Branka Sega Korošec

ZMASAZO
STOPAL
DO ZDRAVJA

Učimo se reJleksoterapije

Posebna izdaja revije AURA

1994
«s» ili * j( ~ \ii » ili ~ iii • \\t il! !Ii !lo Iii lili li III • II

Branka Sega Korošec

Z MASAŽO STOPAL DO ZDRAVJA
Učimo se re.fleksoterapije
© AURA, d.o.o. LJUBLJANA

Kakršno koli nepooblaščeno razmnoževanje besedila te knjige v celoti, ali v delih,

ni dovoljeno in pomeni kršitev avtorske pravice

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

615.821.2

KOROŠEC, Branka
Z masažo stopal do zdravja: učimo se refleksoterapije / Branka Sega Korošec;
(Ilustracije Ciril Horjak). - Ljubljana: Aura, 1994. - (Posebna izdaja revije
Aura, ISSN 1318-0959)

ISBN 961-6087-03-7

1. Sega, Branka Korošec - glej Korošec, Branka - II. Sega-Korošec, Branka glej
Korošec, Branka
44539392
Z refleksoterapijo se ukvarjam že več kot desetletje. Potem
ko sem uspešno dokončala srednjo šolo za zdravstvene
tehnike, sem diplomirala še na Višji šoli za socialne
delavce. Nekaj let sem bila zaposlena kot socialna delavka
v Ljubljani.
Metode refleksološkega zdravljenja sem spoznala po
naključju in že kot socialna delavka. Ugotovila sem, da
tako lahko dodatno pomagam bolnikom, ki sem jih
obiskovala po službeni dolžnosti. Kmalu sem spoznala,
da je pravzaprav to moj pravi poklic, in sem se temu delu
povsem predala. Pri tem mi je veliko pomagalo znanje iz
medicine in navsezadnje izkušnje iz socialnega dela.
Knjiga o refleksologiji je tako nastala na podlagi mojih
dolgoletnih izkušenj in nenehnega spopolnjevanja tega
znanja. Napisana je kot učbenik, ki bo koristen tako za
začetnike kot za tiste, ki bodo iz nje znali izluščiti še kaj
več kot samo načine fizične masaže refleksnih con na
podplatih.

Branka Sega Korošec

•
NOGE
Kolikšno pozornost namenjamo negi obraza, telesu in
rokam? Koliko denarja porabimo za kozmetične salone in -
zlasti v zadnjih letih za razne fitness studie. Eni hočemo
imeti lep obraz, drugi vitko telo, tretji pa žele postati body
builderji.
In kaj storimo za naše noge? Za noge, ki nam dajejo občutek
trdnosti? Nič! Za stopala pa še sploh ne.
Celo medicinski leksikoni ob vseh boleznih, ki jih opišejo
do zadnjih podrobnosti, komajda najdejo kakšno ljubeznivo
besedo za stopala. Zdi se, kot da bi se tega dela našega telesa
vsi skupaj - z medicino vred- sramovali.
In v resnici so noge nevšečen del našega telesa.
Še več.
Če se moramo na obisku sezuti, se nam takoj porodi misel:
"Kaj pa, če mi bodo noge smrdele?" Marsikdaj seveda
upravičeno. In kako naj ne bi smrdele? Noge smo poskrili v
načičkane nogavice iz nepredušnih umetnih vlaken, v čevlje
in čeveljce, ki so idealno leglo za razvoj "smradežnih"
bakterij. Daje to res, ponazarja podatek, da ima vsak tretji
Evropejec pod prelepimi čevlji - glivično obolenje. Marsikdo
se začne še pred začetkom refleksološkega terapevtskega
posega zaradi takih strahov potiti ali pa se počuti neprijetno.
Se pa najdejo tudi ljudje, ki hočejo potem, ko zvedo, da si
bodo morali sezuti čevlje in sleči nogavice, začetni pogovor
kar ustaviti in na hitro oditi. Iz svoje prakse vem, da bi se ob
prvem stiku marsikateri pacient raje slekel do golega, kot da
bi pokazal noge. Marsikomu je nerodno tudi zaradi tega,
ker sije pozabil porezati nohte ali pa ima glivično obolenje.
Pri vseh takih primerih velja načelo, da je treba pri začetem
delu vztrajati. Pacienta je treba bodisi z blago besedo bodisi
z blagim pristopom sprostiti.
Ko se po nekaj masažah navadijo na to, da morajo ta intimni
del telesa razgaliti, se mnogi začnejo tudi v vsakdanjem
življenju vesti bolj sproščeno, kot da bi se že zaradi tega
znebili marsikatere duševne zavore.
Ob tem naj poudarim še drugo, bolj kruto dejstvo. Naša
obuvala so modni oblikovalci spremenili v pravcate
srednjeveške mučilne naprave. Kar opazujte na ulici hojo
mimoidočih. Hitro boste opazili, da se morajo ljudje opirati
na palice, in presenečeni spoznali, koliko vaših znancev ima

•
gosjo hojo, kako zvijajo prednje strani stopal navznoter ali
pa navzven. Ženske, ki nosijo čevlje z visokimi petami,
stopicajo s trajno upognjenimi koleni. Ob takem opazovanju
bi tudi odkrili, da so ljudje predebeli in da z odvečnimi
kilogrami trpinčijo svoje noge. Če bi se zgodil manjši čudež
in bi si pred nami vsi sezuli čevlje in slekli nogavice, bi se
ob pogledu na njihove noge gotovo zgrozili. Pokazalo bi se
tisoče kurjih očes, otiščancev, nepravilno raščenih kosti,
skrivenčenih in omrtvičenih prstov, oroženelih delov kože,
žuljev, ravnih stopal, vnetij, parazitov, glivic ...
Uboge naše noge!
Vse življenje nas nosijo, dajejo nam občutek trdnosti in
varnosti - mi pa ravnamo z njimi tako kruto.

SKRIVNOST NAŠIH STOPAL

Stopalo je sestavljeno iz 26 kosti, ki so med seboj dobro
povezane z vezmi in močnimi mišicami. Imajo pa še druge
naloge, ki niso opisane v nobenem leksikonu.
Na podplatu se združujejo energijske poti celotnega telesa,
to pa pomeni, da v malem ponazarjajo ves človekov
organizem. Zanimivo je, da je prav tu, na podplatih, naša
koža najdebelejša, in vendar izredno občutljiva.
Zaradi te občutljivosti je človek postopno odkril tudi
skrivnostno povezavo posameznih delov podplatov z natanko
določenimi organi.
Tako najdemo na njih točke, ki ustrezajo glavi, rokam, telesu,

8.

1
4- - ;2=:
C+?~I~
--d.~.~
Vzporejanje podplatov s telesom

•
nogam in vsem drugim organom in telesnim delom ter
vojevrstno odsevajo naše bolezni. Povedano drugače: vsak
telesni organ ima na spodnjem, in deloma tudi na gornjem
hrbtnem delu stopal- na nartu torej- svojo odzivno točko.
ekateri celo trdijo, da je vsak trenutek našega življenja
zaznamovan na podplatu. Z masažo spodnjega dela stopal
in narta, tako imenovano REFLEKSOTERAPIJO, se
vzpostavljajo funkcije bolnega telesa, zato, da bi se povrni le
v normalnejše stanje.
Z nasveti in začetniškimi prijemi, ki jih navajam v tej knjigi,
želim poudariti, da je marsikdaj mogoče ozdraviti bolezen
povsem neškodljivo, na način, ki bi ga lahko povzeli v
napotek:
"Uporabite raje prste namesto zdravila!"

PRVI STIK S PACIENTOM ...

Ljudje pridejo prvič k meni na masažo največkrat z mešanimi
občutki. Vajeni klasičnih medicinskih prijemov niti ne vedo
dobro, za kakšno vrsto terapije gre in kakšen bo njen učinek.
In še na nekaj je treba opozoriti. Nekatere prav preseneti, da
se jih nekdo dotika, da se lahko z njim pogovorijo o svojih
revah in težavah in da jih zna pozorno poslušati.
So ljudje, ki se jih že leta ni nihče dotaknil drugače kot le pri
stisku rok. Tudi med medicinskimi pregledi so zdravnikov
dotik največkrat občutili le kot odtujeno roko - in srce. Stik
med dvema človekoma preprečuje mrzla gumijasta rokavica,
ki si jo medicinsko osebje natakne, kot bi se balo
neposrednega dotika. Preprečuje pa ga tudi medicinska
elektronika, skozi katero mora bolnik potovati kot kos lesa
na tekočem traku. Pri refleksoterapiji pacienta prevzame
povsem novo občutje, to pa lahko ustvarita le topla beseda
in mehka človeška roka.
Ni mi do tega, da bi kritizirala odnose v klasični medicini,
takšni namreč so, kakršne smo si ustvarili sami - tako
medicinsko osebje kot pacienti. Najbrž smo kar oboji žrtve
nekega odtujenega sistema, s katerim nihče več ni zadovoljen.
Pa se ne znamo izkopati iz njega. Verjetno je tudi
refleksoterapija eden izmed ovinkov iz ustaljenih odnosov.
Pri njej ni več potreben odnos zdravilec - pacient. Ustvarjen

•
~~~. .~.I~~ja~

je odnos prijateljstva in medsebojnega zaupanja. To je pa

tudi eden od pogojev, da se nam stopala "odkrijejo".

PRISLUŠKOVANJE GOVORICI STOPAL

Ko je prvi stik s pacientom mimo, se osredotočim na drugo,
a zato toliko zgovornejšo govorico, ki jo navežem s
pacientovimi podplati, njegovimi nogami in z vsem njegovim
bitjem.
Ker se pač ukvarjam s stopali in nogami, me ti kar sami
vabijo, da se z njimi temeljito seznanim. Iz takega prvega
opazovanja lahko dobim koristna sporočila o človeku, ki se
je odločil za tako alternativno zdravljenje. Ogledam si, ali je
barva njegove kože zdrava, po njeni prožnosti in mišični
napetosti presojam njegovo zdravstveno stanje, otipam žilni
utrip in ugotovim približno telesno temperaturo.
Do tu poteka delo na povsem fizični podlagi. Če pa nočemo
biti le maserji, moramo storiti še korak naprej.
Preden začne terapevt masažo (vsakič, ko omenjam besedo
terapevt, mislim na človeka, ki se je odločil, da bo bližnjemu
laj šal tegobe bodisi redno bodisi občasno. Ko pa uporabim
besedico pacient - ne mislim zmeraj na bolnika v klasičnem
pomenu besede, čeprav je veliko tudi takih, temveč mislim
večinoma na človeka, ki išče s takim zdravljenjem olajšanje),
se z vsem srcem in vso ljubeznijo poskuša poglobiti v
človeka, da bi odkril na refleksnih območjih tako bolezenska
znamenja kot najbolj skrita čustva, ki morda tarejo našega
bližnjega. Zato se lotevarno masaže stopal zmeraj z odprtim
srcem, s sprejemanjem človeka takega, kot je, in z vso
ljubeznijo, ki jo premoremo. Poudarjam z ljubeznijo -
tolikokrat izgovorjeno, izrabljeno, popljuvano, izmaličeno
besedo, da komaj še vemo, kaj v resnici pomeni. In vendar
lahko zmeraj znova kot pomladna trava zraste sveža in čista,
če vsaj malo verjamemo vanjo.
Pogosto me sprašujejo: "Kako masiraš z ljubeznijo ljudi, ki
so ti že na prvi pogled zoprni?"
Če se zavedamo, da je vsakdo v svojem bistvu čudovito bitje,
zdravo in lahko tudi srečno (in tako naj bi vsak terapevt že
vnaprej videl in s tega stališča obravnaval pacienta), potem
bomo vedeli, da je zoprnost, ki jo je prinesel s sabo, le del
njegovega zdravstvenega stanja. Na vsa znamenja
neuravnoteženosti pa sem seveda zelo pozorna. In tako

G)
njegovo zoprnost včlenim v terapijo in jo ob masazi lil z
odprtim ter prijaznim nastopom oba - pacient in jaz zagotovo
ublaživa, če ne popolnoma odpraviva.

DOGRAJEVATI SAMEGA SEBE!

Refleksoterapija nas prav obvezuje, da se ukvarjamo tudi s
seboj, ker le uravnotežen in zdrav terapevt lahko pomaga
bolnemu človeku. Da pa bi vzdrževali lastno, v današnjem
času že težko dosegljivo ravnotežje, je skoraj že nuja, da se
ukvarjamo z neko duhovno disciplino.
V sakdo si bo izbral seveda tisto, ki mu je najbližja, jaz pa le
ponujam neko obliko za tiste, ki bi jim ustrezala.
O teh bolj poglobljenih metodah zdravljenja bom
spregovorila ob koncu knjige v poglavju Za tiste, ki hočejo
nekaj več ... , ko boste refelksoterapijo spoznali nekoliko
pobliže.
Naj nadaljujem o prvih stikih.
Kar pogosto se že ob prvih stikih, ko teče še beseda, pojavi
nekaj ustaljenih vprašanj.
Ali lahko ... ?
Ali naj ... ?
Moji odgovori so nedvoumni.

Pojdite na zdravniški pregled

Znanje, ki si ga boste pridobili iz tega učbenika, vsaj za
začetniške terapevte, ni nadomestilo za zdravniško pomoč.
Pri resni bolezni se ne morete zanašati zgolj na masažo stopal.
Ta je samo učinkovito sredstvo za sprostitev in lajšanje
bolečin, neškodljiv način, ki bo morebiti pomagal, da bi
uživali manj zdravil za telesne nevšečnosti, ki utegnejo
doleteti vsakega od nas. Večje uspehe lahko pričakujete le,
če si boste z veliko delovne prakse pridobili čim več izkušenj.
Čeprav je s terapijo stopal po daljši praksi mogoče doseči
veliko tudi pri težjih obolenjih, se tu in tam znajdem pred
problemom, ki presega moje znanje in moči. Takrat pacientu
zmeraj svetujem, da obišče zdravnika.

Med terapijo prenehajte uživati zdravila ... ?!

Pogosto je slišati, da alternativni terapevti od pacientov
zahtevajo, naj med njihovo terapijo prenehajo uživati zdravila,

•
c- :- _""";>-_ -!o ;f. 'f.6 .-~, 'j,j :fJ to ,. •.

ki jih predpisuje zdravnik. Ob svojem načinu zdravljenja

imajo morda včasih prav.
Pri refleksoterapiji take "prepovedi" niso potrebne. Prob-
lem, ki se pojavlja ob dvojnem zdravljenju - medicinskem
in alternativnem hkrati, je v tem, da ob izboljšanju zdravja
ne vemo, kaj je bolniku zaleglo; refleksoterapija ali klasično
zdravilo. Navsezadnje je to vseeno. Pomembnoje le to, da
bolnik ozdravi ali da se mu stanje vsaj izboljša. Ce se začne
stanje opazno zboljševati ali slabšati, včasih bolniku
svetujem, naj - če želi ali pa se tako dogovori s svojim
zdravnikom- zmanjšuje ali povečuje odmerke zdravil. Je pa
odločitev o tem, ali bo užival zdravila ali pa jih bo nehal
jemati, zmeraj v pacientovih rokah.
Pacient torej začenja alternativno kuro.
Prvo, kar mora storiti, je, da si umije in osveži noge.

Kar sami pogruntajte kaj mi je ...

Nekateri obiskovalci menijo, da bi moral biti terapevt
jasnoviden. Takole rečejo: "Nič ne povem, kar sami
pogruntajte,' kaj mi je." Ob tem si mislim, kako bi tak bolnik
pri zdravniku zletel čez prag, če bi se drznil z njim tako
pogovarjati.
Večinoma je z otipavanjem refleksnih točk zares mogoče
ugotoviti bolezen, vendar so taki pacienti zgolj izzivalci, ki
jim ni toliko do tega, da bi ozdraveli, temveč zgolj preskušajo
terapevtovo "čudežnost".
S takimi po navadi kaj hitro opravim!
Naj bo dovolj o tem. Pacient potrebuje in pričakuje predvsem
konkretno pomoč. Najprej naj si omehča kožo na stopalih in
spodnjem delu nog.

MASAŽNAKAD
Topla kopel
Pacientom ob prihodu, potem ko se temeljito pogovorim o
njihovih težavah, ponudim posebno kad, v kateri se segreva
voda, dno pa vibrira. Vklopljen motor, ki zavibrira dno, deluje
na pacienta prijetno in ga zelo sprošča. Topla voda pospeši
prekrvitev in dotok kisika v žile, to pa pripomore, da se človek
bolje počuti. V topli vodi se zrahlja predvsem napetost tkiva.
K temu še posebno pripomore anatomsko dno, ki vibrira in

G
poskrbi za dodatno masažo in dodobra sprosti utrujene noge.
Tresenje dna že samo opravi vsaj del temeljne masaže, zlasti
če so v vodi zdravilne zeli. Taka masaža traja približno 15
minut.
Ob tem naj navedem nekaj podatkov o vrstah kopeli.

Mrzlakopel
Kdaj pa kdaj, kadar je potrebno, uporabim mrzlo kopel. Ta
učinkuje na kožo tako, da se kapilare najprej stisnejo, nato
pa razširijo; to pospeši krvni obtok in presnovo. Hladna
kadna kopel kožo osuši, zato jo moramo namastiti, še
posebno, če takoj zatem ne opravimo ročne masaže, kjer
zmeraj uporabimo to ali ono, a ne preveč mastno kremo.
Voda pri mrzli kopeli naj ima od 15 do 20 stopinj Celzija.

Mini zdravilišče
Masažno kad lahko spremenimo tudi v mini zdravilišče. Pri
namakanju nog pred začetkom masaže uporabljamo včasih
razne zeliščne pripravke. Ti pa niso uporabni samo za malo
nožno kad, temveč jihje mogoče uporabiti tudi v veliki kadi
za druge bolezni.

Lipovo listje
Nekaj pesti lipovih listov prelijemo s kropominjih zlijemo
v kad. Taka kopel nas pomiri in okrepi. Podobne učinke
dosežemo, če si enako pripravimo rožmarinovo ali žajbljevo
kopel.

,-, /
/

/
/
A.
,,
<,
/
/
/
/
'/
" /' ,-,
-,

•
~_ ·u. ~~~~.i

Posušeno poljsko cvetje

Dvoje ali troje prgišč poljskega cvetja kuhamo približno pol
ure, nato precej eno tekočino zlijemo v masažno kad. Izcedek
draži kožo. Uporaben je pri revmatičnih obolenjih spodnjega
dela telesa, pri bolečinah v nogah in sklepih.

Smrekove iglice
Premastno kožo razmastimo, če stresemo v masažno kad
nekaj žličk izvlečkov smrekovih iglic v obliki soli ali olja.

Mineralno zdravilišče
Mineralno zdravilišče dobimo, če stresemo v kad nekaj pesti
kuhinjske soli. Taka kopel je priporočljiva za ljudi, ki imajo
okvarjeno kožno roženo plast.

Šota
Kot poseben dodatek dodajamo v masažno kad barjansko
šota. Poseben poudarjam zato, ker jo je zaradi izčrpanosti
nahajališč in varstva narave že izredno težko dobiti. Šota je
preplet rastlinja, tudi zdravilnega, ki je nastajalo tisočletja in
se sesedala v jezera. Pri tem je rastlinje, bogato z ogljikom,
ohranilo nekatere svoje zdravilne lastnosti. Malce rjavkasta
šotnica vsebuje prstenine, kisline, rudnine in druge snovi.
Šotna kopel draži kožo in pospešuje krvni obtok nog, lajša
revmatična obolenja mišic, živcev in sklepov ter bolečine
po poškodbah.

Glina
Pri tistih, ki se jim stopala pretirano potijo, ki imajo vnetje,
otiščance, 1išaje, artrozo ali artritis, uporabljam ali vsaj
svetujem mrzle glinaste obkladke. Pacienti si jih lahko narede
kar sami doma, saj je mogoče dobiti kakovostno glino že v
večini trgovinic, ki prodajajo naravne izdelke.

Magnetno polje
Dolga leta sem pri svoji praksi pogrešala za umivanje nog
pacientov mehko vodo - torej deževni co ali roso, ki deluje
na kožo še posebno zdravilno. To pomeni, da bi morala začeti
zbirati deževnico ali rosne kaplje. Seveda je bilo to povsem
nemogoče in tako sem morala uporabljati vodo iz mestnega
vodovoda. Pred časom pa se je na trgu pojavil magnetni
pripomoček, ki ga lahko s pridom uporabljam.

et
Pri metodah refleksoterapije, ki jih uporabljam, se načeloma
ogibam vsakršnemu dodatku ali posegu s tehničnimi
napravami. Delam pač na podlagi naravne medicine. Edino
"tehnično" sredstvo, ki sem ga sprejela, je magnetno polje,
za katero so znanstveniki na Institutu Jožef Stefan ugotovili
lastnosti, ki jih je mogoče uporabiti tudi pri mojem delu.
Gre za posebno kroglo EKOMAG 2, ki jo vložim v masažno
kad že med točenjem vode v kadico. Z raziskavami so namreč
ugotovili, da magnetno polje zmanjšuje površinsko napetost
vode in vpliva na kristalizacijo apnenca. Magnetna energija
spremeni njegovo strukturo in "predela" vodo v mehko. To
pomeni, da deluje na človekovo kožo podobno kot mehka
deževnica ali kot rosa. Med delovanjem magnetnega polja
postane voda "živa" in "aktivna", koža pa za masažo
voljnejša.
Električna kad z dnom, ki se trese, je navsezadnje le tehnična,
a dobrodošla naprava.
Veliko ljudi nima denarja, da bi redno obiskovali terapevta,
ali pa nimajo prevoznega sredstva, ali stanujejo predaleč, ali
pa so preveč bolni, da bi se sami oglasili pri refleksoterapevtu.
Takim svetujem, naj si kupijo masažno kad, ki bo vsaj deloma
pripomogla, da se bodo bolje počutili.

HIGIENA NOG IN STOPAL

Noge si je treba negovati, četudi ne obiskujete
refleksoterapevta. Najmanj, kar lahko zanje storite, je, da
jih vsak večer umijete. Tisti, ki pri svojem poklicu veliko
stojijo, ali prenašajo težja bremena in imajo povrhu tega še
ploske noge, naj si jih zvečer pred spanjem namakajo v
zeliščni, solni ali kakšni drugi zdravilni kopeli. Prav- tako ne
smemo pozabiti na redno nego nohtov.
Niti bosonoga hoja po zemlji niti vodna kad pa ne moreta
nadomestiti refleksologove roke.

MAZILA
Pri izbiri mazil, ki jih uporabljamo za boljše masiranje po
podplatih, velja pravilo, da je dobro vsako mazilo, ki
omogoča gladko drsenje rok po bolnikovi koži. Roke si
natremo z mehko, najbolje zeliščno kremo. Če namje med
delom zmanjka, jo dodamo. Dlani naj po koži zmeraj drsijo.
Po nekaj masažah bo postala koža mehka in voljna, in zato
tudi občutljivejša za bolj pretanjene oblike različnih pritiskov.
Masirajmo zmeraj le po goli koži. Edino tak neposreden stik
je učinkovit.
Marsikateri refleksoterapevt zagovarja masiranje podplatov
brez uporabe mazil oziroma krem. Meni namreč, da mazilo
zavira pravi stik s kožo in otežuje diagnosticiranje. Menim,
da to ne drži. Veliko ugodnejši in prijaznejši je stik s podplati
ob uporabi kreme, saj tedaj roke lepo drsijo, človek pa ne
občuti neprijetnega zatikanja. Pri uporabi krem je treba paziti,
da je ni preveč, saj sicer prsti zdrsnejo z noge.

ROKA NAJBOLJŠI INSTRUMENT

Če začnemo na tem področju temeljito delati, svetujem, da
namenimo posebno pozornost svojim rokam. Skušajmo se
nanje osredotočiti in jih usposabljajmo kot enega
najobčutljivejših instrumentov našega telesa, takega, ki bo
zaznaval še tako majhne spremembe na tujem podplatu.
Rokam namenimo vsaj tolikšno pozornost, kakršno jim
namenja pianist, ki ve, da z zanemarjenimi rokami ne bo
mogel igrati tako, kot od njega pričakujejo.

V KAKŠNI LEGI MASIRAMO

PACIENTA?
Najboljše je, da oseba leže, sprosti mišice in se nam "preda".
Zato naj bo oblečen v lahko oblačilo, najprimernejše so
trenirke. V praksi se uporablja kar nekaj položajev.

Na stolu
Tako za terapevta kot za pacienta je naudobnejše, če sedi
pacient na stolu z naslanjalom, noge pa ima rahlo pri-
vzdignjene na dodatnem stolu. Terapevt naj sede na poseben
patentni stol, na katerem lahko opira kolena na blazino.
Pacientova stopala naj bodo tako v višini terapevtovih rok,
da ta lahko opravlja delo z zravnano hrbtenico. To je zelo
pomembno, ker si tako varuje hrbtenico, pa tudi zaradi
pretoka kozmične energije.

Na tleh
Mogoče je masirati tudi na tleh. Pacient leži na hrbtu, terapevt
pa kleči pred njegovimi podplati. Po nekaj letih dela v takem
položaju postane lahko sklepni bolnik terapevt sam .

••
Noga, ki jo bomo začeli masirati, naj bo nekaj deset
centimetrov privzdignjena, vsekakor pa naj bo stopalo
nameščeno više od zadnjice, tudi zato, da nas med delom
ne bi bolel hrbet.
Večini ljudi ustreza, če si polože pod glavo mehko blazinico.
Nekatere začne med masažo zebsti. Koristno je, če imamo
pri roki volneno odejo, nekaterim pa zadošča, če si med
masažo ene noge obujejo drugo v toplo nogavico.
Prostor, v katerem delamo, naj bo miren in ne preveč
osvetljen. Boljše razpoloženje ustvarimo z nežno meditativno
glasbo, in če je pacientu všeč, lahko prižgemo tudi dišavno
olje.

Na postelji
Bolnika, ki je privezan na posteljo, seveda ne spravljamo v
nobenega od opisanih položajev, temveč se namestimo tako,
da mu lahko pomagamo tudi v legi, v kakršni je.

TEHNIKA MASAŽE
Krožne poteze
Ta tehnika se največkrat uporablja.
Krožimo večinoma s pa1cem po nogah tako, kot bi trli z
njim sladkor. Krožni pritiski so najprej blagi, nato se
stopnjujejo do praga bolečine in še malo čez. Pritisk torej
zmeraj prilagajamo pacientu. Če je zelo boleč, nekoliko
popustimo in rahlo krožimo po istem območju (coni), nato
pa pritisk stopnjujemo .

•
==--_ Y,"';:;;;A •••

S takimi krožni mi potezami ponavadi taremo kristalčke

oksalne kisline, ki so se nabrali na masiranem območju in
prav ti ustvarjajo občutek bolečine. Boleče območje po
navadi taremo minuto ali dve, kolikor je pač potrebno, vendar
ne več kot dve minuti v enem postopku.

Pritiskanje
Najpreprostejši in največkrat uporabljen je navaden pritisk
s prstnimi blazinicarni. Podplat drgnemo blago odločno, tako
da osebe še ne boli, vendar toliko močno, da pritisk občuti.
Zamislimo si, kot da bi hoteli malce bolj odločno s prstom
"zradirati" umazanijo na kosu papirja. Pritisk prstnih blazinic
naj ne bo močnejši, kot ob vtiranju mazila v kožo.
Pomemben je tudi ritem dela; tega moramo prilagoditi, vsaj
v začetku, svojim sposobnostim in šele pozneje, če se
izurimo, tudi potrebam bližnjega.

Ščipanje
Včasih zaleže, če določen del kože ščipamo. Pri trdem
podplatu gre to malo teže, vendar moramo uporabiti nekoliko
več energije.

Drugi načini
Krožno pregibanje členkov stopal in posameznih prstov .

••
 ategovanje prstov - podobno kot si jih nategujemo na roki,
dokler nam členki ne "počijo".

Potiskanje prstov rok med nožne prste.

Upogibanje prstov noge navzgor in navzdol ter levo in desno.
Tleskanje z dlanmi po podplatih in rahlo udarjanje s pestmi
ter praskanje z blazinicami prstov - to zvečuje obrambne
sposobnosti organizma in koristi tudi tistim, ki jim
primanjkuje življenjske energije.

Kmalu bomo ugotovili, kakšne vrste pritiskje naprimernejši,

kako močan mora biti in kako dolga naj bo masaža, da bo
učinkovita.

OSNOVNA MASAŽA
Pacientu pojasnimo, za kaj gre.
Po opravljenem uvodnem delu je priporočljivo, da terapevt
opravi pred masažo kratko meditacijo; ta ga bo povezala s
kozmično energijo, več o njej pozneje.
Moram pa povedati, da se mnogi ljudje počutijo čudno in
neprijetno, ko nenadoma ugledajo pred seboj mižečega
terapevta, poglobljenega vase. Zato je modro, da pacientu
stvari malce razložimo. Če pa domnevamo, da tega ne bi
dobro sprejel, raje meditacijo opustimo in se potrudimo, da
bomo med delom nenehno zbrani.
~- -~ ....
KO PACIENT ODLOŽI TEGOBE V NAŠE
ROKE ...
Osnovno masažo začnemo po navadi tako, da položimo
najprej dlani rahlo na narta obeh nog in ostanemo v tem
položaju tiho in mirno nekaj trenutkov ali kolikor čutimo,
da je potrebno. Tako namreč navežemo stik z bolnikom.
Trudimo se, da se čim manj pogovarjamo, in če se, naj
pogovor ostane v okvirih zdravstvenega in psihičnega stanja
pacienta in njegovih težav.
Pogosto se pravna tej stopnji in seveda tudi pozneje človek
najlaže odpre in nam pove, kaj vse ga teži. To je zanj
odrešilno. Teh bremen seveda ne bomo prevzeli nase, temveč
jih bomo z masažo odstranili.
V nosečnosti masiramo zelo.previdno in z občutkom in to le
takrat, ko je nujno rešiti kako zdravstveno težavo nosečnice
- da le ta ne bi začela jemati zdravil, zlasti takih s stranskimi
učinki. Masiramo toliko časa, dokler težave ne popustijo.
Končno je pred nami stopalo! Pravo delo se začne pravzaprav
šele potem, ko navežemo stik s pacientom.

SHEMA KOT VODNIK PO ORGANIH

Da boste omenjene točke lažje razpoznali, vam bo pomagala
shema na koncu knjige. Na njej sem, kolikor je bilo mogoče,
nazorno narisala nekatera pomembnejša mesta, ki ustrezajo
posameznim delom telesa ali organom. Zlahka jih
razpoznamo in ob bolezni z drgnjenjem spodbujamo.
Ta podplatna nanizanka zgovorno prikazuje, kako zelo se
človekovo telo "ujema" s podplati. Če nimamo pri roki sheme
stopal z vsemi vrisanimi organi, je hkrati ta mali podplatni
strip tudi hiter kažipot, kje približno moramo masirati
podplate, da "zadenemo" pravi organ. Vse v zvezi s
človekovo glavo je blizu prstov, sledijo pljuča in srce, niže
so notranji organi in črevesje in spolni organi. Refleksna
slika človekovega telesa torej.
Priložena shema, znanje, pridobljeno na tečaju ter navodila
s precej prakse bodo kažipot, kako pripomoremo k boljšemu
počutju. Na shemi so zarisana le orientacij ska mesta, kijih
je treba od osebe do osebe izkušenjsko natančneje določati.
Pa tudi sicer so določene točke pri različnih ljudeh
"raztegljive" in jih bomo morali najti sami. Če ugotovimo,

et)