Professional Documents
Culture Documents
Polarna Območja
Polarna Območja
POLARNA OBMOJA
Arktika in Antarktika
KAZALO VSEBINE
1. Polarna obmoja ................................................................................................................................................. 2 1.1 Arktika ........................................................................................................................................................... 2 1.2 Antarktika ..................................................................................................................................................... 3 1.3 Ranljivost in prilagoditvena kapaciteta ......................................................................................................... 3 2. Kopenski in morski ekosistemi ............................................................................................................................ 3 2.1 Arktika ........................................................................................................................................................... 3 2.2 Antarktika ..................................................................................................................................................... 4 2.3 Permafrost (merzlota) .................................................................................................................................. 4 3. Sladkovodni sistemi ............................................................................................................................................. 5 3.1 Arktika ........................................................................................................................................................... 5 3.2 Antarktika ..................................................................................................................................................... 5 4. Prebivalstvo polarnih obmoij............................................................................................................................. 5 5. Domneve o prihodnosti ...................................................................................................................................... 6 5.1 Albedo snega, ledu in vegetacije .................................................................................................................. 6 5.2 Umikanje ledenikov in gladina morja ........................................................................................................... 6 5.3 Selitev vrst .................................................................................................................................................... 6 5.4 Metanovi hidrati ........................................................................................................................................... 6 5.5 Predvidene spremembe atmosfere .............................................................................................................. 6 5.6 Sprembembe v oceanih ................................................................................................................................ 7 5.7 Spremembe na kopnem ............................................................................................................................... 7 5.7.1 Arktika ................................................................................................................................................. 7 5.7.2 Antarktika ............................................................................................................................................ 7 6. Temeljni vplivi in ranljivost v prihodnosti ........................................................................................................... 8 6.1 Sladkovodni sistemi ...................................................................................................................................... 8 6.2 Kopenski sistemi ........................................................................................................................................... 8 6.3 Posledice zaradi sprememb v strukturi ekosistema ..................................................................................... 9 6.4 Vpliv na izrabo virov, tradicionalno ekonomijo in nain ivljenja ................................................................. 9 7. Vodni ekosistemi in njihova vloga ....................................................................................................................... 9 7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Arktiki ................................................................................................ 9 7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Antarktiki ......................................................................................... 10 8. Vpliv globalnega segrevanja na prebivalstvo .................................................................................................... 10 9. Obalna obmoja in majhni otoki ....................................................................................................................... 10 10. Zakljuek.......................................................................................................................................................... 11 11. Viri in literatura ............................................................................................................................................... 11
Polarna obmoja
Stran 1
1. Polarna obmoja
Polarna obmoja postajajo vse bolj ekonomsko in politino-geografsko pomembna. Na trenutne globalne spremembe so zelo ranljiva, saj se prav na teh obmojih v zadnjih letih kae najhitreje segrevanje ozraja. Vpliv globalnih sprememb na polarnih obmojih pa bo v naslednjih 100 letih povroil tevilne posledice tudi v preostalem delu sveta. Vseeno pa je stvar zelo zapletena, tudi natanne posledice in vplive je zelo teko napovedati.
1.1 Arktika
V zadnjih desetletjih se je ozraje na obmoju Arktike v primerjavi s povprejem segrelo za dvakrat. Severno od 60 s. g. . se je tako od leta 1970 povpreno segrelo za 1-2C. Nedavno segrevanje (1980 do danes) je na Arktiki najveje pozimi in spomladi, ko je segrevanje doseglo tudi do 1C na desetletje. Jeseni in poleti je to segrevanje manje. Veje je na obmoju severne Azije in severnozahodne severne Amerike. Severna Atlantska morja kaejo manje segrevanje v enakem asovnem obdobju, verjetno zaradi tesne povezanosti s hladnimi globinami, ki imajo na segrevanje veji vpliv. Temperature v visoki troposferi in stratosferi so se v zadnjih desetletjih zniale, kar je posledica zvievanja toplogrednih plinov, ter zmanjanja statosferskega ozona od leta 1979. Koliina padavin se je v zadnjem obdobju poviala, eprav trendi kaejo, da le za odstotek na desetletje. Ni pa dokaza, da bi se posledino pojavilo ve neviht. Poleg vidnega zmanjevanja tevila ledenikov in koliine ledu se manja tudi koliina trajno zamrznjenih tal (permafrost). Spremembe pa ne izkljuujeo tudi sprememb v vegetaciji. Trava se marsikje spreminja v grmievje - na primer v severnem delu amerike Arktike in tudi drugod. Na Arktiki trenutno ivi 4 milijone prebivalcev. V 20. stoletju se je demografska sestava zaradi priseljevanja tako spremenila, da avtohtoni prebivalci predstavljajo le e 10 % vsega prebivalstva.
Slika 1: Arktika
Ti so povroili tevilne socialne, kulturne in ekonomske spremembe. 2/3 prebivalcev ivi v naseljih, ki tejejo ve kot 5000 prebivalcev. Izboljalo se je zdravstvo, transport, infrastruktura in tudi dostop do vode. Izboljan je dostop do zunanje trgovine z ivili. V glavnem ima Arktika mlado sestavo prebivalstva, ki z visokim tevilom rojstev hitro naraa. tevilo rojstev je vije od svetovnih povpreij, priakovana ivljenjska doba pa je nija. Politika se med posameznimi deli razlikuje. Arktika tako poasi, a vendar zanesljivo postaja vse pomembneja v svetovni politiki in ekonomiji.
Polarna obmoja
Stran 2
1.2 Antarktika
Meritve kaejo, da se temperaturni trendi po vsej Antarktiki precej razlikujejo. Vse meteoroloke postaje kaejo mono in pomembno segrevanje v zadnjih 50 letih. Vendar, e gledamo obdobje v zadnjih tridesetih letih, kae 12 postaj segrevanje, 7 postaj pa ohlajanje ozraja. Le po ena iz kategorije (segrevanje, ohlajanje) kae 10 % zvievanje. Globalno gledano lahko ugotovimo, da se obmoje Antarktike segreva. Na obmojih, kjer se sooajo z ohlajanjem, npr. postaja Amundsen-Scott na junem polu, ni pravih dokazov o direktnem vplivu ohlajanja, toda ponekod drugod je ohlajanje povzroilo vidne posledice, npr. poveane koncentracije CO2 v zraku vodijo k upadu koncentracije CO2 v oceanih, kar pomeni, da postaja voda bolj kisla.
2.1 Arktika
V ekosistemih Arktike se sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe med posameznimi vrstami rastlin zalo razlikuje. Tiste, ki se razmnoujejo s kloniranjem, imajo relativno nizek prilagodljiv potencial, tiste, ki se razmnoujejo s pomojo uelk, lahko prilagodijo svoje ivljenjske cikle, mikroorganizmi pa sodijo med vrste, ki imajo visok prilagoditveni potencial. Prilagoditvene zmonosti sedanjega ekosistema na Arktiki so v glavnem nizke.
Polarna obmoja
Stran 3
Pomanjkanje zmonosti prilagajanja bo, kot e v preteklosti, privedlo do selitev vrst, ne pa do popolne prilagoditve. Zaradi vianja temperatur zraka in vode na obmoju Beringovega morja se sedaj subarktini pogoji gibljejo vse bolj proti severu. Tako na severu Beringovega morja zdaj prevladujejo razmere, ki so nekaj let nazaj e na jugovzhodnem delu. Razline vrste, kot so razni morski sesalci (npr. morski lev) sedaj zamenjujejo oceanske ribe. tudije iz leta 2004 kaejo, da se zaradi segrevanja morskega povrja v severovzhodnem delu Atlantika poveuje koliina fitoplanktona, zmanjuje pa se v toplejih predelih sveta. Spremenljive razmere bodo imele velik vpliv tudi na ostale pomembne vrste, predvsem ribe, od katerih so odvisni plenilci, kot so e prej omenjeni morski sesalci.
2.2 Antarktika
Dokazi kaejo velike regionalne spremembe na obmojih kopenskih in morskih ekosistemov, ki se sooajo s globalnim segrevanjem. Trenutno se na obmoju, kjer ni lesu, pojavljata le dve vrsti domaih cvetoih rastin (Colobanthus quitensis) in (Deschampsia Antarktika). Pojav teh rastlin je posledica prav zvievanja temperatur. Tudi na drugih obmojih se vpliv segrevanja mono pozna, predvsem v pojavu alg, liajev, mahov. Velike vegetacijske spremembe se priakujejo tudi v prihodnje.
Polarna obmoja
Stran 4
3.2 Antarktika
Sladkovodni sistemi Antarktike so manji in se pojavljajo v manjih koliinah od tistih na Arktiki, na klimatske spremembe pa zato niso ni manj ranljivi. Temperatura zraka (Signy Island) se je v zadnjih 50 letih dvignila za 1C, v obdobju od leta 1980-1995 pa se je temperatura vode viala celo nekajkrat hitreje kot temperatura zraka. To je ena najhitrejih reakcij na klimatske spremembe na juni poluti. Kot posledica se je letno obdobje brez ledu podaljalo za 4 tedne. Polek tega se je obmoje z trajnim snegom in ledom od leta 1951 zmanjalo za 45 %. Poveala se je koliina organskih in anorganskih snovi v jezeru. Prilo je tudi do hitrega irjenja krznenih tjulnov, predvsem zaradi zmanjanja koliine ledu in veje povrine, ki je sedaj na voljo za ivljenje. Podobne spremembe se priakujejo tudi na obmou ostalih sladkovodnih sistemov na Antarktiki.
Ti trendi vplivajo na prilagoditveno kapaciteto tako pozitivno, kot negativno. Povean dostop do zunanjih trgovin in novih tehnologij bo izboljal sposobnost raziskovanja in napredovanja ekonomije, vendar bo povean as, porabljen za ekonomijo, zmanjal tistega, ki bi ga prebivalstvo lahko porabilo za raziskovanje prilagoditvenih sposobnosti na podnebne spremembe. V nekaterih primerih se bo zgodilo, da avtohtona ljudstva ne bodo elela uveljaviti novih strategij, saj se jim bodo zdela nespremenljiva, njihovo ivljenje se namre nanaa na njihovo tradicijo in kulturo. Inuitska konferenca npr., je e izoblikovala spor s senatom Zdruenih drav, saj menijo da bodo vnesene spremembe krile osnovno potrebo po lovekovih pravicah. Trenutno pa nihe ne ve, kolikna je v glavnem mera prilagoditvene kapacitete na polarnih obmojih, ali kakni bodo konni vplivi na prebivalstvo in posledice prilagoditvenih ukrepov.
5. Domneve o prihodnosti
Na polarnih obmojih so priakovane naslednje spremembe, ki lahko imajo globalne posledice in povratne uinke:
Polarna obmoja
Stran 6
Globalna koliina padavin naj bi se v 21. stoletju poviala za 10 do 20 %, vendar pa se med posameznimi modeli predvidevanja precej razlikujejo. V toplejih delih se bo sneg spreminjal v de, kar bo vplivalo na povrinsko hidrologijo in tudi na kopenske sisteme. Razmerje med dejem in snegom naj bi se povealo predvsem tam, kjer so temperature e danes le blizu 0C. Poveala se bo tudi razlika med koliino padavin in evapotranspiracijo (prehajanje vode v obliki vodne pare z zemeljske povrine in skozi listne ree rastlin v ozraje). Predvideno poveanje do leta 2080 je 10 do 30 %. Uinki teh sprememb pa so za vplive na sladkovodne cirkulacije negotovi.
Verjetni uinki vkljuujejo poveanje povrinske temperature, asovne spremembe zaetka pomladi, as nastanka vode iz staljenega ledu in nove kmetijske monosti. Projekcije se strinjajo, da se bo umik ledenikov na Arktiki nadaljeval, kar bo posledino vplivalo na gladino svetovnega morja. Hladneja notranjost je odebeljena z ledom, verjetno kot posledica nedavne visoke koliine padavin, medtem ko se na obalnem obmoju ledena skorja tanja. Rezultati kaejo, da se bo do sredine 21. stoletja koliina trajno zamrznjenih tal na severni poluti zmanjala za 20-30 %. Do leta 2080 pa kar do 50 %.
5.7.2 Antarktika
Stanje ledenega pokrova na polotoku Antarktike je najbr edino, ki jasno prikazuje odgovor na sodobne podnebne spremembe, medtem, ko spremembe za veji del zahodne in vzhodne Antarktike niso tako jasne, vseeno pa jih ne smemo izkljuiti. Za zahodno Antarktiko obstaja teorija, da je nedavno tanjanje ledu rezultat nedavne oceanske spremembe, vendar je e premalo oceanografskih meritev, da bi lahko to potrdili. Dejansko pa obstajajo dokazi, da deglaciacija, ki je nastala kot posledica zadnje ledene dobe e ni konana.
Polarna obmoja
Stran 7
tudije, ki temeljijo na satelitskih opazovanjih, pa ne zagotavljajo dokazov o masovnih spremembah ledenega pokrova na Antarktiki. Nekateri oznaujejo debeljenje, drugi pa kaejo le malo sprememb. Permafrost na obmojih brez ledu, sezonske sneene odeje in ledenikih jezer sicer obstaja, vendar na izredno majhnih obmojih.
Polarna obmoja
Stran 8
June vrste danes e konstanto dosegajo obmoja Arktike, nekaj pa se tam tudi e uveljavlja. Primer je severnoamerika kuna zlatica, ki bo iskanju hrane postala tudi napadalna. Soasno se pravtako spreminjajo selitvene navade ptic selivk, ki sedaj obmoje Arktike zapuajo kasneje. Poskusi prilagoditvenih razmer rastlin so pokazali, da se rastline na podnebne spremembe (1-3C), hitro prilagodijo. Do leta 2100 naj bi gozd zamenjal do 10 % povrin, ki je sedaj prekriva tundra, nekateri viri poroajo tudi do 50 %. Do leta 2080 pa bo tundra zamenjala 15-25 % polarnih puav. Tako se bo obmoje, primerno za proizvodnjo, skupaj povealo za 70 %.
7. Vodni ekosistemi in njihova vloga 7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Arktiki
Temperature vode v severnem Atlantiku so v zadnjih 200 letih zelo nihale. Spreminjanje klimatskih razmer Arktinega morja je glavni vzrok (najbolj oitno z zmanjanjem koliine morskega ledu) za spremembe v biotski raznovrstnosti, distribuciji in produktivnosti morskih organizmov. Redenje in manjanje obsega arktinega morskega ledu bo verjetno bistveno spremenilo sestavo ekosistemov, ki so v tesni povezavi z morskim ledom. Polarna trska (riba) npr., je odlien vir hrane za mnoge morske sesalce, ki pa z manjanjem koliine ledu, izginja. Tudi tjulni in mroi so odvisni od morskega ledu, saj na njem poivajo, se hranijo. Zgodenj razpad ledu ne bo pripeljal le do veje umrljivosti, vendar tudi do sprememb v obnaanju tistih ivali, ki bodo preivele. Na drugi strani tudi polarni medvedi dostopajo do svojega plena po morskem ledu, od njega pa je odvisen tudi grenlandski kit.
Polarna obmoja
Stran 9
Polarna obmoja
Stran 10
Prilagajanje na nekatere spremembe e poteka. S prihodom novih vrst in podaljevanjem letnih asov se ponujajo dodatne prilonosti za kmetijstvo, tudi v vijih geografskih irinah, zagotavljajo pa tudi monosti za vijo proizvodnjo hrane. Povean ekoturizem lahko povea spodbudo za zaito okolja. Vendar bo izkoristek teh potencialno pozitivnih vplivov zahteval veliko gospodarsko in ekonomsko podporo. Trenutno je malo znanega o tem, kako se skupnosti in posamezniki, avtohtoni ali neavtohtoni prebivalci med seboj razlikujejo in kako se bodo odzvali na negativne posledice. Uinkovitost lokalnih prilagoditvenih strategij je vzdol Arktike zelo razlina in vednost o tem, zakaj se nekateri deli prilagodijo laje, hitreje, medtem, ko so ostali na spremembe bolj ranljivi, pa eprav se posluujejo enakih virov in ekolokih znailnosti, je zelo nizka.
10. Zakljuek
Taljenje ledu in permafrosta infrastrukturi Arktike predstavljata resnino gronjo, vse skupaj pa se dodatno zaini e z izloevanjem nafte in plinov. Stroki sanacije pokodovane infrastrukture so lahko zelo visoki in za drubo izredno pomembni. e bodo razmere presegle nartovanim kriterijem, bodo tudi stavbe, ki so posebej namenjene gradnji na permafrostu, utrpele veliko kodo. Stopnja obalne erozije je na obmoju, ki je bogato z ledom e sedaj visoka, ob dvigu morske gladine pa se bo le e poveala. e bi npr., eleli preseliti celotno vas Kivalina (Aljaska), bi vse skupaj stalo priblino 54 milijonov dolarjev. Pozitiven vpliv segrevanja pa je, da se bodo stroki, namenjeni kurjavi, skupno zniali za 15 %, as kurjave pa kar za cel mesec. Zamrznjena jezera in reke so v preteklosti bile glavne poti, oz. povezave med manjimi naselji. Manja debelina ledu bo zmanjala zmonost lokalnega transporta in as v letu, ko bodo ta manja naselja med seboj povezana, bo kraji. Sasoma bodo potrebne nove metode, nova prevozna sredstva in nove poti. Kjer bo moen dostop po vodi, bo smiselno razmiljati o razirjenem vodnem prometu. Na kopnem obstaja edina monost gradnje tistih cest, ki bodo vse leto neodvisne od vremena. Bodo pa za to seveda potrebni veliki stroki. Ve odprtih voda bo ustvarilo ve monosti za kriarjenja, tako se bodo novo prilonosti odprle tudi v turizmu. Projekcije do leta 2050 kaejo, da bo na severnem morju 125 dni v letu z manj kot 75 % ledenega pokrova. Trenutno sta ribolov in turizem na Antarktiki edini gospodarski dejavnosti. V letu 2005/06 je Antarktiko obiskalo ve kot 27.000 turistov. Hitro naraa tudi industrija. Ve ali manj so posledice globalnega segrevanja tako na severu, kot na jugu naega modrega planeta enake. Tudi brez podnebnih sprememb bo zahtevnost uresniitve narta za trajnostni razvoj na polarnih obmojih zastraujoa, e pa dodamo e negotovosti zaradi podnebnih sprememb, bo ta naloga nekaj izjemnega ...
Polarna obmoja
Stran 11