci®ta, sp. VrÍzki s obÈestvenostta, br. 1, 1995.
Marinova, E., Marketing - produkt, reklama Sofi®, 1992.
Mestni izbori ‘99. Metodi~esko rÍkovodstvo, Sofi®, 1999.
Milkov, H., Mo®t vrag e tvoŸ vrag, sp. Politi~eski izsledvan®, br.3,
1995.
298
Mickevi~, E., FaŸÍrstoun, ^., Televizi® i izbori, Sofi®, 1999.

Novite levi i bÍdeÈeto na BÍlgari®, Sofi®, 1999.
Ostin, D`., Kak s dumi se vÍr{at neÈata, Sofi®, 1996.
Par~ev, I., BÍlgarski®t izbiratel, sp. Politi~eski izsledvan®, br.
1, 1995.
Penev, V., ObÈestvenoto mnenie kato faktor na politi~eski®
ìvot u nas, Sofi®, 1990.
Petrova, A., Imid`Ít v reklamnata praktika, sp. VrÍzki s
obÈestvenostta, br. 1, 1995.
PiŸz, A., GarnÍr, A., EzikÍt na t®loto - skriti®t smisÍl na dumite,
Sofi®, 2000.
Psihotehnika na ube`davaÈoto vÍzdeŸstvie, Sofi®, 1992.
RaŸkov, Z., Izbori i masovi komunikacii, sp. BÍlgarski ùrnalist,
br. 11-12, 1990.
Rañkov, Z., Publi~nite komunikacii, Sofi®, 2000.
Raleva, N., Kaneva, L., Politi~eski marketing: VÍvedenie v
problematikata, sp. Politi~eski izsledvani®, br. 2, 1993.
Raleva, N., Kaneva, L., Ƀordanova, M., Izborite. Formuli za uspeha,
Sofi®, 1991.
RiŸs, A., Traut, D., Neizmennite 22 zakona na marketinga, Sofi®,
2000.
Ristou, M., Izborna borba za prom®na. V: Mestni izbori 99, Sofi®,
1999.
Segela, @., Holivud pere naŸ-dobre. Azbuka na reklamata v biznesa
i politikata, Sofi®, bez godina
Socialdemokrati~eski programi, Sofi®, 1994.
Socialnata stratifikaci® v BÍlgari®, Sofi®, 2000.
Todorov A., Elektoralnata mobilnost: bÍlgarski®t variant, sp.
Politi~eski izsledvani®, br. 1, 1995.
Fast, D`., EzikÍt na t®loto, Sofi®, 1993.
Ferel, P., Marketing - koncepcii i strategii, Sofi®, 1994.
Hess, H., Prakti~eska® rabota v Social-demokrati~eskoŸ partii.
Spravo~nik. Var{ava 1995.
299
Hopkins, K., RiŸvs, R., Nau~nata reklama. RealizmÍt v reklamata, S.

1994.
[arankova, @., Elektronnite medii po vreme na predizborna
kampani®, Sofi®, sp. Demokrati~eski pregled, br. 9, 1994.
Breton, P. La parole manipulee, Paris, 1997.

Discourse and Political Change in Europe, - Discourse and Society, 1994,
no.1.
Dunn, W., Public Policy Analysis, Englewood Cliffs, 1994.
Graber, D.A. Mass Media and American Politics. Washington, D.C.
Congressional Quaterly, 1980.
Halberstadt, G. Das freie Wort, Bonn 1974.
Hansen, Cottle, Negrine and Newbold, Mass Communication Research
Methods, MacMillan Press Ltd., 1998.
Hart, R. Campaign Talk. Why Elections Are Good for Us. Princeton 2000.
Himmelweit, H., Humphreys, R., Jaeger, M. How Voters Decide, Milton
Keynes 1985.
Johnson, J., Joslyn, R. Political Science Research Methods, Washington,
1991.
Kühn, H. Die Kunst der politischen Rede, Düsseldorf 1985
Mit Argumenten überzeugen. Wege zu grösserem Erfolg in Diskussionen
und Verhandlungen. Bonn 1995.
Müller, A. Von der Parteiendemokratie zur Mediendemokratie. Opladen
1999
Mursewieck, A., Regieren und Politikberatung, Opladen 1994
Prittwitz, V. Politikanalyse, Opladen 1994
Schlichte, K., Einführung in die Arbeitstechniken der Politikwissenschaf,
Opladen 1999
Schulte, C., Erfolg ist kein Zufall, Bonn 1994
Teams und Typen, Wege zur besserer Zussamenarbeit in Gruppen, 1996,
Bonn
Vom Zeitbesitzer zum Zeitnutzer, 1997, Bonn,
300
Wilson, J. Politically Speaking. The Pragmatic Analysis of Political

Language, Oxford 1990.
Wolton, D., Penser la communication politique, Flammarion, 1997.
301

Politicki Menadzment MK

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Politicki Menadzment MK

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

POLITI^KI MENAXMENT

Fondacija "Fridrih Ebert",

Prevod od bugarski jazik: Jonka Georgieva

Lektor: Inda Savi} Kostova

Dizajn na korica: Todor Trajkovski

Pe~ati: Bomat Grafiks - Skopje

Tira` na vtoroto izdanie: 500

Copyright: Friedrich Ebert Stiftung

CIP – Katalogizacija vo publikacija, Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.

Celta na ova izdanie e da im predlo`i na bugarskite politi~ari

* Kako podobro da se upravuva so vremeto na politi~arot?

Se razbira, ovaa kniga ne sodr`i nekakvi patentirani recepti za

Sofija, dekemvri 2000 g.

Mihael Vajhert doc. d-r Dobrin Kanev

Regionalna kancelarija Sofija [kola za politi~ki menaxment

Bizmark, svoevremeno, ima ka`ano deka "politikata e ve{tina na

Politi~kata ve{tina se nao|a na samiot vrv na piramidata na ra-

Politikata, kako teorija, no i kako praktika, nastanala vo {es-

Elinite smetale deka sre}ata e najgolemoto dobro za najgolemiot

Podocna, politikata bila sfa}ana sosema poinaku, se pojavile te-

Poa|aj}i od stavovite na teorijata za op{testveniot dogovor,

Denes, vpro~em, ne postoi politi~ka zaednica koja mo`e da opstoi

Vo uslovi na posredna demokratija, koga Vie gi izbirate svoite

Pri preminot kon demokratija, mnogumina "u~eni", teoretski pot-

Vo uslovi na seop{ta beda, materijalna i duhovna, nie nemame

Vo otsustvo na navedenovo na politi~kata scena, so ~esni isklu-

Ne mo`ete so ne{to sosem konkretno da go pridobiete narodot na

Iako mnogumina "politi~ari" vo Makedonija ne se skloni kon

d-r \orge Ivanov Skopje, 2002 god.

Na site nñ e poznato deka vo rabotata na politi~arot vremeto e

li~nosta. A promenata, od svoja strana, zna~i gotovnost svesno da se

Dali, vsu{nost, znaeme {to e vreme?

Vremeto mo`e da se meri vo koli~estvo. No, toa postojano minuva i

Ako prifatime deka prose~niot `ivoten vek e 70 godini, toga{

Son Slobodno vreme Rabota

Zaklu~ocite se jasni, no, sepak, va`no e da naglasime nekoi od niv:

* Vremeto te~e postojano i nepromenlivo;

Zada~a: Pretstavete si ja vo vid na tabela podelbata na eden

Kakvi se rezultatite? Dali sme predvidele sé {to obi~no

2. Kolkava e prose~nata dol`ina na na{iot raboten den?

^ovekot, vo princip, e sklon da ne go zabele`uva rutinskoto ra-

Vremeto e objektivno merliva veli~ina. No, negovoto vos-

[to ni pre~i, na{eto vreme podobro da

* Dali vo svoeto rabotewe koristam nekakov na~in na

Sekoj treba da znae deka sli~ni pra{awa mo`e da mu pomognat

lista na razni pri~initeli {to ja popre~uvaat podobrata organizacija

- korespondencijata mi odzema mnogu vreme;

Pri analizata na ovie pri~initeli barame odgovor na pra{awa,

* Kolku novi zada~i treba da se re{avaat itno?

Koga }e si odgovorime na ovie i na drugi sli~ni pra{awa, }e

Kako da go organizirame na{eto vreme?

Treba da znaeme deka procesot na menaxmentot na vremeto bi

Kontrola Postavuvawe cel

Gledame, deka toj pretstavuva eden neprekinliv delokrug koj

Da si gi postavime to~nite celi - toa izgleda lesno na zborovi, no

no predvidliv i dava povod za procenka. Toga{ kon nego mo`e da se

Koga formulacijata na celta se razgleduva vo toj kontekst, gleda-

Kakvi kvaliteti treba da sodr`i celta?

[to treba odnapred da znam za da mo`am da ja opredelam

Treba da bideme na~isto deka prethodniot uslov za transakcija

Kako da dojdam do formuliraweto na celta?

Celta mo`e da bide planirana, dvi`ej}i se po sledniot

Eve go i {ematski pretstaven procesot:

Analiza na celite Analiza na situacijata