.

( )

Prof.dr.Stojan Dukoski

, 6222/159

, 2011/12

DANOK NA DOBIVKA Danokot na dobivka e vostanoven vo 1993 godina i ottoga{ pretrpe dosta izmeni i dopolnuvawa zaradi sozdavawe poprikladen prostor za stopanskite subjekti vo zemjata i za privlekuvawe na stranski kapital.
DANO^EN OBVRZNIK

Dano~en obvrznik rezident na Republika Makedonija Obvrznik na danokot na dobivka e pravno lice - rezident na Republika Makedonija koj ostvaruva dobivka od vr{ewe na dejnost vo zemjata i stranstvo. Rezident, e subjekt koj e osnovan ili ima sedi{te na teritorijata na Republika Makedonija. Dano~en obvrznik nerezident na RM Obvrznik na danokot na dobivka e i pravno lice koe ne e rezident na Republika Makedonija za dobivkata {to ja ostvaruva od vr{ewe na dejnost na teritorijata na Republika Makedonija . Nerezident e pravno lice koe ne e osnovano vo Republika Makedonija, nitu ima sedi{te vo Republika Makedonija. Obvrznik e i organizaciona edinica koja ostvaruva dobivka od vr{ewe na dejnost na teritorijata na R.M. Pod organizaciona edinica na nerezident se podrazbira postojana delovna edinica na stransko lice, a toa e postojano mesto na aktivnost preku koe ili vo koe se vr{i, celosno ili delumno, bilo koja stopanska dejnost na stransko pravno lice vo Republika Makedonija, direktno ili preku zavisen agent. Terminot mesto na delovna aktivnost opfa}a prostorii, oprema, instalacii koi se upotrebuvaat za vodewe na aktivnosta na pretprijatieto nezavisno od toa dali se upotrebuvaat isklu~ivo i edinstveno za taa namena. Mesto na delovna aktivnost postoi i vo slu~aite koga nema prostorii koi se koristat za vodewe na delovna aktivnost na pretprijatieto, tuku postoi samo odredeno mesto koe e na raspolagawe na pretprijatieto. Pritoa e bez nikakva va`nost faktot dali tie prostorii, oprema ili instalacii, se vo sopstvenost na pretprijatieto ili se iznajmeni

od nego ili na drug na~in raspolaga stranskoto lice. Isto taka mestoto na delovna aktivnost mo`e da se nao|a i vo delovni prostorii na drugo pretprijatie, koga stranskoto pretprijatie ima na raspolagawe odredeni prostorii koi se vo sopstvenost na drugo pretprijatie. Postojana delovna edinica vklu~uva mesto na upravuvawe, filijala, kancelarija, fabrika, rabotilnica, rudnik i drugo mesto na iskoristuvawe na prirodnite resursi. Grade`en lokalitet, proekt za izgradba, monta`a ili instalacija ili supervizorski aktivnosti i vr{eweto na uslugi vo vrska so niv, koi traat podolgo od 12 meseci, se smeta za postojana delovna edinica od denot na po~etokot na aktivnostite vklu~uvaj}i gi i podgotvitelnite raboti. Za postojana delovna edinica isto taka se smeta izvr{uvaweto na uslugi,no samo dokolku traat podolgo od 90 dena vo koj bilo dvanaesetmese~en period. Stransko pravno lice lice se smeta deka ima postojana delovna edinica vo R. Makedonija vo pogled na aktivnostite koi edno lice, koe ne e agent so nezavisen status, gi izvr{uva vo ime na stranskoto pravno lice dokolku liceto deluva vo R. Makedonija, vo ime na starnskoto pravno lice i dokolku se primenuva bilo koe od slednovo: - liceto e ovlasteno vo R.Makedonija da sklu~uva dogovori vo ime na stranskoto pravno lice, dokolku aktivnostite se ograni~eni ili, - liceto redovno odr`uva vo R.Makedonija zaliha na proizvodi ili dobra od koi liceto redovno ispora~uva proizvodi ili dobra. Licata ~ija {to aktivnost doveduva do sozdavawe na postojana delovna edinica na stranskoto pretprijatie se zavisni agenti. Tie mo`at da bidat fizi~ki ili pravni lica i istite da ne se rezidenti na dr`avata vo koja nastapuvaat vo ime na stranskoto pretprijatie, nitu da imaat mesto na delovna aktivnost vo taa dr`ava. Liceto e potrebno da go koristi svoeto ovlastuvawe za sklu~uvawe dogovori na kontinuirana osnova, a ne samo na odredeni izolirani slu~ai. Ovlastuvawata za sklu~uvawe na dogovori mora da se odnesuva na dogovorite povrzani so operaciite, naso~eni kon ostvaruvawe na biznis celite na pretprijatieto. Sklu~uvaweto na dogovorite od strana na agentot mora da bide na postojana osnova za da se smeta deka pretprijatieto ima postojana delovna edinica vo odredenata dr`ava. Postojanata delovna edinica ne go vklu~uva slednovo: a) Koristewe na bilo koj object od strana na edno lice edinstveno za celi na skladirawe ili izlo`uvawe proizvodi ili dobra koi mu pripa|aat na toa lice b) Odr`uvawe na zaliha na proizvodi ili dobra koi mu pripa|aat na liceto edinstveno za celi na skladirawe ili izlo`uvawe, c) Odr`uvawe na zaliha na proizvodi ili dobra koi mu pripa| aat na lice edinstveno za celi na prerabotka od strana na drugo lice,

Proda`ba na proizvodi ili dobra koi mu pripa|aat na lice, koi bile izlo`eni za vreme na privremen ili povremen saem ili izlo`ba dokolku proizvodite ili dobrata se prodadat ne podocna od eden mesec po zavr{uvaweto na saemot ili izlo`bata, e) Odr`uvawe na postojano mesto na aktivnost edinstveno za celite na kupuvawe proizvodi ili dobra ili sobirawe informacii za liceto, f) Odr`uvawe na postojano mesto na aktivnost samo za celite na izvr{uvawe na koja bilo aktivnost za liceto od podgotvitelna ili pomo{na priroda i g) Odr`uvawe na postojano mesto na aktivnost edinstveno za kakva bilo kombinacija na aktivnosti spomnati vo delovite od a) do g), pod uslov celata aktivnost izvr{uvana na takvo postojano mesto da bide od podgotvitelna ili pomo{na priroda. Stransko pravno lice ne se smeta deka ima postojana delovna edinica vo R. Makedonija, samo poradi toa {to izvr{uva stopanska dejnost vo R.Makedonija preku broker, op{t agent ili koj bilo drug agent so nezavisen status pod uslov aktivnosta da bide redovna stopanska dejnost na agentot. Stransko pravno lice ne se smeta deka ima postojana delovna edinica vo R. Makedobnija, samo poradi toa {to kontrolira ili e kontrolirano od strana na doma{no pravno lice ili lice koe izvr{uva stopanska dejnost vo R. Makedonija, bez razlika dali preku postojana delovna edinica ili na drug na~in. Dano~en obvrznik pri dano~na konsolidacija Mati~noto pravno lice i negovite podru`nici koi pretstavuvaat grupa na pravni lica, dokolku se site rezidenti na R. Makedonija, mo`at danokot na dobivka da go pla}aat kako eden obvrznik ( dano~na konsolidacija). Mati~noto pravno lice i negovite podru`nici pravat grupa pravni lica, dokolku me|u niv postoi neposredna ili posredna kontrola nad najmalku 90% od akciite ili od udelot vo sekoe od dru{tvota. Barawe za dano~na konsolidacija mati~noto pravno lice podnesuva do UJP, najdocna do 31 januari narednata godina, po godinata za koja baraweto se podnesuva. Mati~noto pravno lice gi pretstavuva site ~lenovi na grupata pri utvrduvaweto i pla}aweto na danokot na dobivka vo uslovi na dano~na konsolidacija. Sekoj ~len od grupata podnesuva svoj dano~en bilans, a mati~noto pravno lice podnesuva konsolidiran dano~en bilans za grupata na pravni lica.

d)

Za presmetaniot danok po konsolidiraniot bilans obvrznici se poedine~ni ~lenovi na grupata, srazmerno na dobivkata }e se oddano~uva od poedine~nite dano~ni bilansi, a pla}aweto na presmetaniot danok po konsolidiraniot bilans go vr{i mati~noto pravno lice, vo ime i za smetka na ~lenovite na grupata Odobrenata dano~na konsolidacija se primenuva najmalku pet godini. Dokolku se izmenat uslovite ili dokolku eden ili pove}e od ~lenovite na grupata koi ja so~inuvaat dano~nata konsolidacija, se otka`at, ili prestanata da bidat ~lenovi na grupata zaradi prestanok na vr{ewe na dejnost poradi statusna promena, ste~aj ili likvidacija, imaat obvrska srazmerno na nivnoto u~estvo vo utvrdeniot danok, da ja platat razlikata koja proizleguva od dano~noto osloboduvawe i olesnuvawe vo odnos na pomalku plateniot danokutvrden za periodot na primenata na dano~nata konsolidacija.
DANO^NA OSNOVA

Osnova za presmetuvawe na danokot na dobivka e dobivkata koja se utvrduva vo dano~niot bilans. Dobivkata pretstavuva razlika me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi na dano~niot obvrznik. Zgolemuvawe na dano~nata osnova Sopstveno proizvodstvo Vrednosta na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo, poluproizvodite i gotovite proizvodi se procenuvaat najmnogu po polnata cena na ~inewe vo soglasnost so propisite za smetkovodstvo i smetkovodstveni standardi. Vrednosta na zalihite ne mo`e da bide pogolemo od proda`nata vrednost na denot na utvrduvawe na osnovata za odano~uvawe, odnosno na 31 de}emvri vo koja dano~niot bilans se sostavuva.

Rashodi napraveni za vr{ewe na dejnosta Pod tro{oci {to se priznavaat kako odbitni stavki za da se utvrdi dobivkata za odano~uvawe se podrazbiraat samo rashodite {to se napraveni za vr{ewe na dejnosta. Rashodite se priznavaat vo visina utvrdena so bilansot na uspeh, vo soglasnosta so propisite za smetkovodstvo, smetkovodstveni standardi i spored odredbi od Zakonot za danok od dobivka. Trgovska stoka i materijali .

 , , , . . Povrzani subjekti , , . . . , , 20% . Za povrzani fizi~ki lica so dano~niot obvrznik se smetaat pripadnicite na isto semejstvo dokolku pripa|aat na eden od slednite me|usebni odnosi: 1. bra~en drugar, 2. rodnina po prva linija, 3. svatovi po prva linija, 4. bra}a i sestri, 5. deca na bra}ata i sestrite, 6. sopru`nici na bra}ata i sestrite i bra}ata i sestrite na sopru`nicite, 7. bra}a i sestri na roditelite, 8. hraniteli, posvoiteli. Site transakcii {to dano~niot obvrznik gi imal so povrzani lica posebno se iska`uvaat vo dano~niot bilans, zaedno so transfernite ceni po koi se realizirani transakciite. Razlikata me|u pazarnata cena i transfernata cena se vklu~uva vo dano~nata osnova. Dokolku postoi krediten odnos me|u povrzani lica tro{ocite na kamatite od pozajmuva~ot (povrzanoto pravno i fizi~ko lice) se priznavaat vo DB do iznosot na kamatite po koi mo`elo da se zeme soodveten kredit vo presmetkovniot period od komercijalnite banki. Plati i nadomestoci na vraboteni lica : 1) Pr , do denot na podnesuvaweto na dano~niot bilans.

Za isplatena bruto plata se smeta isplatenata neto plata za koja se plateni soodvetnite delovi na vkalkuliraniot personalen danok i pridonesi. 2) , 3) , , . , . Li~nite nadomestoci na ~lenovite na upravniot i nadzorniot odbor vo koi {to spa|aat: primawata po osnov na ~lenstvo vo upravniot i nadzorniot odbor za mese~en nadomest ili pau{al po sostanok, osiguruvawe na `ivot i drug vid na osiguruvawe, patni i drugi tro{oci se priznavaat kako rashodi vo dano~niot bilans vo visina od 50% od isplateniot iznos. : , , 6 . : ( ), , . 50% . Amortizacija Amortizacijata pretstavuva sistemska raspredelba na amortizira~kiot iznos na sredstvoto vo ramkite na negoviot koristen del na raspredelba. Osnovica za presmetuvawe na amortizacijata prestavuva nabavnata vrednost,odnosno revaloriziranata vrednost na osnovnite sredstva utvrdeni vo soglasnost so propis.

 . . . . , 31 , . , , . Obvrskata za presmetuvawe na amortizacijata odnosno na otpisot na vrednosta ne se odnesuva na slednite sredstva: zemji{ta i {umi kako prirodni bogatstva koi ne se tro{at, - grade`ni objekti i predmetite koi vo soglasnost so zakon se proglaseni za spomenici na kultura i za istoriski spomenici, odnosno koi prestavuvaat muzejska vrednost kako i umetni~ki dela (osven ako ovie objekti ne se koristat za dejnost od koi se ostvaruvaat prihodi) i knigite vo bibliotekite, pati{ta od lokalno zna~ewe so zemjena i makadam podloga, kako i objektite koi se niven sostaven del; dolniot stroj kaj `elezni~kite i drugite prugi kaj pati{tata aerodromite, ulicite, plo{tadite, parkovite i drugi izgradeni javni povr{ini; 1. sredstvata do nivnoto stavawe vo upotreba (investicii vo tek), 2. sredstvata koi trajno se nadvor vo upotreba; 3. sredstvata na dano~niot obvrznik nad koj e otvorena postapka za ste~aj i likvidacija, ako vo toa vreme ne ja vr{i dejnosta. Pod sredstva {to se nadvor od upotreba, se smetaat: - sredstvata {to so odluka ili drug akt na organot za upravuvawe na dano~niot obvrznik se staveni nadvor od upotreba poradi fizi~ka dotraenost ili tehni~ka zastarenost; - sredstvata {to dano~niot obvrznik pove}e od edna godina neprekinato ne gi koristi, a nivnoto stavawe nadvor od upotreba ne e poradi popravka ili dogradba; - sredstva {to se vo faza na nabavka, a ~ija nabavka so odluka ili drug akt e otka`ana ili tri godini ednopodrugo ne se vlo`uvaat sredstva za dovr{uvawe na taa nabavka . - sredstva {to vo poslednite pet godini dano~niot obvrznik neprekinato gi koristi pomalku od 30% od nivniot programiran kapacitet. 8

 , 10% , , , 31 , . , , . Dano~nite obvrznici koi vo godinata na izvr{enoto vlo`uvawe i stavawe na sredstvoto vo upotreba izvr{ile namaluvawe na dano~nata osnova vo DB, vo godinata {to sledi i natamu se obvrzani da vr{at usoglasuvawe (zgolemuvawe na dano~nata osnova vo DB vo iznos utvrden propocionalno na iskoristenoto dano~no namaluvawe. Ovoj iznos se utvrduva koga od iznosot na vkupnoto vlo`uvawe (nabavnata vrednost na na investicionoto sredstvo), }e se odzeme iznosot na amortizacijata presmetana za tekovnata godina (godina na namaluvawe) i koga takviot iznos }e se podeli so iznosot na iskoristenoto pravo(iznos so koj e namalena dano~nata osnova, vo godinata na nabavkata). Amortizacijata na sredstvata {to se vo faza na nabavka (investicii vo tek), se presmetuva od prviot den od naredniot mesec po istekot na rokot na koristewe opredelen so investicioniot elaborat ili dogovorot za gradba, odnosno so revidiraniot investicionen elaborat ili dogovor za gradba. Od ovoj period zapo~nuva da se vr{i usoglasuvawe na amortizacijata vo dano~niot bilans. Kamati po krediti , . T , , , , . . Istra`uvawe i razvoj , . Premii za osiguruvawe

 , . Dokolku premijata za osiguruvawe ne e platena vo rokovite utvrdeni so dogovorot kako i po istekot na godinata, obvrskata na osiguritelnata kompanija prestanuva da postoi, poradi {to i rashodot iska`an po ovoj osnov, nema da prestavuva dano~no priznat rashod vo DB. Osiguruvaweto na `ivotot opfa}a osiguruvawe na lica kaj koi se akumuliraat sredstva za za{teda ili sredstva za pokrivawe na zgolemeni rizici vo podocne`nite godini od osiguruvaweto, kako {to se osiguruvawe na `ivot, osiguruvawe na brak ili poroduvawe; osiguruvawe na `ivotot vo vrska so udelite vo investicioni fondovi, koga osigurenikot go prevzema investicioniot rizik vo odnos na promena na vrednosta na investicionite kuponi ili drugi hartii od vrednost na investicionite fondovi. Vo grupata na osiguruvawe na `ivot se vklu~uvaat i zdravstvenoto osiguruvawe od posledici od nesre}en slu~aj-nezgoda (industriski povredi i profesionalni zaboluvawa) vo slu~aj na smrt ili naru{uvawe na zdravjeto. Danoci na imot, taksi i drugi plateni javni dava~ki , , , . Pari~ni kazni, dano~ni kazni, penali i kazneni kamati , , o . Pod pari~ni kazni se smetaat prekr{o~ni i drugi kazni izre~eni od nadle`en sud, kazni {to komorski i drugi asocijacii i berzi, odnosno me| unarodni organizacii i zdru`enija vo ramkite na svoite sudovi na ~esta }e im gi izre~at na pravnite lica i sl. Pod dano~ni kazni se podrazbiraat sporedni dano~ni dava~ki koi se napla}aat zaradi nepostapuvaweto (nepo~ituvaweto) na na~in utvrden so dano~niot propis. Pod penali se podrazbiraat penalite {to dano~niot obvrznik }e mu gi plati na drugo pravno ili fizi~ko lice vrz osnova na prethoden dogovor (sklu~en vo pismena forma), propis ili sudska odluka, odnosno re{enie od drug nadle`en organ. Klasi~ni primeri na pla}awe penali se javuvaat kaj grade`ni firmi poradi docnewe na izgradbata na objekti, potoa zaradi neizvr{ena proda`ba vo dogovoren rok, neizvr{ena usluga na vreme i sl. Sudskite tro{oci i zateznite kamati po dol`ni~ko doveritelni odnosi, prestavuva dano~no priznat rashod vo DB. Nadomestoci na neizvr{ni ~lenovi na UO i na akcioneri 10

Za ~lenovite na upravniot odbor ili za akcionerite, tro{ocite za koristewe na patni~ki vozila, za hrana i pijaloci, za podaroci, za nabavka na dvi`en i nedvi`en imot, ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans. Nadomestocite (tro{ocite) koi {to proizleguvaat od koristeweto na patni~ko vozilo, hrana i pijaloci (reprezentaciski limit), za podaroci (prezentacija na statusot nadomestocite (tro{ocite) koi {to proizleguvaat od koristeweto na patni~ko vozilo, hrana i pijaloci (reprezentaciski limit), za podaroci (prezentacija na statusot-imixot na dru{tvoto), kako i koristeweto na ostanat dvi`en i nedvi`en imot (obezbeduvawe na smestuvawe na hoteli, privatni stanovi, objekti na pravnoto lice-trgovsko dru{tvo), ne prestavuva dano~no priznat rashod. Ovie nadomestoci dokolku se davaat sprema akcioneri (ili sopstvenici na udeli) koi {to ne se vraboteni lica, isto taka prestavuvaat rashod koj {to za dano~ni celi ne se priznava. Dokolku sredstvata se vo sopstvenost na pravnoto lice, visinata na tro{ocite se opredeluva vo iznosot na nivnata amortizacija, tro{ocite za nivnoto odr`uvawe i funkcionirawe. Dokolku sredstvata se obezbeduvaat pod naem, tro{ocite se utvrduvaat vo visina na naemninata, kako i drugite tro{oci napraveni zaradi nivnoto odr`uvawe i upotreba. Ekonomska propaganda, donacii, sponzorstva i reprezentacija , , , . Ekonomskata propaganda prestavuva zbir na dejstvija so ~ija pomo{ ponuduva~ot na proizvodite ili uslugite im gi soop{tuva proda`nite poraki na vistinskite i potencijalnite kupuva~i,koristejki gi pri toa platenite mediumi (pe~atot, radio, TV programi, ostanati formi na adresno reklamirawe, prilo`uvaweto ili deleweto na prospektii drugi formi na direktno reklamirawe, postavuvawe na reklamni plakati i reklamni tekstovi na oglasni tabli, soobra}ajni sredstva, emitiraweto reklamni filmovi vo kina ili na reklamni spotovi preku televizijata ili radioto) so cel da se vlijae vrz sklonostite, stavovite i akciite na idnite potro{uva~i, vo donesuvawe na odluki za kupuvawe na ponudenite proizvodi ili uslugi. Davaweto na sopstveni proizvodi i stoki - promocija, za da ima karakter na reklamen i promociski izdatok, potrebno e: promociski davawa na novite proizvodi so naznaka ne e za proda`ba ili probno proizvodstvo t.e degustacija koja e bezplatna i se dava od sopstvenoto proizvodstvo, da bidat javno oglasuvani i organizirani, so naveduvawe na vremeto na i vidot na proizvodite koi }e bidat predmet na promociski davawa. Nastojuvaweto za zgolemuvawe na proizvodstvoto i prometot preku zgolemuvawe na potro{uva~kata, od prevzemenite aktivnosti 11

mora da bide jasno vidliva i da pretstavuva osnovna cel za takvite davawa. Vo sprotivno, vakvite davawa, mo`at da dobijat karakter na podaruvawa (davawa na prigodni podaroci, za koi e jasno deka se smetaat za tro{oci na reprezentacija). Izdatocite za danoci se priznavaat kako rashod vo dano~niot bilans vo visina od 5% od vkupniot prihod, a izdatocite za sponzorstva vo visina od 3% od vkupniot prihod, soglasno na~inot, uslovite i postapkata utvrdeni so Zakonot za donacii i sponzorstva vo javnite dejnosti. So zakonot za donacii i sponzorstva vo javnite dejnosti se predviduva deka: - dogovorot za donacija i sponzorstvo zadol`itelno da bide sklu~en vo pismena forma; - predmet na dogovorot da bide ostvaruvawe na javen interes, {to se doka`uva so Re{enie so koe se potvrduva javniot interes, izdadeno od Ministerstvoto za Pravda; - primatelot na donacijata da izdal pismena potvrda so koja go potvrduva priemot na predmetot na donacijata (koga istiot ne se sodr`i od davawe na pari~ni sredstva, ili koga pari~nite sredstva ne se `iralno preneseni). Davaweto od pretprijatie na drugo pretprijatie, se izzemeni od dano~nite povlastici predvideni so odredbite na ovoj zakon. Davatelot i primatelot na donacijata i sponzorstvoto, vo obvrska se da izgotvat izve{taj za donacijata i sponzorstvoto, koj treba da gi sodr`i vkupnite barani podatoci od Zakonot. Izve{tajot treba zadol`itelno da se dostavi do UJP, najdocna 30 dena od denot na ispolnuvawe na dogovorot. Tro{ocite za reprezentacija na dano~niot obvrznik (go{tevawa, podaroci, odmor, rekreacija i razonoda), ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.. Pobaruvawe i finansiski vlo`uvawa Pobaruvawata i finansiskite vlo`uvawa {to ne mo`at da se naplatat i koi se otpi{uvaat po pat na ispravka na vrednosta, ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dan. Bilans, osven nenaplatenite pobaruvawa i finansiski vlo`uvawa koi se otpi{uvaat po osnov na pravosilna sudska odluka, kako i prijavenite nenaplateni pobaruvawa i finansiski vlo`uvawa od subjektite vo slu~aj na likvidacija. Pod pravosilna sudska odluka se smeta onaa sudska odluka po koja se iskoristeni site redovni pravni lekovi (`albi). Dolgoro~ni rezervirawa na materijalni i nematerijalni sredstva Vo dano~niot bilans kako rashodi ne se priznavaat vkalkuliranite dolgoro~ni rezervirawa na materijalnite i nematerijalnite tro{oci osven onie rezervirawa ~ija obvrska e propi{ana so Zakonot za {umite.

12

Stipendii, nesubvencionirani rashodi za obuka i stranski jazik za vrabotenite Isplatite po osnov na stipendii ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans. Stipendiite se predmet na dodeluvawe od strana na nadle`nite ministerstva, dr`avnite organi i drugi javni ustanovi, ~ija edinstvena namena e raspredelba na buxetskite i ostanati sredstva, vo ramkite na obrazovniot i nau~niot proces spored jasno utvrdeni postapki i kriteriumi. Nesubvencioniranite rashodi za obuka na vrabotenite koja e specifi~na za rabotnoto mesto i za ~asovi za u~ewe na stranski jazik se priznavaat na tovar na rashodite vo dan. Bilans. Nesubvencionirani rashodi za obuka, podrazbiraat tro{oci napraveni zaradi ispolnuvawe na namenata (obuka na vrabotenite) koi ne se povrzani po bilo kakvi namenski davawa od strana na dr`avni organi i dr. Institucii ili ne se refundiraat (pa|aat na tro{ok ) od samite vraboteni ili drugi zainteresirani strani povrzani so subjektot, so cel za postignuvawe na pogolema korist. Nesubvencioniranite tro{oci za obezbeduvawe na ~asovi za u~ewe na stranski jazik za vrabotenite, prestavuvaat dano~no priznat rashod vo DB.

13