.

-
-



:
: :
. - u kneck eueck 1u 88\12
nck nen 67\12


!"#$
2
Sodr`ina
Voved...........3
1. Su{tina, potreba i zna~ewe na upravuvaweto so kreditniot rizik .........4
1.1. Su{tina na upravuvaweto na kreditniot rizik vo ramkite na sevkupnite
bankarski rizici ......................................................................................4
1.2. Potreba za upravuvaweto so kreditniot rizik vo bankite ..................6
1.3. Zna~ewe na upravuvaweto so kreditniot rizik vo bankite .................6
2. PredusIovi i faktori za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik ......7
3. PoIitiki za upravuvawe so krediten rizik.....................................................8
3.1. Politiki za limitirawe ili namaluvawe na kreditniot rizik..........
3.2. Politiki za klasi!ikaci"a na sredstva .................................................#
3.3. Politika na rezervirawe na za$uba od krediti %rezervacii na
krediti& ........................................................................................................................1'
4. Sodr`ina na upravuvaweto so kreditniot rizik .........................................10
4.1 (denti!ikaci"a na kreditniot rizik .....................................................11
4.2 )erewe na kreditniot rizik ...................................................................11
4.3 *ontrola na kreditniot rizik .................................................................11
4.4. Sledewe na kreditniot rizik ................................................................12
4.+. ,amaluvawe %neutralizirawe& na kreditniot rizik ..........................12
ZakIu~ok..........14
Koristena Iiteratura............15
3
Voved

Seko"a delovna aktivnost predviduva posto"ano donesuvawe na odluki- koi vo
po$olema ili pomala mera se prosledeni so rizik i neizvesnost. .izikot e sostaven del na
sekoe rabotewe i to" ne mo/e da se izbe$ne- no ne$ovite ne$ativni e!ekti mo/at
zna~itelno da se ubla/at so ne$ovo kontinuirano upravuvawe.0va osobeno se
odnesuva za bankarskoto rabotewe- koe pretpostavuva donesuvawe na odluki koi ne
$o izbe$nuvaat rizikot- tuku svesno kalkuliraat so ne$o.
1ankite vo svoeto rabotewe se sre2avaat so cela lepeza na rizici- me3utoa-
na"$olemo vnimanie dose$a mu se uka/uva na kreditniot rizik. 4oa vo neko"a raka e
sosem lo$i~no- bide"2i osnovnata !unkci"a na bankite e pribirawe na slobodnite pari~ni
sredstva i nivna redistribuci"a vo vid na krediti ili dru$ vid na plasmani do nivnite
korisnici.
*o$a bankite %i dru$i !inansiski institucii& odobruvaat kredit na kreditobaratelite-
paralelno $o pri!a2aat i kreditniot rizik. 5su{nost- elementi na krediten rizik sre2avame
seko$a{- ko$a poedinci ili pravni lica koristat opredeleni proizvodi ili uslu$i- bez
istovremeno da $o platat to" prozvod ili uslu$a.
*reditniot rizik i ne$ovoto prou~uvawe ne pretstavuva samo edna {iroka i
neiscrpna tema od $olemo zna~ewe vo bankarskata industri"a- tuku vode~ki bankarski
rizik- duri i ko$a se vo pra{awe na"razvienite !inansiski pazari. (meno- kreditniot rizik e
na"stariot !inansiski rizik- ko" e sodr/an vo site kreditni proizvodi. Pritoa- sovrementa
teori"a na bankarskiot mena6ment- pod kreditnite proizvodi ne podrazbira samo kreditni
plasmani- tuku78 seko"a transakci"a ko"a konkretno ili potenci"alno vklu~uva vra2awe na
kamata i $lavnica so$lasno opredelen do$ovor8.0ttamu i elementite na kreditnoto
port!olio ednakvi so pari~nite krediti- pretstavuvaat i $aranciite- ramkovnite krediti-
!inansiski lizin$- repo i !aktorin$ raboti- nepokrieni akreditivi- obvrznicite- avalirani menici
i sl.
)e3utoa- kolku i da posto"at sovremeni bankarski proizvodi- sepak- klasi~niot
bankarski instrument kredit i kreditnata !unkci"a zazemaat na"zna~aen prostor vo
strukturata na bankarskoto rabotewe. Poradi toa- raste/ot na bankata i na ne"zinoto
port!olio- e vo tesna zavisnot od kreditnata ekspanzi"a- a paralelno so toa i so kreditniot
rizik {to istata $o nosi.
1. Su{tina, potreba i zna~ewe na upravuvaweto so kreditniot rizik
4
9pravuvaweto so kreditniot rizik e zna~aen !aktor za dol$oro~no i uspe{no
rabotewe na bankite . 5o osnova- celta na upravuvaweto so kreditniot rizik od strana na
bankite e maksimirawe na pro!itot - so paralelno odr/uvawe na port!olio so pri!atliva
rizi~na struktura- ~ie nivo na rizi~nost mo/e da varira vo zavisnost od strate$i"ata na
seko"a banka. Samoto soznanie deka kreditniot rizik e neraskinlivo povrzan so kreditnite
aktivnosti -% koi od svo"a strana pretstvauvaat bankarsko seko"dnevie& - nametnuva deka
edinstveniot na~in da se spre~i razorniot e!ekt na kreditniot rizik e ne$ovo soodvetno
upravuvawe.
1.1. Su{tina na upravuvaweto na kreditniot rizik vo ramkite na sevkupnite
bankarski rizici
9pravuvawe so kreditniot rizik vo osnova pretstavuva identi!ikuvawe na
posto"nite i potenci"alnite rizici- nerazdvo"no vrzani za aktivnostite na kreditiraweto i
prezemawe na soodvetni merki i aktivnosti- so cel ne$ovo minimizirawe ili sveduvawe
vo pri!atlivi ramki. Pritoa- osnovnata cel na upravuvaweto so kreditniot rizik e
sozdavawe i odr/uvawe na kvalitetno kreditno port!olio koe 2e ovozmo/i nepre~eno
rabotewe na bankata na planiranoto nivo na likvidnost- tro{oci i pri:odi.
1
*akov 2e bide kvalitetot na kreditnoto port!olio na bankata vo $olema mera 2e
zavisi od toa- kolku ne"ziniot mena6ment uspeal da ovladee so procesot na upravuvawe
so kreditniot rizik. 5o taa smisla- neosporna e ulo$ata na mena6mentot ko" e od$ovoren
za izrabotka na periodi~nata strate$i"a i na site zna~a"ni politiki za upravuvawe so
kreditniot rizik na bankata.
;lavnata cel na upravuvaweto so kreditniot rizik %odr/uvawe na optimalno
kreditno port!olio& se realizira so ostvaruvawe na dve potceli7
Prvata cel e izbe$nuvawe na nesolventnosta na bankata- osobeno ima"2i vo
predvid bitno promenetoto makro<ekonomsko i institucionalno opkru/uvawe vo
sovremenite !azi na razvo". 5o toa promeneto opkru/uvawe kreditniot rizik e zna~itelno
z$olemen poradi na$lite i nepredvidlivi pazarni dvi/ewa na koi dopolnitelno deluvaat
z$olemen bro" na sub"ekti {to samo $o z$olemuvaat stepenot na nepredvidlivost i so toa
mo/nosta od nesolventnost na bankata.
Vtorata cel na upravuvaweto na rizikot e da se maksimira stapkata na prinos na
kapitalot kore$irana za rizikot <.=.0>< %risk a"usted return o! capital&. (meno- ako
kreditniot rizik na bankata bi bil potenci"alen- toa ne$ativno bi vli"aelo na pro!itabilnosta
na bankata- bide"2i vistinskite za$ubi bi "a namalile stapkata na prinos na kapital pod
o~ekuvnoto nivo.
0p{to zemeno $lavni- elementi na upravuvaweto so kreditniot rizik se7
? optimalizirawe na kreditnoto port!olio i struktuirawe na aktivata-
? postoewe na pi{ani pravila or$anizirawe na strukturata i ne"zino prila$oduvawe kon
promenite-
? e!ikasna kontrola na kreditnoto rabotewe-
? in!ormati~ka poddr{ka-
? raz$ovori so klientite-
? kvali!ikuvani kadri.
1
1lazok ). @9lo$a (nterne revizi"e u kontroli bankovno$ rizika8- Za$reb 2''1- str.21<24.
+
Aokolku se saka da se vladee so procesot na upravuvawe so kreditniot rizik
potrebno e da se razvie celosen sistem- {to podrazbira7
< pod$otovka na kvalitetni pi{ani akti koi $o opredeluvaat sistemot na upravuvawe
so rizicite voop{to i kreditniot rizik konkretnoB
< postoewe na e!ikasna or$anizaciska struktura i
< e!ikasen nadzor nad upravuvaweto so kreditniot rizik
Aelotvornoto upravuvawe so kreditniot rizik vo praktikata na bankite imperativno
bara edinstven pristap na obrabotka na site !azi od kreditnoto rabotewe od strana na
celiot personal vklu~en vo kreditnite raboti na pove2e nivoa i edinstvena te:nolo$i"a na
rabotata ko"a se temeli na pi{ani na~ela- me3u koi na"va/ni se slednive dokumenti7
? dokumenti za kreditnata politika kako inte$ralen del za
strate{koto upravuvawe so bankataB
? dokumenti za ovlastuvawata pri odobruvawe na kreditiB
? dokumenti za na~inot na obrabotkata na kreditnite raboti %od
priemot na kreditnoto barawe do ne$ova otplata&B
? proceduri za identi!icirawe i upravuvawe so lo{ite krediti i sl.
Poradi toa- mo/e da se ka/e deka uspe{noto upravuvawe so kreditniot rizik
podrazbira7
? dobro razrabotena i "asna procedura za upravuvawe na kreditniot rizikB
? detalno razrabotena or$anizaci"a na upravuvaweto so kreditniot rizikB
? utvrdena cena na rizikot na plasiranite sredstva- preku utvrduvawe na visinata na
kamatnite stapki i bankarski provizii- ima"2i $o vo predvid kvalitetot na klientite B
? edinstven pristap vo obrabotkata na site !azi na kreditnata transakci"aB
? edinstvena kreditna terminolo$i"a i te:nolo$i"a na rabota vtemelena na7
< kreditnata politika i ne"znite nasoki-
< ovlastuvawata za odobruvawe na kreditite-
< procedurite na obrabotka na kreditnite plasmani.
)o/e da se zaklu~i deka upravuvaweto so kreditniot rizik pretstavuva seop!aten
insitucionaliziran sistem na merki vtemeleni na utvrdeni pi{ani na~ela koi se
primenuvaat vo procesot na kreditirawe- ko" zapo~nuva so ponudata na kreditot na
klientite %kako celna $rupa& i prodol/uva so niza na !azi do !inalnata otplata na kreditot.
1.2. Potreba za upravuvaweto so kreditniot rizik vo bankite
9pravuvaweto so kreditniot rizik zaslu/uva osobeno vnimanie poradi slednive
pri~ini7
2
a& *reditnite operacii pretstavuvaat vo mno$u slu~ai na"dominantna aktivnost na
bankiteB
b& *reditniot rizik pretstavuva na"opasen rizik za bankataB
v& 5o upravuvaweto so kreditniot rizik e vklu~en na"$olem bro" na vraboteni vo
bankataB
2
1lazok ). @9lo$a (nterne revizi"e u kontroli bankovno$ rizika8- Za$reb 2''1- str. 21.
6
$& 5rz kreditniot rizik imaat $olemo vli"anie sosto"bite i delovnoto opkru/uvawe na
bankataB
d& 9pravuvaweto na kreditniot rizik se temeli na $olem bro" na propisi- sledeni odluki
i standardi.
1.3. Zna~ewe na upravuvaweto so kreditniot rizik vo bankite
9pravuvaweto so kreditniot rizik kako vo ramkite na se vkupnite bankarski rizici
ima osobeno zna~ewe za uspe{no realizirawe na pove2e !unkcii vo ramkite na
bankarskoto rabotewe i toa7
a& 5o implementiraweto na delovnata strate$i"a na bankata < 9pravuvaweto so
kreditniot rizik i ovozmo/uva na bankata podobar pre$led na idninata na bankata i
mo/nost na"soodvetno da "a de!inira svo"ata delovna politika. Aene{nite rizici vsu{nost
se idna realnost. ($norira"2i $i rizicite i prepu{ta"2i se na neizvesnata idnina- bankite se
izlo/uvaat na mo/ni za$ubi.0va mo/e da bide pri!atlivo- samo ako proekciite na
pro!itabilnosta se vidlivi i $i nadminuvaat mo/nite za$ubi.
b& 5o razvo"ot na konkurentskite prednosti na bankata < ($noriraweto na dene{nite
rizici- vodi kon i$norirawe na dene{nite za$ubi i zna~i odrekuvawe od prezemawe na
korektivna akci"a za da se izbe$nat idnite za$ubi. .izicite- isto kako i tro{ocite- treba da
bidat na neko" na~in kompenzirani od strana na klientite- odnosno presmetani vo cenata
na bankarskite proizvodi {to "a pla2aat klientite.0va e pri~ina- za{to upravuvaweto so
kreditniot rizik e tesno povrzano so odlukite za opredeluvawe na cenata na kreditnite
proizvodi.
v& Pri mereweto na adekvatnosta na kapitalot i solventnosta < 4radicionalniot sistem
na upravuvawe so rizicite- a vo taa smisla i na kreditniot rizik- or$inerno bil razvien vrz
konceptot na prose~nite rizici. )e3utoa- !akt e deka mno$u ~esto rizicite $o
nadminuvaat prosekot i to$a{ nastanuvat dopolnitelni problemi- koi direktno $o zadiraat
pra{aweto na solventnosta na bankata. )o/eme da re~eme deka tro{ocite na rizicite se
pove2e od prose~ni tro{oci- i isto taka treba da vklu~at i tro{oci na dopolnitelna za{tita za
devi"aciite od prosekot.
$& *ako pomo{ vo donesuvaweto na delovni odluki < 9pravuvaweto so kreditniot
rizik mo/e da se smeta kako u{te pozna~aen !aktor za uspe:- ako se razvie do toa nivo-
da ima opredeleno vli"anie vo denesuvaweto na delovnite odluki vo bankata.
4o$a{ upravuvaweto so kreditniot rizik vklu~uva i izvestuvawe i pokrivawe na rizikot-
ko$a odlukite se donesuvaat. ,o upravuvaweto so kreditniot i dru$ite bankarski rizici i
soznani"ata {to se dobivaat od ne$ovite aktivnosti treba da se imaat vo predvid pred
donesuvaaweto na odlukite.
d& *ako pomo{ pri opredeluvaweto na cenata na bankarskite proizvodi <
Poznavaweto na kreditniot rizik ovozmo/uva bankite istiot vrednosno da $o ocenat i
vklu~at vo cenata na bankarskite proizvodi. =ko rizikot ne se vrednuva- bankata ne
mo/e da se za{titi od evenualnite idni tro{oci i istite da $i prenese na tovar na klientite.
4oa 2e bidat tro{oci koi nema da od$ovaraat na pri:odite.
3& Pri izvestuvawe i kontrola na rizicite < 1ez upravuvawe ili konkretno merewe na
kreditniot rizik stanuva nevozmo/no da se sporeduvaat pro!itite ostvareni po odnos na
C
poedini transakcii- klienti i sektori. Pritoa- izvestuvaweto za kreditniot rizik treba da bide
inkorporirano vo tradicionalnoto izvestuvawe za realiziraniot pro!it
e& Za upravuvaweto na poodelnite port!oli"a vo bankata < 9pravuvaweto so
port!oli"ata e {iroko koristeno vo pazarnite transakcii na delovnite sub"ekti- bide"2i7
e!ektite na diverzi!ikaci"a se o~i$ledniB pokrivaweto na rizicite e o~i$ledno so !inansiski
instrumentiB pazarnite rizici lesno i posto"ano se kvanti!iciraat. 9pravuvaweto na
port!olioto se realizira preku optimizaci"a na rizi~noto port!olio so analiza na sostavot na
port!olioto.
2. PredusIovi i faktori za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik
,estabilnoto makroekonomsko opkru/uvawe pretstavuva zna~aen izvor na
ranlivost na !inansiskiot sistem. 1ankite na zem"ite vo tranzici"a imaat o$rani~ena
mo/nost za diverzi!ikaci"a na kreditniot rizik. 5o tie zem"i istovremeno potrebno e da se
podobrat makroekonomskite uslovi na raboteweto- no i da se obezbedi ramka za zdravo
i si$urno rabotewe na bankite.
*ako klu~nite !aktori za obezbeduvawe na si$uren i stabilen !inansiski sistem se
naveduvaat7
? *ompetentnost i nezavisnost na mena6mentot na bankataB
? 4ransparentnost na bankarskoto raboteweB
? 9lo$a na centralnata banka kako kreditor pri premostuvawe na vremenata
likvidnostB
? Postoeweto i ulo$ata na instituci"ata za osi$urawe na {tedni vlo$oviB
? *ontrola na rizikot po pat na prudentno re$ulirawe i supervizi"a na bankiteB
? Daknewe na pazarnata disciplinaB
? *onsolidirana supervizi"a na bankite.
1. Vnatre{ni faktori za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik
a& =kcionerite kako !aktor za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik
b& .akovodstvoto na bankata kako !aktor za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik
v& (nterniot nadzor kako !aktor za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik
2. Nadvore{ni faktori za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik
a& Pazarna disciplina
b& ,adzor nad raboteweto na bankite
3. PoIitiki za upravuvawe so krediten rizik
*reditniot rizik e edna od na"voobi~aenite pri~ini za propa3awe na bankite i toa $i
predizvikuva site re$ulatorni opkru/uvawa da propi{uvaat minimum standardi za
upravuvawe so krediten rizik. )erkite za protivde"stvuvawe vo odnos na ovie rizici

obi~no se sosto"at od "asno de!inirani politiki- koi "a izrazuvaat !ilozo!i"ata na bankata vo
odnos na upravuvaweto so rizicite i parametrite vo koi kreditniot rizik 2e se kontrolira.
Speci!i~nite merki za upravuvawe so krediten rizik obi~no vklu~uvaat tri vidovi politiki.
Prviot set od politiki $i vklu~uva onie merki koi se naso~eni kon o$rani~uvawe ili
namaluvawe na kreditniot rizik- kako {to se7
? politiki za koncentraci"a i $olema izlo/enost-
? soodvetna diverzi!ikaci"a-
? poza"muvawe na povrzani strani- ili pre$olema izlo/enost.
5toriot set vklu~uva politiki za klasi!ikaci"a na sredstva. 0va nalo/uva periodi~na
evaluaci"a na naplatlivosta na port!olio od zaemi i dru$i kreditni instrumenti- vklu~itelno i
akumuliranata i neplatena kamata- koi "a izlo/uvaat bankata na krediten rizik.
4retiot set vklu~uva politiki na rezervi za za$ubi- ili obezbeduvawe nadomestoci
na nivo koe mo/e da $i apsorbira anticipiranite za$ubi < ne samo od port!olioto na
zaemi- tuku od site dru$i sredstva koi se izlo/i na za$ubi.
3.1. PoIitiki za Iimitirawe iIi namaIuvawe na kreditniot rizik
a) Politika na koncentracija i golemi izlo`enosti.
1ankarskite re$ulatori tradicionalno posvetuvale posebno vnimanie na
koncentraci"ata na rizikot na bankite. >elta na eden re$ulator vo upravuvaweto so
krediten rizik e da spre~i bankite prekumerno da se potpiraat na po$olem
kreditokorisnik ili $rupa na kreditokorisnici- no i da se onevozmo/i istite da diktiraat-
komu bankite mo/at ili ne mo/at da poza"muvaat.
) Politika na diverzifikacija
1ankata po pat na svo"ata kreditna politika utvrduva po/elna diverzi!ikaci"a na
kreditniot rizik. So cel namaluvawe na ne$ativnoto vli"anie na kreditniot rizik vrz
raboteweto na bankata- potrebno e da se izvr{i diverzi!ikaci"a na kreditniot rizik spored
slednive kriteriumi7
? diverzi!ikaci"a na kreditniot rizik po klienti %celni $rupi- stopanski $ranki&B
? diverzi!ikaci"a spored kreditniot plasman%spored vidovi i nameni na kreditnite
plasmani- spored vidovi na kreditno osi$uruvawe- po strukturi na kamatna stapka i sl& B
? diverzi!ikaci"a spored ro~nosta na plasmanite %kratkoro~ni- dol$oro~ni
plasmani- repro$ramirani krediti-& B
? re$ionalna diverzi!ikaci"a.
v) Politika na pozajmuvawe na povrzani strani.
Poza"muvaweto na povrzani strani e osobeno opasna !orma na izlo/enost na
krediten rizik. Povrzanite strani obi~no vklu~uvaat banka < roditel- $lavni akcioneri-
podru/nici- zdru/eni kompanii- direktori i izvr{ni !unkcioneri. 0vaa vrska vklu~uva
sposobnost da se vr{i kontrola ili da se vli"ae vrz politikata i procesot na donesuvawe na
odluki na bankata- osobeno vo vrska so kreditnite odluki.
#
3.2. PoIitiki za kIasifikacija na sredstva
*lasi!ikaci"ata na sredstvata e proces vo ko" na sredstvoto mu se nazna~uva
stepen na krediten rizik ko" se opredeluva spored vero"atnosta i dol$ovnite obvrski da
bidat servisirani i dol$ot likvidiran- so$lasno uslovite na do$ovorot.0bi~no- site sredstva
za koi bankata prezema rizik treba da bidat klasi!icirani- vklu~itelno i zaemite i avansite-
pobaruvawata- investiciite- u~estvata vo $lavnina i neizvr{enite obvrski.
Samite banki $i opredeluvaat klasi!ikaciite- no vo toa sledat standardi koi obi~no
$i opredeluvaat re$ulatornite vlasti. Spored me3unarodnite standardi- sredstvata obi~no
se klasi!iciraat vo slednive kate$orii7
Standard, ili preodni
Za vnimavawe
Substanardni
Somnitelni
Zaguba
3.3. PoIitika na rezervirawe na zaguba od krediti (rezervacii na krediti)
*lasi!ikaci"ata na sredstvata obezbeduva osnova za opredeluvawe soodvetno
nivo na rezervi za mo/ni za$ubi od krediti. 4akvite rezervacii- zaedno so op{tite rezervi
po krediti koi ne se nameneti na konkretni sredstva- pretstavuvaat osnova za
opredeluvawe na kapacitetot na bankata da apsorbira za$ubi. 5o opredeluvaweto na
soodvetna rezerva treba da se zemat predvid site zna~a"ni !aktori koi vli"aat vrz
naplatlivosta na port!olioto na zaemi.
0vie !aktori vklu~uvaat7
3
? kvalitet na kreditni politiki i proceduri-
? pret:odni iskustva so za$ubi-
? rast na krediti-
? kvalitet na upravuvaweto na poleto na zaemi-
? praktiki za naplata na zaemi i povrat-
? promeni vo nacionalnite i lokalnite delovni uslovi- i
? op{tite ekonomski trendovi.
4. Sodr`ina na upravuvaweto so kreditniot rizik
9pravuvaweto so kreditniot rizik e sostaven del na sovremenoto bankarsko
rabotewe. Pritoa- op{to s!ateno- upravuvaweto so bankarskiot rizik zna~i optimalizirawe
na odnosite me3u rizikot i prinosot. 0va sekako- podrazbira potreba za utvduvawe na
nivoto na rizi~nost koe bankata mo/e da $o pri!ati bez ne$ativni posledici po nea- kako i
da "a de!inira ne"zinata politika vo smisla na a$resivna ili tradicionalna bankarska
odnosno-kreditna politika. (ma"2i vo predvid deka kreditniot rizik pretstavuva se u{te
na"dominanten rizik vo $rupata na bankarski rizici- slobodno mo/eme da re~eme deka
$ovore"2i za sodr/inata na upravuvaweto na bankarskite rizici- podrazbirame i sodr/ina
na upravuvawe na kreditniot rizik.
3
;reunin$ 5an E.<1ra"ovi2<1ratanovi2 S.<=nalFsin$ and )ana$in$ 1ankin$ .isk- Gorld bank GP- =pril
2''3- p.1+4.
1'
5o literaturata- a i praktikata- posto"at pove2e poimawa za sodr/inata na
aktivnostite- politikite i merkite koi se potrebni da $i prezeme bankata- so cel uspe{no da
bide upravuvaweto na bankarskite rizici voop{to- a so toa i na kreditniot rizik. (meno- se
sre2avaat mislewa deka upravuvaweto so rizicite pretstavuva proces na kontinuirano
identi!ikuvawe- merewe- limitirawe- monitorin$ i kontrola na site vidovi rizici koi mo/at da
se po"avat vo izvr{uvaweto na operativnite aktivnosti na edna banka- no i prezemawe na
korektivni merki na procesot na upravuvaweto.
4.1 Identifikacija na kreditniot rizik
(denti!ikaci"ata na kreditniot rizik vo bankata- pretpostavuva inici"alna analiza na
postoe~koto kreditno port!olio- za da mo/e vo ne$o da se prepoznaat postoe~kite rizici-
kako solidna osnova za so$leduvawe na potenci"alnite rizici.
Se raboti za !aza- vo ko"a stru~nite slu/bi i lica vo bankata vr{at identi!ikaci"a i
otkrivawe na mo/nata po"ava na kreditniot rizik i vo zavisnot od ne$ovoto poimawe i
dimenzionirawe davaat natamo{ni si$nali i prezemaat ~ekori so koi 2e se pristapi kon
realizaci"a na ostanatite !azi vo procesot na upravuvawe so kreditniot rizik.
>elta na identi!ikaci"ata %prepoznavaweto& na kreditniot rizik pretstavuva
kontinuirano utvrduvawe na potenci"alnite interni i eksterni vli"ani"a i sosto"bi koi mo/at
da dovedat do realizirawe na kreditniot rizik. Pritoa- identi!ikaci"ata na eksternite kreditni
rizici podrazbira7
? utvrduvawe na momentalnata sosto"ba i uslovi na rabotewe na stopanskite
sub"ekti vo opredeleni $ranki i
? proekci"a na vli"anieto na politikite- zakonskite predlozi- svetskite stopanski i
politi~ki dvi/ewa vrz sosto"bata na opredeleni stopanski $ranki i sub"ekti.
4.2 Merewe na kreditniot rizik
)ereweto na kreditniot rizik e na"slo/ena !aza vo procesot na upravuvawe so
ne$o. 1ez ne$ovo kvantitativno opredeluvawe ne e mo/no kotrolirawe na rizikot i
postavuvawe na limiti za ne$ovata $olemina- so cel istiot da se dr/i vo za bankata
pri!atlivi ramki.
>elta na mereweto na kreditniot rizik e preku analiza na kreditnoto port!olio da se
utvrdi izlo/enosta na bankata na krediten rizik i iznosot na potenci"alnite za$ubi.
=nalizata na kreditnoto port!olio za potrebite na mereweto na kreditniot rizik vklu~uva
4
7
a& analiza na !inansiskata sosto"ba i stabilnosta na kreditniot dol/nikB
b& iznosi na kreditnite pobaruvawa- so cel diverzi!ikaci"a na rizikotB
v& upotreba na indikatorite na kreditniot rizik.
4.3 KontroIa na kreditniot rizik
4
1lazok ). @9lo$a interne revizi"e u kontroli bankovno$ rizika8 HIkonomski !akultet Za$reb- 2''1- str.26.
11
*ontrolata na kreditniot rizik vo bankarskoto rabotewe pretstavuva !aza od
upravuvaweto so kreditniot rizik vo koi se primenuvaat na"razli~ni supervizorski
standardi na koi se podveduva raboteweto na bankite- so cel da ne se slu~at ne$ativni
posledici pri eventualna po"ava na rizikot koi bi "a dovele bankata da $i za$rozi
osnovnite principi na svoeto rabotewe.
*ontrolata na kreditniot rizik e instrument na mena6mentot na bankata- a zna~i
usvo"uvawe na kreditnite proceduri vrz osnova na na~elata na kreditnata politika i nivna
dosledna primena. So kontrolata se ovozmo/uva pravovremena reakci"a na
mena6mentot na promenite na eksternite i internite !aktori- koi vli"aat na nivoto na
kreditniot rizik vo port!olioto na bankata.
Pritoa- kontrolata na kreditniot rizik se sproveduva na tri nivoa i toa7
? kontrola na kreditnoto port!olio-
? kontrola na kreditniot dol/nik-
? kontrola na kreditniot proces.
4.4 SIedewe na kreditniot rizik
*ako del na upravuvaweto so kreditnioit rizik- sledeweto na kreditniot rizik se
odnesuva na7
a& Sledewe na kreditnoto port!olioB
b& Sledewe na kreditniot dol/nikB
a& Sledewe na krednoto port!olio se pravi so cel da se sporedat7
< tekovnata i sakanata struktura na kreditnoto port!olio kako i
< pret:odno utvrdenata struktura so tekovnata struktura.
Sporeduvawe na tekovnata i sakanata struktura se vr{i zaradi prezemawe
korektivni merki- so cel utvrdenite otstapuvawa da se minimalni. (stovremeno
sporeduvaweto so pret:odno utvrdenata struktura e vo !unkci"a na ocenka na
korektivnite merki koi se prezemale vo pret:odniot period- a koi bile naso~eni kon
podobruvawe na opredeleni bilansni pozicii. ,a to" na~in se vr{i kontinuirana kontrola na
kvalitetot na kreditnoto port!olio i kreditniot proces.
4.5. NamaIuvawe (neutraIizirawe) na kreditniot rizik
5o zavisnost od intenzitetot na rizikot i promenlivosta na uslovite vo raboteweto-
bankata mo/e da se opredeli za razli~ni vidovi merki i aktivnosti za ne$ovo
otstranuvawe- namaluvawe ili pak pri!a2awe. =ko za$ubite od e!ektuiraweto na
kreditniot rizik e pomala od korista {to mo/e da se dobie od ne$o- bankata na"vero"atno 2
e $o pri!ati to" rizik %na pr. namaluvawe na proviziite na opredeleni uslu$i so cel da se
z$olemi bro"ot na deponentite na bankata& i obratno. )ena6erite primenuvaat razli~ni
strate$ii- so cel namaluvawe i za{tita od kreditniot rizik7
Prvo, bankite vr{at selekci"a na kreditnite barawa so {to deluvaat vo pravec na
minimizirawe na kreditniot rizik.
12
Vtoro, bankite primenuvaat za{titni klauzuli %covenants& so koi se spre~uva takvo
delovno odnesuvawe na dol/nikot so koe bi se vlo{ila ne$ovata kreditna sposobnost za
vreme na traewe na otplatata na kreditot.
Treto, bankite mo/at za svoite kreditni pobaruvawa od dol/nikot da baraat
kolateral ili $aranci"a.
^etvrto- bankite primenuvaat sistem na limiti po osnov na7
? maksimalen iznos na odobreni krediti po individualen dol/nik vo odnos na
kapitalot na bankataB
? maksimalen iznos pome3u rizi~nata i vkupnata aktivaB
? minimalen iznos %ili procent& na likvidnata aktiva vo odnos na vkupnata aktiva.
Petto- bankite vr{at diverzi!ikaci"a na svo"ata kreditna aktiva so {to se smaluva
nivniot port!olio rizik.5eke be{e spomenato deka vakvata diverzi!ikaci"a bankite "a vr{at
po pove2e kriteriumi- kako {to se7
? po klienti %celni $rupi- stopanski $ranki&B
? spored vidovi i nameni na kreditni plasmaniB
? spored vidovi na kreditno osi$uruvaweB
? po strukturi na kamatna stapka i sl& B
? spored ro~nost na plasmaniteB
? spored re$ioni i sl.
13
ZakIu~ok
5o sovremeni uslovi kontrolata na raboteweto vo delovnite banki se odviva preku
dva paralelni me:anizmi 7
? proces na dere$ulaci"a na bankarskoto rabotewe kako posledica na /elbata i
tendenci"ata da se z$olemi konkurenci"ata na !inansiskiot pazar i
? proces na z$olemena re$ulaci"a na bankarskoto rabotewe kako posledica na
$lobalizaci"ata na !inansiskite pazari.
,amaluvaweto na re$ulaci"ata denes ima tendenci"a da se zameni so z$olemena
samood$ovornost na bankarskiot mena6ment vo upravuvawe so bankarskite rizici- pri
{to me:anizmite na kontrola nad bankite se zasnovaat na sledewe na vrednosta na
akciite na pazarot na kapital- odnosno- na e!ektivno koristewe na pazarniot me:anizam.
)e3utoa- ne e dovolno samo bankite da razvi"at sistem na identi!icirawe i
kontrolirawe na kreditniot i dru$ite rizici- tuku e potrebno da se razvie soodvetno interno
i eksterno opkru/uvawe %dobar smetkovodstven sistem- obvrska za obelodenuvawe na
in!ormaciite i stro$o po~ituvawe na obvrskata za izmiruvawe na dol$ovite& so {to 2e se
ovozmo/i pobrza i polesna identi!ikaci"a na rizikot i soodvetna korektivna akci"a od
strana na bankata.
Po"avata na novite instrumenti i bankarski proizvodi e prosledena i so soodvetna
institucionalna mre/a na t.n. investicioni posrednici %investment intermediaries&- ko"a
otvara mo/nost za dopolnitelni pri:odi- %koi so tradicionalnite bankarski aktivnosti ne
mo/ea ni da se zamislat&- no paralelno doprinese do z$olemuvawe na rizi~nosta na
bankarskoto rabotewe i proizvede nesakani e!ekti.
Zna~i- iako sovremenoto bankarstvo $o karakterizira po"ava na bro"ni bankarski
proizvodi- i se zabele/uva relativen pad na klasi~nite kreditni operacii vo odnos na
ostanatite aktivnosti na bankite- sepak- i ponatamu kreditniot rizik ostanuva da bide
na"va/en bankarski rizik. 5o uslovi ko$a kreditnata ekspanzi"a e pointenzivna i
po{arenolika- a ekonomskite dvi/ewa se podlo/ni na bro"ni oscilacii- izlo/enosta na
krediten rizik vo site ne$ovi vari"anti i po"avni oblici e u{te pozna~a"na i poaktuelna.
14
Koristena Iiteratura
1. ,anevski d<r 1la$o"a- @1erza na dol$oro~ni :artii od vrednost8 ;odi{en zbornik na
Ikonomski institut < - 1##+B
2. ,anevski d<r 1la$o"a- @Jinanasiski pazar vo !unkci"a na dinamizirawe na
op{testvoto<ekonomski razvo"< ;odi{en zbornik na Ikonomski institut < Skop"e- 1##CB
3. ,enovski d<r 4.- @Jormirawe na ceni na proizvodite i uslu$ite na korporativnite
banki8<,=)press- Skop"e- 2''+ $odinaB
4. =rsovski d<r A.- @.izici vo bankarskoto rabotewe8 IconomF Press < Skop"e- 1##B
+. Zakonot za bankite < Slu/ben vesnik na .) br. 6CK'CB
6. )a6ova 5ioleta- 9pravuvawe so kreditniot rizik vo komerci"alnoto bankarstvo-
Skop"e- 2'1'
1+