Balkanskite zemji i klimatskite promeni: Programa za sozdavawe kapaciteti

Klimatskite promeni: pretstojna globalna zakana

Kako {to e poznato, `ivotot na planetata Zemja e mo`en poradi prirodniot efekt na staklena gradina. Prirodnoto pojavuvawe na gasovite koi go predizvikuvaat efektot na staklena gradina (stakleni~ki gasovi), pred s vodena parea ( H2 O), jaglerod dioksid (SO 2), kako i metan (CH4 ), azoten oksid (N2 O) i troposferski ozon (O3 ) ovozmo`uva son~evata energija da dojde do zemjinata povr{ina kako vidliva svetlina, za potoa da bide zarobena od atmosferata kako infracrvena toplina. Ovoj fenomen ja odr`uva toplinata na na{ata planeta, so {to se obezbeduva normalno odvivawe na fiziolo{kite funkcii na site `ivi organizmi. Otsustvoto na stakleni~kite gasovi bi ja namalilo temperaturata na na{ata planeta za okolu 33C, pretvoraj}i ja Zemjata vo u{te edna bes`ivotna planeta vo son~eviot sistem.

Efekt na staklena gradina Del od infracrvenoto zra~ewe pominuva niz atmosferata, a del Del od son~evoto zra~ewe e apsorbiran i e reflektiran reemitiran vo site pravci od zemjata i od molekulite na gasovite na od atmosferata staklenata gradina. Efektot od toa e zagrevawe na zemjinata povr{ina i niskata atmosfera ATMOSFERA ZEMJA

SONCE

Son~evoto zra~ewe minuva niz ~istata atmosfera

Zemjinata povr{ina apsorbira najgolem del od zra~eweto i se zagreva

Infracrveno zra~ewe se emitira od zemjinata povr{ina

Izvor: Amerikanska istra`uva~ka programa za globalni promeni: Klimatski promeni / tekovni soznanija

Efektot na staklena gradina, koj milioni godini be{e blagoslov za Zemjata, se ~ini deka vo poslednoto stoletie se pretvora vo seriozna zakana , zasilen od ~ove~kite aktivnosti. So industrijalizacija i porast na naselenieto, emisijata na stakleni~ki gasovi od sogoruvawe na fosilni goriva, se~ewe na {umi i ~istewe na zemji{te za upotreba vo zemjodelstvoto, postojano se zgolemuva. Vo poslednite 100 godini stakleni~kite gasovi se emitiraa vo atmosferata pobrzo od kolku {to prirodnite procesi mo`ea da gi otstranat. Dopolnitelno, emitirani se novi sinteti~ki gasovi kako {to se hlorofluorojaglerodi i haloni (CFC) i utvrdeno e deka i tie go poddr`uvaat efektot na staklenata gradina. Vo ovoj period koncentracijata na ovie gasovi vo atmosferata postojano se zgolemuva, so predviduvawa deka }e prodol`i brzo da raste paralelno so porastot na globalna ta

ekonomija. Ovie dopolnitelni emisii po~nuvaat da ja naru{uvaat delikatnata ramnote`a, zna~itelno zgolemuvaj}i go koli~estvoto na stakleni~ki gasovi vo atmosferata i nivniot izolacionen efekt. Podatocite za klimata pred 160 godini uka`uvaat na tesna povrzanost me|u koncentracijata na stakleni~ki gasovi vo atmosferata i globalnite temperaturi. U{te vo 1896 godina golemiot {vedski hemi~ar Svente Arrhenius predviduval deka so udvojuvawe na koncentracijata na CO2 vo atmosferata preku sogoruvawe na fosilno gorivo, mo`no e globalnata temperatura da porasne za 5,5 C. Ova ne e daleku od vrednostite 1,5 C do 4,5 C koi sega se dobivaat od kompjuterskite simulacii na klimata za dvojno zgolemuvawe na CO2 vo atmosferata. Vo 1995 godina svetskata nau~na zaednica

Koncentracija na jaglerod dioksid

370 360 350

milioniti delovi

340 330 320 310 300 290 280 1840 1860 1880 1900 1920 1940 1960 1980 2000

izvesti deka promenata e ve}e prisutna i deka planetata Zemja vo minatoto stoletie se zatoplila za 0,5 C. Vo januari 2001 godina UN IPCC (Me|uvladinoto telo za klimatski promeni pri Obedinetite nacii), oficijalno izjavi deka ~ovekovoto vlijanie pretstavuva glaven faktor za dene{noto globalno zatopluvawe. Ovaa izjava be{e od golemo zna~ewe, bidej}i do toga{ postoeja mislewa spored koi globalnoto zatopluvawe e povrzano so son~evata aktivnost, prirodnite klimatski fluktuacii, ili e rezultat na gre{ki vo kompjuterskite modeli. Kvantitativnite predviduvawa za idnata sostojba s u{te se neizvesni. Vo 1995 godina IPCC napravi procenka deka globalnata temperatura na vozduhot na Zemjata }e se zgolemi za dopolnitelni 1 C -3,5 C do 2100 godina, dodeka vo 2001 godina za istiot period be{e predviden porast na temperaturata od 1,4 C - 5,8 C. Vo najdobar slu~aj, }e se soo~ime so zatopluvawe za 2 C do 2100 godina, {to bi bilo najbrzo menuvawe na klimata vo poslednite 10 000 godini, period koga se razvivala modernata civilizacija.

Zatopluvaweto vo ovie razmeri }e vlijae vrz mnogu aspekti na na{ite `ivoti, bidej}i }e predizvika promeni na temperaturite i vrne`ite, porast na morskoto nivo i promeni vo raspredelbata na sve`a voda. Najverojatno zna~ajni }e bidat vlijanijata vrz zdravjeto na lu|eto, vitalnosta na {umite i drugi prirodni podra~ja, kako i produktivnosta vo zemjodelstvoto. Potoplata planeta Zemja go zabrzuva globalniot ciklus na vodata: razmenata na voda pome|u okeanite, atmosferata i zemji{teto. Povisokite temperaturi predizvikuvaat pogolemo isparuvawe i pobrzo su{ewe na po~vite. Zgolemenoto koli~estvo voda vo atmosferata zna~i pove}e do`d ili sneg. Mo`ebi vo ovoj moment gi gledame prvite znaci na promeni vo ciklusot na vodata. Tie pojavi mo`e da predizvikaat poplavi, erozija na zemji{teto pa duri i gubewe na nekoi vidovi `ivi organizmi. Vo nekoi drugi podra~ja pak, zgolemenoto isparuvawe doveduva do su{i, bidej}i obilni do`dovi pa|aat na drugi mesta.

GODI[NI VRNE@I, 1901-1995 (Amerikanska istra`uva~ka programa za globalni promeni: Klimatski promeni / tekovni soznanija)

Vo poslednite 100 godini globalnoto sredno morsko nivo porasna za 10 do 25 cm, delumno poradi {ireweto na vodata koga taa se zagreva. Topeweto na gle~erite vo poslednoto stoletie, isto taka, pridonesuva za porast na morskoto nivo. Porano zamrznatoto zemji{te (ve~en mraz) vo arkti~kiot predel na Aljaska i Sibir isto taka po~na da se topi, naru{uvaj}i gi ekosistemite i infrastrukturata. Spomenatoto t opewe i zatopluvaweto na tundrite }e dovede do raspa|awe na organska materija i osloboduvawe na zarobeniot jaglerod i

metan, sozdavaj}i dopolnitelen izvor na stakleni~ki gasovi. Kako {to rizicite od globalnite klimatski promeni stanuvaat s pove}e o~igledni, se javuva vistinska potreba od fokusirawe na akcii za namaluvawe na emisiite na stakleni~kite gasovi i minimizirawe na {tetnite vlijanija od klimatskite promeni. Op{to zemeno, lu|eto vo zemjite vo razvoj se po~uvstvitelni na klimatskite promeni zaradi nedovolno razvienata infrastruktura i ograni~eniot kapital, kako i pogolemata zavisnost od prirodnite resursi.

Me|unarodni inicijativi vo vrska so klimatskite promeni

Vo tekot na 80-te godini, zaradi nau~nite dokazi za globalnite klimatski promeni i posledicite od niv , se pojavi zgolemena zagri`enost pome|u nau~nicite, politi~arite i javnosta. Vo 1992 godina, vo Rio de @eneiro be{e usvoena Ramkovnata konvencija za klimatski promeni ( UNFCCC). Soglasno so Ramkovnata konvencija, se postavija brojni obvrski za site zemji, glavno vo vrska so izgotvuvaweto i implementacijata na politiki za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi. Sepak, odzivot na razvienite zemji (koi se glavnite "proizveduva~i" na stakleni~ki gasovi), se poka`a nedovolen i zaradi toa vo 1995 godina voveden e Berlinskiot mandat, koj vospostavi pregovara~ki proces za pogolem anga`man vo ramkite na Konvencijata vo periodot po 2000 godina. Ovoj proces, kone~no, dovede do potpi{uvawe na Kjoto protokolot ( KP ) vo 1997 godina.

Na ovaa karta (napravena od Amerikanskiot institut za svetski resursi, USA World Resources Institute) se pretstaveni razli~ni regioni, ne spored nivnata geografska polo`ba tuku spored emisiite na stakleni~ki gasovi. Jasno se gleda deka najgolemata odgovornost im pripa|a na razvienite zemji (glavno SAD, Evropa i Japonija). Ovie zemji bi trebalo da vlo`at najgolemi napori za reducirawe na emisiite.

Kjoto protokolot ( KP ) pretstavuva mo{ne va`en ~ekor vo ograni~uvaweto na emisiite na {este stakleni~ki gasovi ( CO2 , CH4 , N2 O, HFCs, PFCs i S F6 ), bidej}i za prv pat se specificirani pravni obvrski. Soglasno so KP razvienite zemji imaat specifi~ni obvrski: vo prviot period (2008-2012), tie treba da gi namalat vkupnite emisii na stakleni~ki gasovi za najmalku 5% vo sporedba so emisiite od 1990 godina. Dogovorenite celi se razlikuvaat pome|u razvienite zemji (SAD se obvrzale da gi namalat emisiite za 7%, Evropskata unija ( EU) kako celina za 8%, Japonija i Kanada za 6%), a istiot princip va`i i za dr`avite-~lenki na EU vo soglasnost so interniot dogovor za raspredelba na obvrskite. Neodamna, SAD ja povlekoa svojata obvrska vo ramkite na KP, predizvikuvaj}i voznemiruvawe od svetski razmeri. Vo 1998 godina, za vreme na ^etvrtata UNFCCC konferencija na stranite vospostaven e Akcioniot plan od Buenos Aires, so koj e specificiran vremenskiot raspored za implementacijata na KP. Soglasno so ovoj plan, vo Hag, vo noemvri 2000 godina se odr`a [estata konferencija na stranite so glavna zada~a da se postigne dogovor za najva`nite operativni pra{awa od KP . Bidej}i zemjite potpisni~ki se raziduvaa po klu~nite pra{awa, do krajot na sostanokot ne be{e postignat dogovor. Za vreme na prodol`enieto vo Bon, vo juli 2001 godina ([esta konferencija na stranite, prodol`enie) ministrite postignaa politi~ka soglasnost za su{tinskite osnovi vrz koi se temelat operativnite pra{awa od KP. Ovoj politi~ki dogovor ve}e e preveden vo praven tekst za site fleksibilni mehanizmi i za ~lenovite 5, 7 i 8 od KP (izvestuvawe, monitoring i pregled). Rabotata se predviduva da bide zavr{ena na sostanokot vo oktomvri 2001 godina vo Marake{ (Sedma konferencija na stranite).

Sozdavawe kapaciteti i klimatski promeni

se razvoj na nacionalni sistemi za procenka na emisiite i absorbciite na stakleni~ki gasovi, proekcii za evolucija na emisiite i opredeluvawe/procenka na mo`ni merki za redukcija na emisiite od razli~ni sektori (energija, industrija, rezidencijalen/tercijalen sektor). Zemjite so ekonomija vo tranzicija , kako i zemjite vo razvoj pri prezemaweto na takvi aktivnosti se soo~uvaat so golemi te{kotii, glavno zaradi ograni~enoto koristewe na okolinsko-prifatlivi tehnologii, nedostatok na finansiski i ~ove~ki resursi so soodvetna ekspertiza, kako i poradi otsustvo na efikasni administrativni strukturi. Poradi toa itno e potrebno sozdavawe kapaciteti (capacity building ) vo ovie zemji.

Ramkovnata konvencija za klimatski promeni postavi niza obvrski kon potpisni~kite smetaj}i na nivnite zaedni~ki, no i poedine~ni odgovornosti. Na svojata petta i {esta sesija Konferencijata na stranite gi ohrabri zemjite vklu~eni vo Aneks II na Konvencijata (t.e. najrazvienite zemji) vo davaweto pomo{ na dr`avite ~ii ekonomii se vo tranzicija, kako i na zemjite vo razvoj, pri zgolemuvaweto na nivnite mo`nosti za postignuvawe na celite na Konvencijata i nivnata podgotovka za efikasno u~estvo vo procesot na KP. Integriranoto planirawe i implementacijata na relevantni aktivnosti sodr`at niza akcii, kako {to

Dogovoreni prioritetni akcii vo sozdavaweto kapaciteti otkako zemjite so ekonomii vo tranzicija i zemjite vo razvoj gi prezentiraa svoite pogledi. Ovie akcii podrazbiraat: Nacionalni katastri na emisii na stakleni~ki gasovi Idni proekcii za emisiite na stakleni~ki gasovi Identifikacija i procenka na politikite i merkite za ograni~uvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi Procenka na m o`nite vlijanija na klimatskite promeni i identifikacija/procenka na mo`noto prilagoduvawe Istra`uvawe i sistematsko nabquduvawe Obrazovanie, obu~uvawe i podigawe na javnata svest Razmena na nau~ni rabotnici Transfer na okolinsko prifatlivi tehnologii Nacionalni komunikacii za progresot na politikite i merkite za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, kako i razvoj na relevantni nacionalni planovi Nacionalni sistemi za procenka na emisiite na stakleni~ki gasovi Nacionalni registri Razvoj na relevantni strukturi za implementacija na Fleksibilni mehanizmi od KP, imeno Zdru`ena implementacija (JI), Trguvawe so emisii (ET), Mehanizam na ~ist razvoj (CDM )

Programa za sozdavawe kapaciteti za balkanskite zemji

Programata za sozdavawe kapaciteti za balkanskite zemji e inicirana od strana na Ministerstvoto za okolina, prostorno planirawe i javni raboti na Grcija. Programata ima vkupen buxet od pribli`no eden milion evra i vremetraewe 18 meseci. Vo ovaa programa vklu~eni se slednite balkanski zemji: Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Makedonija, Romanija i Jugoslavija. Site ovie zemji ja ratifikuvaa Ramkovnata konvencija za klimatski promeni, a dve od niv (Bugarija i Romanija) go potpi{aa i Kjoto protokolot. Ovie dve zemji pripa|aat na Aneks I od Konvencijata, dodeka ostanatite vo momentov ne se vklu~eni vo Aneks I. So ovaa programa, Grcija, kako zemja od Aneks II od Konvencijata (UNFCCC), obezbeduva finansiska i tehni~ka poddr{ka za gorespomnatite zemji so cel da im pomogne vo podobruvaweto na mo`nostite za ostvaruvawe na celite od Konvencijata. Ova mo`e da bide sprovedeno preku implementirawe na odredbite od Konvencijata i podgotvuvawe na ovie zemji za aktivno u~estvo vo procesot na KP . Nacionalnata opservatorija od Atina (NOA ) ja koordinira programata. NOA e javen istra`uva~ki centar zadol`en za izrabotka na godi{en katastar na emisiite na stakleni~ki gasovi vo Grcija, po barawe na Ministerstvoto za

okolina, prostorno planirawe i javni raboti na Grcija. Taa isto taka e nacionalen fokusen centar na Me|uvladinoto telo za klimatski promeni. Ponatamu, NOA be{e zadol`ena za izrabotka na vtorata nacionalna komunikacija i raboti kako tehni~ki konsultant za ministerstvata koi se kompetentni po pra{awa od klimatskite promeni, politikite i merkite za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, za{teda na energija i koristewe na obnovlivi energetski izvori. Vo posledno vreme, NOA im pomaga{e na sosednite zemji vo ostvaruvaweto na nivnite tehni~ki i izve{tajni obvrski zacrtani so

Ramkovnata konvencija za klimatski promeni. ^etiri partneri od Grcija se vklu~eni vo ovaa programa: dve privatni konsultantski kompanii - EPEM S.A . i SPEED S.A ., Nacionalniot tehni~ki univerzitet od Atina (Laboratorija za ekonomija vo industrijata i energetikata) i edna nevladina organizacija, Interdisciplinaren institut za okolinski istra`uvawa (INIER). Programata zapo~na v o po~etokot na 2001 godina, dodeka inicijalniot sostanok be {e odr`an vo Atina vo mart 2001 godina .

Glavnite celi na programata se: Pomo{ na balkanskite zemji vo izrabotka i implementacija na kvalitetni nacionalni katastri na antropogeni emisii i absorbcii na stakleni~ki gasovi, pridru`ena so neophodni sistemi za poddr{ka trendovi Pomo{ na balkanskite zemji pri identifikacija, procenka i izbor na soodvetni merki za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, zemaj}i gi vo predvid nacionalnite prioriteti, postoe~kite ograni~uvawa i infrastrukturnite barawa, kako i mo`nite poddr`uva~ki politiki i merki za nadminuvawe na ovie te{kotii Identifikacija na prioritetni podra~ja za dejstvuvawe vo balkanskite zemji vo ramkite na fleksibilnite mehanizmi od KP Procenka na ranlivosta na ovie zemji od klimatskite promeni Podobruvawe na op{tata sostojba na okolinata vo balkanskite zemji Ponatamo{en razvoj na finansiska i nau~na sorabotka pome|u Grcija i drugite balkanski zemji pri sobirawe i upravuvawe so podatocite. Toa se elementi koi ovozmo`uvaat da se napravi procenka na tekovnata situacija i voo~enite

Za da se postignat ovie celi, programata gi sodr`i slednite zada~i: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Izrabotka/ocenka na katastrite na emisiite na stakleni~ki gasovi Proekcii na emisiite na stakleni~ki gasovi Identifikacija i evaluacija na politikite i merkite za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi Formulacija na Nacionalen akcionen plan za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi Bazi na podatoci - obu ka na kadri Evaluacija na postoe~kite administrativni strukturi Olesnuvawe na transferot na energetsko-{tedlivi tehnologii i na okolinskoprifatlivi tehnologii Procenka na potrebite za prilagoduvawe na postoe~kite nacionalni pravni ramki vo vrska so koristeweto na fleksibilni mehanizmi Definicija na prioritetni podra~ja za fleksibilni mehanizmi Podigawe na javnata svest Ponatamu, aktivnoto u~estvo na site ~lenki }e obezbedi prodol`uvawe na aktivnostite vo oblasta na klimatskite promeni na lokalno nivo i }e ja promovira sorabotkata pome|u zemjite vo ovaa zna~ajna me|unarodna inicijativa posvetena na okolinata.

Za uspe{na implementacija na ovaa programa potrebno e aktivno u~estvo na site vladini i nevladini organizacii vo zemjite vklu~eni vo proekt ot. Na ovoj na~in }e bidat sobrani kvalitetni podatoci, a rezultatite od sekoja zada~a }e gi zadovolat potrebite na vklu~enite zemji vo vrska so klimatskite promeni.

U~esnici vo proektot