Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo

Antropogene klimatske spremembe

(Seminarska naloga)

POLARNA OBMOJA
Arktika in Antarktika

Mentor: dr. Igor iberna

Avtor: David Marin t. indeksa: F0028602

tudijsko leto 2011/2012

KAZALO VSEBINE
1. Polarna obmoja ........................................................................................................................................... 2 1.1 Arktika .................................................................................................................................................... 2 1.2 Antarktika ............................................................................................................................................... 3 1.3 Ranljivost in prilagoditvena kapaciteta .................................................................................................... 3 2. Kopenski in morski ekosistemi ....................................................................................................................... 3 2.1 Arktika .................................................................................................................................................... 3 2.2 Antarktika ............................................................................................................................................... 4 2.3 Permafrost (merzlota) ............................................................................................................................. 4 3. Sladkovodni sistemi....................................................................................................................................... 5 3.1 Arktika .................................................................................................................................................... 5 3.2 Antarktika ............................................................................................................................................... 5 4. Prebivalstvo polarnih obmoij ....................................................................................................................... 5 5. Domneve o prihodnosti ................................................................................................................................. 6 5.1 Albedo snega, ledu in vegetacije ............................................................................................................. 6 5.2 Umikanje ledenikov in gladina morja ....................................................................................................... 6 5.3 Selitev vrst .............................................................................................................................................. 6 5.4 Metanovi hidrati ..................................................................................................................................... 6 5.5 Predvidene spremembe atmosfere ......................................................................................................... 6 5.6 Sprembembe v oceanih........................................................................................................................... 7 5.7 Spremembe na kopnem .......................................................................................................................... 7 5.7.1 Arktika ........................................................................................................................................... 7 5.7.2 Antarktika ...................................................................................................................................... 7 6. Temeljni vplivi in ranljivost v prihodnosti ....................................................................................................... 8 6.1 Sladkovodni sistemi ................................................................................................................................ 8 6.2 Kopenski sistemi ..................................................................................................................................... 8 6.3 Posledice zaradi sprememb v strukturi ekosistema .................................................................................. 9 6.4 Vpliv na izrabo virov, tradicionalno ekonomijo in nain ivljenja .............................................................. 9 7. Vodni ekosistemi in njihova vloga .................................................................................................................. 9 7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Arktiki ............................................................................................ 9 7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Antarktiki ..................................................................................... 10 8. Vpliv globalnega segrevanja na prebivalstvo ................................................................................................ 10 9. Obalna obmoja in majhni otoki .................................................................................................................. 10 10. Zakljuek ................................................................................................................................................... 11 11. Viri in literatura ......................................................................................................................................... 11

Polarna obmoja

Stran 1

1. Polarna obmoja
Polarna obmoja postajajo vse bolj ekonomsko in politino-geografsko pomembna. Na trenutne globalne spremembe so zelo ranljiva, saj se prav na teh obmojih v zadnjih letih kae najhitreje segrevanje ozraja. Vpliv globalnih sprememb na polarnih obmojih pa bo v naslednjih 100 letih povroil tevilne posledice tudi v preostalem delu sveta. Vseeno pa je stvar zelo zapletena, tudi natanne posledice in vplive je zelo teko napovedati.

1.1 Arktika
V zadnjih desetletjih se je ozraje na obmoju Arktike v primerjavi s povprejem segrelo za dvakrat. Severno od 60 s. g. . se je tako od leta 1970 povpreno segrelo za 1-2 C. Nedavno segrevanje (1980 do danes) je na Arktiki najveje pozimi in spomladi, ko je segrevanje doseglo tudi do 1 C na desetletje. Jeseni in poleti je to segrevanje manje. Veje je na obmoju severne Azije in severnozahodne severne Amerike. Severna Atlantska morja kaejo manje segrevanje v enakem asovnem obdobju, verjetno zaradi tesne povezanosti s hladnimi globinami, ki imajo na segrevanje veji vpliv. Temperature v visoki troposferi in stratosferi so se v zadnjih desetletjih zniale, kar je posledica zvievanja toplogrednih plinov, ter zmanjanja statosferskega ozona od leta 1979. Koliina padavin se je v zadnjem obdobju poviala, eprav trendi kaejo, da le za odstotek na desetletje. Ni pa dokaza, da bi se posledino pojavilo ve neviht. Poleg vidnega zmanjevanja tevila ledenikov in koliine ledu se manja tudi koliina trajno zamrznjenih tal (permafrost). Spremembe pa ne izkljuujejo tudi sprememb v vegetaciji. Trava se marsikje spreminja v grmievje - na primer v severnem delu amerike Arktike in tudi drugod. Na Arktiki trenutno ivi 4 milijone prebivalcev. V 20. stoletju se je demografska sestava zaradi priseljevanja tako spremenila, da avtohtoni prebivalci predstavljajo le e 10 % vsega prebivalstva.

Slika 1: Arktika

Ti so povroili tevilne socialne, kulturne in ekonomske spremembe. 2/3 prebivalcev ivi v naseljih, ki tejejo ve kot 5000 prebivalcev. Izboljalo se je zdravstvo, transport, infrastruktura in tudi dostop do vode. Izboljan je dostop do zunanje trgovine z ivili. V glavnem ima Arktika mlado sestavo prebivalstva, ki z visokim tevilom rojstev hitro naraa. tevilo rojstev je vije od svetovnih povpreij, priakovana ivljenjska doba pa je nija. Politika se med posameznimi deli razlikuje. Arktika tako poasi, a vendar zanesljivo postaja vse bolj pomembna v svetovni politiki in ekonomiji.

Polarna obmoja

Stran 2

1.2 Antarktika
Meritve kaejo, da se temperaturni trendi po vsej Antarktiki precej razlikujejo. Vse meteoroloke postaje kaejo mono in pomembno segrevanje v zadnjih 50 letih. Vendar, e gledamo obdobje v zadnjih tridesetih letih, kae 12 postaj segrevanje, 7 postaj pa ohlajanje ozraja. Le po ena iz kategorije (segrevanje, ohlajanje) kae 10 % zvievanje. Globalno gledano lahko ugotovimo, da se obmoje Antarktike segreva. Na obmojih, kjer se sooajo z ohlajanjem, npr. postaja Amundsen-Scott na junem polu, ni pravih dokazov o direktnem vplivu ohlajanja, toda ponekod drugod je ohlajanje povzroilo vidne posledice, npr. poveane koncentracije CO2 v zraku vodijo k upadu koncentracije CO2 v oceanih, kar pomeni, da postaja voda bolj kisla.

1.3 Ranljivost in prilagoditvena kapaciteta

Ranljivost je stopnja, pri kateri se mora nek sistem sooiti z doloenimi posledicami. Prilagoditvena kapaciteta ali odpornost je sposobnost sooenja s teavo, kjer se odkrijejo monosti sooenja s posledicami.

2. Kopenski in morski ekosistemi

Slika 2: Antarktika
eprav globalno segrevanje vpliva na veliko kopenskih in morskih sistemov, pa obstajajo vrste, ki na globalno segrevanje niso ranljive, saj so se na teke razmere delno prilagodile. Na polarna obmoja iz preostalih, prijaznejih delov sveta prihaja vedno ve vrst. Ker so veje, moneje, iznajdljiveje, so polarne vrste v primerjavi z njimi veinoma nemone. Veliko vrst za svoj obstoj namre potrebuje posebne razmere, kot so na primer snena odeja. Polarne rastline in ivali na napade pesticidev in parazitov niso imune, ti pa se danes razvijajo hitreje kot kadarkoli. Izumiranje vrstam v veliki meri grozi e to, da so vrste zelo ogroene, zmanjanje tevila vrst v doloenem delu prehranjevalne verige pa vodi e k dodatnemu izumiranju ostalih. Tako lahko splono izumiranje temeljnih vrst vpliva na celoten ekosistem.

2.1 Arktika
V ekosistemih Arktike se sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe med posameznimi vrstami rastlin zalo razlikuje. Tiste, ki se razmnoujejo s kloniranjem, imajo relativno nizek prilagodljiv potencial, tiste, ki se razmnoujejo s pomojo uelk, lahko prilagodijo svoje ivljenjske cikle, mikroorganizmi pa sodijo med vrste, ki imajo visok prilagoditveni potencial. Prilagoditvene zmonosti sedanjega ekosistema na Arktiki so v glavnem nizke.

Polarna obmoja

Stran 3

Pomanjkanje zmonosti prilagajanja bo, kot e v preteklosti, privedlo do selitev vrst, ne pa do popolne prilagoditve. Zaradi vianja temperatur zraka in vode na obmoju Beringovega morja se sedaj subarktini pogoji gibljejo vse bolj proti severu. Tako na severu Beringovega morja zdaj prevladujejo razmere, ki so nekaj let nazaj e na jugovzhodnem delu. Razline vrste, kot so razni morski sesalci (npr. morski lev) sedaj zamenjujejo oceanske ribe. tudije iz leta 2004 kaejo, da se zaradi segrevanja morskega povrja v severovzhodnem delu Atlantika poveuje koliina fitoplanktona, zmanjuje pa se v toplejih predelih sveta. Spremenljive razmere bodo imele velik vpliv tudi na ostale pomembne vrste, predvsem ribe, od katerih so odvisni plenilci, kot so e prej omenjeni morski sesalci.

2.2 Antarktika
Dokazi kaejo velike regionalne spremembe na obmojih kopenskih in morskih ekosistemov, ki se sooajo s globalnim segrevanjem. Trenutno se na obmoju, kjer ni lesu, pojavljata le dve vrsti domaih cvetoih rastin (Colobanthus quitensis) in (Deschampsia Antarktika). Pojav teh rastlin je posledica prav zvievanja temperatur. Tudi na drugih obmojih se vpliv segrevanja mono pozna, predvsem v pojavu alg, liajev, mahov. Velike vegetacijske spremembe se priakujejo tudi v prihodnje.

2.3 Permafrost (merzlota)

Permafrost, ki je opredeljen kot povrinski zemeljski material, ki ostane na, ali celo pod 0C neprekinjeno dve ali ve let, je na Arktiki, njenih visokogorskih regijah in v manjem obsegu tudi na Antarktiki (vendar tukaj brez stalnega ledenega pokrova), mono razirjen. e povzamemo posledice vpliva segrevanja permafrosta na okolico, lahko reemo, da se bodo posledice kazale predvsem pri infrastrukturi, ki je sedaj zgrajena trdnih tleh.

Slika 3: Trenutno in projecirano stanje ledenega pokrova na Arktiki

Polarna obmoja

Stran 4

3. Sladkovodni sistemi 3.1 Arktika

Podnebne spremembe so e v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti imele velik vpliv na sladkovodne sisteme Arktike. Prvotni vplivi (npr. spremembe v koliini snega/ledu/vode) igrajo pomembno vlogo v procesu globalnega segrevanja. Zgodovinsko gledano, so se Arktini sladkovodni ekosistemi e prilagodili veliko razlinim in dolgoronim asovnim obdobjem, tako bo v naslednjih 100 letih kombinacija velikih dogodkov in hitrih sprememb v ivljenjskemu okolju ekosistemu na Arktiki pravtako omogoila hitro prilagoditev. Posledica bodo tako pozitivni, kot negativni uinki. tudije kaejo, da bodo negativni vplivi najbr presegli pozitivne, kar pomeni, da sladkovodni sistemi na globalne spremembe niso popolnoma odporni. S loveke perspektive bo s teh sprememb vseeno mono potegniti nekaj dobrega (povean in laje dostopen vodni promet, izraba hidroenergije, izboljan dostop do pitne vode ipd.). Po drugi strani bo potrebno zgraditi strukture, ki bodo prepreevale poplave, ki bi lahko nastale zaradi topljenja snega in taljenja ledu. Tak sistem bo povzroal preglavice tistim, ki veliko dajo na kulturni in socialni pomen rabe sladkovodnih vod.

3.2 Antarktika
Sladkovodni sistemi Antarktike so manji in se pojavljajo v manjih koliinah od tistih na Arktiki, na klimatske spremembe pa zato niso ni manj ranljivi. Temperatura zraka (Signy Island) se je v zadnjih 50 letih dvignila za 1C, v obdobju od leta 1980-1995 pa se je temperatura vode viala celo nekajkrat hitreje kot temperatura zraka. To je ena najhitrejih reakcij na klimatske spremembe na juni poluti. Kot posledica se je letno obdobje brez ledu podaljalo za 4 tedne. Polek tega se je obmoje z trajnim snegom in ledom od leta 1951 zmanjalo za 45 %. Poveala se je koliina organskih in anorganskih snovi v jezeru. Prilo je tudi do hitrega irjenja krznenih tjulnov, predvsem zaradi zmanjanja koliine ledu in veje povrine, ki je sedaj na voljo za ivljenje. Podobne spremembe se priakujejo tudi na obmou ostalih sladkovodnih sistemov na Antarktiki.

4. Prebivalstvo polarnih obmoij

Niti otoki Arktike, niti Antarktike nimajo stalne poselitve ljudi, kot jo poznamo drugod po svetu. Velika veina ljudi so le delavci v znanstvenih postajah in poletni obiskovalci - turisti. V nasprotju s tem, pa arheoloki zapisi kaejo, da so ljudje na Arktiki iveli e na tisoe let. V preteklosti so se med temi prebivalci izvajale sezonske selitve med posameznimi kraji in izmenjava med nomadskim in polnomadskim ivljenjem med posameznim letom. Danes veina prebivalcev ivi v stalnih skupnostih le v nizko leeih obmojih. Socialno-ekonomskim spremembam navkljub, skupnosti elijo ohraniti medsebojno ekonomsko povezavo med kopnim in morjem, ki jim omogoa dejavnosti povezane z minerali, ogljikovodikom in razvojem ostalih virov. Skupnosti se lokalnim okoljskim spremembam e prilagajajo. eprav se bo zaradi segrevanja gospodarstvo na polarnih obmojih izboljalo, vse ne bo imelo pozitivih posledic. Selitev posameznikov v skupnosti bo omejilo doloene aktivnosti, ki jih le-ti opravljajo sedaj. Ve bo lenuhov, manj mobilnosti med posameznimi kraji in povealo se bo sodelovanje v ekonomiji, kar bo zmanjalo sposobnost individualcev, ki sedaj priskrbujejo hrano z blinje okolice. Polarna obmoja Stran 5

Ti trendi vplivajo na prilagoditveno kapaciteto tako pozitivno, kot negativno. Povean dostop do zunanjih trgovin in novih tehnologij bo izboljal sposobnost raziskovanja in napredovanja ekonomije, vendar bo povean as, porabljen za ekonomijo, zmanjal tistega, ki bi ga prebivalstvo lahko porabilo za raziskovanje prilagoditvenih sposobnosti na podnebne spremembe. V nekaterih primerih se bo zgodilo, da avtohtona ljudstva ne bodo elela uveljaviti novih strategij, saj se jim bodo zdela nespremenljiva, njihovo ivljenje se namre nanaa na njihovo tradicijo in kulturo. Inuitska konferenca npr., je e izoblikovala spor s senatom Zdruenih drav, saj menijo da bodo vnesene spremembe krile osnovno potrebo po lovekovih pravicah. Trenutno pa nihe ne ve, kolikna je v glavnem mera prilagoditvene kapacitete na polarnih obmojih, ali kakni bodo konni vplivi na prebivalstvo in posledice prilagoditvenih ukrepov.

5. Domneve o prihodnosti
Na polarnih obmojih so priakovane naslednje spremembe, ki lahko imajo globalne posledice in povratne uinke:

5.1 Albedo snega, ledu in vegetacije

Sneg, led in vegetacija preko albeda in efekta izolacije igrajo glavno vlogo v globalnem klimatskem sistemu. Ker se zmanjuje koliina snega in ledu, se posledino spreminja tudi albedo, kar bo vodilo e k dodatnim klimatskim spremembam.

5.2 Umikanje ledenikov in gladina morja

Umik ledenikov na Arktiki in pospeeno taljenje robov ledenega pokrova Grendlandije, bodo skupaj s poveanim dotokom rek vplivali na koliino vode v Arktinem oceanu. Zviala se bo tudi gladina morja.

5.3 Selitev vrst

Vrste, ki se sezonsko selijo z nijih geografskih irin do polarnih obmoij, se zedaj zanaajo na posebne habitate, ki jim omogoajo preivetje. e pa bodo ti habitati ogroeni s strani globalnih klimatskih sprememb, se bodo uinki pokazali tudi v skupnostih in v prehranjevalnih verigah. Habitati so verjetno neposredno ogroeni z vplivi, kot so suenje ribnikov in mokri.

5.4 Metanovi hidrati

V arktinih sedimentih so znatne koliine metanovih hidratov. Ko se povrje segreva, se ta metan sproa in atmosfera prejme e dodatne koncentracije metana, ki e poveujejo efekt tople grede.

5.5 Predvidene spremembe atmosfere

Ozraje Arktike bi se naj do leta 2100 segrelo za 2 do 9C. Predvideno segrevanje je najvije za sever in sicer za jesen in zimo. Najvije bi naj bilo na obmoju polarnih oceanov in morij, ki so ledeni pokrov e izgubili. Na kopnem se kae manj sezonskih nihanj, eprav te regije niso bile dobro prouene. V nasprotju z Arktiko, se na Antarktiki predvidevanja razlikujejo, e posebej na celinah. A vendar se tudi tukaj v nekaterih simulacijah (ozek pas junega oceana Antarktike), kae umikanje morskega ledu.

Polarna obmoja

Stran 6

Globalna koliina padavin naj bi se v 21. stoletju poviala za 10 do 20 %, vendar pa se med posameznimi modeli predvidevanja precej razlikujejo. V toplejih delih se bo sneg spreminjal v de, kar bo vplivalo na povrinsko hidrologijo in tudi na kopenske sisteme. Razmerje med dejem in snegom naj bi se povealo predvsem tam, kjer so temperature e danes le blizu 0C. Poveala se bo tudi razlika med koliino padavin in evapotranspiracijo (prehajanje vode v obliki vodne pare z zemeljske povrine in skozi listne ree rastlin v ozraje). Predvideno poveanje do leta 2080 je 10 do 30 %. Uinki teh sprememb pa so za vplive na sladkovodne cirkulacije negotovi.

5.6 Sprembembe v oceanih

tudije menijo, da se bo obmoje, pokrito z ledom do obdobja med leti 2080-2100 zmanjalo nekje do 31 %. Rezultat modela je, da bo izguba ledu vija poleti, kot pozimi. Izguba ledu poleti bo spremenila koliino vlage v severnih obalnih regijah in bo vplivala tudi na toplenje ledenikov, ki so danes veino leta obkroeni z ledom. Pravtako se bo poveal vodni promet.

5.7 Spremembe na kopnem 5.7.1 Arktika

eprav je sezonska koliina snene odeje na kopnem zelo spremenljiva, ima pomembne uinke na podlago in na lokalno podnebje, predvsem s svojimi izolacijskimi lastnostmi in visokim albedom. V Evraziji, in v manji meri v Severni Ameriki, se je letno obdobje brez snega zvialo za 5-6 dni na desetletje (v zadnjih treh). Zmanjanje dobe snega je izrazito predvsem spomladi. Projekcije iz razlinih podnebnih modelov se na splono strinjajo, da se bodo te spremembe nadaljevale.

Slika 4: Zimska idila na Arktiki

Verjetni uinki vkljuujejo poveanje povrinske temperature, asovne spremembe zaetka pomladi, as nastanka vode iz staljenega ledu in nove kmetijske monosti. Projekcije se strinjajo, da se bo umik ledenikov na Arktiki nadaljeval, kar bo posledino vplivalo na gladino svetovnega morja. Hladneja notranjost je odebeljena z ledom, verjetno kot posledica nedavne visoke koliine padavin, medtem ko se na obalnem obmoju ledena skorja tanja. Rezultati kaejo, da se bo do sredine 21. stoletja koliina trajno zamrznjenih tal na severni poluti zmanjala za 20-30 %. Do leta 2080 pa kar do 50 %.

5.7.2 Antarktika
Stanje ledenega pokrova na polotoku Antarktike je najbr edino, ki jasno prikazuje odgovor na sodobne podnebne spremembe, medtem, ko spremembe za veji del zahodne in vzhodne Antarktike niso tako jasne, vseeno pa jih ne smemo izkljuiti. Za zahodno Antarktiko obstaja teorija, da je nedavno tanjanje ledu rezultat nedavne oceanske spremembe, vendar je e premalo oceanografskih meritev, da bi lahko to potrdili. Dejansko pa obstajajo dokazi, da deglaciacija, ki je nastala kot posledica zadnje ledene dobe e ni konana.

Polarna obmoja

Stran 7

tudije, ki temeljijo na satelitskih opazovanjih, pa ne zagotavljajo dokazov o masovnih spremembah ledenega pokrova na Antarktiki. Nekateri oznaujejo debeljenje, drugi pa kaejo le malo sprememb. Permafrost na obmojih brez ledu, sezonske sneene odeje in ledenikih jezer sicer obstaja, vendar na izredno majhnih obmojih.

6. Temeljni vplivi in ranljivost v prihodnosti 6.1 Sladkovodni sistemi

Nekateri sladkovodni sistemi se po Arktiki v celoti raztezajo, mnogi pa se napajajo iz renih in jezerskih sistemov juneje. V zadnje pol stoletja se je kombiniran pretok iz estih najvejih evrazijskih rek poveal za priblino 7 % ali v povreju za 2 km3 letno. V ocean Arktike je bil v poznem 20. stoletju opazen tudi povean dotok z ledenikov, ledenih kep in ledenega pokrova, lahko ga primerjamo celo z dotokom preko rek. Tak trend ve ali manj velja za zimo, manj jasno pa je, kaj bi se lahko dogajalo poleti. Nekatere tudije celo napovedujejo, da bi se dotok vode mono zmanjal, saj bi zaradi visokih temperatur izhlapevanje bilo veje od koliine padavin. Po predvidevanjih naj bi se do poznega 21. stoletja skupen dotok rek v Arktini ocean poveal za 10-30 %. Dodaten vir vode bodo ledeniki, ki se bodo topili, veinoma tisti z Grenlandije.

6.2 Kopenski sistemi

Podnebne spremembe so v zadnjih 20.000 letih izoblikovale tok biotske raznovrstnosti, ekosistemov, njihov obseg, strukturo in funkcije. Raznolikost vrst na Arktiki je trenutno zelo majhna, deloma zaradi preteklega izumiranja vrst. Kot skupina so npr. sesalci danes veliko bolj odporni na podnebne spremembe kot v preteklosti. Tradicionalno ekoloko znanje iz Kanade je zabeleilo naslednje trenutne spremembe v ekosistemu: Bena rast vegetacije v vzhodnih predelih, kot posledica toplejih in manj sunih poletij, poveana rastlinska biomasa v zahodnih predelih, irjenje nekaterih obstojeih vrst in opaanja nekaterih junih vrst. Polarna lisica in polarna gos sta na primer upadli, rdea lisica in nekatere june vrste ptic pa so razirile e severneje. Dokaz nedavnih sprememb v vegetaciji pa je naravnost oarjiv. Posnetki z zraka kaejo na 200 lokacijah na Aljaski kar 70 % poveano vegetacijo. Gozdna meja se je pomaknila 10 km proti severu, 2 % aljake tundre pa so v zadnjih 50 letih nadomestili gozdovi. Na nekaterih obmojih se je gozna meja znatno poviala, na subarktinem vedskem v 20. stoletju npr. za 60 metrov, ponekod se je celo zniala. Movirja so na nekaterih obmojih arktine Rusije povzroila smrt tevilnih dreves. Vzorec spreminjanja gozdne meje se lahko primerja recimo s spremembami v zgodnjem holocenu. Na vedskem se je poleg gozdnih sprememb, z vlagoljubnimi rastlinami nadomestilo tudi nekaj suholjubnih. Obstajajo tudi dokazi o spreminjanju doline letnih asov, vendar se od lokacije do lokacije spremembe razlikujejo. Na Aljaski se vsako desetletje topleja polovica leta podalja za 3 dni, v severni Evraziji pa za 1 dan. Arktine ivali bodo pri globalnem segrevanju najbolj na udaru. Spremembe v sneni odeji in zamrzovalno-odtajalnem ciklusu bodo vplivale tako na dostop do hrane, kot na zaito pred plenilci. Pojavile se bodo spremembe v migracijskih navadah vrst, reprodukciji, novi tekmeci, plenilci, paraziti in tudi bolezni.

Polarna obmoja

Stran 8

June vrste danes e konstanto dosegajo obmoja Arktike, nekaj pa se tam tudi e uveljavlja. Primer je severnoamerika kuna zlatica, ki bo iskanju hrane postala tudi napadalna. Soasno se pravtako spreminjajo selitvene navade ptic selivk, ki sedaj obmoje Arktike zapuajo kasneje. Poskusi prilagoditvenih razmer rastlin so pokazali, da se rastline na podnebne spremembe (1-3C), hitro prilagodijo. Do leta 2100 naj bi gozd zamenjal do 10 % povrin, ki je sedaj prekriva tundra, nekateri viri poroajo tudi do 50 %. Do leta 2080 pa bo tundra zamenjala 15-25 % polarnih puav. Tako se bo obmoje, primerno za proizvodnjo, skupaj povealo za 70 %.

6.3 Posledice zaradi sprememb v strukturi ekosistema

Zaradi irjenja gozda in grmovja nad tundro, bo segrevanje zmanjalo odbojnost (albedo) zemljia. To lahko vpliva na regionalno in na globalno podnebje. Vije temperature, dalje obdobje toplih mesecev in vegetacije, bodo na dolgi rok verjetno poveali koliino proizvedene fotosinteze, segrevana tla pa bodo na kratki rok poveale izpust emisij toplogrednih plinov v ozraje. Prejekcije kaejo, da bosta Arktika in okolica postala ibak vir sproanja karbona, eprav je o tem veliko negotovosti. Vlaga, kot posledica poveane koliine padavin in topljenja permafrosta, bo poveala tokove metana v povezavi z ogljikovim dioksidom. Spremembe v liniji gozdnih povrin bodo pripeljale tako do negativnih, kot pozitivnih vplivov na podnebje. Recimo v Arktini Rusiji bo niji albedo, kar bo pustilo pozitivne posledice, saj bo ozraje topleje, v centralni Kanadi pa bodo koncentracije karbona v zraku pustile negativne uinke.

6.4 Vpliv na izrabo virov, tradicionalno ekonomijo in nain ivljenja

Viri hrane na kopnem polarnih obmoij vkljuujejo severne jelene, lose, vole, ptice selivke ter njihova jajca in rastline. Divji in udomaeni jeleni so e posebej pomembni, saj zagotavljajo tako hrano, zavetje, oblaila, orodja, kot tudi transport, v nekaterih primerih tudi trno blago. Les in premog s teh obmoij se kot gorivo uporabljata po vsem severu. Kmetijstvo na junih delih Arktike je omejeno s kratko, hladno dobo in pomankanjem infrastrukture, vkljuujo omejene koliine lokalnih trgovin, zaradi nizke populacije in velikih razdalj do vejih trgovin. Severna meja kmetijstva se lahko opredeli do tja, kjer najvije dnevne temperature e dosegajo 10 C. Do sredine 21. stoletja se bo ta meja pomaknila za okoli 10 km proti severu v veini Sibirije, drugod (npr. v Rusiji) pa tudi do 100 km. Tako bo globalno segrevanje nudilo monosti tudi za raziritev kmetijstva, gozdarstva, trgov in infrastrukture, kjer le-ti e obstajajo oziroma so v razvoju.

7. Vodni ekosistemi in njihova vloga 7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Arktiki
Temperature vode v severnem Atlantiku so v zadnjih 200 letih zelo nihale. Spreminjanje klimatskih razmer Arktinega morja je glavni vzrok (najbolj oitno z zmanjanjem koliine morskega ledu) za spremembe v biotski raznovrstnosti, distribuciji in produktivnosti morskih organizmov. Redenje in manjanje obsega arktinega morskega ledu bo verjetno bistveno spremenilo sestavo ekosistemov, ki so v tesni povezavi z morskim ledom. Polarna trska (riba) npr., je odlien vir hrane za mnoge morske sesalce, ki pa z manjanjem koliine ledu, izginja. Tudi tjulni in mroi so odvisni od morskega ledu, saj na njem poivajo, se hranijo. Zgodenj razpad ledu ne bo pripeljal le do veje umrljivosti, vendar tudi do sprememb v obnaanju tistih ivali, ki bodo preivele. Na drugi strani tudi polarni medvedi dostopajo do svojega plena po morskem ledu, od njega pa je odvisen tudi grenlandski kit.

Polarna obmoja

Stran 9

7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Antarktiki

V zadnjih 200 letih so nekatere vrste tjulnov in kitov prile na rob izumrtja, nato pa se je razvilo e ribitvo. Od leta 1960 so ribe s kostmi tako izrpali, da si veina vrst e danes ni opomogla. Tekom 20. stoletja so se bistveno spremenile temperature zraka, koliina morskega ledu in temperatura oceana krog polotoka Antarktike. V kotski regiji, ki je bila eno glavnih obmoij lovljenja, so se spopadli s 50 % izgubo morskih rakcev. Rakci so trenutno eden glavnih virov hrane za mnoge plenilce, nadaljno zmanjevanje ledenega pokrova pa bo koliino polarnih rakcev e dodatno zmanjalo. Monosti prilagajanja polarnih vrst so v veini primerov tako nizke, da se na zvianje temperature med 5-10C sploh ne morejo prilagoditi.

8. Vpliv globalnega segrevanja na prebivalstvo

Direktne posledice (pokodbe in smrt) se v glavnem priakujejo kot posledica izpostavljenosti pred temperaturnimi ekstremi in vremenskimi dogodki. Poveana koliina padavin bo povroila pretoke drobirja, snene plazove, ter padanje kamenja. Nevihte in visoka vlanost pa so povezane s bolezni dihal, srca in oilja. Na drugi strani pa se bo pogostost nekaterih pokodb, npr. ozebline, podhladitev, nesree, zniala. Spremenljivosti podnebja bo imela tudi vrsto zapletenih, posrednih vplivov na loveka. Ko se bodo ivalske vrste irile proti severu, se bodo soasno irile tudi bolezni, kot so steklina, ki jo prenaa rdea lisica, klopni meningoencefaritis (vnetje moganov). Z novimi vrstimi se bodo pojavili novi viri hrane, pravtako s pomojo razirjene vegetacije, kot tudi s kmetijstva. Jasno je tudi, da ti vplivi ne bodo spremenili le okolja, temve bodo imeli vpliv tudi na gospodarstvo, tehnologijo in politiko. S poveano koliino rek in taljenjem permafrosta se bo poveala erozija, ki bo vplivala na trdnost infrastrukture. Socialne, kulturne in gospodarske spremembe, ki se pojavljajo v zadnjih 50 letih, se bodo zelo verjetno nadaljevale tudi v prihodnje. V skupnostih se bodo uveljavile doloene spremembe, vse skupaj pa bo na preizkunjo postavilo tako skupnosti, kot njihovo zmonost prilagajanja na nove razmere.

9. Obalna obmoja in majhni otoki

Erozija na infrastrukturo in kulturno pomembnost mest najhuje vpliva tam, kjer so obmoja naraujoe gladine morja, kjer segrevanje sovpada z obmoji, ki so sezonsko brez morskega ledu in kjer je razirjen permafrost. To je predvsem v zahodni Kanadi Arktike, na severni Aljaski in vzdol ruske obale Arktike. Skupnosti, ki se nahajajo na ivi skali so na erozijo manj ranljive. V krajih kot so Varandey (Rusija) erozija vodi do unievanja celotnih stanovanjskih naselij in industrijskih objektov. Okolica arktinih narodov je odgovorna za pomemben del globalnih emisij CO2, Arktika pa je tudi pomemben vir fosilnih goriv. Kot drugod po svetu, je tudi tukaj stopnja prilagajanja ljudi kritina, e posebej za tiste, ki ivijo v tesnem odnosu z blinjim okoljem. Na Arktiki ljudje delajo fleksibilno, pogosto menjavajo delovno mesto in imajo ve slub s skrajanim delovnim asom. V preteklosti so odzivi na velike podnebne in okoljske spremembe vkljuevali spreminjanje velikosti skupine ali pa sezonske cikle v ustrezne nove lokacije. Mnogo teh strategij, z izjemo skupnih selitev, se danes v razlinih oblikah e vedno pojavlja. Polarna obmoja Stran 10

Prilagajanje na nekatere spremembe e poteka. S prihodom novih vrst in podaljevanjem letnih asov se ponujajo dodatne prilonosti za kmetijstvo, tudi v vijih geografskih irinah, zagotavljajo pa tudi monosti za vijo proizvodnjo hrane. Povean ekoturizem lahko povea spodbudo za zaito okolja. Vendar bo izkoristek teh potencialno pozitivnih vplivov zahteval veliko gospodarsko in ekonomsko podporo. Trenutno je malo znanega o tem, kako se skupnosti in posamezniki, avtohtoni ali neavtohtoni prebivalci med seboj razlikujejo in kako se bodo odzvali na negativne posledice. Uinkovitost lokalnih prilagoditvenih strategij je vzdol Arktike zelo razlina in vednost o tem, zakaj se nekateri deli prilagodijo laje, hitreje, medtem, ko so ostali na spremembe bolj ranljivi, pa eprav se posluujejo enakih virov in ekolokih znailnosti, je zelo nizka.

10. Zakljuek
Taljenje ledu in permafrosta infrastrukturi Arktike predstavljata resnino gronjo, vse skupaj pa se dodatno zaini e z izloevanjem nafte in plinov. Stroki sanacije pokodovane infrastrukture so lahko zelo visoki in za drubo izredno pomembni. e bodo razmere presegle nartovanim kriterijem, bodo tudi stavbe, ki so posebej namenjene gradnji na permafrostu, utrpele veliko kodo. Stopnja obalne erozije je na obmoju, ki je bogato z ledom e sedaj visoka, ob dvigu morske gladine pa se bo le e poveala. e bi npr., eleli preseliti celotno vas Kivalina (Aljaska), bi vse skupaj stalo priblino 54 milijonov dolarjev. Pozitiven vpliv segrevanja pa je, da se bodo stroki, namenjeni kurjavi, skupno zniali za 15 %, as kurjave pa kar za cel mesec. Zamrznjena jezera in reke so v preteklosti bile glavne poti, oz. povezave med manjimi naselji. Manja debelina ledu bo zmanjala zmonost lokalnega transporta in as v letu, ko bodo ta manja naselja med seboj povezana, bo kraji. Sasoma bodo potrebne nove metode, nova prevozna sredstva in nove poti. Kjer bo moen dostop po vodi, bo smiselno razmiljati o razirjenem vodnem prometu. Na kopnem obstaja edina monost gradnje tistih cest, ki bodo vse leto neodvisne od vremena. Bodo pa za to seveda potrebni veliki stroki. Ve odprtih voda bo ustvarilo ve monosti za kriarjenja, tako se bodo novo prilonosti odprle tudi v turizmu. Projekcije do leta 2050 kaejo, da bo na severnem morju 125 dni v letu z manj kot 75 % ledenega pokrova. Trenutno sta ribolov in turizem na Antarktiki edini gospodarski dejavnosti. V letu 2005/06 je Antarktiko obiskalo ve kot 27.000 turistov. Hitro naraa tudi industrija. Ve ali manj so posledice globalnega segrevanja tako na severu, kot na jugu naega modrega planeta enake. Tudi brez podnebnih sprememb bo zahtevnost uresniitve narta za trajnostni razvoj na polarnih obmojih zastraujoa, e pa dodamo e negotovosti zaradi podnebnih sprememb, bo ta naloga nekaj izjemnega ...

11. Viri in literatura

- Intergovernmental Panel on climate change [1. 5. 2012] Dostopno na URL: http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg2/ar4-wg2-chapter15.pdf

Polarna obmoja

Stran 11