Kultura Pitja Caja Stefan Fajmut PDF

tefan Fajmut - Kultura pitja aja
Kazalo
Uvod.................................................................................................5
Kratka zgodovina aja......................................................................6
ajni grm........................................................................................12
Obiranje in predelava.................................................................14
Venenje.......................................................................................19
Valjanje......................................................................................20
Fermentiranje.............................................................................21
Suenje.......................................................................................21
Sortiranje....................................................................................21
Predelava po CTC postopku......................................................22
Razirjenost ajevca...................................................................22
Pot aja do trgovine...................................................................30
aji in ajne meanice....................................................................34
Aromatizirani ali parfumirani aji.............................................35
Sorte in kakovost aja................................................................38
Kako oznaujemo aje...............................................................39
Kakovost aja v vrekah............................................................42
Shranjevanje aja.......................................................................44
Vpliv in delovanje aja..............................................................46
Ugodni vplivi aja na zdravje in poutje...................................49
Kaj moramo vedeti o pripravi aja.................................................57
Umetnost priprave aja..............................................................59
Priprava rnega aja...................................................................67
Priprava zelenega aja...............................................................68
Priprava aja oolong..................................................................68
Priprava mate aja......................................................................69
Priprava aromatiziranih ajev....................................................70
Kako hranimo e pripravljen aj................................................71
Kultura pitja aja po svetu..............................................................73
Japonski ajni obred ali Chanoyu..............................................74
Kako pijejo aj drugod po svetu................................................79
Kako pijemo aj pri nas.............................................................89
Zelini aji in napitki....................................................................93
Nekaj glavnih vrst zelinih ajev.............................................94
Sadni napitki..............................................................................99
Kakovost sadnih napitkov........................................................100
1
Recepti..........................................................................................103
O uporabi receptov...................................................................103
Vroi aji brez alkohola...........................................................107
Vroi aji z alkoholom.............................................................114
Puni........................................................................................119
Mrzli aji brez alkohola...........................................................132
Mrzli aji z alkoholom.............................................................142
ajne bovle..............................................................................152
Deserti, pripravljeni s ajem....................................................157
Kolai in pecivo za k aju........................................................166
ajni kolai brez pecilnega praka..........................................176
Slovar............................................................................................179
Literatura......................................................................................206
Tako kot ljubezen ne pozna razlike med starimi

in mladimi, tudi aj daje uitke obojim.
Zanimanje za aj je velika dediina, ki mi jo je
zapustila moja mati. Kot velika poznavalka
domaih in zdravilnih ajev nas je vselej znala
pozdraviti, le zase ni nala pravega.
Uvod
Predstavljamo vam vrsto zanimivosti in resnic o aju. Knjigo
sestavlja ve poglavij, ki je vsako zase celota. Vsako posebej in vsa
skupaj naj bi prispevala k vejemu znanju o kulturi pitja aja.
Zakaj o kulturi pitja aja?
aj je znan topel ali hladen napitek, ki ga po svetu pijejo revni in
bogati. To je vplivalo, da so se obiaji priprave in pitja aja
sprevrgli v prave obrede s povsem doloenimi pravili. Znana sta
kitajski in japonski obred pitja aja, katerih konni cilj ni samo
uivanje ob pitju aja. temve je e doivljanje samega obreda
svojevrsten uitek. Le komu ni znan obred pitja, ki ga negujejo
Anglei s svojim ajem ob petih. Toda Anglei niso edini, ki slovijo
kot veliki ljubitelji aja. aj pije ves kulturni svet in obstajajo
narodi, ki ga popijejo celo ve kot Anglei. V Evropi so znani pivci
aja e Irci, Vzhodni Frizijci, Nizozemci, Belgijci in Norveani.
Knjiga naj bi ljubiteljem aja e bolj pribliala navade pitja,
nepoznavalce pa spodbudila k pokuanju, ali je vse napisano tudi
res. Postopoma obravnavamo vse bistveno o aju: kaj je aj, vrste
ajev, kako aj pripravimo, kako z njim postreemo, kaj ponudimo
ob aju in kako vpliva pitje aja na lovekovo poutje. Pri tem smo
se oprli na svetovno literaturo, ki govori o aju, in zaeli tam, kjer
se snovi lotevajo tudi drugi, to je pri zgodovini aja.
Kratka zgodovina aja

Morda za zaetek nekaj o samem pojmu aja, ki ga obravnava ta
knjiga. Pri nas se je izraz aj uveljavi] za vse vrste zelinih in
sadnih pa tudi drugih napitkov, ki so bili in so e vedno poveini
povezani z zdravilnimi uinki. Ko pri nas govorimo o aju, najprej
veina pomisli na kamilini, ipkov ali lipov aj, tu in tam naletimo
na takne, ki poznajo in cenijo tudi druge zeline aje. V zadnjem
asu prihaja iz tujine vedno ve lino pakiranih sadnih ajev, iz
katerih pripravljamo napitke za razline okuse. Vse sadne aje
uvramo med domae ali zdravilne in njim podobne napitke.
aj, o katerem bomo pisali v tej knjigi, pa poznamo pri nas bolj
kot ruski ali pravi aj, da ga tako loimo od zdravilnih in drugih
napitkov, ki jim tudi pravimo aji.
Pravi aj pridobivajo iz listov grma ajevca in nima ni skupnega z
naimi zdravilnimi ali zelinimi aji.
aj ali pena zelenega dragulja je e ve kot 3000 let znana
pijaa. Ima tradicijo, ki je navdihnila tevilne legende o njegovem
izvoru. Tako si odkritje aja lastijo Kitajci, Japonci. Indijci in drugi.
Po kitajski legendi je menda cesar Shen Nung (27372697 pr. n.
.) isto po nakljuju odkril to pijao. Ko je kuhal pitno vodo, je
vanjo padlo nekaj listov z blinjega grma. Obarvala se je zlato
rumeno in imela zelo aromatien vonj. Indijci, ki so prav tako kot
Kitajci v svoji deeli uveljavili aj, pa trdijo, da ga je leta 495 pr. n.
. odkril Bodhidharma, budistini dostojanstvenik. Mladi sveenik
je romal kot misijonar na Kitajsko. Da bi lahko opravil svojo teko
nalogo, si je elel zagotoviti nebeko pomo. Zato se je zaobljubil,
da med svojin potovanjem ne bo spal nobeno no. Po petih letih ga
je spanec le zael premagovati, da so mu od utrujenosti oi lezle
skupaj. Da hi pregnal zaspanost. se je sprehajal med grmovjem in
tako ves dremav in zamiljen trgal liste, jih dajal v usta in veil.
Uinek je bil izredno osveilen in to mu je omogoilo, da je lahko
e naslednji dve leti zdral brez spanja. Tako je menda odkril aj.
Po drugih virih pa so aj v Indijo prinesli ele Anglei, to je v 17.
stoletju. Kdo ve za resnico? Verjetno so Indijci aj poznali e pred
prihodom Angleev, le da so ga ti razirili po vsej dravi, od tod
tudi trditev, da so aj prinesli Anglei.
6
Japonci, ki uporabljajo za trepalnice in aj isti izraz, imajo

drugano razliico legende o odkritju aja. Sveenik, ki je med
meditacijo zaspal, si je od jeze porezal trepalnice in jih vrgel na tla,
kjer so odgnale korenine. Naslednje jutro je na tistem mestu raste]
grm in menih je pokusil liste. Njihova sveina ga je navdala z
mojo in ga sprostila.
O nastanku aja obstaja e kitajska pravljica, v kateri je dobra
vila ajne liste poloila pod glavo porcelanaste punke, ki je
oivela in se dvignila z oarljivim nasmekom.
7
Na vpraanje, ali je domovina aja Indija ali Kitajska, strokovnjaki

e do danes niso nali zadovoljivega odgovora.
V pisnih virih aj omenjata dva kitajska pisca. Mlaji iz dinastije
Han pie o njem e v prvem stoletju naega tetja, omenja ga kot
znano zdravilo. Dve stoletji pozneje je Tschang Hua opisal
poivljajoi uinek aja in v Zgodbi treh kraljestev izvemo. da je
cesar San Huo (242-283) malo zapitemu generalu skrivoma poiljal
aj, da bi ga pil namesto vina.
Kae, da je bilo uivanje aja najprej v navadi v okolici
dananjega anghaja. Vendar so aj v tistem asu pripravljali isto
drugae kot danes. Parili in suili so svee nabrane ajne liste, jih
zdrobili v monarju in nato stiskali v pogao, ki so jo skupaj z
zaimbami, na primer pomaranno lupino, jasminom, ebulo in
cimetom, skuhali v neke vrste juho.
Mongoli so aju dodajali kobilje mleko. Tibetanci pa so aj
meali z jakovim mlekom, jemenovo moko ali praenim riem in
maslom.
Nova spoznanja o ajni kulturi je prinesla Knjiga o aju (Ch'a
Ching) cirkukega klovna in pesnika Lu Yua (740-804), ki je izla v
treh delih. V tej sveti knjigi vzhodnoazijskih pivcev aja je opisano,
od kod prihaja aj, kako ga pridobivajo in kako je treba ravnati s
sadikami ajevca. Lu Yu je v svoji knjigi zapisal, da je treba aj
servirati v modri posodi in ga pili, ko narahlo deuje, ko ni otrok v
hii, ko sveti polna luna in se druijo prijatelji in zaljubljenci. Res
dober aj ne sme vsebovati sladkorja, limone ali drugih dodatkov,
e najbolje je, da ga pripravimo z vodo iz gorskih dolin.
V asu Lu Yujevega ivljenja so bili prepriani, da je aj odkril
cesar Shen Mung. To pa je bil vsekakor nesporazum, ki temelji na
dopolnilu h knjigi o aju Pents'a, ki je nastala okrog leta 800. V tem
dopolnilu je uporabljen izraz ch'a, ki pa je nastal e v 5. stoletju.
Beseda ch'a pomeni od takrat povsod na Kitajskem aj, vendar jo
razlino izgovarjajo.
Kitajski pisatelj Lin Yutang je razloil naslednje razline
izgovorjave, prevzete v evropske jezike:
V angleini in francoini se je izgovor tea in th ravnal po
junokitajskem nareju, ki izhaja iz izgovorjave. kot jo imajo v
okolici Amoya, in beseda tay se slii kot francoski th. Tudi v
angleini so besedo tea v starih asih podobno izgovarjali. V
Rusiji, kjer so aj dobivali iz severovzhodne Kitajske, so
8
uporabljali besedo iz severnega mandarinskega jezika ch'a, ki se je

sasoma tudi pri nas priela izgovarjati kot aj.
Izraza aj in ruski aj, ki sta se uveljavila pri nas za pravi aj.
imata nekaj skupnega. aj se zelo hitro navzame vlage in raznih
vonjev iz okolice. Ve mesecev trajajo prevoz aja v lesenih
zabojih po morju se ni obnesel, ker je aj izgubil vso svojo
lahtnost. Tako se je dolga leta obdralo tovorjenje aja po kopnem
s kamelami, ki so nosile aj stisnjen v trde ploe v obliki opeke,
od tod tudi izraz openi aj. Karavane s ajem so potovale po
kopnem ez Rusijo in tako smo se seznanili z njim tudi pri nas pod
ruskim imenom aj: ker je prihajal iz Rusije, smo ga poimenovali
ruski aj.
Kot izhaja iz razlinih virov, so Japonci spoznali aj ali v letu
552 naega tetja ali v 8. stoletju, zasluga za to gre poznanstvu z
budistinimi menihi. Arabci so aj spoznali okrog leta 850. V
Evropo je ta napitek belih priel ele v zaetku 17. stoletja. Leta
1610 je neki trgovec Holandsko-Vzhodnoindijske drube prinesel
pravi aj iz Kantona v Amsterdam. V tem asu je bila priprava aja
na Kitajskem bistveno drugana: posuene ajne liste so zmleli v
prah in ga v vroi vodi raztepli z bambusovo metlico. Tak nain
priprave aja je pozneje postal osnova za pripravo aja pri ajnem
obredu.
Razvil se je slovesen ritual, ki so ga pozneje Japonci sprejeli za
svoj ajni obred. Japonci e dandanes uivajo v svoji sobi za aj,
kraju fantazije, zdrobljen ajni prah, ki ga Evropejci nikoli nismo
spoznali, verjetno zaradi tega. ker so Mongoli razbili tradicijo pitja
aja.
Na Nizozemskem so plaevali od 200 do 250 guldnov za prvi
kitajski ali japonski zeleni aj, ki ga od leta 1637 redno uivajo.
Tudi v Rusiji se je mono razirilo pitje aja.
Okus eksotinega napitka pa ni ustrezal vsem. Tako je ruski
poslanik Vasilij Storkov oznail aj kot travo. Svakinja
francoskega kralja Ludvika XIV., ki je na svoj dvor vpeljal ajni
obred, gospa Lisellot von der Pfalz (1652-1722) pa je o aju
izjavila: aj se mi zdi podoben senu in smetem, moj bog, kako
lahko nekaj tako trpkega in smrdeega razveseljuje. Ti dve in
druge podobne izjave so se verjetno nanaale na to, da je bil aj
pokvarjen zaradi dolgega prevoza po morju.
9
aj so sprva uporabljali kot zdravilo in manj kot osveilni

napitek. Tako je znani zdravnik dr. Cornelis Dekkcr (1647-1685) iz
Alkmaarja na Nizozemskem, kasneji osebni zdravnik nemkega
volilnega kneza Friedericha Wilhelma iz Berlina in profesor na
univerzi v Frankfurtu, v letu 1679 predpisoval najmanj 30 skodelic
aja na dan. Sam je menda popil kar 50 do 200 skodelic. Po
njegovem naj bi bila zadovoljiva dnevna koliina 50 skodelic aja
in ele pri 200 skodelicah je videl zgornjo mejo pitja.
aj je veljal kot zdravilo proti glavobolu, astmi, prehladu in tudi
kot sredstvo za odvraanje kuge, pa ne samo to, temve tudi kot
sredstvo za poveanje miselnih sposobnosti.
K temu, da se je aj zael uveljavljati kot zdravilo in tako hitro
nael uporabnike, je pripomoglo verjetno tudi to, da so prav v 16.
oz. 17. stoletju prieli zdravniki v Evropi spoznavati in
predpisovati napitke iz razlinih domaih zdravilnih zeli. Hvala o
arobnih zdravilnih moeh aja, ki so jo z Vzhoda prinesli trgovci,
10
je vplivala tudi na zdravnike, ki so zaeli aj predpisovati pri

razlinih boleznih. Poivljajo uinek aja na loveka pa je dodatno
prispeval k njegovi priljubljenosti, e posebno ker ni imel slabih
stranskih uinkov in ga je bilo mogoe piti v vejih koliinah, esar
za druge zdravilne aje ne moremo trditi. Tako so takratni
lekarnarji, ki so pripravljali razline meanice domaih ajev, za
katere pa niso bili vedno prepriani, kako bodo delovali, nali zelo
dobrodolo zdravilo, pri katerem se ni bilo treba bati nepredvidenih
stranskih uinkov.
11
ajni grm
aj v celih ali zdrobljenih listiih je na poseben in zelo zahteven
nain predelano listje grma ali drevesa ajevca. V resnici edinole ta
vrsta upravieno nosi ime aj in izvira z Daljnega vzhoda, to je iz
Kitajske in Indije.
ajevec je blinji sorodnik lepe kamelije z latinskim imenom
Camellia sinensis.
ajevec raste v tropih in subtropih, na vroih obronkih gora z
obeh strani ekvatorja. Njegovi cvetovi bele ali roza barve so
podobni jasminovim, sadei velikosti enjeve koice pa sedijo
kot trojki na vsakem steblu. ajevec potrebuje za rast s humusom
bogata, rahla, globoka in nekoliko kisla tla.
e bolj kot od tal je kakovost aja odvisna od podnebja. Monsuni
v irnih delih Azije pa tudi drugod, kjer zdaj pridelujejo aj,
poskrbijo za potrebno vlanost in temperaturo. Na Kitajskem
ajevec posebno dobro uspeva na poroznih, nepeenih in
vulkanskih tleh, v Indiji pa tam, kjer reke odlagajo svoje bogate
naplavine, polne hranil.
12
ajevec uspeva tudi v zmernejih podnebnih razmerah, prenese

celo zmrzal in temperature do -3 C. Tako raste ajevec tudi na
2000 do 3000 metrih nadmorske viine, npr. pod Himalajo, kjer se
razprostirajo znani ajni vrtovi Darjeelinga. V niinah raste sicer
ajevec bolj koato, vendar kolikor vije uspevajo ajni nasadi,
toliko bolja je kakovost aja. Najfineji indijski aj, darjeeling,
gojijo na viini 1000 do 2400 metrov na junih obronkih Himalaje.
Take ajne vrtove najdemo v obmojih rek Mechi, Balasan in
Teesta. Listi teh ajev rastejo poasneje kot v drugih pridelovalnih
obmojih, zato pa imajo zelo intenzivno in prijetno aromo.
V naravnih rastnih razmerah je ajni grm ali drevo vedno raslo v
senci drugih dreves in e danes gojijo ajne grme za pridobivanje
vrhunskega aja v senci.
Na Kitajskem je uspeval ajevec v obliki dva do tri metre
visokega in koatega grma. Okrog leta 1700 je G. J. Camellius
preueval ajevec, ki je rasel na Kitajskem, in po njem je rastlina
dobila tudi latinsko ime Camellia sinensis. Na Kitajskem najdeni
ajevec je kasneje dobil tudi ime Thea sinensis. Leta 1823 pa je
britanski major Robert Bruce na obronkih Manipurskih hribov na
meji med Asamom in Burmo odkril divje rastoa drevesa ajevca,
ki so zrasla tudi do 20 metrov visoko in imela glavno korenino v
tleh dolgo celo do 5 metrov. Znani znanstvenik iz botaninega vrta
v Kalkuti dr. Walich je najprej dvomil, da gre resnino za pravi aj,
ele drugo poroilo oficirja asamske lahke pehote Andrewa
Charltona je preprialo tudi strokovnjake. Verjeli so, da je to
resnino pravi aj, vendar so bili prepriani, da gre za neko sestrsko
sorto kitajskega aja. Novo odkrito ajno drevo so poimenovali
Thea assamica.
Ker v zaetku v Indiji niso bili povsem prepriani o pristnosti
novo odkrite vrste ajevca, so tja prenesli sadike v Kalkuti
vzgojenega kitajskega ajevca in jih zaeli zasajati po ajnih
vrtovih. Sele dosti pozneje so strokovnjaki ugotovili, da so sadili
tudi sadike asamskega ajevca in jih prieli kriati s kitajsko vrsto.
Tako so nastali tako imenovani asamski hibridi, ki so danes
podlaga skoraj za vse ajne nasade po svetu. Z nadaljnjim
krianjem so dobili veliko novih sort aja. Tudi znani aj darjeeling
jim je uspelo dobiti iz ajnega grma Thea sinensis. ko so kriali
njegove sadike s Thea assamica in dobili tako imenovani
blendings.
13
V ajnih vrtovih in na velikih ajnih plantaah gojijo aj kot

priblino meter visok grm, ki ga ohranjajo v tej obliki s posebnim
nainom oskrbe in rezi ter ga v veini drav pridelovalk obirajo
rono. Le v Rusiji in na Japonskem so zaeli obirati aj s
posebnimi stroji. Vendar tako ohrani aj ni tako kakovosten kot
rono obrani. Strojno obrani aj pride na trg kot broken - drobljeni
aj ali aj v filtrskih vrekah oziroma kot aj slabe kakovosti.
Iz kakovostnega asamskega ajevca in iz kriancev s kitajskim
ajevcem so dobili aje, ki so bolj aromatini, polnejega okusa in
manj obutljivi za podnebje. To je omogoilo, da se je gojenje aja
po svetu razirilo tudi na obmoja, kjer dotlej aj ni uspeval.
Znani asamski hibrid, krianec med obema divjima oblikama, je
zdaj dale po vsem svetu najbolj razirjena podlaga za sadike
ajevca na vseh pridelovalnih obmojih. Izvirne oblike ajevca
rastejo le e v redkih ajnih vrtovih na Kitajskem, v Indiji in na
laponskem. aj iz njih je e posebno kakovosten in izjemno cenjen.
Kdor dnevno pije svoj aj iz iroke ponudbe, ne uiva izdelka
iz razlinih vrst ajnih sadik, temve okus, vonj, izdatnost in
podobne lastnosti posameznih sort, ki so odvisne izkljuno od
podnebja, sestave tal, letnega asa obiranja in nadaljnje predelave.
V novih nasadih razmnoujejo ajevec s potaknjenci in ne s
semenom. ajni grm zraste do velikosti enega metra, tedaj je
primeren za obiranje listiev. To traja priblino tri leta, v subtropih
pa pet.
Najboljo vrsto aja sestavljajo le zgornji nerazvit listi in
naslednja dva zgornja lista (two leaves and a bud). Stareji, niji
listi pridejo v potev le za slabe vrste aja.
Obiranje in predelava
Spretne obiralke na Kitajskem naberejo po 10 do 12 kilogramov
ajnih listiev na dan, v Asamu pa tu in tam do 35 kilogramov. Na
Kitajskem pride po 3000 do 3500 vrikov na kilogram, v Asamu
pa le 1000. Obiralka, ki eli v enem delovnem dnevu nabrati
10.000 do 30.000 vrikov, mora biti e zelo spretna, pri delu pa
mora paziti, da med vrike ne zaidejo veji, stareji listi. Taken
aj bi namre ajni mojster prevzel le kot drugorazredni aj, torej
14
slabe kakovosti, ki je temu ustrezno plaan. Nabiranje aja je torej

naporno in zahtevno delo, ki ga obvladajo le domaini in ga
opravljajo nadvse skrbno. Veinoma obirajo enske in otroci, le tu
in tam zaradi pomanjkanja delavk pomagajo tudi moki, vendar so
ti manj spretni.
V ajni ko nabrane vrike oziroma listie ajevca prenesejo v
tovarno aja ali na zbirna mesta, kjer opravijo prevzem in doloijo
plailo. Vse skupaj mora potekati hitro, da ne bi listi na vroem
soncu prieli predasno fermentirati, kar bi kodilo njihovi
kakovosti.
Za pripravo ajnih napitkov se uporabljajo samo listi ajevca, pri
slabih vrstah aja tudi listni peclji in deli stebla, nikoli pa cvetovi
ali semena. aj iz cvetov je brez okusa, semena pa so strupena. Na
Japonskem so neko z izvleki iz semena ajevca zastrupljali
puice in kopja, zdaj pa ga uporabljajo kot kropivo proti mresu.
Naini obiranja so e po tradiciji razlini in vplivajo na kakovost
aja, prilagajajo se vrsti listov in asu obiranja. Posebno drage
vrhunske aje omogoa imperial plucking ali kraljevsko obiranje,
15
pri katerem dajejo v koare le zgornji nerazvit list ali popek in prvi
naslednji list. V asu kraljev in mandarinov so lahko aj te vrste
obirale le device, ki so, opremljene z zlatimi karjami, polagale
popke in liste previdno v zlate koare. Kraljev na Kitajskem nimajo
ve, zato spada imperial plucking v zgodovino. aji, ki jih
sestavljajo popki in prvi listi, pa so e danes zelo iskani.
Pri finem obiranju ali fine plucking trgajo popek in zgornja dva
lista. Delo je zelo zahtevno in natanno, zato pride v potev samo
za visokokakovostne vrtne aje, torej za take, iz katerih se ne dela
ajnih meanic.
Grobo obiranje ali coarse plucking je najpogosteji nain, pri teni
obirajo popek in ve naslednjih listov. To daje aj slabe kakovosti,
ki pa za razvajene poznavalce aja e ne ustreza ve, ker ni zadosti
ekskluziven.
Doslej opisano obiranje aja je naporno in zamudno delo, zato so
v Rusiji, nato pa tudi na Japonskem in drugje prieli s strojnim
obiranjem ali etvijo aja. Pri tem stroji potrgajo vrike z grmov
ajevca tako, da poleg listov v koare letijo tudi zgornji deli stebel.
To daje aje zelo slabe kakovosti in jih poveini pakirajo v filtrske
vreke.
16
Kakovost aja pa je odvisna tudi od asa obiranja. Pri prvem

prehodu po severovzhodnem monsunu v Indiji obirajo lepo
diei first flush. Od maja do konca junija sledi obiranje second
flush, ki daje teje in bolj diee aje. Med jugozahodnim
monsunom od avgusta do oktobra obirajo deevni aj in v mrzlem
letnem asu jesenski aj (autumnal). Obe pozni obiranji se po
kakovosti ne moreta primerjati s first ali second flush, tudi e
nekateri trdijo tako.
V severni Indiji ne obirajo aja med novembrom in marcem.
Celo leto pa so na delu obiralke v juni Indiji, v rilanki, na Javi in
Sumatri. V visokogorju lahko obirajo aj vsakih osem do dvanajst
dni, v niini pa celo vsakih pet do osem dni. Po tirih do petih letih
obiranja potrebuje ajni grm premor. Obreejo ga do olesenelega
stebla, da lahko odene liste isto znova. Tako pomlajujejo tudi
grme, ki so stari e osemdeset ali sto let. Obiranje aja se ne
razlikuje glede na to, ali elijo v nadaljnji obdelavi pridobiti zeleni
ali rni aj.
17
ZELENI AJ, ki ga pri budistinem ajnem obredu imenujejo tudi

pena zelenega dragulja, nastane tako, da liste najprej na hitro
oparijo z zelo vroo paro in jih nato posuijo ali pa jih nekaj sekund
praijo pri temperaturi 100 C v posebnih kovinskih posodah, nato
jih rahlo posvaljkajo in osuijo. V fazi venenja se uniijo encimi v
listnih celicah, tako da ne more priti do fermentacije. Med
suenjem listie rono vekrat premeejo in pri tem dobijo svojo
temnozeleno barvo. Na posebnih sitih nato listie presejejo,
sortirajo po velikosti in pakirajo v posebne transportne zaboje ali
vree.
Na tak nain pridobivajo aj na Kitajskem e ve stoletij. Rono
predelani zeleni aj ima e danes v svetu posebno ceno in je
ponovno zelo iskan. Japonci, ki e dandanes pridobivajo le zeleni
aj, pa so predelavo e posebej racionalizirali in mehanizirali ter jo
spremenili v masovno proizvodnjo. Na velikih ajnih plantaah so
uvedli etev aja s posebnimi stroji, s katerimi upravljata le po dva
loveka, tudi as predelave je mono skrajan in avtomatiziran.
Seveda ti aji ne dosegajo posebne kakovosti.
Zeleni aj je zelo cenjen na Vzhodu, na Kitajskem in Japonskem
pijejo skoraj izkljuno to vrsto, pa tudi v Maroku in Tuniziji radi
pijejo zeleni aj z dodatkom mete. Znana vrsta zelenega aja, ki je
priljubljen med Anglei, je smodnik ali gunpowder. Svoje ime je
dobil po tem, da je sive barve in v obliki drobnih kroglic, tako da v
resnici spominja na smodnik. V dananjem asu je na trgu zelo
malo zelenega aja, ker ga veino porabijo v deelah, kjer ga
pridelujejo, na trgu pa je prevladal rni aj. V zadnjem obdobju
povpraevanje po zelenem aju ponovno naraa, e zlasti med
mladimi, ker ima kar nekaj prednosti pred fermentiranim ajem.
OOLONG AJ je nekaj vmesnega med zelenim in rnim ajem in
ga zaradi njegove nekoliko rdekaste barve nepravilno imenujejo
tudi rdei aj. Za oolong aj bi lahko rekli, da je polizdelek rnega
aja. Sam postopek obdelave je podoben pridobivanju rnega aja
in se razlikuje le po tem, da se fermentacija prekine nekje v sredini,
nato gre takoj v suenje. Tega aja ne sortirajo po velikosti in ga
dobimo le v celih listiih.
RNI AJ dobijo tako, da e na plantaah zelene ajne liste na
poseben nain obdelajo, kar je za kakovost aja tako pomembno
18
kot pri grozdju stiskanje in vrenje.

Daljo in zelo zahtevno predelavo, ki je potrebna za rni aj, bi
lahko razdelili v pet stopenj: venenje, valjanje, fermentiranje,
suenje in sortiranje.
Venenje
Svee zelene liste stehtajo in jih razgrnejo v tanke plasti na
kovinske ali najlonske mree, razpete med drogove. Listi se pri
temperaturi 25 do 35 C suijo priblino 15 do 24 ur, da ovenijo.
Ker poteka suenje na prostem, na soncu, in je odvisno od vremena
ter traja dalj asa, si v sodobni obdelavi aja pomagajo s toplim
zrakom. Skozi tanke plasti ajnih listiev, ki so razprostrti na
posebnih, priblino 2 m irokih in do 30 m dolgih jeklenih mreah,
dovajajo topel zrak pod pritiskom. Skozi liste, ki vsebujejo ve
vlage, piha zrak nekaj asa v eno smer, nato pa v drugo, da se
enakomerno osuijo. Medtem listi izgubijo priblino tretjino vlage
in postanejo e v 8 do 12 urah ustrezno mehki in proni za
nadaljnjo obdelavo.
19
Valjanje
V posebnih mlinih, pravzaprav so to kovinske ploe, ki se pod
pritiskom stalno vrtijo, poteka valjanje aja. Celice v listih
popokajo, tako da pridejo sokovi iz listov v stik s kisikom iz zraka.
Pritisk plo lahko uravnavajo, kar je zelo pomembno za pravilen
postopek. Vasih so aj valjali rono, zdaj pa tako delajo le
izjemoma pri pripravi majhnih koliin vrhunskega aja. Med
valjanjem se listi obarvajo temnozeleno in zvijejo.
Pri prvem sejanju, imenovanem 1. Dhool, padejo skozi sito
najfineji listi in listni vriki. Pri zelo dobri kakovosti iz
visokogorja lahko l. Dhool dosee tudi 50 odstotkov celotne
koliine. Ostanek dajo nazaj v stroj za valjanje in ga ez pol ure
spet presejejo, tako dobijo 2. Dhool. Ko ostanek po enoinpolurnem
valjanju ponovno presejejo, ostane priblino 5 odstotkov grobih
listov in pecljev, ki jih nato v posebnih strojih razreejo in zdrobijo.
20
Fermentiranje
Ta stopnja je najobutljiveji del pripravo rnega aja. Strokovnjak,
ki nadzira ta proces, se imenuje fermentacijski mojster (TeaMaster). Pri fermentaciji, ki je kljub imenu bolj oksidacija kot
vrenje, razprostrejo liste v posebnem vlanem prostoru, kjer je
temperatura okrog 40 C in relativna vlaga priblino 90-odstotna.
Zaradi notranje temperature se razvije fermentacija, med katero se
listi obarvajo bakreno rdee. Listi so videti priblino tako kot
pozneje v posodi, kjer aj pripravljamo in ga prelijemo z vodo.
Pravilen potek oksidacije je pogoj za okus in aromo aja.
Fermentacijski mojster, ki nadzira in uravnava temperaturo ter
potek fermentacije, odigra zelo pomembno kontrolno vlogo med
priblino dve do tiri ure trajajoim procesom. V tem asu potekajo
kemini procesi, ki so kljuni za kakovost aja: sproa se
reslovina, kofein pa se vee na eterina olja, ki so nosilci arome in
dajejo aju pravi vonj.
Suenje
V pravem trenutku morajo fermentiranje ustaviti, nato zanejo aj
suiti. Suenje traja priblino 30 minut pri temperaturi 90 C.
Vasih so to delali s kurjenjem drv, zdaj jih je nadomestil topel
zrak. Vro zrak odvzame vodo iz listiev in doslej rdeerjavi listii
se obarvajo rno, tu in tam tudi zvijejo ali skrivijo. Dobijo torej
barvo in obliko, ki sta znailni za rni aj. Listni popki ostanejo
vasih srebrno sivi ali pa postanejo rumeni, to so tako imenovani
tips v razlinih sortah. Vendar to niso ajni cvetovi, kot marsikdo
misli.
Sortiranje
21
Na koncu aj e presejejo s posebnimi tresoimi se siti, ki liste

loijo po velikosti in tako je aj pripravljen za zadnjo fazo, to je
pakiranje in drabo.
Predelava po CTC postopku

Dandanes uporabljajo na sodobnih plantaah, zlasti v Indiji,
rilanki in na Japonskem za predelavo aja posebno racionaliziran
postopek, imenovan CTC. Oznaka je kratica za angleke besede: C
crushing = mletje, T tearing = trganje, C curling = valjanje.
Po tem postopku traja predelava le okrog 4 ure, po klasinem
postopku pa 14 do 18 ur. Iz tovrstne predelave pa ne dobimo ve
aja v listiih, temve zdrobljeni aj ali broken tea.
Indijski, cejlonski in e nekateri drugi ajni vrtovi, ki pridobivajo
aj po tradicionalnih postopkih v petih opisanih fazah, na tak nain
predelajo zdaj le e okrog 2 odstotka aja, torej kot aj v listiih.
Tako je dandanes na svetovnem trgu naprodaj 97 do 98 odstotkov
rnega, predvsem zdrobljenega aja, ki izvira z velikih planta.
Zdrobljeni aj pa ni vedno pridobljen le po postopku CTC, ki
daje aj slabe kakovosti, nastane tudi iz visokokakovostnih ajev v
listiih, ko s sejanjem loujejo pridelek po velikosti. Tako dobimo
na trgu obe vrsti: zdrobljene aje visoke kakovosti iz klasine
proizvodnje in aje nekoliko slabe kakovosti iz sodobne
predelave.
Razirjenost ajevca
Z uspehom se ne morejo pohvaliti povsod, kjer so zaeli gojiti
ajevec. Vendar na Zemlji ni celine, kjer ne bi imeli vsaj nekaj
izkuenj s pridelavo aja, odkar so zaeli v Indiji in rilanki
pridobivati aj na veliko.
Ker je aj bil in je e zdaj ena najbolj iskanih in trno zanimivih
vrst blaga, se je povsod tam, kjer so dane ustrezne naravne razmere
za pridelavo aja, ta mono razmahnila. Drave, ki nikdar niso
poznale aja ali pa so bile celo zelo velike pridelovalke kave, so
22
zaele gojiti in pridelovati najbolj kakovostne aje, npr. rilanka.

Za primerjavo lahko vzamemo nekdanjo Zvezno republiko
Nemijo, od koder tudi k nam prihaja precej aja. V tej dravi so v
letu 1983 porabili priblino 15.000 ton aja; dobra tretjina, ve kot
5300 ton, je bila iz Indije, okrog 2700 ton iz. rilanke, iz Indonezije
1300 ton, Afrike 1850 ton, razliko pa si e delijo Kitajska.
Japonska, Turija in Juna Amerika. Iz tega lahko spoznamo, kako
je pridelava aja raztresena po vsem svetu, le da pridelane in
porabljene koliine v posameznih dravah niso vedno enake. Tako
npr. Kitajska veino pridelanega aja porabi sama, pa pa je
rilanka postala ena najvejih izvoznic aja.
INDIJA, najveja proizvajalka aja na svetu, premore zelo razline
vrste aja, zato ne moremo povprek govoriti o indijskem aju.
aji z razlinih obmoij Indije se mono razlikujejo med seboj,
zato moramo dobro vedeti, od kod izdelek izhaja, da ga lahko
pravilno vrednotimo.
V severovzhodni Indiji, ob vznoju Himalaje, se iri znano
23
pridelovalno obmoje Darjeeling. Vrtovi s ajem se tu razprostirajo

na nadmorski viini 1000 do 3000 metrov. Na teh viinah pa se tudi
v tropih zelo razlikujejo letni asi. Pozimi rast ajnih grmov miruje.
Prvo obiranje ali first flush darjeelinga se tam zane ele marca.
Za ljubitelje aja darjeeling je prvo obiranje velik dogodek.
Njegova aroma je prijetna, znailna in nezamenljiva; razvije se
lahko le, e pri pripravi aja uporabimo mehko vodo. e torej
spomladanski aj pripravimo s trdo vodo, smo ob drago plaan
uitek.
Poletno obiranje - second flush daje aj z ve barve in
monejim, bolj grobim okusom. Deevno obdobje, ki napoi v
Darjeelingu med avgustom in oktobrom, prinese s svojim obilnim
deevjem in soparo novo mo za rast ajnih grmov. aji zgubijo
svoje znailnosti in bera tega obdobja rabi za povprene meanice.
V septembru in oktobru deevje preneha, postane hladneje in listi
ajnega grma rastejo poasneje. Sonce, ki ni ve zastrto z
deevnimi oblaki, spodbudi v listnih ilah nastajanje aromatinih
sokov.
Jesenski aji autumnals, obrani v oktobru, imajo po obdelavi
rjave liste, fino aromo in malo reslovin.
V vzhodni Indiji na levem bregu Bramaputre, lei Asam,
najveje in najbolj sklenjeno obmoje za pridelavo aja na svetu.
Tu so tudi najobirneje plantae. ajni grmi rastejo na posebno
rodovitni zemlji izkrenega pragozda. Podnebje je zelo vlano.
Asamski aj je polnega okusa in zelo die. Od tamkajnjih ajev je
zelo cenjen second flush, po katerem je veliko povpraevanje.
Obirajo ga v maju in juniju, ko najbolj razvije svoje znailnosti.
Moan asamski aj je osnova mnogim trnim meanicam. Grob
okus se ne izgubi, tudi e aj pripravimo s trdo vodo. V bliini
Asama leita pridelovalni obmoji Terai in Dooars. aji iz obeh
krajev, z oznako porekla, se zelo redko dobijo tudi v ponudbi
specialnih prodajaln aja.
V juni Indiji so e Nilgiri Hills, viavje v bliini ekvatorja, z
majhnimi ajnimi vrtovi. Mnogo ajnih grmov raste tu na
intenzivno obdelanih strminah. Vrhunski aji iz Nilgirija so po
svojem znailnem trpkem okusu bolj podobni cejlonskim kot ajem
iz drugih delov Indije. Imajo intenzivno in fino trpko aromo.
24
RILANKA, otoka drava, lei v Indijskem oceanu in se e vedno

imenuje Cejlon, kadar gre za izvoz njenega glavnega proizvoda aja. ajni vrtovi se irijo po vsem otoku, zanejo se na juni
polovici otoka in pri starem kraljevskem mestu Kandy. Plantae, ki
se kot gosta zelena preproga razprostirajo po valovitih griih
rilanke, ponujajo udovit razgled, da loveku zastaja dih ob
pogledu na enkratno obdelano pokrajino.
Obstajajo tri velika pridelovalna obmoja: Uva - okroje na
vzhodu; obmoje Dimbule na zahodu in tam, kjer se obe podroji
stikata; viavje Nuwara Eliya na nadmorski viini 2000 do 2500
metrov, kjer rastejo najbolji in najbolj aromatini cejlonski aji. V
rilanki, ki lei tik ob ekvatorju, sicer ne poznajo letnih asov kot
pri nas, vendar so ez leto velike razlike pri pridelku aja na
posameznih obmojih. Vzrok za to je monsun. V poletnih mesecih,
od junija do septembra, piha od jugozahoda in odlaga svoje
deevno breme na obmoje Dimbula. V vlani klimi se rast ajnih
grmov precej povea in bera je obilna. Vendar je s tem enako kot
25
pri vinu: ko so koliine velike, izostane kakovost. Poletni aj iz

Dimbule je navadno potrono blago. Na drugi strani gora pa v
istem asu na obmoju Uve, kjer je suho in rastejo ajni listi le
poasi, obirajo najbolj kakovostne aje fine arome in monega
okusa.
Pozimi je vse obrnjeno. Veter piha iz nasprotne smeri, deuje v
Uvi, v Dimbuli pa v suhem obdobju obirajo visokokakovosten aj.
Viavje Nuwara Eliya ima posebno ustaljeno klimo. Poleti
pridelajo aje dobre, v zimskih mesecih, od januarja do marca, pa
vrhunske kakovosti (ime Nuwara Eliye krajajo v Nurelia in s to
oznako lahko kupimo aje s tega pridelovalnega obmoja).
ajevec so prinesli na Cejlon ele pred dobrimi sto leti. Malokdo
ve, da je bil e leta 1870 Cejlon najveji pridelovalec kave, takoj za
Brazilijo. Priblino v tridesetih letih pa so bili kavni nasadi
popolnoma unieni. Ogrozila jih je kavna podgana, ki je najprej
26
obrla liste in cvetove, pozneje pa cele grme. Sledila je za kavne

sadike usodna glivina bolezen. Leta 1900 so bila na Cejlonu e
zadnja omembe vredna obiranja kave.
Mladi kot po imenu James Taylor je prinesel sadike reitve. Na
viavju pri Kandyju je posadil prve sadike ajevca, ki so izvirale iz
Kitajske in Asama. eprav so njegovi prijatelji dvomili v uspeh, ta
ni izostal in dobili smo cejlonski aj. Londonski trgovec s ajem
Thomas Lipton je poceni odkupil ve prejnjih planta kave, se
preusmeril v pridelavo aja in imel dolgo monopol ne samo nad
pridelavo aja, temve tudi nad prodajo. V nekaj letih je postal
Cejlon eden najpomembnejih pridelovalcev aja na svetu.
Delavci na plantaah aja na cejlonskem viavju so Tamili, ki so
jih tja pripeljali iz june Indije, tam so bili cenjeni delavci na ajnih
plantaah. Tako se je pridelava aja na Cejlonu mono razvila tudi
zaradi znanja, ki so ga Tamili prinesli s seboj. Vendar ti delavci
dolgo niso dobili cejlonskega dravljanstva in ko so ga podelili, ga
niso dali vsem, zato se je moral del vrniti v Indijo. Ob tem pa
konflikt med Tamili, ki so e mnogo prej iveli na Cejlonu, in
veinskimi Singali ni bil reen in traja e danes.
KITAJSKA, pradomovina aja, je zdaj druga najveja pridelovalka
aja na svetu. Ker pa je Kitajcem aj najpomembneja pijaa in so
najtevilneje ljudstvo na svetu, ostane za izvoz le malo pridelka.
Kljub temu je v specializiranih prodajalnah aja v Evropi mogoe
kupiti izbrane sorte kitajskih ajev. Sladokusci lahko dobijo aje s
posebnim okusom, to so znane vrste dimljenih ajev ali Lapsang
Souchong, ki dobijo svoj poseben okus med suenjem na odprtem
ognju, pa vse do klasinih aromatinih ajev z dodatkom jasmina,
liijevih ali vrtninih cvetov. Na Kitajskem dajejo prednost
trpkemu nefermentiranemu aju.
V INDONEZIJI pridelujejo aj na najvejih otokih Java in
Sumatra. Po pridelani koliini aja je ta otoka drava na petem
mestu na svetovnem seznamu. Na Javi so ajevec vpeljali e leta
1826. ko so posadili prve sadike iz Japonske. e leta 1829 je znani
rotterdamski trgovec s ajem Jacobsen, ki si je dolga leta na
Kitajskem nabiral izkunje in jih prenesel na Javo poslal vladi
nizozemske kolonije v Indiji prve zaboje zelenega in rnega aja.
lstega leta mu je uspelo iz Kitajske prenesti tudi prve grmike
27
njihovega ajevca, ki so jih posadili v Tshiserupu. Iz teh sadik

vzgojeno seme je dalo sadilni material za mnoge plantae. e leta
1833 je samo v provinci Krawang raslo okrog 500.000 ajnih sadik.
Do leta 1865 je bila pridelava aja pod nadzorom nizozemske
kolonialne oblasti, takrat so pridelovanje aja prepustili svobodnim
podjetnikom, ki so po letu 1873 zamenjali kitajske sadike z
asamskimi hibridi.
ele v 20. stoletju so zaeli aj gojiti tudi na Sumatri. Predvsem
na vzhodni obali so nastale plantae, kjer so pridelovali aj po
najsodobnejih metodah. Indonezijski aj uporabljajo v dravah
uvoznicah za ajne meanice. Ko so na Sumatri zaeli na veliko
pridelovati konzumne aje zelo izenaene kvalitete pridobivajo na
Javi aje dobre, vendar mono razline kakovosti.
Na Sumatri imajo doslej najvejo ajno plantao po imenu Kayo
Aro. ki obsega 2250 hektarov in na kateri pridelajo na leto okrog
4500 ton suhega aja. aji s Sumatre dajejo mone napitke, ki so
podobni asamskim ajem, zato jih radi uporabljajo za t.i. frizijske
ajne meanice, e zlasti ko naraa cena asamskih ajev.
aj z Jave pa je bolj podoben cejlonskim ajem. Na Javi
pridelujejo listne aje razlinih kakovosti, najbolji je tisti, ki ga
nabirajo v juliju in avgustu.
KENIJA. Tudi v vzhodni Afriki je pridelava aja pomembna
gospodarska dejavnost. Kar zadeva koliino, Kenija skoraj dosega
Indonezijo. Anglei, ki so bili kolonialna gospoda. so po prvi
svetovni vojni prinesli ajni grm v Kenijo. Po drugi svetovni vojni
so okrog Viktorijinega jezera uredili tevilne velike plantae. Te so
e zdaj v lasti Angleev, pridelujejo veinoma zdrobljeni aj, ki
prevladuje v angleki porabi.
Posebno izbrane vrhunske sorte aja s kenijskega viavja se
lahko vedno primerjajo s aji zelo dobre kakovosti iz rilanke ali z
Jave. Izvoz iz Kenije poteka prek pristania v Mombasi, kjer so
tudi tedenske drabe aja.
Kenijskim ajem pripada pomembno mesto v porabi aja v
Nemiji. kjer dosegajo viden in stabilen trni dele. Ta obasno
naraa v obdobjih, ko glavni dobaviteljici Indija in rilanka sami
porabita ve aja ali pa ga zaradi notranjih nemirov ne izvozita
dovolj.
28
RUSIJA. V tej dravi popijejo veliko aja in imajo tudi svoje

plantae. Pridelujejo ga v subtropskih delih Kavkaza (Georgija
Gruzija) in skoraj vsega porabijo doma. Pri nas sta najbolj znana
gruzinski zeleni in gruzinski rni aj. aj obirajo s stroji domae
izdelave; ker ti niso pri obiranju tako neni kot enske roke v Indiji,
Afriki ali rilanki, je ruski aj bolj skromne kakovosti. Zato tudi
Rusi raje pijejo indijski ali cejlonski aj.
Zelo znana je t.i. ruska ajna meanica, pripravljena iz razlinih
vrst ajev srednje kakovosti, ki jo tudi v naih trgovinah dobimo v
filtrskih vrekah z oznako ruski aj.
Za svoj dober glas pri nas se ima ruski aj zahvaliti karavanam,
ki so pred tristo leti tovorile aj iz Kitajske prek Rusije po kopenski
poti v srednjo Evropo. Bil je bolji od aja, ki so ga prevaali
mesece dolgo po morju, povpreno kar deset mesecev, ker se je v
ladijskih skladiih navzel vonja po trohnobi in vlage.
ARGENTINA spada med noveje proizvajalke aja. S pridelavo so
sicer prieli e kmalu v tem stoletju, vendar se je ta mono
poveala ele po letu 1954. Zaradi srednje kakovosti in nizke cene
ga zdaj dodajajo cenejim ajnim meanicam. Slabe vrste pa
odkupijo ZDA za instantne in ledene aje, ker se mono obarvajo.
V BRAZILIJI, kjer so aj zaeli pridelovati e leta 1810. gojenje ni
izpolnilo obetov. Zdaj pa je oivljeno pridelovanje aja trdno v
rokah Japoncev; sinovi Nipoons so se z japonsko doslednostjo in
zagnanostjo uspeno lotili pridelave aja, saj e obirajo aj opazne
kakovosti. Seveda pa pridelava aja v Braziliji ni velika in nima
pomembnega delea v svetovni proizvodnji, kajti Brazilci raje
pridelujejo in pijejo svoj mate aj in kavo, ki je ve pridelajo z
manj truda.
TURIJA in IRAN pridelata nekaj aja, vendar ga skoraj vsega
porabita sama.
TAJVAN prideluje aj po kitajskem nainu, izvaa predvsem zeleni
in polfermentirani oolong.
29
Pot aja do trgovine

Veino aja, namenjenega v Evropo, razen uvoenega v Veliko
Britanijo. pripeljejo v pristanie v Hamburgu. Veina podjetij, ki
so znani prodajalci aja, ima svoj sede v brezcarinski coni
tamkajnjega pristania. Tu imajo sede tudi trgovska podjetja iz
Nemije, Avstrije, Belgije in drugih drav, prek katerih tudi mi
dobivamo aj v nae trgovine.
Tu opravijo preskus kakovosti ajev in izdelajo ajne meanice.,
ki jih prodajajo na drabah. Povprena koliina aja iste sorte v
prodaji je priblino tona (en lots), izjema so aji vrhunskih
kakovosti. ki jih prodajajo tudi v manji koliini.
Zgodi pa se. da pripeljejo v Evropo aj le kot vzorec za
pokuino, zlasti to velja za aje iz Indije in rilanke. ki so
pripravljeni za drabo v Kalkuti ali Kolombu. V tem primeru
trgovci prek svojih zastopnikov (agentov ali brokerjev) v teh mestih
dajo ustrezne ponudbe za odkup aja.
Vendar pa drabe v zadnjih letih izgubljajo svoj pomen, ker
vedno ve velikih trgovskih podjetij kupuje aje neposredno na
30
plantaah. To velja zlasti, e kupujejo aje vrhunske kakovosti.

Denimo Kitajska prodaja svoje aje prek dravne trgovinske
organizacije, njihovo kakovost pa je standardizirala. Tako je pri
njih mogoe naroiti ajne meanice razlinih vrst, ki so vedno
izenaene kakovosti, ne glede na izvor posameznih ajev in
prvotno kakovost. Za kakovost meanic dajejo tudi jamstvo.
Zagotovljena kakovost razlinih meanic je odvisna od
preskuevalcev aja. Njihova vloga je e posebno pomembna pri
pripravi tako imenovanih supermarket in velikoprodajnih meanic,
ki so naprodaj v filtrskih vrekah, ajnih dozah ali posebnih ajnih
vrekah. Pri tem skrbijo za ohranitev izenaene kakovosti, ki
porabnikom zagotavlja enak okus iste meanice aja in tudi im
dalje obdobje enako ceno.
Zanimive so nekatere monosti menjave ajev z razlinih
pridelovalnih obmoij. Tako je mogoe cejlonske aje iz Uve, ki
niso tako dobri in trajni, vasih delno zamenjati z nakupi aja v
Nilgiriju. Srednje asamske aje pogosto nadomestijo z vedno
izenaenimi aji s Sumatre. Vasih pa je mogoe h kaknemu od
darjeelingov primeati visokokakovosten kitajski aj, da tako
doseejo enako aromo.
aji, ki so skrbno pripravljeni v ajnih vrtovih in na plantaah ter
pozneje v izhodinih pristaniih, morajo svojo kakovost in
znailnosti ohraniti tudi med prevozom in v asu skladienja. e
so bili v prvih ajih, ki so prili v Evropo, tudi priokusi po slani
vodi ali pa so diali po trohnobi, je bila za to kriva predvsem
vemesena plovba po morju v neustreznih ladijskih prostorih ali
skladienje v neprimernih prostorih. aj se izredno hitro navzame
vlage in vonjev iz okolja, zato mora biti za transport ustrezno
pakiran. Za prevoz aja je znailna embalaa zaboj, izdelan iz
triplastne lepljene ploe, ki ima vogale spete s ploevino, znotraj
pa je obdan z aluminijsko folijo in svilenim papirjem. Tak zaboj
dri 40 do 50 kg in na njem so oznake o vrsti aja, kakovosti,
izvoru in tei. Zanimivo je, da se ta vrsta zaboja ni bistveno
spremenila, odkar aj prevaajo po morju. eprav morajo drave
proizvajalke veinoma material za to nevraljivo embalao uvaati,
doslej e niso nali primernega in poceni nadomestila za ajni
zaboj.
Seveda je zdaj pot aja v Evropo kraja, zlasti po zgraditvi
Suekega prekopa prevoz po morju ne traja toliko asa. Ker ladje
31
na poti iz Indije v Evropo preidejo ve razlinih toplotnih con,

triplastne stene zaboja tudi delno izenaujejo klimatske razmere in
vlanost, da aj ne fermentira dodatno, kar bi nedvomno kodilo
njegovi aromi.
Dandanes aje prevaajo ladje, ki so za to ustrezno opremljene,
in sicer v zabojnikih z izenaenimi klimatskimi razmerami.
Izbrane kakovostne aje, novo obran pridelek in z najboljih
obmoij zdaj prevaajo z letali, tako da jih dobijo neuakani
sladokusci v Evropi e kaken dan po izdelavi. Imenujejo jih
letalski aj.
Prevoz ajev pa ne vpliva samo na njihovo kakovost, temve tudi
na ceno. Uvajanje novih poti in nainov prevoza je sicer pocenilo
marsikatero poiljko aja, vendar so vojne, svetovni nemiri in
podobna dogajanja vedno vplivala na prodajo, pa tudi na prevoz in
zvianje cene.
Ne glede na vse teave pri pripravi, prevozu in manipulaciji s
ajem se iz leta v leto poveujeta tako pridelava kot tudi poraba
aja. Trgovine so vse bolj zaloene z razlinimi vrstami, tudi pri
32
nas, eprav aja e ne znamo ceniti tak kot tradicionalne drave

uvoznice.
33
aji in ajne meanice

Posebno vlogo pri pripravi ajnih meanic ali blends za prodajo
imajo preskuevalci ajev, ki jih imenujejo tea taster. To so dobro
plaani izvedenci, ki skrbijo za to, da so meanice ajev v prodaji
vedno enakega videza in kakovosti. To je e kako pomembno, zato
temu namenjajo posebno pozornost tudi veliki uvozniki aja. Delo
preskuevalcev ajev je iz ogromne ponudbe iz okrog 15.000 ajnih
vrtov izbrati oziroma sestavili pravo, za trg ustrezno meanico.
Nekatere meanice so sestavljene iz do 20 vrst aja, kar zahteva
posebno znanje, dober vid in izbruen okus. Nahoda si taken
preskuevalec ajev nikakor ne more privoiti. Njegovo delo je, da
po videzu, barvi, vonju in okusu izbere istovrstne aje iz razlinih
vrtov in jih sestavi v ustrezno meanico. ki ima vedno enake
lastnosti za pripravo ajnega napitka. Pravi poznavalci in ljubitelji
aja, ki poznajo svoj izbrani aj, elijo kupiti vedno enak aj,
kajti le tako lahko trgovec rauna na stalno prodajo. Ker pa imajo
aji iz razlinih vrtov razline arome in okuse, ki se sicer pri istih
vrstah aja zelo malo razlikujejo, je sestavljanje meanic izredno
zahtevno in natanno delo, pogoj je dobro poznavanje vseh ajnih
vrtov, od koder prihaja aj.
ajne meanice pripravljajo v velikih evropskih pristaniih, kot
so Rotterdam, Bremen, Hamburg in London. V novejem asu pa
veliko ajnih meanic napravijo v Kalkuti in Kolombu, kjer so
stalne drabe, zlasti za indijske in cejlonske aje. Tu v zadnjem
asu tudi doloajo cene aju.
Ker je preskuanje ajev zelo zahtevno, saj je pogoj popolno
delovanje vida, vonja in okusa in ker so utila najbolj spoita
zjutraj, se delo preskuevalcev ajev prine e zelo zgodaj
dopoldne, in to samo petkrat v tednu.
V svetlem prostoru tik pod okni so lepo v vrsti in vedno v
enakem zaporedju razvrena delovna pomagala preskuevalca:
bele lonene posode, bele roke in za njimi vedno doza s ajem,
katerega nalivek je v loneni posodi. Vsi aji za poskus so skrbno
pripravljeni in vselej v enaki koliini: 2,86 grama aja prelijejo s
etrt litra vroe vode in pustijo stati 5 minut, nikoli manj ali dlje.
Tako pripravljen aj preskuevalec zajame s srebrno liko in ga
34
glasno, tako mora biti. posrka. Zelo obutljiv jezik preskua okus
aja, nebo in nos testirata aromo. Tekoino nato izpljune. Na hitro
pogleda e izluene listie, sledi hiter preskus vonja in v treh
sekundah, kolikor traja celoten preskus, je odloeno. ali se ta aj
lahko uporabi za izdelavo meanic.
Priblino tristokrat na dan see preskuevalec po testni skodelici.
Pri vsakem preskusu ve, s katerega obmoja aj izhaja, kdaj je bil
obran in kako so z njim ravnali pred obiranjem in po njem. estkrat
mora aj prestati to preskunjo, da pride v trno znano meanico, in
sicer pred nakupom v dravi pridelovalki, pri natovarjanju na ladjo,
ko prispe v pristanie, pred meanjem in po njem ter pred
pakiranjem za prodajo. O vseh preskusih delajo natanne zapisnike,
ki so dokaz za pravo meanje in kakovost.
Aromatizirani ali parfumirani aji

Aromatine snovi v aju so eterina olja, ki so v njem zastopana le
v zelo majhnih koliinah. Doslej so kemiki e analizirali priblino
dvesto sestavin okusa in vonja.
Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je v aju s polnim okusom
e okrog sto podobnih snovi, ki vplivajo na vonj in okus. opek
celostnih sestavin v aju daje zagotovilo, da umetnega aja iz
retorte nikoli ne bomo pili, eprav bi se ga morda dalo izdelati.
Celoto snovi, ki dajo aju okus, najdemo pri rnem aju;
razvijejo se v vejem delu med fermentacijo iz enostavno vezanih
snovi v zelenih listih. Zeleni aj, ki ga posebno cenijo Kitajci in
Japonci, vsebuje ve kofeina in je zelo trpkega okusa, manjkajo pa
mu vse sestavine vonja, ki nastanejo med fermentacijo.
Kompromisi so moni, denimo pri kitajskih oolong ajih, ki gredo
skozi krajo fermentacijo, ali pa pri meanicah zelenega in rnega
aja. Veina poznavalcev in ljubiteljev pije aj brez vseh dodatkov
in uiva v njegovi naravni aromi in okusu. Pojavlja se vse ve
pivcev aja, ki imajo radi dodatke v njem. Te lahko dajemo v e
pripravljen aj za pitje (sladkor, limono, rum. mleko idr.) ali pa jih
primeajo med pripravo ajnih meanic. Takne aje imenujemo
aromatizirane ali parfumirane. V arabskih deelah, kjer so najprej
pili aj z meto in nato preli na kavo, e vedno radi pijejo zeleni aj
35
s tem dodatkom. Tu in tam v Orientu in na Daljnem vzhodu so

poskuali zeleni aj izboljati z okusom vrtnice, ingverja ali
jasmina.
V novejem asu so postali tako parfumirani aji znani tudi pri
nas, eprav so
jih strogi pivci naravnega aja odklonili in konno priznali le tako
imenovani aji earl grey, meanico razlinih sort ajev z dodatkom
arome bergamotto. Pripravljeni aj ima bolj ali manj moan okus
po pomaranah. Osnova tega aja so kitajski in indijski aji, v
zadnjem asu pa tudi cejlonski iz srednjega kakovostnega razreda.
Parfumirani aji se kljub vsemu vedno bolj uveljavljajo, zlasti so
cenjeni pri mlajih ljudeh. Tem eljam mladih so se trgovci hitro
prilagodili in danes dobimo po trgovinah v svetu e na desetine teh
ajev z razlinimi okusi.
Pri meanicah aromatiziranih ajev napitek ne izgubi svojega
poivljajoega uinka, kar zadeva okus, pa popolnoma prevlada
dodana aroma.
Kot dodatki k ajnim meanicam so znane tako naravne kot
umetne, sintetine arome. Sintetine arome dodajajo manj
kakovostnim ajnim meanicam in take dobimo v velikih trgovinah
po ustrezno nizki ceni. V strokovnem jeziku trgovcev s aji jih
imenujejo aji supermarket kakovosti.
Parfumirani aji se obiajno po videzu loijo od neparfumiranih,
ker se v njih vidijo razlini dodatki. Ti pogosto nimajo ni Opraviti
z vonjem in okusom, v aju so zaradi doseganja ustreznega videza.
Znailen okus in vonj dajo aju dodane naravne ali umetne arome.
Da bi bili videti tovrstni aji e na oko privlaneji, jim dodajajo
razne cvetove, koke pomarannih olupkov in drugih sadeev, ki
seveda na okus ne morejo vplivati ali le zelo malo. Ko aj
prelijemo z vrelo vodo in ga pustimo stati najve pet minut, se iz
raznih dodatkov e ne morejo izloiti aromatine snovi, ki bi lahko
vplivale na okus in vonj napitka.
Pravi poznavalci kakovostnih ajev se parfumiranih izogibajo, e
pa se zanje e odloijo, potem kupujejo in pijejo aje z dodatki
naravnih arom, ki so sicer draji, kar pa ne moti pravih ljubiteljev
aja.
Razlog, da so se parfumirani aji tako mono razirili,
poznavalci ajev vidijo tudi v tem, da dodane arome nevtralizirajo
uinke trde vode. V zelo trdi vodi se naravna aroma aja ne more
36
razviti, zato takni aji nimajo pravega okusa; pri aju, ki so mu

dodane arome, pa so te tako mone, da prevladujejo po okusu.
ajne meanice, ki so jim dodani delci sadja in naravne ali
umetne arome, dobimo na trgu pod imenom sadni aji. Natejmo
nekaj znanih meanic parfumiranih ajev, ki jih lahko danes
kupujemo:
Ananasov aj: meanica kitajskih ajev in sladkega ananasovega
okusa.
Jabolni aj: meanica cejlonskih ajev s koki jabolk in okusom
po sorti boskop.
Bananin aj: meanica kitajskih in cejlonskih ajev z intenzivno
bananino aromo.
Hrukov aj: meanica kitajskih in cejlonskih ajev z aromo po
hruki viljamovki.
Jagodni aj: cejlonski aj s suhimi listi jagodnjaka in aromo po
jagodah.
Malinov aj: aj s cejlonskega viavja s suhimi malinovimi listi in
malinovo aromo.
Ingver aj: kitajski aj z drobno narezanimi koki ingverja.
Kokosov aj: aj s cejlonskega viavja s kokosovimi kosmi.
Mandljev aj: cejlonski aj s koki mandlja in z mandljevo
esenco.
Maraska aj: kitajski aj z eterinimi olji in vinjevo esenco.
Oranni aj: cejlonski in kitajski aj s koki pomarannih olupkov
in pokropljen z orannim oljem.
Oolong aj z orannimi cvetovi: isti oolong aj z orannim oljem
in pomarannimi cvetovi.
Breskov aj: cejlonski aj z breskovo aromo.
Vaniljev aj: meanica cejlonskih, indijskih in kitajskih ajev s
koki vanilje in z vaniljevo aromo.
aj z lakim orehom: cejlonski aj z aromo lakega oreha.
Viski aj: cejlonski aj z vonjem po viskiju.
Limonin aj: meanica cejlonskega in kitajskega aja, limoninih
olupkov in limoninega olja.
Med najstareje aromatizirane aje uvramo kitajski ali japonski
zeleni aj z jasminovimi cvetovi ali cvetovi divje enje.
e iz nekaj opisanih parfumiranih ajnih meanic je razvidno, da
dodani delci plodov ali cvetov ne zadoajo za pravi okus in vonj
37
ter da so skoraj vedno dodane arome v obliki olj in esenc.

Ali ima kdo rad parfumirane aje, je popolnoma odvisno od
posameznika in njegovega okusa. Da pa je vse ve pivcev taknega
aja, dokazuje tudi vse veja prodana koliina.
Sorte in kakovost aja

Na svetu obstaja okrog 15.000 ajnih vrtov in velikih ajnih planta
od Kitajske do Indije, rilanke, Japonske, Afrike pa vse do June
Amerike. Zato se aji tudi po izvoru in kakovosti mono razlikujejo
med seboj. eprav veina vseh ajev izhaja iz asamskih hibridov,
so jim tla in podnebje, kjer rastejo, dala svojo znailno aromo in
okus.
Da bi se vsaj deloma seznanili s ponudbo ajev, moramo poznati
glavne znailnosti in lastnosti ajev.
Po izvoru loimo aje s Kitajskega z znailno aromo od polnih,
jedrnatih in po okusu boljih indijskih ajev. Tu je poglavitno in na
svetu najveje pridelovalno obmoje Asam in po vsem svetu znani
Darjeeling v himalajskem visokogorju, kjer pridelujejo cvetline
(flowery) aje s udovito lahtno aromo.
Po barvi in aromi pa se od drugih louje tudi nekoliko trpek aj s
Cejlona, ki je prav zaradi monejega okusa primeren tudi za bolj
trdo vodo.
Po svojih lastnostih se loijo tudi aji drugih proizvajalcev, npr. z
Jave, Sumatre, iz Turije, Kenije, Tajvana, Rusije in od drugod.
V preteklosti so Kitajci, Japonci, Indijci in drugi pridobivali le
zeleni aj, ki je bil npr. na Kitajskem dolgo edina vrsta aja, na
Japonskem pa e dandanes pridobivajo samo zeleni aj. Ko so
zlasti v Indiji zaeli proizvajati vse ve fermentiranega rnega aja,
se je tovrstna predelava irila po svetu, tako da zdaj na trgu
prevladuje rni aj.
Ko govorimo o kakovosti aja, moramo vedeti, od kod aj
prihaja in kako je predelan.
38
Kako oznaujemo aje

V ajnem izrazju obstaja cela vrsta oznak, ki jih moramo
poznati, da bomo znali vsaj malo loiti posamezne vrste in
kakovosti aja med seboj in izbrati sorto po svojem okusu. Vendar
ni tako preprosto izbrati svojo sorto aja. ker je to odvisno tudi od
elje po aju, od okusa in dostopnosti posamezne vrste, dnevnega
asa ipd. Pravi ljubitelji aja imajo pri roki vedno ve vrst.
Kakovosti aja so oznaene opisno oziroma s prvimi rkami besed,
ki opredeljujejo kvaliteto. im dalja je oznaka aja na embalai,
tem bolja je njegova kakovost. Oznake se nanaajo na dozorelost
in videz listov, na skrbnost pri obiranju in natannost ter
enakomernost pri sortiranju. Na embalai so lahko tudi oznake
pridelovalnega obmoja in asa obiranja.
Najdalje kakovostne oznake imajo tudi do devet znakov, kar
velja za najbolje zdrobljene aje z obmoja Darjeelinga. Listni aji
vrhunske kakovosti imajo od pet do sedem znakov. Za vsako
stopnjo nije kakovosti se odvzame po ena oznaka, tako da
nazadnje ostane samo Pekoe.
Oznake za aje v listih
Finest Tippy Golden Flowery Orange Pekoe 1 FTGFOP-1
To je najfineji, najbolji in najdragoceneji aj s pridelovalnega
obmoja Darjeeling. e ima poleg e oznako first flush, je to aj
vrhunske kakovosti in temu primerno zelo drag.
Oznake, ki sestavljajo opis kakovosti, pomenijo:
Finest pomeni najfineje nene, tanke liste.
Tippy nanaa se na koliino nerazvitih zgornjih ajnih listov, ki
jih v rnem aju opazimo kot svetle delce. Neodprti listi so zunaj
drobno dlakasti, na njih se pri suenju aja nabirajo celini sokovi.
ki so izstopili med valjanjem. Ti sokovi karamelizirajo in tako se
brsti obarvajo zlato rumeno. Brsti sicer ne zboljajo nalivka, so pa
v aju odsev skrbnega obiranja, pozneje obdelave in sortiranja.
39
Golden nanaa se na svetel, zlati lesk, ki ga imajo ajni listi

najboljih sort.
Flowery izraz nima nobene zveze s ajnimi cvetovi, nanaa se na
zunanji videz listov in njihovo sveino.
Orange izraz nima ni skupnega s pomaranami ali pomaranno
aromo, oznauje le svetlejo barvo najfinejih listov, ki se pri
fermentiranju ne obarvajo tako zelo temno kot stareji, bolj grobi
listi. Nekateri pa ta izraz povezujejo z nizozemsko kraljevo hio
Oranje in naj bi pomenil visoko kakovost. Nizozemci so bili
namre prvi uvozniki aja in najbolji aj je bil namenjen kraljevi
hii.
Pekoe beseda izhaja iz kitajine in pomeni bel puh. Mladi ajni
listi so na spodnji strani fino dlakavi, kot da bi bili prevleeni z
belim puhom.
Flowery Orange Pekoe FOP
Tanki, kraji, manji in fineji listi, ki so svetleje barve kot stari ali
nije leei listi.
Orange Pekoe OP
Dolgi, ozki in nitasti listi, bolj grobi kot FOP, ki so pogosto tudi
bolj odprti, ker niso tako fino zvaljani.
Pekoe P
Kraji, grobi, nitasti in manj zviti listi z delci listnih pecljev. Pri
cejlonskih ajih low grown pekoes so listi zvaljani v kroglice,
podobno kot pri kitajskem aju gunpowder.
Pekoe Souchong PS
Souchong S
To oznako imajo samo aji s Kitajske. Najbolj grobo sortiranje z
listnimi peclji in delci stebla pomeni slabi, manj izdaten aj.
Souchong pomeni v kitajini drobno rastlino.
Oznake za zdrobljene aje
40
Broken B
To je oznaka za zdrobljene aje. V osnovi so oznake za zdrobljene
aje enake, kot za aje v listih, le da je dodana rka B.
Flowery Broken Orange Pekoe - FBOP
Golden Flowery Broken Orange Pekoe GFBOP in Tippy Golden
Flowery Broken Orange Pekoe TGFBOP
Ti dve oznaki sta samo pri darjeelingih. Tu gre za najfineje in
najbolj aromatine drobnolistne aje, skrbno obdelane z mnogimi
tips. Vrste Tippy oznaujejo tudi kot zlate vrike.
Broken Orange Pekoe BOP
Dobro obdelani listi z manj tips kot FBOP, vendar je aj moneji,
eprav ne tako poln.
Broken Orange Pekoe 1 BOP l
Na veini planta v Indiji je to oznaka za FBOP, na rilanki pa za
semi-leaf tea, to je pollistni aj, nekaj vmes med OP in BOP,
oziroma oznaka za aj, ki pri sortiranju ajev v listih ne pride
mednje, ker je delno zdrobljen.
Broken Pekoe BP
V klasini pridelavi je ta aj narezan iz grobih listov z veliko listnih
il in pecljev. Daje slabe obarvan in manj kakovosten nalivek.
Enako oznako ima aj, pridobljen po CTC postopku, ki daje zelo
moan nalivek.
Broken Pekoe Souchong BPS
Narezan aj iz grobih listov s peclji in deloma stebli. aj nizke
kakovosti, ki daje mono obarvan, vendar slabi nalivek.
Fannings F
to oznako oznaujejo najmanje delce nerazrezanih listov, ki
ostanejo pri sejanju. So manji od delkov broken. Dajo zelo
moan nalivek, ki se hitro obarva, zato jih uporabljajo za polnjenje
filtrskih vrek.
Glede na vrsto listov, iz katerih izhajajo, jih oznaujejo:
Orange Fannings OF
41
Orange Pekoe Fannings OPF

Pekoe Fanning PF (nastajajo po postopku CTC)
Dust prah
To so najmanji delci ali odpadek, ki ostane po sejanju aja in ga
uporabljajo za polnjenje v filtrske vreke. Gre za slabi aj, tako
imenovane supermarket kakovosti. Dust ali aj v prahu, ki ga
uporabljajo Japonci pri svojih ajnih obredih, je poseben aj, v
katerem so v droben prah zmleti listi najboljih, visokokakovostnih
vrst.
Za oznaevanje ajev velja, da poiljke, ki imajo klasine oznake
kakovosti ajev, spadajo v zgornji razred, kar zadeva kakovost in
cene. Pri ajih slabe kakovosti podobnih oznak ne bomo nali, ker
jih obiajno na embalai za porabnika ni, temve so le na
transportni embalai za trgovine s ajem, za katere pa so zelo
pomembne. Poznavalec aja bo podvomil v kakovost aja, e na
embalai zavitku ali na ploevinki pie: Orange Pekoe, I.
kvaliteta, in se zamislil tudi nad znanjem uvoznika oziroma
proizvajalca.
Kakovost aja v vrekah

aj v vrekah je odkril newyorki trgovec s aji, ki je v posebnih
vrekah kot vzorce za pokuino poiljal natanno odmerjene
koliine svee natrganega in obdelanega aja. Vreke so bile
svilene, napolnjene s koliino aja, ki je ustrezala za pripravo ene
skodelice napitka, kar je olajalo pokuino in seveda povealo
promet.
To je bilo v zaetku naega stoletja. Nekaj let kasneje je
dresdensko podjetje Teekanne zael polniti vreke iz konoplje za
oskrbo vojske v prvi svetovni vojni. Tako imenovana ajna bomba
je bila med vojaki zelo priljubljena, ker so si ob vsaki prilonosti
lahko pripravili aj. Vendar tudi to ni bila trajna reitev.
V ZDA so ob koncu dvajsetih let zaeli aj polniti v vreke iz
posebnega pergamentnega papirja. Novost je pomenila velik
napredek, ki pa je imel to pomanjkljivost, da je lepilo dajalo
42
pripravljenemu aju opazen priokus.

Leta 1950 je podjetje Teekanne, ki se je v tem asu preselilo k
Renu, poslalo na trg novo dvojno vreko, izdelano iz najboljega
filtrskega papirja. Vreka je bila samo zloena, torej ni bila
lepljena. Vroa voda je ajne listie obdala z vseh strani, izloile so
se lahko vse sestavine in aroma. Taka dvojna vreka se je razirila
po vsem svetu.
Ko govorimo o kakovosti oziroma vrednosti aja v vrekah,
moramo seveda vedeti, da ne moremo videti vsebine vreke kot pri
nakupu aja v listiih. To seveda omogoa predelovalcu ali trgovcu,
da v vreke polni aj slabe kakovosti in ajni prah, ki ostane pri
predelavi ajev kot nekaken odpadek in se ne more primerjati z
najbolj kakovostnimi aji. Poznavalci razlikujejo med tako
imenovano kakovostjo aja za veleblagovnice, ki so obiajno
slabe kakovosti in zelo poceni, in kakovostnimi aji, ki so
razumljivo nekoliko draji. Zato poznavalci ajev kupujejo svoj aj
le pri znanih prodajalcih, ki imajo naprodaj aje zanesljive
kakovosti.
43
Veina aja za polnjenje v filtrske vreke izhaja iz CTC

proizvodnje. Drobljeni aji iz te proizvodnje e tako niso najbolje
kakovosti, zato so tudi fanningsi in ajni prah za polnjenje v filtrske
vreke najvekrat povprene ali celo zelo slabe kakovosti. Ker ti
aji vroo vodo zelo intenzivno obarvajo, dajejo videz dobrih ajev
in so zato zelo priljubljeni za hitro postrebo v bifejih in podobnih
lokalih.
Vendar ne smemo delati krivice tistim pridelovalcem aja, ki
polnijo filtrske vreke z visokokakovostnimi aji. Ti lahko
nastajajo pri predelavi ajev v listiih, ko drobneje dele posebej
zmeljejo v fannings, da z njim polnijo filtrske vreke. Poznamo
tudi pridelovalce, ki vrhunske aje v celoti predelajo za polnjenje
filtrskih vrek. Tovrstni aji se po ceni ne razlikujejo od vrhunskih
ajev v listiih in jih je mogoe dobiti v specializiranih trgovinah s
aji.
aji v filtrskih vrekah se vse bolj uveljavljajo v gostinstvu, ker
so enostavni za strebo in jih je mogoe pripravljati na mizi. K
ajem v vrekah se zateka vse ve mladih, ki se jim vedno mudi,
vabljiva je tudi zelo velika izbira razlinih arom.
Shranjevanje aja
aj v listiih, drobir in prah se zelo hitro navzame vlage in
razlinih vonjev iz okolja, s tem pa izgubijo svojo naravno aromo,
zato aj shranjujemo v dobro zaprtih posodah, najbolje v posebnih
ploevinastih katlah, ki so izdelane nala za ta namen.
aja naj ne bi hranili v presojnih steklenih posodah ali plastinih
vrekah, saj svetloba ne vpliva najbolje na aj. e ga shranjujemo v
vrekah, naj bodo te originalne, v katerih smo aj kupili. Po vsaki
uporabi vreko dobro zapremo, zavijemo in stisnemo s posebnim
ploevinastim trakom ali pa zalepimo s plastinim lepilnim trakom.
Posode ali vreke s ajem hranimo na suhem in hladnem mestu,
da se ne bi navzel vlage, kar bi seveda spremenilo aromo. e se to
zgodi, pogosto krivimo prodajalca, da nam je prodal slab, neokusen
aj ipd. V resnici pa smo sami krivi med uporabo smo aj puali
predolgo odprt, ga hranili v neprimerni posodi ali drugi embalai.
Pravi ljubitelj ho s ajem ravnal pravilno in z ljubeznijo, le tako mu
44
bo aj razkril vse bogastvo.
45
Vpliv in delovanje aja

Pivci aja so aktivni ljudje, ki se zanimajo za vse, kar je
naprednega in radi doivijo kaj lepega. To kratko oznako ljubiteljev
in pivcev aja so potrdile tudi razline trne raziskave.
Kdor nima niesar ve, ima svoj aj!, pravi star kitajski
pregovor. To pomeni, da je aj nekaj tako elementarnega, saj
lovetvo popije edinole ve vode kot aja. Pomeni tudi, da je aj
napitek, ki ga pijejo tako revni kot bogati. aj je enako priljubljen
pri siromanih in premonih, pri starih in mladih, pri mokih in
'enskah, torej je resnino pijaa mnoic.
e obstajajo nacionalne razlike glede porabe aja, te ne izvirajo
iz socialnih razmer ali stanu,
temve iz razlinih navad.
Medtem ko Anglei spotujejo
as za aj (tea time) e zaradi
tradicije, lahko z njimi, vsaj na
nemko govoreem podroju,
primerjamo
le
Vzhodne
Frizijce, ki se edini lahko
merijo z britanskim prvim
mestom
po
koliini
porabljenega aja. Britanci, ki
porabijo
povpreno
3,3
kilograma aja na prebivalca,
in Vzhodni Frizijci s 3 kg aja
na prebivalca so dale nad
svetovnim povprejem.
aj ne pozna starostnih
meja,
zato
lahko
med
porabnike aja popolnoma
enakovredno uvrstimo mlade
in stare. Tudi velike koliine
aja, ki ga v svetu popijejo,
priajo o blagodejnem uinku
aja. Letni pridelek aja znaa
priblino 2,4 milijona ton, za
skodelico
aja
pa
ga
46
potrebujemo 1,5 do 2 grama. Trditev, da se na svetu samo vode

popije ve kot aja, torej ni iz trte izvita. aj, ki je postal svetovna
pijaa, daje tako proizvajalcem kot prodajalcem pomemben vir
dohodka ali pa kar osnovo preivetja. Tako tudi ni ni udnega, da
se vse pogosteje ponavlja vpraanjc, ali aj kodi zdravju, in pivci
aja elijo nanj odgovor.
Vpraanje o morebitnih neelenih vplivih aja pa se nanaa
predvsem na dvoje:
- ali sestavine v aju lahko kodijo pivcu aja, e zlasti obutljivim
ljudem in pri pitju vejih koliin aja;
- kako nain pridelave vpliva na zdravju kodljive uinke aja, saj
je znano, da v mnogih dravah pridelovalkah e vedno za varstvo
rastlin uporabljajo kemina sredstva, ki so v razvitejem svetu e
davno prepovedana in izloena iz uporabe. Znano je, da veliki
proizvajalci ta sredstva e vedno izdelujejo in prodajajo v drave
pridelovalke aja (tudi DDT).
Pri nas smo uinek aja spoznavali pogosto prek zdravnikih
priporoil. Zdravniki so svetovali pravi ali ruski aj kot zdravilo pri
driskah, zastrupitvah s hrano in elodnih tegobah. Tako se je pri
nas uveljavilo preprianje, da aj zapira in da ga ne smejo piti tisti,
ki imajo teave z zapeko.
Vestoletne izkunje s ajem in strokovne analize pa so potrdile,
da aj nima nobenih sestavin, ki bi kodile pivcem aja, e ga
pripravljajo in pijejo skladno s pravili.
Kemijske in farmakoloke raziskave zelenega in rnega aja so
pokazale, da obstajajo med njima razlike in da ima rni aj nekaj
toksinih lastnosti, ki pridejo do izraza, e aj predolgo kuhamo ali
pustimo kuhanega predolgo stati.
Zanimivo je, da so posamezne raziskave pokazale toksinost
nekaterih sestavin, ki so sicer v aju v zelo majhnih koliinah,
vendar pa v pripravljenem aju tega ni bilo mogoe dokazati.
Strokovnjaki predvidevajo, da medsebojno delovanje sestavin v
aju in nain priprave aja vplivata na to, da napitek nima
kodljivih uinkov.
Zaradi vse ostrejih zahtev porabnikov aja so opravili tudi
raziskave, ki naj bi pokazale, koliko je kodljivih sestavin v aju.
Te so ostanki sredstev za zatiranje bolezni in kodljivcev.
Opravljene raziskave so pokazale, da tudi aji niso nikakrna
izjema v primerjavi z drugimi pridelki, namenjenimi prehrani ljudi.
47
Ker so v nekaterih ajih, ne v vseh, ugotovili ostanke keminih

sredstev za varstvo rastlin, so zdruenja prodajalcev in porabnikov,
med drugim nemko zdruenje Deutsches Teebro, mono
pritisnila na proizvajalce in priela odkupovati le aj, v katerem ni
zaslediti kemikalij. Poostrena je tudi kontrola pri uvozu. Uvozniki,
ki oskrbujejo nemki trg, od koder tudi k nam prihaja najve aja,
zagotavljajo, da so njihovi aji isti. Tega pa ni mogoe trditi za
uvoznike, ki v ta zdruenja niso vlanjeni.
Seveda pa strokovnjaki, poznavalci aja vedo, da so bili preskusi
opravljeni na rastlinskih delih, ne pa na nalivku, to je v skodelici.
Znano je, da so kemina sredstva za varstvo rastlin teje topljiva v
vodi, zato se v asu, ko pustimo nalivek stati, to pa je najve 5
minut, lahko izloi v vodo le zanemarljivo malo kodljivih snovi.
Ker tudi postopek obdelave aja delno vpliva na razkroj kropiv, da
postanejo nekodljiva, jih v rnem aju ne zasledimo. S strogim
nadzorom nad odkupovalci aja pa bodo prej ali slej v prodaji samo
isti aji.
Ali aj lahko pijejo tudi ljudje, ki imajo teave z zapeko'? Da,
lahko! Preprianje, da aj zapira, izhaja iz ugodnega vpliva aja na
elodno ivevje, ki se po pitju aja, e zlasti zelenega, umiri,
zane normalno delovati in tako odpravi drisko.
Podobno niso utemeljene trditve, da aja ne smejo piti ljudje, ki
imajo teave z nespenostjo. Torej se pitju aja ni treba odpovedati
ljudem, ki imajo teave z nespenostjo in zapeko, saj se da
uravnavati uinek kofeina in tanina. Pravi pivci pijejo aj ves dan, s
to razliko, da si zjutraj in dopoldne pripravljajo moneje aje za
poivitev, popoldne nekoliko manj mone, zlasti aje vrhunske
kakovosti, zveer pred spanjem pa pijejo blage aje za pomiritev:
vzamejo manjo koliino aja za pripravo nalivka in ga pustijo stati
5 minut.
48
Ugodni vplivi aja na zdravje in poutje

Vse ve znanstvenih ustanov se dandanes ukvarja z analizo ajnih
sestavin. Vedno znova odkrivajo nove uinkovine, za katere so
sicer vedeli. da obstajajo, ne pa tudi. kako vplivajo na loveka.
Zelo znane so Tovrstne tudije nemkih ustanov in e zlasti
japonskih, kajti Japonci si brez aja ne znajo predstavljati ivljenja.
Zato so njihove znanstvene raziskave pomemben prispevek k
poznavanju aja. O zadnjih raziskavah so izrpno poroali na
razlinih znanstvenih sestankih in v literaturi, od koder povzemamo
nekaj bistvenih spoznanj.
49
V preglednici na str. 40 so navedene ugotovitve keminih analiz

najbolj znanih japonskih zelenih ajev, in sicer primerjalno s rnim
ajem in kavo.
Glavne sestavine aja so:
- kofein
- reslovine
- eterina olja
- minerali
Vsaka od teh sestavin ima na loveka samostojen vpliv.
pomemben pa je zlasti njihov skupni vpliv. rni aj vsebuje 1.4 do
4 % kofeina, 8 do 20 % reslovine, odvisno od sorte. Posebej pa
moram omeniti e fluor in vitamine.
Ogljikovi hidrati
voda (g)
gyokuro listi 3,1
matcha
4,8
sencha listi 4,9
bancha listi 4,4
houjicha listi 2,2
genmaicha* l 2,9
rni aj listi 6,0
oolong listi 5,4
kava
2,2
beljako. (g) lipidi (g)

29,8
4,1
30,7
5,3
24,0
4,6
19,7
4,4
18,2
4,8
13,0
3,4
20,6
2,5
19,4
2,8
12,2
16,0
sladine (g)
32,7
28,6
35,2
33,5
39,2
62,9
32,1
39,8
46,7
vlaknine (g) pepel (g)

11,1
6,4
10,0
7,4
10,6
5,4
19,5
5,5
18,7
5,5
7,0
3,1
10,9
5,2
12,4
5,3
9,0
4,2
Minerali
gyokuro listi
matcha
sencha listi
bancha listi
houjicha listi
genmaicha* l
rni aj listi
oolong listi
kava
kalcij (mg)
390
420
440
740
490
270
470
310
120
fosfor (mg)
410
350
280
210
280
230
320
230
170
elezo (mg)
10,4
17,0
20,0
38,0
12,9
10,3
17,4
32,4
4,2
50
natrij (g)
11
6
3
4
6
6
3
7
13
kalcij (mg)
2800
2700
2200
1900
1900
960
2000
1800
2000
Vitamini
karoten
(mg)
gyokuro listi 21,000
matcha
29,000
sencha listi 13,000
bancha listi 14,000
houjicha listi 12,000
genmaicha* l 7,000
rni aj listi 900
oolong listi 15,000
kava
0
vit. A, D
(IE)
12,000
16,000
7,200
7,800
6,700
3,900
500
8,300
0
vit. B1
(mg)
0,30
0,60
0,35
0,25
0,10
0,16
0,10
0,13
0
vit. B2
(mg)
1,16
1,35
1,40
1,40
0,82
0,71
0,80
0,86
0,12
vit. E
(mg)
6,0
4,0
4,0
5,4
5,6
3,9
10,0
5,7
3,5
vit. C
(mg)
110
60
250
150
44
75
0
8
0
KOFEIN (prej narobe imenovan tein ker gre za isto snov) se v

ajnem nalivku sprosti le do ene etrtine. Kofeinu gre zasluga za
poivljajo uinek aja. Ker pa se ta v aju vee na reslovino,
deluje povsem drugae kot kofein v kavi. Kofein v aju ne deluje
na srce in krvni obtok, temve prek bolje prekrvitve moganov in
poveane izmenjave moganske tekoine neposredno vpliva na
mogane in centralni ivni sistem. Tako lahko pojasnimo obutno
poveanje koncentracije in reakcijske sposobnosti po pitju aja. V
nasprotju pa deluje kofein v kavi na srce in krvni obtok, in sicer
razburjajoe, ne pa poivljajoe kot kofein v aju.
RESLOVINA (tanin). Tu ne gre za reslovino, ki rabi kot
strojilo, ampak ima druge lastnosti. Doslej so v aju odkrili ve kot
dvajset razlinih reslovin.
Da je aj znan po svojem blagodejnem vplivu pri lajih teavah z
elodcem in revesjem, gre zasluga reslovini, ki deluje
stabilizacijsko na prebavni trakt.
Zaradi skupnega delovanja kofeina in reslovine vpliva rni aj
na znianje krvnega tlaka. reslovina zavira in usmerja delovanje
kofeina, zato traja poivljajoi uinek dlje in preneha, ne da bi se
nato pokazala kakna utrujenost. Uivanje aja mobilizira umske in
telesne moi, odpravlja utrujenost in pobitost ter zboljuje dobro
poutje. S skupnim delovanjem razlinih sestavin v aju si lahko
pojasnimo poseben uinek aja. Zanimive so raziskave, ki kaejo
na vpliv razlinih sestavin aja na psiholoko in psihino poutje
pivcev. eprav so bile opravljene na razlinih ustanovah in
51
razlinih koncih sveta, so ugotovitve enake ali pa zelo podobne.

ETERINA OLJA so hlapne snovi, ki mu dajejo aromo.
MINERALI. Fluor utrjuje zobno sklenino in s tem prepreuje
karies. Japonske raziskave so pokazale, da imajo otroci, ki pijejo
zeleni aj, mnogo manj lukenj v zobeh. elo, e si po jedi samo
sperejo zobe z zelenim ajem, to obutno prepreuje zobno
gnilobo. Kalij uravnava raven sladkorja v krvi. Teofilin deluje
odvajalno, poleg tega spodbuja delovanje srca in ivnega sistema.
Ugodno vpliva e na oilje.
TEOBROMIN deluje odvajalno.
Vitamini B skupine (tiamin, folna kislina, pantotenska niacin,
riboflavin) so pomembni za rast mladih in tudi za ohranjanje
vitalnosti pri starejih.
e posebno pomembno je, da rni aj ne vsebuje nobenih kalorij
in ga lahko pije vsak, ki ima dieto, zato je primerna pijaa tudi za
sladkorne bolnike. Japonci so z raziskavami ugotovili e druge
ugodne vplive ajnih sestavin. Katehin v zelenem aju prepreuje
52
nastanek raka. Zeleni aj naj bi imel pomirjevalen vpliv na raka na

elodcu. Ugotovili so, da doloene sestavine aja v skupnem
delovanju z vitaminom C lahko uspeno zavirajo razvoj raka. Cink
deluje zelo dobro na nosenice. V tem asu se povea potreba po
mineralih v telesu, zlasti po cinku in bakru. Zeleni aj, ki vsebuje te
sestavine, vpliva na poveanje cinka v telesu nosenice. Pri
nosenicah, ki pijejo aj, se cink v telesu povea za 30 mg;
nosenice, ki ne pijejo aja, z drugo hrano zauijejo le polovico te
koliine na dan. Do teh spoznanj so prili, ko so preuevali
odvisnost med vsebnostjo mineralov in premajhno teo otrok ob
rojstvu. Razlika med nosenicami, ki so pile aj, in tistimi, ki tega
niso delale, je bila obutna.
Prikopali so se do dokazov, da se tanin v zelenem aju vee na
stroncij 90. Tako lahko za 20 do 30 % znia dozo stroncija 90 v
telesu, ker se ta skupaj s taninom izloi iz telesa. Opravili so tudi
preskuse z drugimi zelinimi in rnim ajem, ki tudi vsebujejo
tanin, toda ugotovili so, da je dale najbolji zeleni aj.
Pomemben je tudi vpliv zelenega aja na zmanjanje visokega
krvnega tlaka, nastanek ateroskleroze in moganske kapi. Ugotovili
so e, da zeleni aj vpliva na spremembo holesterola v telesu in
tako varuje pred aterosklerozo. Pitje zelenega aja zmanjuje
monost za nastanek moganske kapi, srnih obolenj in starostnih
bolezni.
Pravi ljubitelji dobrega aja si vzamejo as za njegovo pripravo,
postrebo in pitje. aj ne prenese, tako kot ekspresna kava,
priprave in pitja stoje. Da pravilno pripravimo vodo, skuhamo aj
in z njim primerno postreemo, moramo imeti as, kar pomeni, da
moramo ustaviti vsakdanji ivljenjski utrip, se umiriti, z uitkom
poasi pripraviti in popiti aj. Vse to pa lahko blagodejno vpliva na
nae poutje in nas skupaj z uinki aja na centralni ivni sistem
varuje pred stresi in infarktom.
e na aj povabimo prijatelja ali prijateljico ali e s ajem
postreemo gostom ali svoji drubi in si vzamemo as, da skupaj z
njimi popijemo skodelico aja ali dve, smo po takem sreanju
sproeni, ohranili smo ali celo poglobili prijateljske stike. Vse to
prispeva k naemu boljemu poutju pa tudi k razpoloenju tistih,
ki smo jih s ajem pogostili.
e pa znamo morda postrei z raznimi ajnimi napitki, ajnimi
kremami ali z dobrim pecivom, ki smo ga sami spekli, potem se ne
53
le dobro poutimo, temve smo se pred povabljencem tudi izkazali.

Ker aj ne vsebuje nobenih kalorij, je tudi dober napitek za tiste,
ki elijo shujati. Seveda moramo v tem primeru piti aj brez
sladkorja ali pa uporabiti nadomestke.
Ob prvi razstavi aja v Ljubljani, ki jo je pripravil Domus, sta
sodelovala tudi dva tudenta argentinska Slovenca, ki sta
predstavila pripravo argentinskega mate aja. Ta aj si pripravljajo
tamkajnji tudentje tako, da dajo v steklenico mate aj, nanj
nalijejo vroo vodo in nato aj prek posebne cevke, ki ima na
koncu cedilo, pijejo iz steklenice. Steklenico nosijo obeeno ez
rame in kjerkoli, tudi na ulici, srkajo iz nje aj. Pa smo raziskovali
naprej, emu mladi Argentinci tako radi pijejo mate aj z nekoliko
trpkim okusom, ki marsikomu ni ve. Prili smo do presenetljivih
spoznanj in sklepov.
Mate aj vsebuje ve kofeina kot drugi aji in celo ve kot kava.
Ker kofein, vezan na reslovino, zboljuje moganske funkcije, je
54
to dobrodolo za laji tudij, vendar je zanimiveje to, da

aminokisline v mate aju umirjajo apetit, kar seveda zmanjuje
obutek lakote.
Lastnost mate aja, da blai obutek lakote, je zelo dobrodola
tudi pri mladih dekletih, ki elijo ohraniti vitko linijo. Zato so
veliki porabniki mate aja prav mladi ljudje.
V zvezi s pitjem aja nasploh oziroma male aja pa so zanimiva
prievanja starejih ljudi; ti se spominjajo, da je bil med drugo
svetovno vojno v deelah, ki jih je zasedla Nemija, mate aj zelo
znan in so ga pili namesto kave. Tako je imel mate aj, za katerega
je med vojno Nemija delala takno reklamo, dvojno vlogo: bil je
poivilo in hkrati blail obutek lakote. Da so Nemci poznali mate
aj in ga uivali, pa je verjetno zgolj nakljuje.
Nemija, ki je bila velika porabnica kave, je imela slabe odnose z
Brazilijo, od koder so dobivali kavo, z Argentino pa je bila v
boljih odnosih, zato je od tam dobivala mate aj.
aj deluje pozitivno tudi na tiste, ki so nagnjeni k pitju alkohola.
Marsikdo se ho upravieno vpraal, kako neki naj bi aj zmanjeval
pitje alkohola, ko je vendar znano, da so alkoholne pijae pogosto
dodatek k aju. Znan je aj z rumom in razni puni z alkoholom.
Odgovor je zelo preprost: Eterina olja, ki so v aju in so hitro
topljiva, se v nalivku sprostijo in med pitjem utrudijo okualni
organ v ustih. ajna aroma pa se z okusom alkohola ne ujema, zato
vino po pitju aja nima pravega okusa.
Da to dri, je potrdil e marsikateri pivec aja. Iz njegove
zgodovine vemo, da je bila Francija med prvimi uvoznicami aja in
da je bila takrat poraba sorazmerno velika. Nato je zanimanje za aj
mono upadlo in tako je Francija zdaj med najskromnejimi
porabnicami. To lahko pripiemo tudi dejstvu, da je Francija vinska
deela, zato ni bilo veje propagande za pitje aja, pa pa je ta
drava dandanes med vejimi porabnicami kave. Ker se tudi v
Franciji bojujejo proti prevelikemu pitju alkohola, se zlasti med
mladimi pojavlja vse ve pivcev aja, zato njegova poraba spet
naraa.
V Sloveniji prevladuje pitje kave. Kdo ne pozna navade kadilcev,
ki takoj, ko postavimo prednje skodelico kave, prigejo cigareto.
Po zakajenosti gostinskega prostora lahko ugotovimo, kje se pije
kava in kje aj. Tam, kjer postreejo s ajem, zlasti v ajnicah, se
malo kadi, kajti cigareta ne gre zraven aja. Oba okusa se ne
55
ujemata, celo odbijata se. Zato pitje aja neposredno vpliva tudi na
zmanjevanje kajenja. Tisti, ki se elite odvaditi pitja ali kajenja,
poskusite s ajem! koditi ne more.
56
Kaj moramo vedeti o pripravi aja

Kdor eli resnino uivati v pitju aja, ga mora tudi pravilno in z
ljubeznijo pripraviti.
Ni vseeno, katero vrsto aja izberemo. Drugae pripravljamo rni
ali. bolj strokovno, fermentiran aj kot nefermentiran ali zeleni aj.
Na povsem drugaen nain pripravljajo aj v prahu tudi Japonci,
kjer je priprava aja pravi obred, ki zahteva precej asa, seveda pa
je po skrbni pripravi in daljem akanju uitek pri pitju aja toliko
veji. Glede na ustaljene navade pri pitju aja bi lahko svetovali
takole: e nimate asa za umirjeno pripravo in pitje aja, potem raje
pijte kavo, ki jo je mogoe pripraviti in popiti tako reko spotoma
ali kar stoje.
Lahko bi to seveda povedali tudi drugae, tako kot je rekel znani
kulturnik Bojan tih: aj pijejo kulturni. kavo pa nekulturni narodi.
Glede na to, kje se je udomail aj in kje kava, potem ta izrek
vsekakor dri.
57
Pravilna priprava aja zahteva nekoliko asa, nekaj prijemov in

opravil. Seveda to ni japonski obred priprave. aj, ki je pripravljen
strokovno in z ljubeznijo, dobi pravi okus, kot ga priakuje ljubitelj
aja.
as, ki ga ljubitelj aja potrebuje za pripravo svojega napitka,
pomeni komaj kratek odmor in pripravo na bliajoi se uitek.
Veino svetovno znanih vrst ajev, ki so izenaene kakovosti,
pripravljamo podobno. Edinole japonski nain priprave aja v
prahu se razlikuje od priprave indijskih, kitajskih in podobnih
ajev.
aj moramo piti ali zelo vro ali pa ledeno mrzel. Kateremu
napitku bomo dali prednost, je stvar posameznikovega okusa, to je
mogoe ugotoviti le s preskuanjem. aj lahko pijemo sam, pri
emer pride do izraza njegova naravna aroma, ki je e posebno
prijetna, e izberemo takega bolje kakovosti. im bolj zdrobljeni
so listi, tem slaba je aroma, ki jo kot znailno za posamezno vrsto
aja le teko spoznamo pri ajnem prahu. Splono pa velja, da dajo
bolj zdrobljeni aji bolj izdaten nalivek.
58
aju lahko dodajamo tudi razne arome, tako dobimo

aromatizirane aje e kot osnovne meanice. Lahko pa si takne
meanice z aromatinimi dodatki napravimo sami doma. Seveda so
se pri raznih narodih uveljavili razlini dodatki k aju. V aj jih
dajemo obiajno tik pred pitjem, kar velja zlasti za vroe napitke,
pri ledenih ajih pa dodatke uporabljamo in pripravljamo drugae.
Dodatki za v aj so mleko, smetana, limonin sok ali limonina
rezina. aj lahko pijemo s sladkorjem ali brez njega,
Frizijci mu dodajajo kandis in smetano. eprav obiajno pivci
aja ne pijejo ostrih alkoholnih pija, pa neredko vroemu aju
dodajo rum ali kakno drugo monejo alkoholno pijao. Prav
znani so topli in e zlasti mrzli ajni napitki z vinom, ampanjcem
in drugimi alkoholnimi pijaami. Seveda so razni dodatki v aju le
za dopolnitev ali spremembo okusa.
e e niste pivec in ljubitelj aja, potem stopite v posebno
trgovino s kakovostnimi aji. kjer boste dobili tudi ustrezna
navodila za pripravo aja, nato si kupite res kakovosten aj, ki bo
hkrati primeren za vao vodo. Doma ga potrpeljivo in z ljubeznijo
pripravite, in kar je e posebno pomembno, tudi popijte ga v miru.
e boste to upotevali, smo trdno prepriani, da boste postali
eden izmed milijonov ljudi na svetu, ki uivajo v pitju aja.
Umetnost priprave aja

Skozi zgodovino uporabe aja so se razvila tudi razlina pravila za
pripravo dobrega aja.
aj, ki so ga pili na Kitajskem v asu dinastije Song, dandanes
po okusu zanesljivo ne bi ugajal. Toda to ne spremeni dejstva, da e
od nekdaj obstajajo pravila, kako pravilno pripravimo aj, da bi iz
zelenih ali temnih ajnih listov dobili visokokakovostne arome in
pravi okus.
Od nekdaj je priprava aja veljala za pravo umetnost. e davno
so Kitajci in pozneje Japonci iz tega napravili umetnijo in ajni
obred je postal marsikje enkratno doivetje. e ne bi bilo tako,
potem o aju ne bi bilo toliko izreenega in napisanega. Potem tudi
veliki kitajski mislec Li Chi Lai, ki je ivel v asu dinastije Song
(960-1279), ne bi razkril svojega srca in vzdihnil: Na svetu so samo
59
tri obalovanja vredne stvari: pokvariti dobrega mladenia s slabo

vzgojo, oskruniti dobro sliko s prostakim zijanjem vanjo in
zapravljati dober aj z nestrokovnim ravnanjem!
Pravila za pripravo aja, ki so veljala na Vzhodu, se niso v celoti
prenesla v Evropo in se tu uveljavila. V Evropi se je ustalilo deset
pravil, prenesenih z Vzhoda, ki jih lahko strnemo samo v pet tok.
Najnoveja pa so pravila nemkih ljubiteljev aja. tudi ta so
nanizana v petih tokah in so dopolnitev ali kritika prej omenjenih
petih pravil priprave aja.
Tako kot so okusi pivcev aja razlini, so tudi pogledi na
tradicijo priprave aja raznovrstni. Ker so zanimive vse vrste pravil
in ker imajo nekaj skupnega, jih borno navedli. Tako si lahko v njih
vsak najde tisto, kar mu po njegovih izkunjah najbolj ustreza, vsi
pa bomo lahko na koncu dojeli, kaj je bistveno za pripravo res
dobrega aja, ne glede na to, katero pravilo nam je blije.
DESET ZAPOVEDI ZA PRIPRAVO AJA, ki spadajo med
najstareja pravila, obsegajo:
- Vr za pripravo aja mora biti iz porcelana, stekla ali keramike
oziroma gline in ga uporabljamo samo za pripravo aja. Za kuhanje
oziroma segrevanje vode uporabljamo bakreno posodo, iz
nerjavee ploevine ali emajlirano, nikakor pa ne aluminijaste.
- Vr za pripravo aja smemo splakovati le s isto vroo vodo. Ne
smemo uporabljati nobenih detergentov, ker ti kodujejo okusu
aja.
Patina v vru za pripravo aja, ki se sasoma nabere, zboljuje
aromo in nikakor ni znamenje neistoe, temve prej znamenje
znanja in umetnosti v pripravi aja.
- Vr, v katerem pripravljamo aj, moramo pred uporabo ogreti.
- Za pripravo aja ne smemo uporabljati jajka, ker prepreuje,
da bi se ajni listii zadovoljivo razprli, zato izgubi aj precej svoje
arome.
- Za eno skodelico aja vzamemo eno liko aja in eno liko
dodatno za vr, v katerem pripravljamo aj.
60
- aj pripravljamo samo s sveo vodo, torej ne sme biti e enkrat

prevreta. e je vodovodna voda pretrda, lahko vzamemo tudi
mineralno.
- Vodo, ki je samo kratko zavrela, e brbotajoo prelijemo ez aj.
- Nalivek pustimo stati tiri do pet minut, da se izloijo lahtne
snovi. V prvih dveh minutah se sprosti skoraj ves kofein, ki deluje
poivljajoe. Vsekakor se v tem asu e ne more razviti vsa aroma.
im dlje pustimo nalivek stati, tem bolj pomirjajoe deluje aj.
Seveda se v tem asu izloi v vodo tudi reslovina, tako da
postane okus trpek in aj lahko deluje zapiralno. Najpozneje po
petih minutah moramo aj odliti.
- Pripravljen aj odlijemo oziroma precedimo v drug, prej ogret
vr.
- aj pijemo samo iz skodelice iz tankega porcelana, keramike ali
stekla.
PET PRAVIL ZA PRIPRAVO AJA
S iritvijo aja po Evropi se je delno spremenilo tudi teh deset
pravil in nastalo je pet zapovedi oziroma zlatih pravil za pripravo
aja. Ta pravila pa so nastala v asu, ko e niso poznali sodobne
posode, kakovostnih istil in ko zahteve po istoi e niso bile tako
izrazite kot danes. Sodoben nain ivljenja, nova spoznanja in
drugane navade ljudi pa zahtevajo ponovno spremembo in
dopolnitev teli zlatih petih zapovedi za pripravo aja. Doma si
lahko aj pripravimo po klasinih pravilih ali pravilih, ki so
ustrezneja za sedanji as. Nikakor pa ne moremo priakovati, da
nam bodo v gostinskem lokalu, kjer so pravila o higieni zelo stroga,
postregli aj v posodi s patino.
- Prvo od petih pravil zahteva, da moramo vr, v katerem bomo
pripravljali aj, pred pripravo aja ogreli. To pravilo je veljalo v
starih asih, ko so morali kovinski ali loneni vr pred uporabo
pomiti z vroo vodo in ga na tak nain oistiti. Takrat e niso
61
poznali toplotno odporne posode in bi porcelanski vr poil, e bi

vanj vlili vrelo vodo.
Zdaj obiajno ne ogrevamo ajnika vnaprej. Vselej pa moramo
prej ogreti ajnik iz porcelana, da ne poi, ko vanj vlijemo vrelo
vodo.
Prav tako zastarelo je navodilo, da ne smemo ajnega vra
premono istiti, da pri tem ne zdrgnemo nabrane usedline, e da
ta zboljuje aromo. Vendar to ni res, kajti v isti posodi pripravljamo
raznovrstne aje z razlino aromo in okusom. Zato takno navodilo
ni utemeljeno, ker je znano tudi, da obloga v vru nastaja zaradi
kamna v vodi, ki ga aj obarva. ajni vr torej vedno pomijemo, da
bo popolnoma ist, za to uporabimo tudi sodobne detergente in
istilne pripomoke, ki jih poznavalci aja odsvetujejo.
Pomembno je le, da po ienju vr dobro speremo z vodo, da
odstranimo ostanke istila.
Za pripravo in postrebo lahko uporabljamo porcelan, steklo,
62
keramino ali glineno, litoelezno ali poloeno posodo, nikakor pa

ne aluminijaste. Od izbrane posode je odvisno, kako bomo vr
istili. Vsa pravila predvidevajo pomivanje, to je pomembno tudi iz
higienskih razlogov. e bomo denimo glineno posodo, ki se zelo
hitro navzame snovi in vonjev, pomivali z detergentom za posodo,
potem aj iz takne posode ne bo imel pravega okusa. Povsem
nekaj drugega pa je, e uporabljamo dober porcelan ali nerjaveo
posodo.
Nesporno je, da za pravo pripravo aja potrebujemo dve posodi.
V eni segrevamo vodo in mora biti vedno ista, v drugi pa
pripravimo aj. e je bistveno, da aj prelijemo s kipeo vodo, je
razumljivo, da bo drugae, e jo zlijemo na aj v hladni ali prej
ogreti posodi. Verjetno toplota razlino vpliva na to, kako se
izloijo iz ajnih listov elene snovi, zato so tudi razlike pri
pripravi rnega in zelenega aja. Prvega pripravljamo z zelo vroo
vodo, drugega pa s toplo. Pri pripravi rnega aja naj bo posoda
zanj prej ogreta, drugae pa je s skodelicami in kozarci. Prevroa
skodelica se ne bo kmalu ohladila, zato bomo morali aj piti dalj
asa in poasi. Pa saj smo e zapisali staro kitajsko pravilo, da ni
ne kodi dobri skodelici aja bolj kot naglica!
63
Stara pravila so predvidevala tudi to. da isti vr ni primeren za

razline aje in da moramo imeti za pripravo aromatiziranih ajev
in zlasti za zeline drugo posodo, e da to kodi okusu napitka.
To seveda velja, e dopustimo, da se v ajniku nabira usedlina. e
je posoda vedno oiena, ni nujno, da imamo ve ajnikov, razen
e nam tega ne narekuje nain postrebe.
Drugo pravilo pravi: na eno ajno skodelico damo eno liko aja
in eno liko za vr. To velja le, e natanno vemo, koliko dri naa
ajna lika. V resnici upotevamo pravilo, da moramo za
skodelico, ki dri 150 do 200 ml, vzeti l ,5 do 2 grama ali za liter
vode 10 do 12 gramov ajnih listiev (pri aju broken lahko tudi
nekaj manj). Tehtnice za natanno odmerjanje aja dobimo v
dobrih trgovinah s ajem, z njimi lahko izmerimo tudi velikost nae
like za pripravo aja.
Obiajno pa mora vsak sam ugotoviti ustrezno koliino aja za
eno skodelico, odvisno od tega, kako moan aj eli in ob katerem
asu ga pije. Monejega pripravimo zjutraj, milejega zveer ipd.
Pri pripravi aja v filtrskih vrekah je koliino laje ugotoviti, ker
je to napisano na embalai. Obiajno je v eni filtrski vreki od 1,5
do 2,5 grama aja, odvisno od vrste.
Pri pripravi veje koliine aja naenkrat lahko koliino listiev
zmanjamo za 15 do 20 odstotkov. Navodilo, da damo eno liko
aja za vr. nima nobene podlage in verjetno izvira od trgovcev s
ajem, ki so tako prodali ve.
Tretje pravilo: Sveo vodo zavremo in takoj prelijemo ez ajne
listie. To res velja za pripravo rnih ajev, pri zelenih pa vodo
pustimo, da se ohladi na 85 do 60 C, ele nato listie prelijemo.
Torej je temperatura vode odvisna od vrste aja.
Vedno je treba delati z dvema vrema, enega potrebujemo, da v
njem pripravimo nalivek, v drugega pa aj precedimo, ko je
narejen. Vri iz porcelana in stekla imajo prednost.
Uporabite vedno sveo hladno vodo. Voda iz toplovodnega
daljinskega ogrevanja ne ustreza za pripravo aja, ker ji obiajno
dodajajo sredstva za izloanje vodnega kamna: nekateri zmotno
mislijo, da je klorirana, eprav ni. Prav tako ni uporabna voda iz
bojlerja ali aparata za vrelo vodo.
Zjutraj pri pripravi prvega aja odtoite iz pipe tiri do pet litrov
64
vode, preden napolnite posodo, v kateri grejete vodo za aj. Voda,

ki ostaja v napeljavi ez no, je postana in neuporabna za pripravo
aja, morda jo porabite za zalivanje rastlin.
Kakovost vode je zelo pomembna za pripravo okusnega in
aromatinega aja; najbolja je mehka voda. Pozanimajte se, kako
trdo vodo imate. e nimamo pri roki druge kot trdo in klorirano
vodo iz mestnega vodovoda, si lahko pomagamo na razline
naine:
Za pripravo aja uporabljamo naravno, originalno pakirano vodo
v steklenicah ali tudi mineralno vodo.
Uporabimo napravo za mehanje vode, ki nam v kratkem asu
omeha eleno koliino vode. To so dokaj cenene posode s
posebnim mehalnim vlokom, ki vodo omehajo in delno tudi
odvzamejo klor in nitrite. Mehalniki za vodo, ki jih pritrdimo na
vodovodno napeljavo, se niso posebej obnesli.
Zelo trdo vodo pustimo na kratko prevreti, jo odstavimo in ez
as ponovno zavremo, preden z njo prelijemo ajne listie. Dobri
poznavalci vode vedo, da se z daljim vretjem res izloa vodni
kamen, vendar se pri tem uniijo druge sestavine, ki dajejo vodi
njeno znailnost. Torej odsvetujejo predolgo vretje.
65
Mono klorirano vodo grejemo do vretja v nepokritem loncu. V

tem asu izpari tudi doloen del klora ali kar ves.
e si nikakor ne moremo pomagati z nobenim od natetih
nainov, potem moramo vedeti, da so nekatere vrste aja
primerneje za pripravo v trdi vodi kot druge. Znane vrste aja
monejega okusa so nekateri asamski in cejlonski aji, tako
imenovane vzhodnofrizijske in ruske meanice, earl gret' in
oolongi. Zeleni in finolistnati aji (darjeeling) pri uporabi trde vode
ne dajo zadovoljive arome in okusa.
etrto pravilo: ajni nalivek pustimo stati pet minut.
Ljubitelji aja vedo, da dve do tri minute zadoajo, da se iz aja
izloi veji del kofeina. e stoji nalivek dlje, se iz aja izloa vse
ve reslovine tanina. e stoji nalivek dlje od pet minut, lahko
postane trpek. Torej, e naj aj pomirja, pustimo nalivek stati pet
minut, e elimo dosei poivljajo uinek, zadoa tri minute.
Tudi kadar pripravljamo razne ajne napitke, iz recepta za pripravo
izvemo, koliko asa mora nalivek stati, da dosee ustrezen uinek.
Enaka pravila veljajo za pripravo napitka s filtrskimi ajnimi
vrekami. aj si lahko pripravljamo tudi na mizi, pomembno je, da
iz posode pravi as vzamemo filtrske vreke.
66
Peto pravilo: aj premeamo in odlijemo. Smetano ali mleko,

sladkor ali beli kandis dodamo po okusu.
aj, ki ga prelijemo oziroma precedimo v drugi vr, lahko takoj
uporabimo. e smo aj pripravljali ob pomoi ajnega cedila v
porcelanskem vru, je treba vzeti ven samo cedilo, v katerem se je
namakal aj. Ne pustite se zapeljati, da bi uporabljali majhno
cedilo, tako imenovano ajno jajce iz kovine ali porcelana. Listii
se namre v njem ali v podobni ajni lici ne morejo zadosti
razpreti in zato izgubi aj precej pri aromi. To velja tudi za veino
strojev za pripravo aja, kjer so ajni listii prav tako utesnjeni.
ajni listii lahko svojo mo v celoti razvijejo le, e prosto plavajo
v vroi vodi in dovolj veliki posodi. Zato se za pripravo aja v
ajnih avtomatih uporablja zdrobljeni aj, ki pa ni najbolje
kakovosti. Naprave za pripravo ajev s papirnatimi filtri zadrijo
precej okusnih sestavin aja, zato so prav tako malo priporoljive
kot tiste s trajnimi filtri iz bombaa ali najlona. Ti filtri pa e tako
niso videti lepi, ker se med uporabo obarvajo.
e en predlog. Opustite navado, da aj predolgo stoji na kuhalni
ploi ali posebnih podstavkih z grelci, da bi tako ostal dovolj asa
topel. aj zaradi tega ne bo bolji, ampak bo postal moten in
prazen. Pripravite ez nekaj asa raje nov aj, morda celo druge
vrste.
Kaj bomo postregli k aju ali z njim, je popolnoma prepueno
posameznikovemu okusu. Pravi pivci pijejo nesladkan aj in brez
vsakih dodatkov. Sladkanje, dodajanje mleka, smetane ali limone je
stvar okusa ali pa tudi krajevnih obiajev in navad pivcev. Pravila
za to ni.
Priprava rnega aja

rni aj pripravljamo tako, da upotevamo ustrezna pravila
oziroma stare in noveje izkunje s pripravo. Pri pripravi rnega
aja je predvsem pomembno, da koliina daje mo aju, as stanja
nalivka pa eleni poivljajo ali pomirjajo uinek. aja ne smemo
prekuhavati ali pustiti nalivek stati predolgo.
67
Priprava zelenega aja

Zeleni, nefermentirani aj lahko pripravljamo podobno kot rni,
vendar ne bomo dosegli elenega okusa. Zato je prav, da poznamo
razlike v pripravi, kajti le tako bomo uivali tudi v pitju zelenega
aja. Pri zelenem aju poznamo dva nalivka.
PRVI NALIVEK. Svee pripravljen krop pustimo, da se ohladi na
85 do 60 , nato potrebno koliino aja v ajniku prelijemo in
pustimo stati dve minuti. aj precedimo v drugo posodo, tako
dobimo napitek z najbogatejo aromo in najboljim okusom. Ker pa
je tak pripravek marsikomu pretrpek, ga odlijemo in pripravimo z
istimi ajnimi listii nov napitek.
DRUGI NALIVEK. ajne listie, ki so se medtem povsem razprli
in bogato napolnili ajnik, prelijemo s toplo vodo (okrog 70 C) in
nalivek po daljem asu natoimo v skodelice. as, ko naj nalivek
stoji, ni povsem doloen, prej je stvar okusa in poznavanja aja.
Vendar moramo upotevati, da se po petih minutah prinejo izloati
sestavine, ki lahko mono spremenijo pravi okus.
Naj omenimo e pripravo zelenega aja v prahu po japonsko.
Japonci zmeljejo liste visokokakovostnih ajev v prah. ki ga hranijo
v posebnih dozah. V ajno skodelico dajo ustrezno koliino aja v
prahu, ga prelijejo z vroo vodo. s posebnim opiem premeajo in
popijejo.
Priprava aja oolong

Ti aji so napol fermentirani. Pridelujejo jih v kitajskih provincah
Kvanting in Fukien ter na Tajvanu (nekdanji Formozi). Oolongi so
zaradi kraje fermentacije rni, nekateri tudi zeleni. Tehnologija
pridobivanja oolongov je najzahtevneja in jo e vedno obvladajo le
kitajski strokovnjaki, praviloma to delajo rono.
Priprava aja oolong, tega izjemnega napitka. zahteva miniaturni
ajni set. ki sestoji iz majhnega ajnika in poljubnih skodelic.
ajnik najprej napolnimo do dveh tretjin s ajem, ezenj prelijemo
68
sve krop in dobili bomo napitek prijetnega vonja. Ko isti aj

drugi: prelijemo z novim kropom, bomo uivali e njegov okus.
Ko ga prelijemo tretji in aroma polagoma izginja, je aj e vedno
dober napitek. Oolong lahko uporabimo celo petkrat.
Priprava mate aja

Mate aj je narodna pijaa v Juni Ameriki. Rastlina, iz katere
pridobivajo mate aj, sodi v druino bodikovk. Mate aj sicer ne
sodi v skupino kitajskih in indijskih ajev, ker pa vsebuje podobne
sestavine in ga podobno tudi pripravljamo in uporabljamo (kot
osnovni napitek), borno obravnavali tudi to razliico priprave.
Listii mate aja vsebujejo ve kot dvajset aminokislin, vitamina
B1 in B2, tudi vitamin C. mineralne snovi fosfor, elezo, kalcij
idr. Kofeina je 1,5% ve kot v drugih ajih. Zaradi svojih sestavin
je postal prava ljudska pijaa, ki jo pije staro in mlado. Mate aj
pripravljamo na ve nainov, najbolj znan nain pitja je z bombillo.
69
Posodo, narejeno iz posuene bue ali mate, tudi cuia (uporabna je

prav tako druga posoda z ozko odprtino na vrhu), napolnimo do
dveh tretjin s ajem mate. Posodo nagnemo tako, da dobimo na eni
strani do dna posode prazen prostor, v katerega vlijemo toplo vodo,
nikoli ne vrelo, da aja ne pregemo.
Buo pustimo nekaj asa stati, da se listii napnejo in da sc na
vrhu odprtine pojavijo pene. Nato vstavimo v buo ali posodo
bombillo, to je kovinska cev, ki ima na eni strani ustnik. na drugi pa
jajasto cedilo. Z bombillo iz posode posrkamo tekoino in jo
izpljunemo. Prvega nalivka ne pijemo, ker je pretrpek.
Po tem postopku nalijemo na mate vroo vodo in napitek je
pripravljen. aj srkamo z bombillo, pri tem pazimo, da posode ne
stresamo ali meamo vsebine, sicer se cedilo zamai. Po stari
navadi gavev gostitelj pije prvi, nato aj ponudi gostom.
Ko v posodi zmanjka tekoine, ponovno nalijemo vroo vodo. To
ponavljamo, dokler ima mate aj e kaj moi in okusa.
Drugi nain priprave mate aja je podoben kot pri drugih ajih.
Odprt kovinski vr z mrzlo vodo postavimo na ogenj. V vodo damo
za vsako skodelico zvrhano liko mate aja in ko zavre, pustimo
tri minute vreti. Odstavimo z ognja in dodamo nekaj kapljic mrzle
vode, da se listii usedejo.
Potem ko aj precedimo skozi platneno vreko, ki se sicer
uporablja za kavo, je pripravljen za pitje. Sladkor dodajamo po
okusu. Mate aj lahko pripravimo tudi z mlekom namesto z vodo,
tako dobimo ne le pijao prijetnega okusa, temve tudi napitek z
veliko prehransko vrednostjo. Najenostavneje pa mate aj
pripravimo, e uporabimo filtrsko vreko. Za vsako skodelico
vzamemo po eno vreko, prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati
dve do tri minute, nato z liko stiskamo vreko, da iz nje
iztisnemo im ve prijetne diave.
Priprava aromatiziranih ajev

V zadnjem asu se je mono razirila uporaba aromatiziranih ajev,
med njimi je za vsakogar nekaj. e vedno ostajajo klasini
aromatizirani aji, med katerimi sta najbolja earl grey in jasminov
aj. Nova pa je velikanska paleta razlinih okusov. aje, veinoma
70
dobre srednje kakovosti, obogatijo z eterinimi rastlinskimi olji ali

z dodatki suhih cvetov, kokov sadja in podobnim. Prava, osnovna
aroma aja se izgubi, dopolnjuje pa jo tuja aroma. Uinek aja
ostane prav tako poln.
Aromatizirane aje pripravljamo podobno kot rne, vendar jih
moramo med pripravo vedno pokrivati, da se ne izgubi poseben
vonj dodane arome.
Aromatizirane aje posebno skrbno hranimo v dobro zaprti
posodi in jih tudi med pripravo ne smemo puati odprtih, da se ne
razdiijo. Vse arome ali dodatki niso takni, da vplivajo samo na
vonj, temve veliko arom prispeva tudi k okusu. Ljubitelji
aromatiziranih ajev e z vonjanjem in okuanjem lahko razlikujejo
aje po dodatkih.
Kako hranimo e pripravljen aj

aj pripravljamo v pokritih posodah. da imbolj ohranja naravno
ali dodano aromo. V ogretem ajniku, ki je dobro pokrit, bo aj
ostal tudi dalj asa topel, kajti le pitje vroega napitka da pravo
zadovoljstvo.
Edino nesporno pravilo za pripravo dobrega aja je, da ga sproti
pripravljamo in pijemo, kajti postan napitek izgubi svojo pravo
vrednost. K hranjenju aja se zateemo le, e brez aja ne moremo
zdrati in nimamo monosti za sprotno pripravo, torej na poti, med
delom ipd. Odkar obstajajo termos steklenice, to ni ve teko.
Pripravljen aj odcedimo v vnaprej ogreto termos steklenico in jo
dobro zapremo. Tako shranjen aj ho ostal vro tudi po ve ur in ga
lahko pijemo tudi tam, kjer aja ni mogoe pripravljati sproti.
Seveda pa aji s stanjem ali zaprti v termos steklenicah, kamor ne
prodre zrak, hitro izgubljajo aromo, okus in postajajo osladni.
Shranjevanje pripravljenega aja dalj asa je e posebno
pomembno, ko elimo aj ohladiti in piti mrzlega, ko pripravljam
ledeni aj ali razline ajne napitke, za katere aj pripravimo e dan
prej.
e elimo piti hladen aj ali kaken ajni napitek z dodatki,
moramo pripravljen in dobro pokrit aj imprej ohladiti, zato
posodo s ajem postavimo v hladno vodo. aj nato damo v
71
hladilnik, kjer ga ohladimo na eleno temperaturo. Taken aj lahko

serviramo tudi s kockami ledu, e posebno to velja za razne ajne
napitke z dodatki.
e elimo hladen aj dalj asa hraniti, ga nalijemo v dobro
zaprto posodo, da se ne navzame raznih vonjev iz okolja. Najbolje
ga je postaviti v hladilnik v dobro zaprti steklenici ali drugi ustrezni
posodi. Ko potrebujemo ohlajen aj, porabimo vsega naenkrat, e
to ni mogoe, je bolje, da ga nalijemo v ve manjih steklenic ali
drugih posod in ga vsaki porabimo naenkrat. Tako se izognemo
vekratnemu odpiranju posode. aja v steklenici ne smemo
spravljati v zamrzovalnik ali hladilno skrinjo, ker lahko steklenica
poi!
72
Kultura pitja aja po svetu

Ta izrek za poznavalce aja postaja v sodobnih asih vse
pomembneji. Ustaviti se in si vzeti as za pripravo skodelice aja
pomeni za marsikoga, ki mu vedno primanjkuje asa, pravo
razkoje. Ali je to res razkoje? Premor med delom, obasno
razgibanje telesa in urna s tem, da delamo in mislimo na kaj
drugega, nas nedvomno osvei. e pri tem z obutkom pripravimo
skodelico aja ali dve, ga z uitkom in poasi popijemo, smo
napravili zase ve, kot se v tekmi s asom tega sploh zavedamo.
Premor, misel na druge stvari, osveujoe sestavine in kofein v
aju ter zavest, da srno med pitjem aja nali as tudi zase, nam
vlije novo voljo za delo. Tega so se kmalu zaeli zavedati ne samo
poslovni ljudje v deelah aja, temve tudi menederji zahodnega
sveta. Tako je na Kitajskem, Japonskem ali v Indiji posoda s ajem
na pisalni mizi nekaj vsakdanjega. Ta navada se ne uveljavlja le v
Angliji, Friziji, Belgiji in drugih evropskih dravah, ampak tudi pri
nas. Tako vam e marsikje na poslovnem obisku postreejo s ajem
namesto s kavo.
Vzemite si as zase in za aj! Tega pravila se drijo Kitajci, ki so
iz priprave in pitja aja napravili pravi obred. Japonci, dobri
poznavalci aja, imajo prav tako svoj obred, ki so ga menda
prevzeli od Kitajcev in ga negujejo e dandanes. Prav radi ga kot
znamenitost kaejo turistom, vendar obred priprave in pitja aja ni
samo folklora, temve e vedno zelo spotovan obiaj v krogu
druine ali prijateljev.
Japonci so e v 15. stoletju povzdignili pitje aja v religijo
esteticizma, to je v teizem. Ta kult temelji na povelievanju lepega
nad umazano vsakdanjostjo. Zdruuje istoo in skladnost,
skrivnost soustvovanja in romantiko drubenega reda; v bistvu je
aenje nepopolnega. To je neen poskus dokonati nekaj
monega v nemogoem, kar imenujemo ivljenje. S tem obrazcem
je Kakuzo Okakura izrazil bistvo ajnega obreda, ki ima svoje
korenine v zenu in njegovi filozofiji, ki jo odseva. Okakura, sin
samuraja, rojen leta 1862, je te stavke napisal za zahodne bralce v
Knjigi o aju, ki je v angleini izla leta 1906. Postavil si je
nalogo, da bo Evropejce seznanil z bistvom azijske, e posebno
73
japonske kulture in filozofije. Njegova knjiga o aju je napisana v

zelo neposrednem zahodnem jeziku, polnem preprostih izrazov
za pripomoke, ki se uporabljajo pri ajnem obredu.
Japonski ajni obred ali Chanoyu

Chado ali ajni kult, izraz dobesedno pomeni ajna pot, odkriva
lepoto v enostavnem, ie veliko v majhnih stvareh, si prizadeva za
skladnost loveka z naravo. Dandanes, v asu mone tehnizacije, se
Japonci ponovno vse bolj vraajo k tradicionalnim vrednotam, ena
izmed njih je tudi obred priprave aja. Izhaja iz pitja aja pri zen
menihih v samostanih, med tem obredom je skodelica z zelenim
peneim se ajem kroila od enega k drugemu. Menihi so pili aj,
da bi med meditacijo odganjali spanec.
Dandanes je zeleni aj v prahu v japonskem vsakdanjiku
zamenjal aj v listiih, vendar e vedno ostaja aj nad aji in mu
pripada osrednje mesto v prastarem, a e zelo ivem obiaju.
V vrtovih Uji pri starem cesarskem mestu Kioto uspeva aj, ki je
za ta obred najbolj cenjen. Biti mora imbolj sve. Ni izkljueno,
da ajni mojster iz ene tamkajnjih ol e zjutraj nadzira obiranje in
obdelavo ajnih listov, ki jih potem popoldne istega dne uporabijo
pri obredu s peno zelenega dragulja in ponudijo gostom.
ajni obred poteka v ajni hii, ki stoji v posebnem vrtu.
Japonski vitje vedno slika in simbol podeelja. Poleg zelenja sta v
njem vedno tudi voda in kamenje, kar vse je zelo umetniko
urejeno in posnema ureditev v prosti naravi.
ajna hia je zelo preprosta in iz naravnih materialov. Stene so iz
bambusa, ki je zapolnjen z meanico slame in ilovice. Ostreje je
pokrito s skodlami, hia ima velik in zelo nizek napu, da v
notranjost ne prodre sonna svetloba. Okna so prevleena z rievim
papirjem, tako da je v prostoru stalno enakomerna priduena
svetloba.
Osnovna mera za povrino japonske ajne hie je rogoznica iz
bija, zapolnjena z rievo slamo, ki meri 90 x 180 centimetrov.
Klasina ajna soba ima povrino tirih rogoznic in pol, meri 2,7 x
2,7 metra, torej komaj 7,3 m2. Polovina rogoznica je razprostrta v
sredini sobe in ima s kamni obloeno odprtino za ognjie. Na eni
74
strani je soba podaljana v nio za sliko, v kateri med ajnim

obredom visi risba ali kaligrafija, ki jo sicer hranijo v zvitku.
Vasih postavijo zraven vazo z enim samim cvetom ali popkom,
lahko je tudi z listi. To so edini okraski prostora, ki jih za vsak
obred posebej izbere in razporedi ajni mojster.
Vhod so drsna vrata, visoka samo eno rogoznico, torej 90 cm, da
gostje vstopajo v ajno sobo sklonjeni. Okna, prevleena z rievim
papirjem, je mogoe odpreti, tako se gostom odpre pogled na vrt.
Stik z naravo, ki obdaja ajno hio, je pomemben del ajne
filozofije.
Enako pomembna kot prostor je tudi izbira pripomokov za
pripravo aja. Skodelica za aj (chawan) je osrednji predmet
obreda. Ta skodelica ni pomembna le za ajni obred, temve za vso
japonsko umetnost. Na prvi pogled je preprosta lonena skodelica
brez okraskov in roajev; je razlino oblikovana, vendar tako, da se
da prijeti z roko.
Veina najbolj cenjenih skodelic ni narejena na lonarskem
vrtiljaku, temve s prosto roko. Lo ni slikarija. ampak prej
neenakomeren vzorec prelivajoih se barv. Pri japonski keramiki
odpove nae loevanje med kamnito, glineno in porcelansko
posodo. Obstajajo ajne skodelice, pri katerih nas obide strah, da se
bodo zdrobile v rokah, imajo pa tudi zelo trdne in vse mone
75
vmesne debeline.
Pri hokobidate, najenostavnejem ajnem obredu, se uporablja
vrsta pripomokov: mizusashi, kama, chair, chachasen, koboshi,
futaoki, hishaku, fukusa, chakin in kashiki. (Vsi ti izrazi so
razloeni na koncu knjige v slovarju.)
Za vsak pripomoek poznajo razline oblike in izvedbe.
Vsakokratna izbira je odvisna od predpisov, ki so prilagojeni
letnemu in dnevnemu asu ter prilonosti. Pri tem mora ajni
mojster paziti, da so uporabljeni pripomoki medsebojno usklajeni.
Za posamezen obred je potrebna skladnost, kar pomeni, da
morajo biti pripomoki razlinih oblik in iz razlinih materialov.
Nikoli se ne smejo ponoviti. Simetrijo v razporeditvi Japonci
ocenjujejo kot molee, dolgoasno ponavljanje. Japonska simetrija
temelji na asimetriji. Pri obredu samem ne smejo odloiti nobenega
pripomoka tako, da bi ajno sobo razdelil na dve polovici.
Odloiti ga je treba vedno malo vstran od navidezne linije, ki
prostor deli na polovici.
Pri hokobidate ves pribor prinesejo v sobo tik pred uporabo.
Obstaja tudi izbor stenskih tabel, mizic, stojal in omaric, ki jih
oznaujejo s pojmom tanamono. Oblikovanje tega drobnega
pohitva izvira od razlinih velikih ajnih mojstrov. Material in
mere so vedno zelo natanno predpisane.
Chanoyu se sicer imenuje vroa voda za aj, vendar ga povsod
prevajajo kot ajni obred. Chanoyu je skupni izraz za razline
obrede. Sicer pa gre pri tem manj za sam obred pitja aja kot za
izuitev neke umetnosti. Nepoznavalcem se zdi ajni obred tog,
ritualen. V resnici so potek in gibi doloeni do najmanje
podrobnosti, vse pa je namenjeno enemu samemu cilju: aj im
bolje pripraviti in ponuditi. Prijemanje pripomokov, gibi telesa so
pomembni in smotrni, tako da doseejo skoraj popolno skladnost.
Chashitsu ajni paviljon stoji v ajnem vrtu roji. ajni vrt naj
hi bil od umazanije sveta oien kraj, v katerem se umirita
lovekovo srce in duh. V mahovnata tla so vdelani pohodni kamni,
ki sestavljajo udovito stezo. Gost naj jo prehodi poasi, z
umirjenimi koraki, da bodo z njega odpadli nemir in vsakdanje
misli. Na zavojih naj se pomudi in uiva v pogledu na pestro
podeelje. Gostje se zberejo na majhni pokriti klopi v vrtu, kjer
poakajo gostitelja. Mojster opravi e zadnje priprave v paviljonu
in gre h klopi mole pozdravit goste. Poasi mu gostje sledijo do
76
ajne hie, spotoma si pri koritu, izdelanem iz naravnega kamna in

poraslem z mahom, umijejo usta in roke, nato se skozi nizka drsna
vrata odpravijo v ajno sobo. Notri vlada enakost med gosti, stan in
presti naj vsak pusti zunaj.
Klasina soba s povrino tirih in pol rogoznic je prilagojena za
pet gostov (za veje ali manje drube so ajne sobe razline). Ob
vstopu v sobo gost najprej pogleda v nio na steni, da vidi, kako je
ta okraena. Gostje se spustijo na kolena in se po njih odpravijo na
svoje mesto. Usedejo se na kolena in pete, za udobje pa poskrbi
nekaj blazinic. Sicer je soha prazna.
Tudi gostitelj pride po kolenih nobeden se ne sme dvigniti nad
drugega, in razdeli med goste mizice ali lakirane pladnje, na katerih
so po posebnih receptih pripravljene izbrane jedi, pogosto okraene
s posebnimi okraski tudi to je povezano s tradicijo. Gostje se
zanejo glasno pogovarjati, ocenjujejo jedi in posodo, v kateri so
bile ponujene.
Ko pouijejo zadnje griljaje, se ponovno odpravijo na vrt, kjer
na drugi klopi poakajo na naslednji del obreda. Mojster poisti
sobo za aj, zamenja okraske v nii, prinese pripomoke za
pripravo aja, jih razporedi po predpisanem redu, prige ogenj in
pristavi lonec za vodo. Potem udari petkrat na gong, s tem priklie
goste.
Preden ti zasedejo svoja mesta, si pri kamnitem koritu v vrtu
ponovno umijejo usta in roke.
Gostje sedijo nasproti mojstra, ki je na dosegu roke razporedil
pripomoke. S prtikom fukuso, ki ga nosi zataknjenega za pas
kimona, skrbno obrie skodelice. Z bambusovo zajemalko zajame
iz lonca malo vroe vode in jo da v skodelico, s tolkaem za aj
napravi po skodelici z vodo nekaj polkronih gibov in zlije vodo v
posodo za splakovanje. Odpre katlo s ajem in z bambusovo
liko da v skodelico nekaj svetlee zelenega ajnega prahu. Nato
ponudi na linem pladnju drobne koke peciva za vsakega gosta
po enega. Gost vzame s paliicami pecivo in ga poloi predse na
koek papirja, ki ga je prinesel s seboj.
ajni mojster iz lonca s sveo studennico zajame vodo z
zajemalko in jo vlije v posodo z vroo vodo. Nato zajame vroo
vodo in z njo prelije ajni prah v skodelici. tolkalom nato pomea
aj z natanno odmerjenimi gibi v gosto tekoo, svetlozeleno
tekoino z nekaj pene.
77
Ko prvi gost poje svoj koek peciva, dobi skodelico s ajem.

Popije poirek, oisti s prtiem mesto na skodelici, na katerem je
pil, in jo poda svojemu sosedu. Skodelica s ajem tako naredi en ali
dva kroga. Nato se usede ajni mojster med svoje goste in zdaj si
lahko vsak ogleda, vzame v roke in obuduje pripomoke za
pripravo aja.
Konno gostje zapustijo ajno hio, se priklonijo v pozdrav
svojemu gostitelju in se sprehodijo po ajni potki do vrtnih vrat.
Taken ajni obred, odvisno od pravil in umetnosti
razlenjevanja, traja tiri ure. Celo v najpreprosteji razliici traja
polno uro.
ajnega obreda pa ne poznajo samo mojstri, temve milijoni
prijateljev aja na Japonskem, olarji in uitelji, ki v prostem asu
gojijo kulturo pitja aja v najetih ajnicah, v ajnih sobah v
templjih ali kar doma.
Estetika, ki je vplivala na ajno kulturo, izareva z vseli podroij
japonske kulture. V ve kot dvesto let trajajoi izolaciji Japonske,
ki so si jo sami izbrali in ima smisel v osebnem jazu, se je lahko
ajna kultura nemoteno razcvetela. Ko se je Japonska odprla svetu,
78
je zaradi vdora zahodnih navad ajna kultura mono upadla, zdaj

pa postaja spet vedno bolj priljubljena in ajni obred je ponovno
vzcvetel.
Kdor ne zna obutiti drobnih stvari v velikih zadevah, bo tudi v
drugih majhnih zadevah spregledal velike stvari.
Tako tudi povpreen Evropejec v kulturi pitja aja ne vidi
drugega kot enega od primerov tisoerih otroarij z Vzhoda. Nas
Japonce teje za barbare, etudi gre za najlepe umetnosti miru.
Ima se za civiliziranega, odkar je zael mnoine pokole na
mandurskih bojiih. V zadnjih asih se veliko pie o samurajskih
zakonih umetnosti umiranja, ki dopua vojakom
samortvovanje, ajni kulturi, ki je tako znailna za nao umetnost
ivljenja, pa je namenjene zelo malo pozornosti. Radi ostanemo
barbari, e naj se o civilizaciji govori samo v zvezi s strahotami na
bojiih. Radi boino poakali na as, ko bo nai kulturi in naim
idealom namenjena potrebna pozornost!
Te pomembne stavke je napisal Kakuzo Okakura leta 1906 v
svoji knjigi o aju. Ta pomembni varovalec kulture v svoji
domovini in pojasnjevalec japonske kulture zahodni Evropi sicer ni
doakal tega asa, saj je umrl leta 1913. Vendar kae, da ele zdaj
lahko nekoliko bolje razumemo japonsko kulturo.
Kako pijejo aj drugod po svetu

Star izrek pravi: Drugi kraji, drugi obiaji.
aj, ki so ga poznali v Indiji in na Kitajskem, si dolgo ni utrl poti
na Zahod. V 17. stoletju je aj spoznal tudi zahodni svet, ki ga je
sprejel kot posebne vrste napitek, pomemben predvsem v medicini
kot pomagalo za zdravljenje razlinih bolezni. Na to mnenje je
verjetno vplivalo dejstvo, da so tudi na Vzhodu aj e vedno
uporabljali kot posebne vrste napitek, ki je krepil telo in duha.
Prav v tem asu je v Evropi naraalo verovanje v udeno
zdravilno mo razlinih zeli. Mono se je razirila uporaba
nekaterih zdravilnih zeli, predpisovali so jih tudi zdravniki, ki so
to zdravilno mo poznali, niso pa je e mogli znanstveno dokazati.
Prav pitje razlinih zelinih napitkov je verjetno vplivalo, da so
aj z Vzhoda pripravljali enako kot napitke iz raznih zeli. Zato ni
79
udno, da iz tega obdobja izvira tudi zavraanje aja, e da je

trpek, neokusen napitek. K slabemu okusu aja je takrat prispeval
dolgotrajen prevoz po morju, ki je trajal tudi po leto dni, na poti se
je aj navzel vlage in vonjav iz okolja, to je vonja po trohnobi in
drugem tovoru.
Trgovci so sicer prinaali s ajem z Vzhoda tudi navade glede
priprave in pitja aja.
Toda Zahod, ki je imel toge vzhodnjake ceremoniale za
primitivne, teh navad ni prevzel, zato so tudi kitajski in indijski aj
pripravljali kot druge napitke. Tako e dandanes delajo tam, kjer e
niso sprejeli kulture priprave in pitja aja. Med takne se uvramo
tudi Slovenci, ki se s pravim ajem ele seznanjamo.
Z leti in irjenjem kroga pivcev aja so se tudi na Zahodu
uveljavila temeljna pravila za pripravo aja. Tako smo v Evropi
sprejeli pravila o posodi za aj, o vodi, ki je potrebna za dober
napitek, o asu namakanja v vreli vodi, o koliini aja na skodelico
idr., kar je zboljalo kakovost pripravljenih napitkov.
Raznovrstne navade in okusi pri pitju nasploh so pri raznih
narodih razlino vplivali tudi na pripravo in pitje aja. Uveljavili so
se razni dodatki za aj, denimo mleko, smetana, sladkor, limona,
alkoholne pijae idr., prav tako razna peciva in druge jedi, s
katerimi so postregli k aju.
Dandanes imamo e kar nekaj razlinih nainov priprave aja,
razlinih nainov serviranja, navad, kdaj in kaken aj ustreza in
podobno. Kolikor ve je ljubiteljev aja pri posameznih narodih,
toliko bolj se irijo in ukoreninjajo krajevne navade pri pripravi
in pitju aja.
Med zanimive pivce in ljubitelje aja tejemo vsekakor Ruse. Ti
so spoznali aj v asu, ko so ez njihovo deelo tovorili tako
imenovani openi aj v Evropo. Openi so ga imenovali zato,
ker so ga pred tovorjenjem s kamelami stisnili v obliko trde ploe,
ki jo je bilo potem treba razdrobiti pred uporabo. Tudi izraz aj
izvira iz Rusije, kjer so po svoje izgovarjali kitajsko besedo cha.
Rusi so veliki pivci aja. Zadnje. ase ga kar veliko pridelajo v
Gruziji, nekdanji Georgiji. Pri nas sta znana gruzinski zeleni in
gruzinski rni aj. Poznamo pa tudi ruski aj v filtrskih vrekah,
v katerih je znana ruska meanica, sestavljena iz srednje
kakovostnih ajev in precej mona.
V Rusiji pridelani aji spadajo v srednji kakovostni razred, ker so
80
rono obiranje zamenjali stroji, ki seveda oberejo ve listov.

Rusi popijejo precej ve aja, kot ga sami pridelajo, zato so tudi
veji uvozniki. Do nedavna aja niso izvaali, ker so vsega porabili
doma. Zadnja leta pa se skuajo prebiti z izvozom aja na zahodni
trg, in sicer v drave, ki niso preve zahtevne glede kakovosti,
oziroma v take, kjer so se uveljavile predvsem ceneje vrste.
Za ruski nain priprave je znailno, da aj skoraj izkljuno
pripravljajo v samovanju, ki je postal tako reko: simbol
tamkajnjih pivcev aja.
Samovar je najvekrat iz medenine, ki je znotraj pokositrena,
dragoceneji samovarji pa so od zunaj posrebreni. Zelo znani so
samovarji iz Tule. Noveji samovarji so e prilagojeni plinu ali
elektriki.
Klasien samovar sestavlja podstavek z ve noicami, na
katerem je prostor za lesno oglje. V sredini je trebuasta posoda za
vroo vodo, ki se kona z manjo posodo, ta je hkrati pokrov in
vsebuje ajni ekstrakt. Samovar zakurijo tako, da dajo goree oglje
v valj, ki je speljan skozi posodo za vodo; spodaj in zgoraj je odprt,
da dobi potreben vlek za gorenje oglja. Med kurjenjem podaljajo
valj s cevjo zaradi boljega vleka; potem ko doseejo ustrezno
temperaturo, cev odstranijo. Pri dolaganju novo oglje enostavno
zvrha vrejo na e aree.
Ko voda zavre, v posebni manji posodi pripravijo zelo moan
aj (praviloma openi aj) z malo vode, da dobijo ajni ekstrakt.
Tega vlijejo v prej ogreto posebno posodo, jo dajo kot pokrov na
vrh samovarja, e prej pa odstranijo cev za podaljek. To zaustavi
vlek k oglju, vendar to e dolgo tli in ga je treba le redko dodajati.
Ko govorimo o ruski gostoljubnosti, je povsem samoumevno, da
vam ponudijo skodelico aja. V skodelico vlijejo nekaj ajnega
ekstrakta iz posode na vrhu samovarja, nato skozi pipico na
kotliku samovarja dotoijo vroe vode po elji, tako uravnavajo
mo: napitka.
Posode z vroo vodo za aj so e dandanes v Rusiji del opreme
vagonov transibirske eleznice ali pa akalnic na postajah, kjer si
potniki lahko brezplano pripravijo aj. To seveda niso umetniko
izdelani samovarji, temve so preproste posode iz nerjaveega
jekla. Posodo s ajnim ekstraktom je nadomestila filtrska vreka, ki
jo mora potnik prinesti s seboj.
Na ruski nain se pije aj iz kozarcev, ki so v kovinskem dralu,
81
v njih pa plava rezina limone. Pri popoldanskem aju jedo zraven

zelo sladko sladico. Zanimivo je, da so imeli delavci v Rusiji e v
carskih asih na voljo brezplano vroo vodo za aj. Ko so pozneje
delodajalci hoteli to ugodnost odpraviti, je Lenin spoznal, da si bo
pridobil ve naklonjenosti delavcev, e se bo zavzel za to njihovo
pravico, kot pa e jim bi govoril o lastnitvu sredstev za delo in
izkorianju delavcev.
V svetu poznavalcev ajev si je posebno mesto pridobil Maroko,
ki je znan kot deela The methe. aj s sveo meto je nadvse
priljubljena pijaa pri veernih modrovanjih.
Linijski avtobusi, ki vozijo skozi deelo od Marakea prek
visokega Atlasa v pokrajine na jugu, pogosto peljejo s seboj velike
pakete s opi svee mete. Avtobusi se dostikrat ustavljajo v povsem
pustih krajih, kjer sprevodnik odvre 'akajoim paket diee zeli.
Zeleni aj iz Kitajske, znan kot smodnik (gunpowder), je podlaga
za maroki metin aj. Zviti ajni listii, podobni smodniku v zrnih,
se v vroi vodi razvijejo in postanejo precej veliki. Zraven dodajo
opek sveih metinih listov in nato z vekratnim prelivanjem iz
roke v roko v aju raztopijo toliko kandis sladkorja, kolikor je
mogoe. im slaji je aj, tem bolji je lokal. Evropejci imajo
velike teave, da dobijo nesladkan aj ali le z malo sladkorja, kajti
pri tem gre za gostilniarjevo ast in dolnost, da ponudi nekaj
dobrega. In dobro se v Maroku imenuje sladko.
V Evropi so kot ljubitelji in pivci aja najbolj znani Anglei. Kdo
e ni slial za aj ob petih (five o'clock tea) ali za visoki ali glavni
aj (high tea). Kdor omenja Anglee kot pivce, najprej pomisli na
pitje aja, ki ga Anglei resnino veliko popijejo (3,3 kg na
prebivalca na leto). e danes velja povabilo na aj v
Buckinghamsko palao za najvejo ast, ki jo komu lahko nakloni
britanska kraljica.
V mnogih bogatih hiah in razkonih hotelih e vedno ohranjajo
navado, da zjutraj v postelji postreejo jutranji aj (early morning
tea). Najbolj vnetim pivcem aja so namenjene tako imenovane
ajne budilke. Zveer v uro vgrajen stroj za pripravo aja napolnijo
s ajem in vodo. Ko zjutraj budilka zvoni, je aj e pripravljen,
treba ga je le e naliti. Seveda pa tudi v Angliji kultura pitja aja ni
ve tisto, kar je neko bila. Tudi v najimenitnejih hotelih so e
prieli uporabljati filtrske vreke. eprav so te jumbo velikosti,
enako kot roka za pripravo aja, ki je imperialne velikosti, je as
82
prinesel spremembe tudi v jutranje pitje aja.

Early morning tea je v resnici nekaken predzajtrk, tedaj Anglei
naredijo prvi topel poirek navsezgodaj. Seveda pijejo aj tudi pri
zajtrku. K pravemu anglekemu zajtrku sodi mona meanica za
zajtrk, ki jo sestavljajo asamski, cejlonski in darjeeling aj v tako
imenovani meanici broken melange. S ajem za zajtrk vedno
streejo iz roke, ker bi bila ena sama skodelica premalo. Zraven
sodita mleko in sladkor (ne smetana) in vse, kar spada k znanemu
anglekemu zajtrku: jajca na oko, klobasice, lahko pecivo in drugo.
Nain kako Anglei meajo mleko in aj, je postalo e pravo
pravilo. Vedno vlivajo vro aj v mleko, da ni treba meati. aj
lahko takoj pijejo, seveda e niso dodali sladkorja, tega je treba
seveda pomeati. ajna meanica za zajtrk je zelo mona tudi zato,
ker bi sicer mleko v celoti nevtraliziralo okus aja.
Do pravega asa za aj, to je do 17. ure, popijejo e kakno nice
cup of tea, ki je vedno dobrodola. aj pride prav, e deuje in je
hladno ali e sije sonce in se je treba odejati.
Znan je tudi odmor za aj, ki je celo vpisan v delovne pogodbe;
Anglei bi se raje odrekli vsem drugim privilegijem, le temu ne.
Tea time ali as za aj je znan tudi drugod po svetu, zanj si
vzamejo as v poznih popoldanskih urah, zato ga imenujejo tudi
five o'clock tea - aj ob petih. Seveda je z vabilom na five o'clock
tea miljeno tudi povabilo na druabno prireditev v dvorano
velikega hotela, koncertno restavracijo ali v letoviki salon.
Z domaim vabilom na aj je miljen as med 16.30 in 18. uro.
Bolj zgodnje popoldansko povabilo ustreza samo kontinentalnemu
vabilu na kavo.
Vabilo na popoldanski aj seveda od gostiteljice zahteva
doloeno znanje, kako pripraviti mizo in servirati aj, s im
postrei k aju ipd.
Mizo pregrnejo s prtom pastelnih barv ali s ipkami in temu
primernimi servietami. Za postrebo in pitje aja mora biti
pripravljena okusna in fina porcelanska posoda, h kateri sodijo
nizka trebuasta roka in ploate odprte skodelice z roajem. V
Aziji uporabljajo e dandanes za te prilonosti glinene ali
porcelanske skodelice brez roaja in obiajno s pokrovom. Za aj
ustrezajo skodelice iz tankega, finega porcelana. V teki, kamniti
posodi ponujen aj nima pravega okusa. Skozi stoletja so se za aj
uveljavili tudi stilni kozarci z debelimi stenami, ki so ponekod zelo
83
priljubljeni. ajni kozarci s tankimi stenami, z roajem ali brez

njega, so se nekako pojavili hkrati s filtrskimi vrekami, vendar
marsikateremu pivcu aja niso ve, ker si z vroim ajem opee
prste in ustnice. Tako naj bi v kozarcih postregli le grog, pun in
druge podobne napitke. Naraven aj pa raje serviramo v lepi
porcelanski skodelici. e povabimo na aj in bo na mizi samo aj,
ga pripravimo v posebni posodi in nato prelijemo v posodo, iz
katere bomo aj nalivali. Ta roka stoji obiajno na podstavku
grelcu, ki ohranja aj dalj asa vro. Na mizi mora biti e druga
keramina posoda z vroo vodo, da si gostje lahko aj redijo po
svojem okusu.
K aju servirajo v posebnih posodah sladkor ali beli kandis in
mrzlo mleko, rum v mali roki in limonine rezine. K aju ponudijo
tudi sladko ali pikantno pecivo, vendar mora biti lahko. Ob tej
prilonosti nikakor ne postreemo s torto, kremnim ali drugim
tekim pecivom.
Anglei pa poznajo e eno obliko vabila na aj, to je tako
imenovani high tea, tudi visoki ali bolje glavni aj. Z njim
postreejo pozno popoldne, to je po 18. uri. High tea je posebno
dobrodoel, kadar povabimo goste, da bi ostali dlje skupaj in jih as
ne bi priganjal domov. Obenem je to posebna prilonost, ko se
lahko gospodinja posebej izkae s postrebo, ne da bi morala za to
porabiti preve asa. Prav tako se lahko usede med goste, ker ji ni
treba kar naprej strei in jedi prinaati na mizo, kot je obiajno na
bolji veerji. Dlje se lahko zadri z gosti, saj je po njihovem
odhodu ne aka kup nepomite posode. Ta obiaj bi morali uvesti
tudi k nam in ga negovati, ker lahko dosti prispeva k veji
druabnosti in boljemu razpoloenju vseh, ki sodelujejo na
taknem sreanju. In v em je mikavnost high tea?
Taken visoki aj se dogaja v dnevni sobi ali poleti na vrtu.
Lepo pogrnjeno dolgo mizo postavijo na vrt in okrog stole ali klopi.
e je mogoe na vrtu posedati tudi na tleh ali kje drugje, potem
stoli niso potrebni. Na mizi je komplet za pripravo in postrebo
aja, obiajno je to porcelanska roka, ki stoji na posebnem
grelniku. Okrog nje so razporejene line skodelice za aj in razna
posoda z dodatki, kot so sladkor, limona, rum in podobno.
Miza je obloena z razlinimi jedmi, pri tem pride do polnega
izraza domiselnost gospodinje. Na pladnjih ponudi razline vrste
peciva, sendvie, obloene kruhke, vratovino, kruhke s klobasicami
84
(najvekrat na ogrevanih pladnjih), tople prigrizke, denimo sir s

unko, sirovo torto, pecivo s unko, z ragujem polnjeno pateto, na
aru speene klobasice ipd. Pri pripravi taknega pogrinjka
domiljija ne pozna meja. V Angliji ob tej prilonosti obiajno
postreejo s sveim drobnim pecivom in znanimi buns in scones, to
je z anglekimi ajnimi kruhki in rozinovimi kruhki. Seveda pa ne
sme manjkati vedno svee pripravljen aj in tradicionalni dodatki:
domaa jagodna marmelada, maslo, smetana, sladkor in rum.
Ko od lahkega peciva preidejo k drugim jedem in sendviem, aj
zamenjata viski in vino, z njima konajo pogostitev.
V Evropi so med pivci aja na drugem mestu Frizijci. Po porabi
aja so znani zlasti Vzhodni Frizijci, ki ga na leto porabijo okrog 3
kg na prebivalca (Nemci 150 gramov, Avstrijci 112 gramov) in so si
ustvarili prav posebno kulturo pitja aja.
Zanimivo je, da so bili Vzhodni Frizijci med prvimi porabniki
aja v Evropi, eprav ni natannih prievanj, kdaj se je to zgodilo.
Zdaj porabijo Frizijci etrtino vsega v Nemijo uvoenega aja.
85
Obstaja zgodba, da je leta 1694 nasedla neka ladja in, ko so tovor

dvignili iz vode, je bil vmes tudi zaboj aja. Ker ga niso poznali, so
mislili, da je to nekakna zelenjava, zato so iz nje skuhali krepko
juho z nekaj kosi slanine. ele pozneje so se nauili skuhati
aromatien in okusen napitek. Iz frizijske zgodovine so znane
ajne vojne; zaele so se, ker so posamezni osvajalci deele
prepreevali pitje aja ali omejevali pravico do treh skodeli aja.
Iz zgodovine pitja aja je posebnost tudi to, da so oh zaetku
druge svetovne vojne dobivali Vzhodni Frizijci posebne ajne karte
za po 20 gramov aja na mesec. Pozneje so koliino poveali na 35
gramov, ez nekaj asa pa zmanjali na 30 gramov. Iz tega lahko
ugotovimo, da pravim pivcem aja tudi svetovna vojna ni mogla do
ivega.
Zanimive so izjave starejih pivcev aja: Wen wikeen Tee
hebben, metten wi starben. (e ne bomo dobili ali imeli aja,
bomo morali umreti.) To je e zlasti veljalo za obdobje po drugi
svetovni vojni, ko so bile najslabe monosti za uvoz aja. ele po
letu 1949 so se razmere nekoliko uredile, vendar pa so aj mono
obdavili.
Zato se je razmahnilo tihotapljenje aja, ki so ga skrivaj vozili po
morju in kopnem v dvojnem dnu avtomobilov in skrivali celo v
enskih krilih. Kljub zagroenim visokim zapornim kaznim se je
tihotapstvo uneslo ele, ko so se spremenile razmere. No, ti asi so
e davno minili. Zdaj lahko povsod dobite frizijsko ajno meanico
iz krepkih asamskih in blagih javanskih ajev.
Pri pitju aja je v Vzhodni Friziji uveljavljena tako imenovana
pravica do treh skodelic (koppkes). Posebno je okusen aj elfhrtje,
ki ga pijejo okrog 11. ure, teetied pa pripravijo okrog 15. ure.
Druga znana odmora za aj sta zjutraj po vstajanju in zveer pred
spanjem.
Vzhodni Frizijci, ki dajo kaj nase, popijejo najmanj dvanajst
skodelic aja na dan. tirje odmori za aj na dan so obvezni. Ne
samo pravica, temve tudi dolnost dobrega gostitelja je, da gostu
ponudi najmanj tri skodelice 'aja. Gosta, ki je povabljen na aj, pa
ne popije obveznih treh skodelic, kot loveka ne cenijo kaj dosti.
Tako kot Japonci imajo tudi Frizijci svoj ajni obred. Ko je aj
pripravljen, dajo v skodelico velik kos belega kandis sladkorja
(kluntje) in ga prelijejo s ajem. Pokanje kandisa v vroem napitku
zveni Frizijcu kot prava glasba. S ploato lico strokovno poloi
86
na aj sveo smetano (room), ki, potem ko se pomea s ajem,

naredi na njem oblaek (wulkje). Kot pravi neotesanec izpade tisti,
ki to umetnijo unii z grobim meanjem. Med srkanjem se Vzhodni
Frizijec prebije skozi tri plasti v skodelici. Najprej spije z vrha ist
aj in uiva v njegovi aromi in okusu, nato iz sredine, kjer trpkost
aja omeha smetana, zadnja pa je tekoina z dna, ki je posebno
sladka od poasi se topeega kandis sladkorja.
Ko je skodelica prazna, spet nalije aj na ostanek kandisa in doda
z lico smetano za novi oblaek.
e zane obred z res velikim kosom kandisa, potem gotovo ne
bo ostalo pri treh skodelicah, ki so hkrati pravica in dolnost.
Posebnost Vzhodnih Frizijcev je tudi, da aja ne meajo, eprav
postreejo tudi liko. Ko je poteena prva eja po aju, poloijo
liko v skodelico. To je za gostitelja znamenje, naj ne naliva ve.
Nepoueni, zlasti tujci, ele po kaknih tridesetih skodelicah aja
ali ve najdejo nain in gostitelju nekako dopovedo, da ne bodo
ve. pili. No, ni strahu, da bi jim aj kodil. Od aja ni umrl e
nihe.
V nasprotju z doslej opisanim, pa se je aj v Franciji uveljavil le
s teavo. Na eni strani je naletel na zelo cenjene zeline aje, ki so
jih radi pili zlasti na podeelju, na drugi strani pa Francozom bolj
ustreza okus kave. Nazadnje so se pojavili e medicinci, ki se jim je
zdel okus aja nezdrav. Kakorkoli e, aj se v Franciji ni uveljavil,
verjetno tudi zaradi tega ne, ker je to vinska deela, okus po aju in
vinu pa ne gresta dobro skupaj, razen v ajnih koktajlih.
Amerika se je s ajem seznanila e zelo zgodaj. Tja so ga prvi
prinesli Nizozemci, in sicer e okrog leta 1626 v takratno naselbino
Novi Amsterdam na otoku Manhattanu. Ko so naselbino, ki je
takrat tela okrog 1500 prebivalcev, leta 1664 zavzeli Anglei, niso
vedeli, kaj bi s ajem. Iz listov so kuhali in pili sirupu podobno
temnorjavo brozgo. Prekuhane ajne liste pa so posolili in jih
pomeane z maslom jedli kot okusno zelenjavo.
Pozneje je bil aj vse bolj razirjen napitek in ko so Anglei aj
mono obdavili, je nastala prava vojna, iz katere se je izcimila
vojna za neodvisnost (Boston Tea Party leta 1773). e leta 1766
so britanske ladje v New York pripeljale 6 milijonov funtov aja,
4,5 milijona pa nizozemske. Zraven lahko pritejemo e
pretihotapljene poiljke, ki ga zaradi visokih davkov na aj tudi ni
bilo malo v prodaji. Ko je po osamosvojitvi Amerike postal aj
87
ceneji, ker so odpravili davke, se vendarle poraba ni bistveno

poveala. Anglei so postajali vse veji privrenci aja, drugi
priseljenci pa so raje pili kavo. Tako je sasoma postala Amerika
velika porabnica kave in ele v zadnjem asu so zlasti mlaji
Ameriani bolj naklonjeni pitju aja.
Danes pijejo aj v vseh deelah sveta. aj je postal pijaa revnih
zlasti tam, kjer ga pridelujejo (Indija, Kitajska), in pijaa bogatih
tam, kjer ga posebno cenijo (npr. Anglija). Poleg aja le e vode
popijemo ve. ajni obredi, priprava in postreba ter pitje se
razlikujejo od deele do deele. Sicernje navade in obiaji, ki so
iveli med ljudstvom, so imeli svoj vpliv. tudi na obred pitja aja.
Posebno vlogo je pri tem odigrala posoda za pripravo in pitje aja.
Omenjali smo e posodo in pripomoke pri japonskem ajnem
obredu in tudi fin kitajski porcelan v modri barvi. Drugod je bila
posoda drugae oblikovana in iz razlinih materialov. Revni ali
bogati so se med drugim razlikovali po tem, kako dragocena in
razkono okraena je bila posoda za aj. Znano je, da je s ajem
vred prila v Evropo tudi moda kitajskega belo-modrega porcelana
in stvar prestia je bila, e je gostitelj postregel v takni posodi.
Nizozemci so celo iz Kitajske naroali rono izdelano posodo, ki je
bila okraena z njihovimi imeni ali inicialkami. Takna naroila so
sprejemali ladijski prevozniki in ko so se naslednji vraali, so
pripeljali naroeno posodo. Od naroila do dobave sta pretekli tudi
dve leti.
eprav kovinska posoda nekdaj ni bila posebno priporoljiva za
pripravo ali postrebo aja, se je v Angliji pri snobih pojavila tudi
srebrna posoda za aj. Da ne bi trpel njegov okus, so notranjost
strani prevlekli z zlatom, ki je bilo do aja nevtralno. Zdaj dobimo
pri pravih ljubiteljih aja zelo dragocene primerke ajne posode,
bogato okraene, iz najfinejega porcelana ali srebra, prevleenega
z zlatom. e veliko drugane ajne posode je mogoe videti v
muzejih.
Po preprianju nekaterih omogoa pravo zadovoljstvo ele dober
aj v pravi posodi.
88
Kako pijemo aj pri nas

Slovenija je majhna, vendar zelo slikovita deela. Njeno podobo
oblikujejo hribovja na severozahodu, morje na jugozahodu,
grievja od Dolenjske do Gorikega in hribovito Zasavje. Prave
niine je malo in e ta, kolikor je sploh imamo, se spogleduje
veinoma z vinorodnim grievjem. Tako, kot je slikovita pokrajina,
so pestre tudi navade ljudi in naini njihovega ivljenja. Skromni
hribovci, predani naravi in trdim monostim za preivetje, znajo
ceniti darove, zato se je tu e davno uveljavilo pitje domaih
napitkov, med katerimi imajo pomembno mesto domai in zlasti
zdravilni aji. Kolikor bolj se bliamo vinorodnim obmojem, tem
bolj postaja vino nacionalna pijaa, ki ga tu in tam izrivajo gane
pijae. Prebivalci mest in vejih naselij pa najvekrat ostajajo pri
pivu. Zelo teko si je pri nas predstavljati druabno sreanje, ki se
ne bi zaelo z aperitivom iz ganih pija in konalo z vinom vseh
vrst. Prav tako lahko vidimo vse polno majhnih lokalov, kjer toijo
samo pivo, gane pijae in kavo. Le tu in tam naletite predvsem na
mlaje in otroke, ki pijejo
sadni sok. e pa vpraate v
restavraciji ali gostilni, ali
imajo aj, poteka pogovor
navadno
takole:
Imamo!
Kaknega? ipek ali planinski
aj? e gost le vztraja in
vpraa, ali lahko dobi pravi
aj, najvekrat slii: Ne,
ruskega aja pa nimamo!
Redko se odgovor glasi:
Nimamo ruskega aja, ampak
indijskega, ker je zdaj v
trgovinah naprodaj veinoma
indijski aj.
Ni treba delati ankete, da bi
ugotovili, koliko je aj pri nas
znan. Globoko v ljudeh je izraz
aj ukoreninjen za vse vrste
domaih, sadnih in zelinih
89
napitkov, le tisti, ki so se e dvignili nad splono, ljudsko znanje,

poznajo aj kot aj. Da bi ga loili od drugih zelinih napitkov, ga
imenujejo pravi aj. Da je pri nas aj, ki ga pozna ves svet, tako
malo znan, je ve vzrokov. V naih gospodarskih stikih smo se
povezovali predvsem s sosednjimi dravami, kjer veinoma pijejo
kavo in ele v zadnjem asu bolje spoznavajo aj.
Pri nas smo o aju iz knjig izvedeli sorazmerno malo, ker veliko
literature ni bilo, tuja pa je prila le do tistih, ki so v tujini spoznali
aj, postali njegovi ljubitelji in si priskrbeli ustrezno literaturo.
Kulturo pitja aja smo zaeli bolj negovati ele v zadnjih letih,
ko je zavod Domus na svojih razstavah zael porabnike seznanjati s
ajem in poudarjati prednosti tega napitka. K hitrejemu
uveljavljanju aja so deloma pripomogla tudi trgovska podjetja, ki
so zaslutila, da bo morda aj dobrodolo prodajno blago. Kava, ki
je bila doslej vedno, tudi zaradi omejenega uvoza, najbolj prodajan
izdelek, izgublja svoj pomen. Seveda so trgovske organizacije le
malo prispevale k irjenju znanja o pripravi in pitju aja. Zato nas
ne sme presenetiti, da je imelo znano podjetje na embalai
90
navodilo, naj indijski aj, potem ko ga prelijemo z vroo vodo,

pustimo stati 10 minut in nato odlijemo. Tako pripravljen napitek
ima zelo trpek okus, zato odvraa porabnike in dokazuje, kako
malo vedo o ajih celo tisti, ki hi radi s prodajo naredili dober
posel.
Razveseljivo pa je, da zdaj e v ve lokalih dobimo aj in da
mlaji vedno raje segajo po njem. Seveda je povpraevanje po aju
mono odvisno od znanja, kako aj pripraviti, da bo okusen. Ker je
to znanje pomanjkljivo in ker zaradi predolgega asa priprave aj
izgubi pravi okus in aromo, mladi radi segajo po aromatiziranih
ajih, v katerih dodane arome malo ublaijo trpek okus in napake,
ki so posledica nepravilne priprave. Mono so se prieli uveljavljati
razlini sadni napitki, katerih priprava ni tako natanna.
Da bi aj pridobil ve zvestih privrencev, bi morali narediti kaj
ve. Zdaj lahko dobimo v trgovinah veinoma le aj v filtrskih
vrekah. Tako potencialni pivci aja sploh ne pridejo v stik s
pravimi aji v listiih. katerih aroma in okus pri pravilni pripravi
mono odstopa od ajev tako imenovane supermarket kakovosti.
Tako se morajo pravi ljubitelji dobrih listnih ajev oskrbovati
veinoma sami v tujini. Pa e od teh imajo le redki monost, da
dobijo aj vedno enake kakovosti, ker se oskrbujejo pri ve
prodajalcih. To so obiajno aji srednje kakovosti, parfumiranim
ajem pa so dodane umetne arome. Po nekaterih podatkih, ki
temeljijo na opazovanju in izjavah prodajalcev aja v sosednjih
dravah, imamo v Sloveniji e nekaj tiso pravih poznavalcev in
ljubiteljev aja. Vse bolj razveseljivo pa je dejstvo. da tu in tani na
poslovnih obiskih ponudijo poleg kave tudi aj ali celo samo aj.
Ker so v naih razmerah vse napovedi dvomljive, ne moremo
predvidevati, kako se bo pri nas v prihodnje poveevala poraba
aja. Iz svetovnih statistik bi lahko povzeli, da se vse ve mladih
navduuje nad ajem tudi v dravah, ki e vedno veljajo kot velike
porabnice kave. Vse veja zdravstvena prosvetljenost prebivalstva
bo po svoje vplivala, da se bo vse ve ljudi odloalo za pitje
razlinih ajnih napitkov. e zlasti bo razvoj naklonjen veji porabi
aja zaradi njegovega poivljajoega uinka na storilnost pri delu
in pomirjajoega vpliva med oddihom, kar ho v sodobnem
ivljenjskem utripu postalo vse pomembneje.
K veji porabi aja bodo vsekakor prispevale nove prodajalne
ajev v Ljubljani, ajnice v Celju in Mariboru in gostinska podjetja,
91
ki so v svojo redno ponudbo uvrstila aj.
92
Zelini aji in napitki

Pri nas se je izraz aj uveljavil za vse vrste napitkov, med katere
pritevamo poleg pravega aja tudi razne zeline in sadne napitke.
ajem, ki so priznani v ljudskem zdravilstvu, zaradi doloenih
zdravilnih lastnosti pa tudi delno e v uradni medicini, pravimo
tudi zdravilni aji. Pogosto se zanje uporablja skupno ime domai
aji.
Zeline aje sestavljajo razlini deli rastline: korenine, stebla ali
deli stebel (skorja), listi, cvetovi, semena ali plodovi. Nekateri od
teh ajev so kot napitki samo osveilni. drugi pa so predvsem
zdravilni, ker neposredno zdravijo.
aji, ki imajo blage uinke na telo in poutje in jih uporabljamo
kot osveilne napitke, obiajno niso zdravju kodljivi, tudi e jih
pijemo v veji koliini, medtem ko so tako imenovani zdravilni aji
zaradi svojih sestavin lahko tudi strupeni in uinkujejo v pretirani
koliini nasprotno zaelenemu.
Ko pripravljamo zdravilne aje, moramo zelo natanno poznati
njihove lastnosti, torej na kaj uinkujejo, zato moramo natanko
upotevati navodila za pripravo in uporabo. Na zdravje razlino
uinkujejo tudi razlini deli rastline, zato ni vseeno. kako dolgo
pustimo aj vreti ali poparek stati. da doseemo priakovan uinek.
Za pripravo in uporabo tovrstnih ajev ni enotnega pravila, zato
vselej upotevamo navodila, ki jih daje proizvajalec ali sestavljalec
raznih zdravilnih ajnih meanic.
Popolnoma napak je torej, da nekateri proizvajalci zelinih
ajev prilagajajo kulturo pitja aja, ki izvira 17 pitja pravili ajev,
in ponujajo svoje zeline oziroma zdravilne aje.
Po veljavnih predpisih morajo imeti izdelovalci meanic
zdravilnih ajev ustrezno strokovno izobraene delavce, ki so
odgovorni za strokovno pripravo in izdajo ustreznih navodil za
uporabo in pripravo ajev. Obiajno morajo biti navedeni tudi
rastlinski deli, na katere se navodilo za uporabo in pripravo nanaa.
To pomeni, da se pri uporabi zdravilnih ajev ni mogoe drati
pravil, ki veljajo za pravi aj. Tu so pravila znana, proizvajalec in
prodajalec odgovarjata le za higienino prodajo in za to, da
prodajna kakovost resnino ustreza deklarirani.
93
e smo v dvomih, kako posamezen zelini aj uporabljamo in

pripravljamo, raje upotevamo pravilo: Ne pij, esar ne pozna!
Tudi ni dovolj, da nam dober sosed ali soseda priporoa kak aj,
ki da je njej zelo pomagal, ne zna pa niti dobro opisati svoje
bolezni, kaj ele sestavin aja. Tako se lahko zgodi, da nas bo
mono bolela glava, e bomo pripravili premoan napitek iz sicer
zelo znanega domaega zdravila pelina ali pa popili preve tega
aja. Tudi tisti. ki imajo kronino vnetje elodca in dvanajstnika
(gastritis), se verjetno ne bodo preve dobro poutili, e bodo
pretiravali s ipkovim ali hibiskusovim ajem, eprav oba veljata za
zdravilna, okusna, poivljajoa in ju lahko naroimo e v vsaki
gostilni.
Seveda ni treba opisovati vseh negativnih uinkov zelinih
ajev, ki vsebujejo tudi zelo mone strupe: ti v predpisani koliini
zdravijo, prevelika pa je lahko zelo nevarna za zdravje.
Najbolje si bomo to predstavljali, e vemo, da na poseben nain
pripravljene gobe munice nekateri celo jedo, veini smrtnikov pa
so zelo nevarne in e dobro, e se kona samo s spiranjem elodca
in ne s im hujim. Seveda, e srno uivali gobe in nas zane zvijati
po trebuhu, takoj pomislimo, da so morda tega krive gobe in lahko
hitro ukrepamo. e pa smo popili preve zdravilnega aja,
obiajno sploh ne pomislimo, da bi nae slabo poutje povezovali s
popitim ajem; preden to ugotovimo, so posledice lahko e hude.
Dragi bralci! Ne odrekajte se zelinim ajem. e davno pred
nami so jih poznali in so bili nekdaj tudi edino zdravilo. Vendar
bodite previdni, kajti e tako blagi domai aji niso zdravilo za vse.
eprav ima denimo taventroa zelo dobre lastnosti, kljub temu z
njo ne moremo zdraviti vseh bolezni. Upotevajte navodila za
pripravo in pitje zelinih ajev, pravi aj pa uivajte brez skrbi; e
ga boste dobro pripravili, ne boste prikrajani za uitek.
Nekaj glavnih vrst zelinih ajev

Da bi znali zeline ali zdravilne aje loni od pravega aja in da
bo bralec te knjige dobil obutek, kako morajo biti oznaeni
zdravilni aji, kaj zdravijo in kako jih pripravljamo, bomo navedli
nekaj najbolj znanih rastlin, iz katerih pripravljamo zdravilne aje.
94
AJBI Althaa officinlis navadni slez

Od maja do avgusta nabiramo cvetje, korenine marca, oktobra in
novembra, liste pa junija, po cvetenju.
Uporabljamo ga zlasti v meanicah. Zdravi kaelj, vneto grlo,
katar, od organov pa pljua, elodec, ol in mehur.
ARNIKA Arnica montana navadna arnika
Cvetove nabiramo od maja do avgusta, korenine marca in aprila,
liste pa v juniju in juliju.
Napitek pripravljamo tako, da damo 1 liko na pol litra vode.
Svetujemo previdnost. Uporabljamo tudi tinkturo iz cvetov, ki jo
pred uporabo malo razredimo. Z arniko zdravimo ohromelost,
pokodbe od udarca, rane, vbode, zlome, zmekanine, mogane,
ivce in elodec.
BALDRIJAN Valerina officinlis zdravilna pajka
Korenine nabiramo v septembru in oktobru.
Baldrijan uporabljamo v obliki meanih napitkov, zlasti skupaj s
kamilicami in janeem, kot praek (1 noevo konico na kozarec
vode trikrat na dan) ali kot pripravek z oljem (5 do 7 kapljic).
Z njim zdravimo glavobol, histerijo, kre, migreno, nespenost,
bojast, srce, elodec in ivce.
BEZEG Sambcus nigra rni bezeg
Od maja do julija nabiramo cvetove, v septembru jagode.
Iz bezga pripravljamo napitke (ne prevroe, bezeg kuhamo v
vodi ali belem vinu), obkladke (poparimo cvetove) in sok iz jagod
(1 lico soka na skodelico aja).
Uporabljamo ga zmerno in le obasno, ker je mono zdravilo. Z
njim zdravimo kaelj, hripavost, prehlad, katar, nahod, kri, ledvice,
potenje, sladkorno bolezen, zobe in elodec.
BOROVNICA Vaccnium myrtllus
Od julija do septembra nabiramo jagode, liste pa le pred
zorenjem plodov.
Uporabljamo jo za pripravo napitkov (dve pesti listov na 1 liter
vode), iz jagod naredimo izvleek ali pripravka z vinom in ganjem
ter tinkture. Suhe pa uporabljamo za veenje, borovniev sok tudi
95
za grgranje.
Zdravimo drisko, grio, izpuaje, mehur, kaelj, elodec in
sladkorno bolezen.
BREZA Btula pndula navadna breza
Liste nabiramo v maju in juniju. Uporabljamo jo za napitke v
meanicah.
Listi morajo biti svei! Sok pa uporabljamo za izmivanje.
Zdravi debelost, izpuaje, garje, jetra, kraste, kri, ledvice, liaje,
mehur, ol, poapnenje il, rahitis, revmo, vodenico in zlatenico.
BRIN Junperus commnis navadni brin
V oktobru in novembru nabiramo zrele jagode, ki so modrikaste.
Nabiramo tudi vejice.
Zdravi kri, jetra, mehur, prebavo, protin, revmo, astmo,
vodenico, elodec in ivce.
Jagode uporabljamo za pripravo napitka (15 g jagod na pol litra
vode). Uporabljamo ga previdno. Kdor ima vnetje ledvic, ga ne
sme piti!
Izvleke delamo iz brinovih jagod, pelina, preslice in
taventroe. Suhe jagode veimo (10 do 15 na dan). Kopel
pripravimo tako, da poparimo vejice. Za natiranje uporabljamo
tinkturo, pripravke 7 oljem pa 2 do 3 kapljice trikrat na dan.
JANE Pimpinlla ansum vrtni ali sladki jane
Maja nabiramo liste, pozneje zrna. Zdravi drisko, astmo, grio,
katar, pljua, trebuh, umirja vetrove in elodec.
Zrna uporabljamo za pripravo napitka, kuhamo jih 10 minut.
Uporabljamo ga tudi kot prah ali pripravek z oljem (2 do 4 kapljice
na sladkorju).
KAMILICA Matricria chamomlla prava kamilica
Cvetove nabiramo od maja do julija ob suhem in vroem
vremenu.
Kamilica zdravi hemoroide, histerijo, izpuaje, jetra, kre,
liaje, mehur, oi, prebavo, rane, trebuh, vetrove, ture, vnetja,
elodec, enske bolezni in ivce. Cvetove le poparimo in po 3
minutah odcedimo. Tako dobimo napitek ali tekoino za izmivanje.
Kopel pripravimo iz poparka, za obkladke pa uporabimo posuene
96
cvetove, ki jih damo v blazinico, segrejemo in poloimo na bolno

mesto. Obkladke uporabimo tudi za lajanje kalja pri otrocih, v
tem primeru ogreto blazinico s kamilinimi cvetovi poloimo
otroku na prsi. Uporabljamo lahko tudi kamilino mazilo, praek in
pripravek z oljem.
KOPRIVA Urtca dioica velika kopriva
Korenine in liste nabiramo od maja do julija, jeseni pa seme.
Koprivo uporabljamo za zdravilne napitke, jedi in kopeli. Napitek
naj ne bo premoan, pijmo ga veliko. Jed iz kopriv pripravimo
enako kot pinao ali v zelenjavni juhi.
Zdravi astmo, revesje, ekcem, hemoroide, izpuaje, jetra, kri,
lase, ledvice, mehur, pljua, protin, revmo, sladkorno bolezen,
vodenico, zlatenico in elodec.
LIPA Tha platyphyllos
Cvetove in liste nabiramo v juniju. Zdravi kaelj, kraste, lase,
ledvice, mehur, pljua, potenje, prehlad, vodenico in elodec.
Napitka popijemo 1 do 2 skodelici na dan. Pijemo vro aj.
Svetujemo previdnost: stalno pitje lipovega aja kodi srcu!
LUTREK Levistcum officine
Korenine nabiramo septembra in oktobra, liste julija in
septembra, nadzemne dele zelia pa julija in avgusta. Zdravi
ledvice, mehur, srce, vodenico, vranico, elodec in ivce.
Napitek pripravimo iz listov in nadzemnih delov, pa tudi iz
korenin. (Ni za nosenice in tiste, ki imajo vroino.) Uporabljamo
ga tudi kot praek ali pripravek v olju.
MELISA Melssa officimls navadna melisa
Med cvetenjem, tj. julija in avgusta, nabiramo cvetove in liste.
Zdravi histerijo, glavobol, jetra, kre, migreno, nespenost,
uravnava prebavo, srce. trebuh, uho, zobe, elodec in ivce.
Uporabljamo jo v napitkih in izvlekih (20 do 30 kapljic), za
obkladke so primerni stoleni listi, zdravilni so tudi pripravki z
vinom.
META Mentha piperta poprova meta
Od maja do avgusta nabiramo liste, rastlino s korenino vred pa med
97
cvetenjem.
Uporabljamo jo za napitke, kopel pripravimo iz poparka,
zdravilni so e praek ali pripravek z oljem, sirup in sok.
PELIN Artemssia absnthium pravi pelin
Nadzemni del zelia nabiramo v maju in juniju, liste z vriki pa
med cvetenjem.
Zdravi revesje, zboljuje tek, odpravlja debelost, drisko, zaprtje,
gliste. revmo, kre, zdravi tudi zlatenico, elodec, ol. vranico,
jetra in kri.
Uporabljamo ga za napitke (pol like na pol litra vode; pijemo
na prazen elodec zjutraj in zveer po eno skodelico). Priporoamo
previdnost. Uporabljamo ga e za izdelavo izvlekov (20 g pelina
na liter ganja), v pripravkih z vinom, v sokovih in prakih ali
tinkturi (8 do 10 kapljic na sladkorju enkrat do trikrat na dan).
PRESLICA Equistum arvnse njivska preslica
Nadzemni del zelia nabiramo od julija do oktobra. Najbolje
uspeva na ilovnatih tleh.
Zdravi angino, drisko, hrbtenico, izpuaje, jetra, krvavitve,
ledvice, liaj, mehur, moenje postelje, neodpornost, noge, pljua,
poapnenje il, prehlad, protin, rakava obolenja, rane, tuberkulozo,
slabokrvnost, srce, trebuno slinavko, tumor, usta, vnetja, vodenico,
zlome, zmekanine in ivce.
Uporabljamo jo v napitkih kot meanico s pelinom. Svetujemo
previdnost. Uporabljamo jo tudi za izmivanje, umivanje, kopeli,
obkladke iz poparka, pripravke z vinom, za inhalacije idr.
ROBIDA Rubus fruticsus
Jagode nabiramo v septembru, liste pa v maju in juniju.
Zdravi drisko, grio, grlo, izpuaje, srbenje, zobe, enske bolezni.
Uporabljamo jo v napitkih skupaj z malino, za izpiranje pripravimo
poparek iz listov.
IPEK Rosa canna navadni ipek Jagode nabiramo od
avgusta do oktobra.
Zdravi kre, ledvice, mehur, vodenico in elodec.
Za pripravo napitka kuhamo plodove (10 minut). Popijemo 1 do
2 skodelici na dan.
Uporabljamo ga tudi za pripravke z vinom in tinkturo. vendar ni
98
za srne bolnike.
TAVENTROA Centurium mimus navadna taventroa
Nadzemni del zelia nabiramo v juliju in avgustu.
Zdravi revesje, jetra, kri, otroke bolezni (oslovski kaelj),
prebavo, protin, revmo, sladkorno bolezen, vodenico, zgago,
zlatenico, elodec in ol.
Pred jedjo vzamemo po eno lico napitka. V pripravek z vinom
dodamo e kamilico in pelin. Svetujemo previdnost. Tinkture
kanemo po 25 kapljic na sladkor, vzamemo trikrat na dan.
AJBELJ Slvia officinlis
Cvetove nabiramo v juliju in avgustu, liste pa maja in junija.
Zdravi angino, drisko, grlo, jetra, kap, kaelj, lase, ledvice,
pljua, potenje, prebavo, rane, ture, zobe in elodec. Iz listov
pripravimo napitek, ki ga sladkamo z medom in mu dodamo malo
jabolnega kisa. Pijemo vroega, po licah. Uporabljamo ga tudi
kot zaimbo pri mastnih jedeh in omakah; primeren je za obkladke,
grgranje in splakovanje.
Sadni napitki
Sadni napitki, nepravilno imenovani sadni aji, pri nas niso nekaj
povsem novega, saj so ljudje e nekdaj pili razline napitke,
pripravljene iz suhih, bolj ali manj zdrobljenih plodov: jabolk,
hruk, epelj, breskev, marelic ipd. Vendar temu niso rekli aj, ker
so s tem izrazom oznaevali zdravilne aje ali pravi aj. Obiajno
so imenovali tak napitek kompot iz suhega sadja.
Zadnje ase pa se z zahoda k nam vedno bolj irijo razlini lino
embalirani sadni aji. To so najrazlineje meanice domaih in
eksotinih sadeev, ki v dobro izbrani sestavi dajejo
zelo kakovostne osveilne napitke. Zaradi razlinih vitaminov in
drugih poivljajoih snovi jih lahko pijemo brez posebnih omejitev,
ki jih moramo upotevati pri zdravilnih ajih. Pri sadnih napitkih
brez umetnih arom lahko kuhano sadje tudi pojemo.
Priljubljene so sadne meanice, ki so pripravljene po starih
receptih. Znane so meanice suhih jabolk, ipka, hibiskusa ipd.,
99
sadni napitki z jabolkom in limono, meanica s rnim ribezom, z

aromo kivija, meanica z eksotinim okusom in dodatkom cvetov,
sadni napitek z okusom marakuje in pomaran, sadni napitek,
pomean z dieo perlo, meto itn.
Pri pripravi razlinih meanic pride do izraza vsa domiljija, tako
lahko govorimo o osnovnih sadnih napitkih, ki so jim dodajane
razne arome v obliki suhih sadeev, cvetov ali pa le arome.
Iz sadnih ajev lahko pripravimo razne osveilne napitke z
alkoholom ali brez njega. Pogosto jih pijemo kot ledene napitke, ki
so e zlasti poleti zelo dobrodoli za odejanje, poleg tega krepijo
telo, ker vsebujejo veliko vitaminov in razlinih mineralov.
Seveda tudi sadni napitki niso vedno vsem v zadovoljstvo. Tako
kot pri zdravilnih napitkih moramo tudi pri sadnih ajih vedeti,
kdaj nam kakna sestavina lahko kodi, npr. kislina ipka ali
hibiskusa. Vsekakor pa lahko brez pomislekov trdimo, tako kot za
prave aje, da smemo sadne aje piti brez posledic tudi v veji
koliini, kar je nedvomno prednost.
Kakovost sadnih napitkov

Ko se odloamo za nakup sadnih ajev, moramo vedeti, da tudi tu
poznamo razline kakovosti. Za visokokakovostne sadne aje svee
sadje nareejo in suijo po posebnem postopku, da ohrani vse
osnovne sestavine, izgubi samo vodo. Tako posueno sadje je
polnega okusa in obdri vso aromo, znailno za izbrano sadje. Tako
kakovostni aji na trgu dosegajo tudi ustrezno ceno.
Znani so tudi aji za supermarkete, ki naj bi bili poceni, da jih
lahko kupujejo manj petini ljudje. V tem primeru je sadje podobno
narezano in sueno, vendar mu odvzamejo doloene sestavine, ki
jih pred zaetkom suenja stisnejo iz sadja in uporabijo posebej.
Tako pridobljeni sadni aji seveda niso ve tako kakovostni, zato
jim obiajno dodajo umetne arome, res pa je, da so po ceni
dostopneji. e imamo prilonost primerjati obe vrsti sadnih ajev,
vidimo razliko e na prvi pogled: pri kakovostnem aju so koki
sadja intenzivneje obarvani in tudi bolj aromatini.
Sadni aji se razlikujejo od raznih drugih ajnih meanic, ker so
sestavljeni iz kokov sadja, ki jih po barvi in vonju lahko loimo
100
med seboj. Tako tudi za sadne aje velja, da si ljubitelji izberejo

svoj aj in ga elijo imeti vedno v enaki kakovosti. Seveda pa to ni
mogoe, ker se pridelano sadje mono razlikuje glede na letino,
zato ti aji ne morejo imeti vedno popolnoma enakega okusa in
arome.
V zadnjem asu se je kot dodatek sadnih ajev posebno uveljavil
hibiskus, zato je zelo naraslo povpraevanje po njem. Ugotavljamo,
da se iz leta v leto poveuje njegova cena in seveda tudi cena ajev,
v katerih je ta dodatek. Tudi slabe letine prispevajo svoje in tako se
cene nekaterih sadnih ajev zelo hitro dvignejo, kakovost ajev pa
se slaba. Iz tega lahko spoznamo, da je tudi kakovost sadnih ajev
odvisna tako od vremena kot od trnih dogajanj.
101
102
Recepti
O uporabi receptov
V nadaljevanju je navedenih nekaj receptov za pripravo razlinih
toplih in hladnih ajev ter ajnih napitkov z raznimi dodatki k aju.
Z dodatkom aja pa je mogoe napraviti tudi razne, zelo okusne
kreme in podobne jedi, ki omogoajo sladokuscem posebne uitke.
Ker je bil aj e od nekdaj dodatek k glavnim jedem, so ga
prieli uporabljati tudi kot osnovo za ajne malice (bread and
butter tea), kjer so zraven dobro pripravljenega aja ponudili tudi
razlino lahko pecivo ali lahke hladne jedi, kot so sendvii, razni
narezki, posebne vrste kruha ipd., kot denimo pri high tea na
Anglekem.
Ni odve, e omenimo, da z malo domiselnosti lahko
pripravljamo aj po svojem okusu in na najrazlineje naine, pri
emer uporabljamo razline dodatke za v aj in k njemu. Pecivo,
narezki, obloeni kruhki, sendvii in druge jedi, ki so se uveljavile
kot sestavina ajnih obredov, omogoajo dobri gospodinji razviti
vso njeno domiljijo in znanje. Edino pravilo, ki velja pri pripravi
in serviranju dodatkov, je, da se ujemajo s ajem, s katerim bomo
postregli.
PRI NAVEDENIH REEPTIH MORAMO POZNATI IN
UPOTEVATI NEKAJ TEMELJNIH PRAVIL:
aj prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati in nato odlijemotorej
pripravimo aj po vseh pravilih.
e je v posameznih receptih zapisano, koliko asa moramo
pustiti aj stati, to upotevamo, ker bo le tako aj ustrezno
pripravljen in se ho ujemal z dodatki.
Kadar potrebujemo limonin ali pomaranni sok, ne pa tudi lupine,
lahko uporabimo tudi sadee, ki so bili kropljeni ali namoeni v
posebno raztopino. Taka lupina je zdravju kodljiva, zato pazimo,
da vzamemo limonino ali pomaranno lupino. ki ni bila kropljena.
e so sadee kropili s keminimi sredstvi, bomo izvedeli od
prodajalca ali prebrali s papirja, v katerega so zaviti posamezni
103
sadei. Najvekrat je to oznaeno na embalai. e nam prodajalec

ne more potrditi, da sadje ni kropljeno in to ni razvidno niti z
embalae, tako sadje vzamemo in z njim ravnamo, kot da je
tretirano in da lupina ni uitna. al je pri nas teko dobiti
nekropljene limone in pomarane. Zato sadee dobro operemo z
vodo, hrapavo povrino pa zdrgnemo s isto krtao. e so sadei
samo kropljeni proti kodljivcem, bomo tako z njih odstranili
morebitne ostanke kropiva. Ker obiajno od kropljenja do
uporabe sadea pretee karenna doba, se v tem asu kropivo e
razkroji in e ga e dobro speremo s sadea, lahko brez strahu
uporabimo lupino. Podobno velja tudi za sredstva, ki so
uporabljena za zaito sadea pred izsuevanjem. Tudi tem
sredstvom karenna doba pred prodajo obiajno potee in e sadee
dobro speremo in skrtaimo, je uitna tudi lupina. Tako namre
izjavljajo strokovnjaki, ki tudi zatrjujejo, da je koda zavrei
olupke limon, pomaran in podobnih sadeev, ker ti vsebujejo dosti
koristnih snovi, grenin, ki dajo okus pijaam in ki pomagajo
hitreje odejati.
e elimo ohraniti ve vitamina C, potem limoninega soka ne
dajemo v zelo vro aj.
Razni dodatki pri pripravi ajnih napitkov so vzeti od
razpololjivih v okolju, kjer je recept nastajal. e elimo dohiti
resnino pravi okus ajnega napitka, moramo uporabljati
predpisane sestavine. e pa pravih oziroma predpisanih sestavin ne
moremo dobiti, vzamemo kaj podobnega. Taken ajni napitek ho
vsaj piten in morda celo bolji od napitka po izvirnem receptu,
vendar najdimo zanj drugo ustrezno ime. Pri tem pustimo domiljiji
prosto pot.
aj obiajno serviramo v ustreznih ajnih skodelicah, le
izjemoma v kozarcih. Ker pa je mnogo receptur prirejenih na
tevilo kozarcev, jih seveda uporabimo. Zlasti so ti primerni za
razne napitke, e posebno, e so posebne oblike, npr. kozarci za
pun, rdee vino in podobno. Kadar uporabljamo kozarce za vroe
ali tople aje ali ajne napitke, morajo biti iz toplotno odpornega
stekla, e zlasti e je to v receptu posebej zapisano. Takni kozarci
naj imajo tudi oblogo, da jih laje drimo. Hladne aje in ajne
napitke lahko serviramo v obiajnih kozarcih ustrezne oblike.
e je v receptu zapisano npr. jasminov ali limonin aj, niso
miljeni zelini aji, temve pravi aji z ustreznimi dodatki ali
104
aromami. Takne aje pripravljamo enako kot aj brez dodatkov.

Kadar pa se recepti nanaajo na zeline in sadne aje, jih kajpak
uporabimo.
e pripravljamo vekrat aje ali napitke enake sestave, vendar
razline koliine, lahko prilagodimo svoj recept eleni koliini, pri
emer moramo upotevati pravilna razmerja sestavin. Tako lahko
tudi v primerih, ko v receptu pie, da sladkamo ali dodajamo
zaimbe po okusu, napravimo za znani krog gostov svoj recept, v
katerem ustrezno upotevamo veinski okus. Seveda to ne pride v
potev, e posamezen gost ne sme uivati sladkorja, alkohola ali
kakega drugega dodatka. V taknem primeru uporabimo dietetino
sladilo ali za taknega gosta pripravimo aj ali napitek posebej. Ne
silimo gosta z neim, esar si ne eli, ker aj omogoa razne naine
tako priprave kot postrebe.
Osnovni recept za pripravo ajev razline moi:
NORMALNO MOAN AJ: 1 1/4 do l 1/2 ajne lice na I/4 litra
vode ali 2,5 do 3 g ajnih listov ali najve 2 vreki po 1,5 g
MOAN AJ: 2 1/2 ajne lice na 1/4 litra vode ali 4 do 5 g listov
ali 3 vreke po 1,5 do 1,75 g
ZELO MOAN AJ ALI AJNI EKSTRAKT: 3 do 3 1/2 ajne
lice na 1/4 litra vode ali 6 do 7 g listov ali 4 vreke po 1,5 do 1,75
g
Pri preraunavanju, npr. na 1 liter, poveamo koliine za 4-krat.
Kadar pripravljamo hkrati ve aja, lahko koliino aja, ki jo damo
v povpreju na skodelico, zmanjamo za 10 do 20 odstotkov.
- Ne glede na razline ajne teorije in na to, ali se odloimo za rni
ali zeleni aj, je poudarek na receptih za pripravo ajev in ajnih
napitkov, kjer so uporabljeni pojmi: normalni aj, moni aj in
ajni ekstrakt. Ustrezne koliine smo e omenili, vendar pa
dopuamo. da v receptih omenjene koliine sladkorja zmanjamo
ali zveamo, glede na navade in okus, glede na uporabljeno vino ali
penino (suho, polsuho ali sladko vino). Tako lahko zmanjamo
dodatek sladkorja tudi za 20 do 40 odstotkov.
105
Pri pripravi peciva pa moramo ustrezno preskusiti. ali je testo

tudi pri zmanjani koliini sladkorja ustrezne kakovosti. Pri uporabi
medu namesto sladkorja vzamemo samo pol koliine, ki je
predvidena za sladkor. O mrzlem aju bi naelno rekli e to, da je
aj pravzaprav napitek, ki naj bi ga pili zelo vroega, saj tak aj
tudi v najveji letni vroini dobro odeja. e se pri tem malo
spotimo, je samo zdravo za telo in je namenjeno uravnavanju
telesne temperature.
Ker aj ne vsebuje hranilnih snovi, ne kuhinjske soli, praktino
nobenih kalorij in e ne dodajamo sladkorja ali alkohola, potem
skrbimo za vitko linijo. Lahko pa pijemo tudi hladen aj, toda le
ledeno mrzlega in ohlajenega po hitri metodi, pri tem si pomagamo
z ledenimi kockami.
Postan aj, ki se je ohladil, nima ve pravega okusa, postane
teman in osladen. Drugae pa je, e pripravljen aj hitro ohladimo.
Za hladne ajne napitke pripravimo sve aj kot obiajno, nato pa
ga zelo na hitro ohladimo z ledenimi kockami. V primerih, ko pie,
da aj za mrzle napitke ohladimo ali postavimo mi hladno, pomeni,
da ga za zelo kratek as postavimo v zamrzovalnik hladilnika, da se
na hitro ohladi, vendar ga ne zamrznemo, nato dodatno ledene
kocke, da potee immanj asa od takrat, ko smo aj pripravili in
servirali.
Pri tako imenovani bliskoviti ohladitvi zadri aj vse svoje
poglavitne lastnosti in polno aromo, razvijejo pa se lahko tudi
kofein in reslovine. Pri pripravi aja, ki ga bomo ohladili, moramo
upotevati, da se ledene kocke spremenijo v vodo, ki aj razredi,
zato moramo ustrezno poveati koliino aja. Obiajno je koliina
e enkrat veja, sicer pa ga napravimo po okusu ali izkunjah, e
ohlajen aj vekrat pripravljamo.
Na koncu vam elimo e sreno roko pri izbiri vrste aja in
dodatkov. Potreben mir in as za uivanje udovitih arom ajev,
koktajlov, punu, desertov in sladic pa si morate vzeti sami!
106
Vroi aji brez alkohola

Angleki aj z zaimbami
100 g rnega aja
4 koki cimetove skorje
3 like naribane limonine lupine
1 lika nageljnovih bic
Vse sestavine dobro pomeamo in meanico pustimo 4 do 5 dni
stati v dobro zaprti steklenici. Iz te meanice pripravljamo aj.
Janeev aj
(4 kozarci)
1/4 l vode
1 lika janeevega semena
1/4 l vroega rnega aja
1 lika sesekljanih lakih orehov
V vodi zavremo jane; po 5 minutah odcedimo in zmeamo s
ajem. Serviramo v velikih skodelicah, ki so posute s sesekljanimi
lakimi orehi.
Jajni aj
(8 kozarcev)
2 jajci
107
2 rumenjaka
3 lice sladkorja
sok 1 limone
1 l monega rnega aja
Jajci in rumenjaka stepemo skupaj s sladkorjem in limoninim
sokom, da se speni. Med stalnim stepanjem nad ognjem dolijemo
vro aj. Meanico pustimo, da vzhaja, odstranimo in aj vlijemo v
e segrete skodelice.
aj z zaimbami I.
(3 do 4 kozarci)
1 l rnega aja
1 1/2 lice medu
8 dl precejenega limoninega soka
tabasco
4 koki cimetove skorje
Vro aj z medom in limoninim sokom ter 2 brizgoma tabasca
zmeamo in zelo vroe nalijemo v ajne kozarce, dodamo rezino
limone in kos cimetove skorje.
aj z zaimbami II.
(10 do 12 kozarcev)
6 ajnih lic rnega aja
1 l vode
108
kardamom
klinki
cimet
sladkor
Pripravljenemu precejenemu aju po okusu dodamo sladkor in
zaimbe.
enjev aj
(4 kozarci)
1/4 l enjevega soka
2 lici sladkorja
1/2 l monega rnega aja aroma arak
vinje
Segrejemo enjev sok in sladkor ter dolijemo vro aj. Po okusu
dodamo aromo in vroe serviramo. V vsak kozarec damo e vinjo.
Dolijemo preostalo vodo, dodamo aj in pustimo stati priblino 5
minut. Sladkamo po okusu.
Ruski praznini aj
(4 kozarci)
5 nageljnovih bic 1/2 cimetove skorje
4 trakovi pomaranne lupine
3 skodelice vode
4 lice aja
109
sok 1 pomarane
sok 1/2 limone
sladkor v kockah
Klinke, cimet in pomaranne lupine damo v laneno vreko.
namoimo v vrelo vodo in pustimo stati priblino 10 minut na malo
toplem tedilniku. Nato dodamo aj in sokova ter pustimo stati e
priblino 3 minute. Serviramo v kozarce in po okusu sladkamo s
sladkorjem v kockah.
Maroki aj
(3 do 4 kozarci)
2 vejici svee mete
4 skodelice svee zavrete vode 1 lika aja
sladkor
Meto damo v posodo za pripravo aja in prelijemo z malo vrele
vode, pustimo kratko stati in nato tekoino odlijemo.
Severnoafriki aj
(4 kozarci)
3/4 l vode
150 g sladkorja
16 listov zelenega aja
4 vejice svee mete
110
V zavreti vodi raztopimo sladkor in dodamo aj. Pustimo stati 2 ali

3 minute, nalijemo v kozarce in v vsak kozarec damo vejico svee
mete.
Mleni ajni flip

(4 kozarci)
1 l mleka
4 lice sladkorja
4 like aja
4 rumenjaki
Mleko s sladkorjem zavremo in z njim prelijemo aj. Po 5 minutah
odlijemo. Rumenjake penasto stepemo in pomeamo s ajnim
mlekom.
Mleni kandisov aj
1/2 l mleka
4 lice kandis sladkorja
1 lika rnega aja
2 rumenjaka
Mleko z dodanim kandis sladkorjem prekuhamo in prelijemo ez
ajne liste. Pustimo stati okrog 5 minut in precedimo. ajno mleko
skupaj z rumenjaki dobro stepemo v mealniku.
111
Ruski aj
(4 kozarci)
1/2 l rnega aja
4 like enjeve marmelade
Vro aj damo v kozarec in osladimo z marmelado.
Limonin aj
(6 kozarcev)
1/2 skodelice sladkorja
1/2 do 3/4 skodelice vode
1 l vrele vode
4 do 5 lik aja
1/3 skodelice limoninega soka
6 tankih limoninih rezin
6 klinkov
Sladkor raztopimo v mrzli vodi in kuhamo pri slabi vroini. ez
priblino 10 minut nastane sirup. Pripravljenemu aju dodamo sok
in sirup. aj nalijemo v kozarce, v vsakega damo rezino limone, v
katero smo prej zabodli klinke.
112
Mleni aj
(10 kozarcev)
6 lik aja 1 l vode
1/2 l mleka sladkor
Mleko vlijemo v segreto posodo, po okusu dodamo sladkor in
dolijemo e pripravljen aj.
aj s pomarano
(8 kozarcev)
6 lik aja
1 l vode
8 pomarannih rezin
sladkor
Pomaranno rezino damo v vsak kozarec in nanjo nalijemo vro
aj. Sladkamo po okusu.
113
Vroi aji z alkoholom

Vro jabolni aj
2 veliki jabolki
16 cl jabolnega ganja
1/2 l jabolnega soka
1/2 l jabolnega vina (mota)
6 lik rnega aja
6 lic sladkorja
1/2 like cimeta
nekaj zmletih klinkov
1 limona
Olupljena jabolka zreemo na kocke in jih prelijemo z jabolnim
ganjem. Pustimo stati priblino eno uro. Med tem asom jabolni
sok skupaj z jabolnim vinom zavremo in vrelo meanico prelijemo
ez aj. To pustimo stati 5 minut. Koke jabolk na situ dobro
odcedimo in damo v vejo posodo. Na jabolka damo sladkor,
cimet, klinke, limonin sok in prek sita prelijemo s ajnim
napitkom.
Jajni aj
(8 kozarcev)
12 ajnih lik aja
1 l vode
6 rumenjakov
150 g sladkorja
rum
nariban mukatni oreek
Rumenjake in sladkor zmeamo v kremo in po okusu dodamo runi.
114
Z monim meanjem premeamo s pripravljenim ajem, nalijemo v

kozarce in posujemo z malo mukata.
Ognjeni aj
(14 26 kozarcev)
l l monega rnega aja
7 kock sladkorja
lupina 1 pomarane
1/2 l vinskega ganja 1/2 l ruma
sok 1/2 limone
500 g sladkorja
V vroem aju raztopimo sladkor, ki smo ga prej nadrgnili s
pomaranno lupino. Zmeamo vinsko ganje, rum, limonin sok in
sladkor v posodi za juho in prigemo. Takoj ko plamen ugasne,
dolijemo aj in serviramo.
Jajni aj s klinki
(8 kozarcev)
3/4 l vode
8 lik rnega aja
6 klinkov
4 rumenjaki
4 lice sladkorja
12 dl ruma
malo mletega cimeta
115
Vodo, ki e vre, prelijemo ez ajne liste in klinke. Pustimo stati 5

minut. V tem asu penasto stepemo rumenjake in sladkor, nato
pazljivo vlijemo rum pod jajno maso. Dobljeno jajno maso
napolnimo v kozarce, obstojne pri visokih temperaturah, in
dolijemo precejen vro aj. Povrhu posujemo s cimetom.
aj z rumom
(1 kozarec)
l ajna lica limoninega soka
4 lice ruma
naribana lupina 1 limone
vro, moan rni aj
skorja cimeta
sladkor
Limonin sok, rum in naribano limonino lupino damo v segret ajni
kozarec in ga napolnimo z vroim ajem. Serviramo z dolgo
cimetovo paliico (skorjo), ki jo lahko uporabimo tudi za meanje.
Sladkor postreemo posebej.
Kardinalski aj
4 skodelice vode
2 skodelici sladkorja
3/4 skodelice pomarannega soka
116
1/4 hladnega rnega aja

ruma po okusu
liker Curacao (po okusu)
Vodo s sladkorjem kuhamo 15 minut, da nastane sirup. Temu
dodamo ostale sestavine, ki ne smejo zavreti.
ajni grog
(12 kozarcev)
12 ajnih lik aja
200 g sladkorja
1/2 l vode
1/4 l ruma
limonine rezine
Sladkor raztopimo v vreli vodi in zmeamo s ajem in rumom.
Limoninim rezinam odstranimo peke in postreemo zraven.
aj z vinskim ganjem
(8 kozarcev)
12 lik aja
1 l vode vinsko ganje
8 limoninih rezin
sladkor
V vsak kozarec damo po okusu vinsko ganje in ga napolnimo do
117
polovice s ajem. Limonino rezino posujemo z malo sladkorja in

poloimo v kozarce. Rezino med pitjem zadrimo v ustih in prek
nje popijemo tekoino.
Zimski aj
10 lic medu
1/2 l monega rnega aja
1 limona
1 pomarana
16 dl pomarannega likerja
1/2 like cimeta
stepena smetana
Med pomeamo s ajem. Dodamo limonin in pomaranni sok ter
pomaranni liker. Nato dodamo cimet in meanico segrejemo,
vendar ne pustimo zavreti. Zelo vroo meanico napolnimo v
kozarce, obstojne pri visokih temperaturah, in okrasimo s stepeno
hladno smetano.
118
Puni
Brezalkoholni pun
(10 kozarcev)
175 g sladkorja
1/8 l pomarannega soka
4 lice limoninega soka
2 stekleniki Gimger Ale
1 velika steklenica oranne limonade
1 pomarana
V posodi za bovlo raztopimo sladkor v vroem aju, dodamo
pomaranni in limonin sok ter postavimo na hladno. Pred
serviranjem dodamo Ginger Ale, limonado in rezine pomarane.
Jabolni pun
(12 kozarcev)
1 l jabolnega soka
1/2 l rnega aja
lupina in sok 1 limone
lupina in sok 1 pomarane
2 liki sladkorja
1 koek cimetove skorje
2 klinka
5 dl jabolnega ganja
Zmeamo jabolni sok in aj. dodamo lupino in sok limone ter
pomarane, sladkor, cimetovo skorjo in klinke. Pun segrejemo,
dodamo e jabolno ganje in po okusu dodatno zainimo. Napitek
precedimo in takoj serviramo.
119
Arakov jajni pun

(12 kozarcev)
300 g sladkorja
6 rumenjakov
1/2 l araka
V vroem aju raztopimo 150 g sladkorja. Rumenjake pomeamo s
preostalim sladkorjem in arakom ter oh stalnem meanju prilijemo
v aj. Pun segrejemo in z njim postreemo.
Rdei pun
(12 kozarcev)
6 lik aja
1 l vode
20 lik sladkorja
1 steklenica rdeega vina
12 limoninih rezin
Kozarce za rdee vino napolnimo do 1/3 z vinom, dodamo 2 liki
sladkorja, prilijemo vro aj in okrasimo z rezino limone.
120
Azijski ajni pun

(20 kozarcev)
sok dveh pomaran
200 g kandis sladkorja
1 vinski kozarec enjevega ganja
1 vinski kozarec araka
1 strok vanilje
1 skodelica liijevega sirupa
6 lik aja
1 l vode
2 steklenici renskega vina
naribani lupini 2 pomaran
Zmeamo pomaranni sok, kandis sladkor, enjevo ganje, arak,
vanilijev strok in liijev sirup, pokrijemo in pustimo stati toliko
asa, da se sladkor raztopi. aj, vino in pomaranni lupini
segrejemo in prilijemo meanico, ki smo jo pripravili pred tem.
Precedimo skozi cedilo in napolnimo kozarce.
Asamski ingverjev pun

(10 do 12 kozarcev)
3/4 l vode
125 g sladkorja
2 koka ingverjeve korenine
2 klinka
6 lik asamskega aja
1 kozarek ruma
121
Zmeamo 1/4 litra vode s sladkorjem, ingverjevo korenino in

klinki. Pustimo v pokritem loncu rahlo vreti okrog 10 minut. Med
tem pripravimo 1/2 litra aja. Segrejemo vino, dodamo raztopino
sladkorja in zaimb, aj in limonin sok. Okrasimo s spiralno
limonino lupino in po okusu dodamo rum.
Brandijev ajni pun

(4 kozarci)
jajce
sok 2 limon
8 lik sladkornega sirupa
8 dl pomarannega likerja Curacao
16 cl vinskega ganja
16 cl monega rnega aja
4 polovike breskve
8 vienj za koktajle (amarena)
Razvrkljano jajce pomeamo z limoninim sokom, sladkornim
sirupom, pomarannim likerjem, vinskim ganjem in ajem.
Nalijemo v kozarce, okrasimo z breskovimi polovikami in
vinjami.
Angleki pun
(10 kozarcev)
10 kock sladkorja
1 pomarana
122
1 limona
3 skodelice monega rnega aja
1 kozarek pomarannega likerja Curacao
Sladkor v kockali podrgnemo ob olupke pomarane in limone ter
jih v posodi svetlorumeno zapeemo. Posodo odstavimo z ognja,
poasi dolijemo kozarec rdeega vina in zavremo. Dodamo e
preostalo vino in vse skupaj segrejemo. K rdeemu vinu dolijemo
aj in pomaranni I i ker Curacao.
Pun z zaimbami
(4 kozarci)
100 g sladkorja
1/4 cimetove paliice
mlet ingver
1/8 l vode
1 steklenika ruma
Vse sestavine zmeamo in na hitro zavremo. Zaimbe vzamemo iz
lonca in pun serviramo v segreti posodi za pun.
Malinov pun
123
(20 kozarcev)
18 lik aja
1 1/2 l vode
1/2 l malinovega sirupa
400 g sladkorja
1/4 l araka
aj prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 5 minut in ga odcedimo.
aju dodamo malinov sirup in sladkor ter segrejemo in nazadnje
dodamo arak.
Angleki ajni pun

(5 kozarcev)
1 l vrele vode
5 lik aja
2 liki klinkov
1/2 skodelice pomarannega soka
6 lic limoninega soka
6 lic medu
5 vienj za koktajle
5 kratkih cimetovih paliic
5 pomarannih rezin
5 limoninih rezin
Vrelo vodo prelijemo ez aj in klinke. pustimo stati in odlijemo.
Dodamo pomaranni in limonin sok ter med. Meanico segrejemo
in dobro premeamo. Nalijemo v kozarce. okrasimo z vinjo ter
pomaranno in limonino rezino.
124
Bezgov pun II.

(12 kozarcev)
1 l bezgovega soka
sok in lupina 1 limone
sok in lupina 1 pomarane
1 cimetova paliica
2 klinka
sladkor
1 lika rakitovevega sirupa (rastlina rakitovec)
Vse sestavine razen sladkorja in rakitovevega sirupa segrejemo,
vendar ne do vretja, po okusu sladkamo, dodamo rakitovev sirup
in napolnimo v kozarce za pun. Po elji lahko v pun vmeamo 1
do 2 jajna rumenjaka.
Jasminov enjev pun

(14 kozarcev)
3/4 l enjevega ganja
10 lic sladkorja
1/ l jasminovega aja
14 vienj za koktajle
etrt litra enjevega ganja in sladkor segrejemo, nato flambiramo
in pogasimo z vroim jasminovim ajem. Dodamo ostanek
enjevega ganja in meanico e enkrat segrejemo. V kozarce za
pun damo po eno vinjo, nalijemo pun in goree serviramo.
125
Indijski ajni pun

(16 kozarcev)
12 lik darjeeling aja
1 l vode
1 steklenica rdeega panskega vina
1/2 steklenice ruma Martinique
sok 2 pomaran
Pripravljen in precejen aj pomeamo s kandis sladkorjem, rdeim
vinom, rumom in pomarannim sokom, segrejemo in takoj
ponudimo.
Kraljevski ajni pun

( 12 kozarcev)
1/4 l aja
1/2 l grozdnega soka
1/4 1 grenivkinega soka
sladkor
1 steklenica mineralne vode
kocke ledu
Hladen aj pomeamo s sokovoma, po okusu sladkamo in dolijemo
mineralno vodo. Serviramo s kockami ledu.
126
Nizozemski ajni pun

(20 kozarcev)
9 lik aja
3/4 l vode
2 steklenici renskega rizlinga
1/4 steklenice araka
Zavremo vino s kandis sladkorjem in limonino lupino, dodamo
arak, limonin sok, pomeamo s pripravljenim ajem in serviramo.
eri ajni pun II.

(10 kozarcev)
3 lice rnega aja
1/2 l vode
100 g belega kandis sladkorja
lupina in sok l limone
1/2 l erija
1/4 l araka
V aju raztopimo kandis sladkor. Dodamo naribano limonino
lupino in sok, eri in arak ter segrejemo do vrenja; serviramo v
kozarcih za aj.
127
Rdei pun
(20 kozarcev)
1 1/2 l vroega rnega aja
1/4 1 gostega malinovega sirupa
l steklenica rdeega vina
100 g sladkorja
0,2 l araka
aj pomeamo s sirupom, rdeim vinom in sladkorjem. Segrejemo
do vrenja, nazadnje dodamo arak in takoj serviramo.
eri ajni pun I.

(8 do 9 kozarcev)
1 skodelica krem erija
1 skodelica likerja Amazona
1 skodelica Coimtreauja
6 skodelic monega rnega aja
sladkor
Alkoholne pijae prelijemo z vroim ajem in sladkamo po okusu.
Rahla sapica I.
(8 kozarcev)
lupina I limone
sok 2 limon
128
1/8 l vinskega ganja

1/8 I ruma
2 lici medu
Limonino lupino in sok pomeamo z vinskim ganjem. Primeamo
vro aj, nazadnje dodamo rum in med.
Rahla sapica II.

(8 kozarcev)
1/8 l araka
1/8 l rdeega vina
sok 1 limone
sladkor
Alkoholne pijae pomeamo z vroim ajem, dodamo limonin sok
in sladkamo po okusu.
ajni pun s smetano

(4 kozarci)
1 epec kardamoma
1 skorja vanilje
8 cl kanadskega viskija
8 lic stepene mono sladkane smetane
129
Vro aj, kardamom in viski zmeamo in razdelimo v tiri kozarce,

obstojne pri visokih temperaturah, okrasimo s smetano.
Jajni ajni pun

(3 kozarci)
4 lice aja
1/4 l vode
250 g sladkorja
1 skodelica vode
sok l limone
sok 1 pomarane
4 rumenjaki
V vodi zavremo sladkor in dodamo k aju. Zmeamo z limoninim
in pomarannim sokom in damo v vodno kopel. Dodamo
rumenjake in poasi stepamo, da nastane pena.
Vaniljev ajni pun

(12 kozarcev)
6 lik aja
1/2 l vode
1 skorja vanilje
sok 1 pomarane
200 g sladkorja
1 steklenica belega vina
130
1/4 l madejre
aj prelijemo z vroo vodo, dodamo vaniljo in pustimo stati
priblino 3 minute, dodamo pomaranni sok in vse skupaj
precedimo. Dodamo sladkor, madejro in belo vino ter segrejemo.
ajni pun kovake klee

12 lik aja
1 l vode
2 steklenici rdeega vina
1/2 steklenice ruma
1 cimetova skorja
klinki
2 limoni
1 kocka sladkorja
Vino segrejemo, vendar ne sme zavreti. Dodamo aj in zaimbe.
Kocko sladkorja primemo s kleami, prelijemo z rumom in
prigemo. Ko plamen ugasne, damo kocko v aj in serviramo.
131
Mrzli aji brez alkohola

Ananasov aj
(8 kozarcev)
6 lik aja
1/2 l vode
1 konzerva ananasa v kokih
2 liki limoninega soka
1 steklenica mineralne vode
1 kandiran ingver
Koke ananasa nakapamo z limoninim sokom in prelijemo s
ajem. Postavimo na hladno za priblino eno uro. Pred serviranjem
dodamo mineralno vodo in fino zdrobljen ingver.
Ledeni aj
(osnovni recept)
12 lik cejlonskega aja
1 l vode
sok 3 limon
sladkor po okusu
ledene kocke
aj damo v prej pogreto roko, prelijemo z vrelo vodo in pustimo
stati 5 minut. aj premeamo in skozi cedilo prelijemo v drugo
roko. Dodamo limonin sok, po okusu sladkamo in dobro
premeamo. V kozarce, obstojne pri visokih temperaturah, damo
ledene kocke, kolikor jih lahko naenkrat primemo z roko in ez
nalijemo vro aj.
132
Originalni angleki ledeni aj

(8 do 10 kozarcev)
2 l vode
1/3 skodelice ajnih listov
ledene kocke
limonin sok
sladkor
V 1 liter vrele vode damo ajne liste in pustimo stati 5 minut,
premeamo in precedimo v vr, v katerem je 1 liter mrzle vode. aj
nato serviramo v kozarcih, v katere smo dali koke ledu. Po okusu
si vsak vzame limonin sok in sladkor. Prednost tega naina priprave
aja je v tem, da je aj hitreje mrzel.
Cussy
(4 kozarci)
8 lik narejenega aja z okusom hibiskusa
sok 2 limon
sok 2 pomaran
lede kockali
1/2 litra Bitter Lemon
4 rezine limone
aj, sokova in led zmeamo, nato razdelimo po kozarcih in
dolijemo Bitter Lemon. Na rob vsakega kozarca zataknemo
limonino rezino.
133
Ledeni aj z zaimbami
12 lik kitajskega aja
1 l vode
sok 3 limon
sladkor
1 poravnana lika mletega ingverja
1 poravnana lika cimeta
4 klinki
10 sesekljanih sveih listov poprove mete
ledene kocke
aj pripravimo, kot je opisano v osnovnem receptu. Za pripravo
ledenega aja dodamo zaimbe, pustimo malo stati in nato
serviramo.
Ledeni mate aj
(4 kozarci)
4 like mate aja
1/2 litra vode
4 zvrhane lice vanilijevega sladoleda
aj prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 5 minut, nato odcedimo in
pustimo, da se aj ohladi. Mrzel aj pomeamo s sladoledom in
takoj serviramo v kelihe s slamico.
134
ajna sadna kupa

(za 6 oseb)
60 g sladkorja
1/2 skodelice vode
1/2 skodelice mrzlega rnega aja
3/8 l vode
1/2 skodelice sadnega sirupa
po 1/2 skodelice pomarannega, limoninega in ananasovega soka
1 velik kozarec limonade
6 eenj
1 banana
ledene kocke
Sladkor damo v vodo in pustimo 5 minut vreti, nato dodamo aj,
vodo, sadni sirup in sokove. To zmeamo in ohladimo. Pred
serviranjem dodamo mrzlo limonado, enje in olupljeno, na
koke narezano banano. Nazadnje dodamo meanici e kocke
ledu.
aj z ingverjem
(4 kozarci)
4 like aja
4 koki zelenega ingverja
1 l vode
8 cl limoninega soka
sladkor
135
ledene kocke
4 limonine rezine
aj in ingver prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 5 minut. aj
odlijemo, ohladimo, dodamo limonin sok in po okusu sladkamo.
Ledene kocke damo v visoke kozarce, razdelimo aj in okrasimo z
limonino rezino.
Ribezov aj
(10 kozarcev)
6 lik aja
1/2 l vode
1/2 l ribezovega soka
1/4 do 1/2 l mineralne vode
sladkor
Ribezov sok in ohlajen aj zmeamo in do 2/3 napolnimo kozarce,
nato dolijemo mineralno vodo. Po okusu sladkamo in dodamo
ledene kocke.
Ledeni aj z meto
(4 kozarci)
1 limonina rezina
3 nageljnove bice klinki
listi poprove mete
136
ledene kocke
Vro aj, limonino rezino, klinke in poprovo meto postavimo za
priblino 3 ure na hladno. Serviramo z ledeno kocko in vsak
kozarce okrasimo z listom poprove mete.
Norveki aj
(4 kozarci)
6 lik rnega aja
1/2 l vode
4 lice sladkornega sirupa
koki jabolka
4 limonine rezine
4 listi poprove mete
ledene kocke
Pripravimo aj in pustimo, da se ohladi. V kozarce damo po eno
lico sladkornega sirupa in po eno ledeno kocko ter nekaj kokov
jabolka, nato vse skupaj prelijemo s hladnim ajem. Vsak kozarec
okrasimo z limonino rezino in listom poprove mete.
vedski aj
(4 kozarci)
3 skodelice mrzlega rnega aja
sok 1 pomarane
sok 1 limone
137

med
ledene kocke
Vse dodatke, tudi ledene kocke, dobro premeamo in postreemo.
aj Mount Everest
(8 kozarcev)
6 lik aja
1 l vode
zdrobljene kocke ledu
sladkorni sirup
koki jabolka
8 limoninih rezin
8 listov poprove mete
Pripravimo aj in ga ohladimo. Ledene kocke porazdelimo v
kozarce, dodamo nekaj sladkornega sirupa, koke jabolka in
limonino rezino ter prelijemo s ajem. Okrasimo z listi poprove
mete.
ajna limonada II.

100 g sladkorja
1 l vode
1/3 skodelice listov rnega aja
138
ledene kocke
limonine rezine
V vreli vodi raztopimo sladkor in prelijemo aj ter pustimo 5 minut
stati. aj nato premeamo in odcedimo v 1 liter mrzle vode ter
dodamo limonin sok. V visoke kozarce damo ledene kocke in
dolijemo aj. Vsak kozarec okrasimo z limonino rezino.
ajna limonada I.
ledene kocke
sok 1 limone
2 lici sladkorja
mrzel moan rni aj
Ledene kocke damo v kozarce. Limonin sok sladkamo in dolijemo
k ledenim kockam. Nato dodamo mrzel aj in vse skupaj dobro
premeamo.
Vaniljev ledeni aj
(4 kozarci)
4 kepice vanilijevega sladoleda
4 lice stepene sladke smetane
Ledeno mrzel rni aj nalijemo v kozarce, v katere smo dali po eno
139
kepico sladoleda. Okrasimo s smetano.
Limona s enjo
(4 kozarci)
8 lik aja z limono
1/2 l enjevega soka
2 liki bitra Angostura
aj z limono zmeamo s enjevim sirupom in po okusu dodamo
biter.
Limonin aj - sadna kupa

3/4 l zelo monega rnega aja
1/2 l sveega limoninega soka
1/2 skodelice sveega pomarannega soka
1/2 skodelice drobno narezanih vloenih vienj
1/2 skodelice vinjevega sirupa
3/4 litra zdrobljenega ledu
1 limona za rezine
V aj s sokovi damo narezane vinje, sirup in sladkor po okusu,
premeamo ter postavimo v hladilnik. Meanici dodamo zdrobljen
led, jo vlijemo v skodelo za bovlo in dodamo zelo tanko narezane
limonine rezine. Na vsako lahko po elji poloimo poloviko
vinje.
140
ajni tonik
(6 kozarcev)
1/4 l pomarannega soka
3 lice medu
3 brizge bitra Angostura
ledene kocke
tanke pomaranne rezine
aj pomeamo s pomarannim sokom, medom in po okusu dodamo
biter. Nalijemo v visoke kozarce in serviramo s po eno ledeno
kocko in pomaranno rezino.
141
Mrzli aji z alkoholom

aj s srebrno penino
(7 do 8 kozarcev)
4 like aja
1/4 l vode
12 kock sladkorja
sok in spiralna lupina
1/2 limone
2 buteljki polsuhe srebrne penine
limonine rezine
aju dodamo sladkor in limonin sok ter vanj obesimo spiralo
limonine lupine. Postavimo v hladilnik in tik pred serviranjem
dodamo penino ter limonino rezino.
Ledeni aj z ginom
(1 kozarec)
3 like aja
1/8 l vode
1 lica sladkorja
sok 1/2 limone
2 liki gina
ledene kocke
aj prelijemo z vrelo vodo in sladkamo. V kozarec damo ledene
kocke in limonin sok ter po 3 minutah prelijemo s precejenim
ajem. Nazadnje dodamo gin. Namesto gina lahko uporabimo tudi
konjak ali Campari.
142
aj arak
(6 do 8 kozarcev)
8 lik aja
1 l vode
8 lik limoninega soka
sladkor
arak
ledene kocke
V vsak kozarec damo priblino liko limoninega soka, sladkorja
po okusu in brizg araka. Dodamo ledeno kocko in aj.
aj z ginom
(5 kozarcev)
12 lik aja
1/2 l vode
60 g sladkorja
ledene kocke
sok 2 limon
10 lik gina
5 limoninih rezin
V kozarce damo ledene kocke, po kozarcih razdelimo limonin sok,
nato prelijemo z vroini sladkanim ajem. Na koncu dodamo 2
ajni liki gina in vsak kozarec okrasimo z limonino rezino.
143
Ledeni aj Curacao
(4 kozarci)
12 ledenih kock
16 cl monega rnega aja
16 cl sladkornega sirupa
16 cl likerja Curacao
8 cl zgoenega mleka iz konzerve
Vse sestavine dobro premeamo v mealniku in serviramo v irokih
kupastih kozarcih.
Sangaree z brandijem
(4 kozarci)
20 cl vinskega ganja
8 cl sladkornega sirupa
1/2 l hladnega rnega aja
mukatni oreek
ganje in sladkorni sirup zmeamo in vlijemo v kozarce. Dolijemo
aj in povrhu potrosimo malo mukatnega oreka.
144
Jajni aj
(9 kozarcev)
12 lik aja
1/ l vode
1 kozarek ruma
2 kozarka tropinovca
raztolen sladoled
3 jajni rumenjaki
sladkor
nastrgan mukatni oreek
aj prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 5 minut in odcedimo. aj
postavimo v hladilnik. Rum, tropinovec, sladoled, rumenjake in
sladkor (po okusu) dobro premeamo, precedimo v kozarce in
prelijemo z mrzlim ajem. Po vrhu potrosimo malo nastrganega
mukatnega oreka.
Figov koktajl
(10 do 12 koktajlov)
1/8 l ruma
1/2 1 rdeega vina
1/8 l monega aja
1/ ploevinka fig
1 steklenica polsuhe penine
Zmeamo rum, rdee vino in aj. Dolijemo figov sok iz ploevinke
in dodamo odcejene polovike fig. To meanico pustimo stati
priblino 2 do 3 ure, tik pred serviranjem dolijemo penino in
ponudimo kot koktajl.
145
ajni koktajl I.
(8 kozarcev)
6 lik rnega aja
1 l vode
sladkor v prahu
ledene kocke
vinje
vinsko ganje
Robove kozarcev okrasimo s sladkorjem, vanje damo nekaj kock
ledu, ez posujemo drobno narezane vinje in dodamo liko
sladkorja v prahu. Prelijemo z vroim ajem in po elji z brizgom
ganja.
ajni koktajl
(6 do 7 kozarcev)
4 skodelice mrzlega rnega aja
1 1/2 skodelice likerja Cointreau
1 1/2 skodelice kotskega viskija
2 liki sladkorja v prahu
limonine rezine
Vse sestavine dobro zmeamo, nalijemo v kozarce in rob kozarca
okrasimo z limonino rezino.
146
Osveilni ajni koktajl

(8 kozarcev)
4 skodelice rnega aja
1 skodelica sladkorja
1 skodelica grenivkinega soka
3 skodelice pomarannega soka
1 l mineralne vode
1/8 l konjaka
Sladkan aj pustimo, da se ohladi, nato mu primeamo sokove in
postavimo v hladilnik. Preden serviramo, dodamo mineralno vodo
in konjak.
Vzhodno-frizijski ledeni aj
(18 kozarcev)
12 lik aja
1 l vode,
1 skodelica sladke smetane
90 g sladkorja v prahu
ledene kocke vinsko ganje
Stepeno smetano pomeano s sladkorjem v prahu. Kozarce do 2/3
napolnimo z ledenimi kockami, prelijemo z vroim ajem in
premeamo. Okrasimo s stepeno smetano in z vrha dodamo brizg
vinskega ganja.
147
aj s sveim ananasom
(4 kozarci)
2 lici sladkorja
sve ananas
1 limona
4 kozarki vinjevega likerja
ledene kocke
1 rezina neolupljenega sveega ananasa
V primerni posodi prepraimo sladkor z drobno naribanim
ananasom in sokom 1/2 limone in porazdelimo v kozarce. Tej
meanici dodamo po en kozarek vinjevega likerja, nekaj kock
ledu in limonino rezino. V kozarce dolijemo moan vro aj. Na
rob vsakega kozarca zataknemo etrtino neolupljene ananasove
rezine in postreemo s slamico.
Asamski limonin aj
(6 kozarcev)
l skodelica ruma Jamajka
2 skodelici likerja Kenguru
limonin sok
Angostura
ledene kocke
Bitter Lemon
148
Vse sestavine, razen Bitter Lemona, mono premeamo in po

okusu dodamo Bitter Lemon.
ajni flip
(6 skodelic)
2 rumenjaka
5 skodelic rnega aja
2- 3 like sladkorja
1 skodelica smetane za kavo
konjak
Rumenjaka, hladen rni aj, sladkor in smetano dobro premeamo
in nazadnje dodamo brizg konjaka.
ajni napitek z rumom

1 l mrzlega rnega aja
25 g sladkorja
lupina 1 limone
ledene kocke
1 kozarec ruma
mineralna voda
V sladkan aj obesimo spiralo limonine lupine. dodamo nekaj kock
ledu in rum. Visoke kozarce napolnimo s to meanico in dolijemo
mineralno vodo.
149
Kubanski ledeni aj
(Glej osnovni recept za ledeni aj)
1 kozarek monega ruma na kozarec napitka
malo limoninega soka (po okusu)
V kozarec, obstojen pri visokih temperaturah, damo ledene kocke,
prelijemo s kozarkom ruma in dolijemo vro aj. Po okusu lahko
dodamo limonin sok.
Vinski aj z medom
3/4 l suhega belega vina
ne premoan rni aj
med
limonin sok
Za ta napitek je najbolje uporabiti velike keramine skodelice, ki
jih do polovice napolnimo z belim vinom in do vrha dolijemo aj.
Medu in limoninega soka dodamo po okusu.
150
aj s skorjo
moan vro rni aj
vinsko ganje ali konjak
limonin sok
sladkor
ledene kocke
sladkor v prahu
Robove kozarcev navlaimo z limoninim sokom in jih pomoimo v
sladkor, da se na kozarcu naredi sladkorni rob. V kozarce damo
ledene kocke in jih posujemo z eno liko sladkorja, dolijemo vro
aj in dodamo brizg ganja ali konjaka. Vse previdno in dobro
premeamo ter ponudimo s slamico ali brez.
151
ajne bovle
ajna bovla brez alkohola
Bovla z meanim sadjem
1 jedilna lica rnega aja
2 skodelici vode
4 skodelice belega grozdnega soka
2 skodelici grenivkinega soka
4 skodelice sodarice
sladkor
ledene kocke
Ohlajen aj pomeamo z grozdnim in grenivkinim sokom ter
sodavico. Meanico sladkamo po okusu. Vse skupaj vlijemo v
posodo za bovlo in dodamo nekaj kock ledu.
Zlata ajna bovla

(14 kozarcev)
4 like aja
1/4 l vode
12 kock sladkorja
sok 1/2 limone
2 steklenici suhe zlate penine
limonine rezine
aju dodamo sladkor in limonin sok ter postavimo v hladilnik.
Pred serviranjem dodamo penino in nekaj limoninih rezin.
152
Bovla z meanim sadjem

2 lici rnega aja
1/2 1 vode
100 g belega kandis sladkorja
1 majhno jabolko
1 pomarana
1 zavitek zamrznjenih malin
1/8 l limoninega soka
1/2 steklenice penine
aj prelijemo z vrelo vodo in po 5 minutah odcedimo. V vroem
aju raztopimo kandis sladkor. Jabolko in pomarano olupimo in
nareemo na koke, ki jih skupaj z zamrznjenimi malinami damo
v aj in postavimo v hladilnik. Preden bovlo ponudimo, dodamo e
sokova in penino.
Meana sadna bovla

4 lice rnega aja
1 l vode
150-200 g sladkorja
3-4 limone
3-4 pomarane
125 g jagod ali marelic
mineralna voda
153
Pripravimo aj in ga po 5 minutah odcedimo. aj sladkamo in

postavimo v hladilnik. Po eno limono in pomarano nareemo na
tanke rezine in skupaj s 1/4 litra limoninega soka, 1/4 litra
pomarannega soka in drugim sadjem damo v aj. Po okusu
redimo z mineralno vodo.
Pomaranna ajna bovla

(16 kozarcev)
12 lik aja
1 l vode
200 g sladkorja
1/4 litra limoninega soka
1/4 litra pomarannega soka
1 limona
2 pomarani
1 skodelica jagod
ledene kocke
Pripravimo aj in ga sladkamo ter pustimo, da se ohladi. Dodamo
limonin in pomaranni sok ter rezine sadja. Serviramo s kockami
ledu.
Majska bovla
(6 kozarcev)
1/2 1 vode
1 skodelica jagod
154
sladkor v prahu
5 lic aja z. vrtnicami
sok 1 limone
ledene kocke
Oprane jagode razpolovimo in posujemo s sladkorjem v prahu ter
pustimo nekaj asa stan. Pripravimo aj in ga postavimo v
hladilnik. Jagode prelijemo z limoninim sokom in ajem, bovlo
postreemo s kockami ledu.
ajna bovla
(18 do 20 kozarcev)
6 lik asamskega aja
1 l vode
100 g sladkorja
1 lika vaniljevega sladkorja
250 g sveih jagod
1 pomarana
1 banana
1/4 litra limoninega soka
1/4 litra pomarannega soka
1 steklenica suhe srebrne penine
1 spirala limonine lupine
aj prelijemo z vrelo vodo in ga po 5 minutah precedimo v posodo
za bovlo, dodamo sladkor in vaniljev sladkor, pokrijemo in
pustimo, da se ohladi. Jagode operemo, odstranimo peclje in jih
razpolovimo. Pomarano in banano olupimo, nareemo na tanke
rezine. Sadje damo v aj in v posodo dolijemo hladen limonin in
pomaranni sok ter penino. Okrasimo s spiralo limonine lupine.
155
156
Deserti, pripravljeni s ajem

Jajno-ajni sladoled
3 like aja
1/4 l vode
1/2 l mleka
4 rumenjaki
150 g sladkorja
stepena sladka smetana
polovike breskev
viski
aj prelijemo z vrelo vodo in po 5 minutah precedimo in ga
pustimo, da se ohladi. Rumenjake in sladkor stepemo v peno,
pomeamo z mlekom in ajem ter segrejemo med stalnim
meanjem. Maso postavimo v hladilnik in pustimo, da se strdi v
zamrzovalniku. Napolnimo skodelice, okrasimo s stepeno smetano
in z breskovimi polovikami, ki jih prej pokropimo z viskijem.
Sorbet Orange Pekoe

(8 porcij)
1/3 skodelice aja darjeeling
1 lika suhih listov poprove mete
1 skodelica vode
2 skodelici mleka
1 skodelica stepene smetane
1 1/2 skodelice sladkorja
malo soli
Pomeamo ajne liste in poprovo meto, prelijemo z vrelo vodo; po
157
5 minutah odcedimo, dodamo mleko in stepeno smetano. V drugi

skledi zmeamo sladkor, sol in limonin sok in poasi vmeamo v
ajno-mleno meanico. Z narejeno meanico napolnimo posodice
za zamrzovanje sladoleda, postavimo in pustimo, da se strdi.
Dokler se masa ne strdi, vekrat premeamo.
Pomaranni ledeni aj
(8 kozarcev)
8 lik aja
1 1 vode
1/2 1 smetane
sok 3 pomaran
2 rumenjaka
sladkor
Smetano, pomaranni sok, stepene rumenjake in sladkor zmeamo
s ajem in pustimo, da se v zamrzovalniku strdi. Preden ponudimo,
okrasimo s smetano.
ajni ele
sladkor po okusu
15 listov bele elatine
stepena smetana
1 zavitek vaniljevega sladkorja
158
Pripravimo aj in ga po okusu sladkamo. elatino zmehamo v

malo vode, stisnemo in stopimo v vroem aju. S ajem napolnimo
modele, ki smo jih prej oplaknili z mrzlo vodo, in postavimo v
zamrzovalnik. Ko se masa strdi, jo stresemo iz modelov in
okrasimo s smetano, ki smo jo stepli skupaj z vaniljevim
sladkorjem. Postreemo kot sladico po obroku.
Limonov ajni ele

7 zvrhanih lik bele elatine v prahu
1/4 l rnega aja
sok 1 1/2 limone
sladkor
smetana
malo sladkorja
elatino razmoimo v 5 licah aja. Preostanek aja segrejemo in v
njem raztopimo elatino. Dodamo limonin sok in sladkor. Narejeno
maso napolnimo v modele ali skodelice, ki jih pred tem oplaknemo
z mrzlo vodo. Modele postavimo v zamrzovalnik.
Pred serviranjem ele okrasimo s sladko stepeno smetano in z
naribano okolado.
ajni sladoled na ameriki nain

1/2 l mleka
1 kos vaniljeve skorje
2 liki rnega aja
159
4 rumenjaki
150 g sladkorja
1/4 l stepene smetane
kandirane enje za okras
Mleko, ki mu dodamo vaniljevo skorjo, zavremo in prilijemo aj.
Pustimo stati 5 minut in precedimo. Rumenjake in sladkor penasto
umeamo in zmeamo z odcejenim ajnim mlekom. Vse skupaj
postavimo v hladno vodo in stepamo toliko asa, da se strdi. Maso
stresemo v skledo, postavimo v zamrzovalnik in pustimo, da se
dobro ohladi. Stepeno sladko smetano vmeamo v ohlajeno ajno
maso. Vse skupaj postavimo v zamrzovalnik. Ko se sladoled dovolj
strdi, ga razdelimo v skodelice ali na kronike in okrasimo s
kandiranimi enjami.
Angleka ajna krema

(okoli 6 porcij)
6 jajc
200 g sladkorja
1/2 l vode
3 zvrhane like rnega instantnega aja
sok 2 pomaran in 1 limone
1 list bele elatine
nekaj naribane pomaranne lupine
Rumenjake in sladkor penasto stepemo. Z malo vroe vode
raztopimo instantni aj in dodamo preostalo vodo ter pomaranni in
limonin sok. Vse skupaj stepamo nad ognjem, da se speni, vendar
ne sme zavreti. elatino raztopimo v topli kremi, dodamo naribano
pomaranno lupino in vse skupaj pustimo, da se ohladi. V tem asu
6 beljakov stepemo v sneg. Ko se prine krema trditi, previdno
vmeamo jajni sneg. Po okusu lahko kremo okrasimo e s
160
pomarannimi rezinami ali kandiranimi enjami.
ajna bomba
2 lici instantnega aja
1/4 l vode
100 g sladkorja
2 rumenjaka
3/8 l smetane
10 biskvitov
malo konjaka
Instantni aj raztopimo v vodi. Sladkor, vaniljev sladkor in
rumenjake penasto umeamo. Temu dodamo aj. Smetano stepemo
in je 1/4 litra vmeamo v jajno maso. Biskvit prepolovimo in ga
pokapamo s konjakom. Kozarce za ajno bombo ali skodelice
napolnimo z biskvitom, pokapanim s konjakom, dolijemo ajno
kremo in postavimo v zamrzovalnik, kjer naj ostane 2 uri pri -18
C. Nato bombo zvrnemo na pladenj ali kronik in serviramo s
preostalo stepeno smetano.
ajni sufle
80 g sladkorja 80 g masla
sok 1/2 limone 100 g moke
5 rumenjakov
161
125 g sesekljanih pistacij

5 beljakov
1 lika masla
1 kozarek ruma
aj, sladkor, maslo in limonin sok segrejemo, da zavre, dodamo
moko in meamo, da postane masa gladka. Umeamo rumenjake,
sesekljane pistacije in dodamo sneg iz beljakov. Maso vlijemo v
dobro namaeno posodo in okrog 30 minut peemo v peici.
Prelijemo z rumom, prigemo in goree serviramo.
Vzhodnofrizijska ajna krema I.

4 zvrhane like rnega aja
1/4 l vode
1/2 l mleka
125 g sladkorja
4 rumenjaki
4 beljaki
2 lici krobove moke
2 lici vaniljevega pudinga v prahu
2 lici ruma
1 lica limoninega soka
biskvit
kisle vinje
Pripravimo aj in ga ohladimo. Mleko sladkamo in zavremo. Jajne
rumenjake, krobovo moko, pudingov prah in ohlajen aj dobro
premeamo in to meanico vlijemo v vrelo mleko in pustimo, da e
enkrat zavre. Kremo ohladimo. Medtem 4 beljake stepemo v sneg
in ga umeamo v ohlajeno kremo. Kremi dodamo rum in limonin
sok po okusu. Priblino tretjino narejene kreme damo v stekleno
skledo, nanjo poloimo 1 plast biskvita, dopolnimo s preostalo
162
kremo. Vse skupaj postavimo v hladilnik in pred serviranjem

okrasimo z vinjami.
Vzhodnofrizijska ajna krema II.

2 liki vzhodnofrizijske ajne meanice
1/2 skodelice vode
l skodelica mleku
3 lice sladkorja
1 rumenjak
1 1/2 lice krobove moke
1 beljak
rum
limonin sok
aj prelijemo s 1/2 skodelice vrele vode. pustimo 5 minut stati,
odcedimo in pustimo, da se ohladi. Mleko sladkamo in zavremo.
Jajni beljak in krobovo moko zmeamo z nekaj vode in damo v
vrelo mleko. Dodamo aj in e enkrat zavremo. Beljak stepemo v
sneg in vmeamo v maso. Po elji v kremo dodamo rum in limonin
sok.
Vzhodnofrizijska ajna krema III.

1/2 l vroega monega rnega aja
2 rumenjaka
2 liki sladkorja
163
1 zvrhana lica krobove moke

vloene breskove rezine
stepene smetane
vaniljev sladkor
rum
Penasto umeamo rumenjake, sladkor in vaniljev sladkor. Nato
dodamo krobovo moko in poasi med meanjem dolivamo vro
aj. Kremo poasi segrejemo na tedilniku, da zavre, nato jo
odstavimo in pustimo ohladiti. Ohlajeno kremo razdelimo v
kozarce in dodamo breskove rezine. Smetano stepemo skupaj z l ali
2 vrekama vaniljevega sladkorja in nekaj ruma in porazdelimo po
kozarcih. Na smetano dodamo za okras e nekaj kokov breskve
ali naribano okolado.
Pomaranna ajna krema

2 liki aja darjeeling
1/4 l vode
2 rumenjaka
60 g sladkorja
epec soli
6 listov bele elatine
naribana lupina pomarane
rum
2 beljaka
250 g stepene smetane
2 pomarani, narezani na koke
sladkor
Pripravimo aj in ga ohladimo. Rumenjake, sladkor in epec soli
penasto umeamo. Razpueno elatino, mrzel aj, pomaranno
lupino in l brizg ruma dodamo k stepenima rumenjakoma in
164
postavimo v hladilnik. da se strdi. Beljaka stepemo in skupaj s

stepeno smetano umeamo v maso. Pomaranne koke
posladkamo in pokapamo z rumom. Razdelimo jih v skodelice in
dopolnimo s kremo.
165
Kolai in pecivo za k aju

Angleki ajni kruhki I.
200 g moke
10 g pecilnega praka
1 lica mehkega masla
kislo ali masleno mleko
malo soli
Iz natetih sestavin umesimo mehko testo, ki mu dolijemo le toliko
kislega mleka, da postane testo trdno. Testo pustimo poivati 30
minut, nato ga debelo zvaljamo in razreemo na trikotnike.
Trikotnike poloimo na namaen pladenj in pri srednji temperaturi
peemo 10 minut. Te kruhke e tople serviramo k aju. Kruhke pa
lahko tudi dobro prepeemo v toasterju in jih na debelo namaemo
z maslom.
Angleki ajni kruhki II

250 g moke
1/2 like zmletih klinkov
cimet
nariban mukatni oreek
10 g kvasa
50 g sladkorja
50 g masla
1/2 skodelice mleka
1 jajce
60 g drobnih rozin
Iz navedenih sestavin, razen rozin, zgnetemo testo in pustimo
pokrito stati na toplem, da prine vzhajati. V testo nato umeamo
166
oprane in dobro osuene rozine in pustimo testo drugi vzhajati do

polovice. Iz testa oblikujemo majhne kruhke. Poloimo jih na
namaen peka in pustimo e enkrat vzhajati. Preden damo kruhke
v peico, z noem zareemo kriec. Peemo jih okrog 15 minut pri
srednji temperaturi. e vroe kruhke premaemo s sladkanim
mlekom in takoj ponudimo.
ajni venec iz maslene kreme

6 jajc
150 g sladkorja
75 g moke
75 g krobove moke
120 g masla
Za masleno kremo:
1 skodelica mleka
2 lici krobove moke
150 g masla
marelina marmelada
okoladna glazura
Jajca in sladkor z malo vode penasto umeamo na mlani ploi
tedilnika. Moko zmeamo s krobovo moko, presejemo in
umeamo v jajno maso. Raztopljeno maslo ohladimo in umeamo
v testo. Testo damo v namaeno ali naoljeno okroglo posodo in
peemo pri zmerni temperaturi. Masleno kremo pripravimo tako,
da dobro zmeamo mleko, krobovo moko, sladkor in vaniljev
sladkor ter na zmerni temperaturi, med stalnim meanjem, kuhamo,
da se masa zgosti. Ohlajeni masi po likah dodajamo penasto
umeano maslo. Ohlajen kola prereemo poez. Eno polovico
167
namaemo z masleno kremo, drugo pa z marelino marmelado,

nato obe polovici spet sestavimo in prelijemo s okoladno glazuro.
Frizijski ajni kola

250 g moke
150 g masla
80 g mletega sladkorja
2-3 v trdo kuhani rumenjaki
naribana lupina 1/2 limone
sol
Vse sestavine zgnetemo v gladko testo in ga razvaljamo na
debelino priblino 1/2 cm. Z nazobanim rezilom za pecivo
razreemo na ploice, jih poloimo na peka in na sredini z malim
kozarkom napravimo okrogle vtise. V tako oblikovane kroge z
vilicami napravimo vbod in kolae nato peemo pri zmerni
temperaturi, da postanejo svetlorumene barve.
Kvaeni vaflji
100 g masla
4 rumenjaki
100 g sladkorja
200 g moke
10 g kvasa
mlano mleko
4 beljaki
168
1/2 skodelice sladke smetane

Maslo zmeamo z rumenjaki in sladkorjem ter dodamo 150 g
moke. Kvas in 50 g moke prelijemo z malo mlanega mleka in
pustimo vzhajati. Nato vse zmeamo v gladko maso. Preden damo
v peico, umeamo e trdo stepene beljake in stepeno smetano ter
peemo pri zmerni temperaturi.
Mandljeve kroglice
200 g moke
1 zvrhana lika pecilnega praka
1 lika ingverja
50 g oluenih in sesekljanih mandljev
1 rumenjak
5 lic olja malo konjaka
celi mandlji za okrasitev
Iz sestavin napravimo testo z elektrinim mealnikom. Iz testa
oblikujemo majhne kroglice in jih poloimo na namaen ali s
papirjem za peko obloen peka. Kroglice s plosko roko nekoliko
stisnemo in na vsako poloimo oluen mandelj. Pri srednji
temperaturi peemo okrog 20 minut.
Mandljevi vaflji
125 g naribanih mandljev
169
125 g sladkorja
125 g masla
250 g moke
5 jajc
naribana lupina 1/2 limone
Mandlje, sladkor in maslo penasto umeamo, dodamo moko, jajca
in naribano limonino lupino in po potrebi razredimo s kakno
lico smetane. Z liko dajemo maso na vro peka in speemo
zlato rumeno.
Praeni orehi
1 1/2 skodelice orehovih jedrc
1/2 skodelice olja
Orehe prelijemo z vroo vodo in pustimo 2 minuti stati, nato jih
damo v cedilo in pustimo, da se dobro odcedijo. Orehe dobro
premeamo s sladkorjem in pustimo stati ez no. ele naslednji
dan jih prepraimo na vroem olju, da dobijo zlato rjavo barvo.
Rusko ajno pecivo - vorei

625 g moke
2 jajci
1 skodelica vode
2 liki ruma
170
malo soli
65 g sladkorja
maoba za peenje
2 lici sladkorja
1/2 like cimeta
Moko damo v skledo in v sredini napravimo vdolbinico. Vanjo
damo jajci, vodo, rum, sol in potresemo s sladkorjem. Od zunaj
navznoter rono ali z elektrinim mealnikom zgnetemo gladko
testo. To na pomokani podlagi tanko zvaljamo in ga z noem
nareemo na 15 cm dolge in 5 cm iroke trakove. Trakove v sredi
prereemo in skozi odprtino povleemo en konec. Ali pa tri tanke
trakove spletemo v kito. vorce speemo v vroi masti v fritezi, da
postanejo zlato rjavi. Peeno pecivo osuimo na papirnati servieti
in ko se ohladi, ga povaljamo v meanici cimeta in sladkorja. To
pecivo v Rusiji radi postreejo k aju iz samovarja. Okusno je le
svee pecivo.
Punevi venki
250 g moke
1 zavitek pecilnega praka
125 g sladkorja
1 steklenika olja za peenje
1 steklenika rumove arome
1 jajce
125 g moke
125 g olupljenih in zmletih mandljev
1 jajce (za premaz)
100 g mletega sladkorja
1-2 lici vode
Moko zmeamo s pecilnim prakom in damo v veliko skledo. V
171
sredini napravimo vdolbino in vanjo dodamo sladkor, olje za peko,

rumovo aromo, rumenjak in vse zmeamo v kao. Dodamo mehko
maslo v kokih in naribane mandlje. Od zunaj navznoter zanemo
v meanico dodajati moko in zgnetemo v trdo testo. Iz testa
oblikujemo za prst debele valje in jih na namaenem pekau
ovijemo v venke. Jajce dobro razvrkljamo in premaemo pecivo.
Venke nato peemo pri 20 priblino 15 minut. Iz sladkorja v
prahu, malo vode in rumove arome zmeamo ne preredko maso in z
njo premaemo ohlajene venke.
ajno pecivo
500 g moke
1 zvrhana lika pecilnega praka
250 g sladkorja
zavitek vaniljevega sladkorja
1 drobno jajce
rdea in rumena marmelada
sladkor v prahu
Moko zmeamo s pecilnim prakom, dodamo sladkor, vaniljev
sladkor, jajce, maslo in vse skupaj zgnetemo v gladko testo ter
postavimo za 30 minut na hladno. Testo na pomokani deski po
delih razvaljamo. Ostanek testa pustimo v hladilniku. Iz testa
nareemo kvadratne in okrogle ploice. Zloimo jih na peka, ki
smo ga obloili s papirjem za peenje. Peka poloimo v e ogreto
peico in peemo toliko asa, da ploice postanejo zlato rumene.
Ko se pecivo ohladi. ploice premaemo z rdeo in rumeno
marmelado in po dve in dve ploici stisnemo skupaj ter jih
potresemo s sladkorjem v prahu.
172
ajno pecivo z mandljevimi luskami

200 g masla
100 g sladkorja 3 jajca
300 g moke
150 g krobove moke
1 zavitek pecilnega praka
5 lic vode
1 rumenjak
mandljeve luske
Vse sestavine, razen mandljevih lusk, zgnetemo v mehko testo.
Testo pustimo na hladnem malo poivati. Na pomokani podlagi ga
razvaljamo in z modelkom za pecivo izreemo ploice. Ploice
damo na namaen ali s papirjem za peenje obloen peka, jih
premaemo z rumenjakom in po vrhu potresemo mandljeve luske.
Peemo pri srednji temperaturi, da postane pecivo zlato rjavo.
okoladni kolaki
250 g sladkorja
4 jajca
3 lice naribane okolade
125 g moke
45 g krobove moke
Penasto umeamo sladkor, jajca in okolado. Dodamo moko in
173
krobovo moko. Kupke testa damo na namaen peka in speemo

pri zmerni temperaturi.
Kraljevi hlebki
5 beljakov
300 g sladkorja
75 g praenih, dobro zdrobljenih lenikov
Beljake stepemo v trd sneg, dodamo sladkor in lenike. Na oblatih
iz testa naredimo kupke in pri zmerni temperaturi bolj posuimo
kot peemo.
ajni kolai
175 g masla
200 g sladkorja
3 jajca
2 ruma
naribana lupina 1 pomarane
300 g moke
1/2 zavitka pecilnega praka
priblino 1/2 skodelice mleka
marelina marmelada
2 lici ruma
Moko pomeamo s pecilnim prakom in med meanjem dodajamo
174
mleko. Maslo penasto umeamo s sladkorjem v prahu in jajci,

naribano pomaranno lupino in dodamo rum. Narejeno testo damo
v naoljen peka s pravokotnimi formami in peemo pri srednji
temperaturi priblino 45 minut. Tople kolake namaemo z malo
razredeno marelino marmelado, povrh premaemo e s
pripravljenim premazom.
ajni kolai s kandiranim sadjem

200 g meanega kandiranega sadja
70 g lenikov
9 jajc
1 kozarek ruma
150 g sladkorja
200 g moke
70 g masla
lupina 1/2 limone
Kandirano sadje in lenike nasekljamo in prelijemo z rumom. 3
cela jajca, 6 rumenjakov, sladkor in naribano limonino lupino damo
v lonec in segrejemo ob stalnem stepanju. Lonec odstavimo s
tedilnika in maso ohladimo med stalnim stepanjem. Ohlajeno
zmeamo z moko in maslom, na koncu dodamo e sadje in lenike.
Testo damo v namaen in pomokan peka za kolae in pri srednji
temperaturi peemo priblino 40 minut. Ko se pecivo ohladi, ga
nareemo na rezine. aj z rozinami. Testo peemo v pekau za
kolae, ki smo ga obloili s pergamentnim papirjem, pri srednji
temperaturi priblino 1 uro. Iz sladkorja v prahu in malo
limoninega soka pripravimo preliv, ki ne sme biti preredek, in z
njim premaemo hladen kola. Povrh potresemo zrnat sladkor in na
e ne strjen preliv poloimo kandirane limonine rezine, da se
prilepijo.
175
ajni kolai brez pecilnega praka

ajni limonovi kolai
62,5 g suenih grozdnih jagod
62,5 g rozin
1/4 l hladnega monega rnega aja
l zvrhana lika sode bikarbone
85 g maslo
80 g sladkorja
lupina 1/2 limone
1 epec soli
250 g moke
1/2 zavitka pecilnega praka
Limonin preliv:
limonin sok
zmlet sladkor
kandirana limonina lupina
Grozdne jagode in rozine pustimo vreti 5 minut skupaj s ajem.
Nato dodamo sodo bikarbono, dobro premeamo in pustimo. da se
ohladi. Maslo in sladkor z elektrinim mealnikom penasto
umeamo, dodamo naribano limonino lupino, sol in moko, ki smo
ji primeali pecilni praek. Na koncu v testo umesimo
4 jajca
280 g sladkorja
3 lice ruma
100 g sultanin, velikih rozin
280 g moke
200 g stopljenega masla
Iz beljakov stepemo trd sneg, dodamo mu rumenjake in sladkor,
vse meamo priblino 30 minut, da se masa speni. Dodamo rum,
oprane in dobro osuene rozine ter moko. Na koncu umeamo e
raztopljeno maslo. Narejeno testo damo v dobro namaen
176
pravokoten peka in speemo pri srednji temperaturi do zlato rjave

barve.
ajne gobice
4 beljaki
80 g moke
sok 1/2 limone in naribana lupina
maslo za namastitev pekaa
Beljake stepemo v sneg, dodamo e sladkor in stepamo tako dolgo,
da dobimo penasto maso. Tej masi dodamo moko in naribano
limonino lupino. Maso pustimo stati priblino 30 minut in jo nato
damo v vreko za brizganje ter na dobro namaenem pekau
napravimo majhne kupke. Peemo pri srednji temperaturi, da
postanejo gobice zlato rumene.
Cimetovi vaflji
120 g moke
30 g naribanih sladkih mandljev
2 beljaka
5 g cimeta
lupina 1/2 limone
pecilni praek
177
Iz sestavin umesimo testo in pustimo mirovati 2 uri. Testo

razvaljamo in nareemo na kroge ali oglato, kot ustreza pekau za
vaflje. Damo v namaen peka za vaflje in speemo.
Limonin ajni kola

250 g margarine
250 g sladkorja
5 jajc
250 g moke
2 liki pecilnega praka
1/8 l limoninega soka (priblino 5-6 limon)
sladkor v prahu za posipanje
Iz navedenih sestavin zmeamo testo, z njim napolnimo namaen
pravokoten peka in pri srednji temperaturi peemo okrog 5-7
minut. Peen kola najprej pustimo, da se malo ohladi in ga nato
vekrat prebodemo in prelijemo z limoninim sokom, ki smo mu
prej primeali sladkor. Kola pustimo, da se popolnoma ohladi,
zvrnemo iz pekaa in potresemo s sladkorjem v prahu.
178
Slovar
AFTERNOON TEA: Tradicionalna angleka ajna meanica za
zgodnje popoldne, ki jo sestavljajo cejlonski in asamski aji stopnje
flowery orange pekoe. Popoldanski aji so svetleji in laji kot
moni aji za zajtrk.
ANAMALAI: Pridelovalno obmoje v juni Indiji, izraz pomeni
Slonja gora.
ARGENTINA: Mlada deela aja, ki po sodobnih metodah
proizvaja standardne aje. Uporabljajo jih veinoma za izvozne
ajne meanice.
AROMATIZIRAN AJ: S sveimi cvetovi ali esencami odiavljeni
aji so na Kitajskem znani e ve kot 2000 let. ajem e med
proizvodnjo dodajajo cvetove jasmina, vrtnice, magnolije,
hibiskusa idr. Esence, eterina olja ali druge aromatine snovi pa
dodajo e izdelanemu aju. Aromatiziran je tako zeleni kot rni
ASAM: Severnoindijsko pridelovalno obmoje na obeh straneh
reke Bramaputre je na svetu najobseneje strnjeno obmoje za
pridelavo aja. Asamski aj je moan in jedrnat, pogosto ga meajo
z drugimi lajimi aji iz drav mlajih pridelovalk aja. Posebno
vlogo igra v anglekih in vzhodnofrizijskih ajnih meanicah. Prve
ajne vrtove so zasadili Anglei e leta 1832. Zdaj izvira iz Asama
priblino polovica vsega indijskega pridelka aja ali 15 odstotkov
svetovne proizvodnje.
ASAMSKE SADIKE: ajni grmi izvirajo od divjega ajnega grma
v Asamu, ki se imenuje Camellia assamica. Asamske ajne sadike
so vzdrljiveje in skromneje kot kitajske, vendar je aroma aja
slaba.
AVKCIJA: V veini drav starih proizvajalk aja redno potekajo
ajne drabe (avkcije). Najbolj znane javne prodaje: za severno
Indijo v Kalkuti, za juno Indijo v Cochinu, za rilanko v
179
Kolombu, za Indonezijo v Dakarti, za juno Afriko v Nairobiju,

evropske drabe pa so v Amsterdamu in Londonu.
AUTUMNAL: aj iz jesenskega obiranja v Asamu in Darjeelingu,
obirajo ga med poletnim monsunom in prihodom zime. Jesenski
aji so veinoma revni s reslovino, zato pa fine arome, predvsem v
zelo sonni jeseni.
BAKY (PEI): Izraz za aj, ki je bil suen pri previsoki
temperaturi. Zanj je znailen nezaelen okus po prismojenem.
BANCHA: Japonski zeleni aj za vsak dan. ki mu konkurirajo
ceneni aji s Tajvana in iz Kitajske. S ajnih grmov, ki dajejo poleti
aj Bancha, obirajo spomladi aj Gyokuro in jeseni Sencha.
BASKET-FIRED (SUEN V KOARI): V koarah nad ognjem
praen japonski aj.
BODY (TELO): Mono aromatien in obarvan aj (mona
skodelica).
BOHEA: V preteklosti je bila to splona oznaka za vse vrste rnega
aja iz Kitajske, imenuje se po enem starejih kitajskih ajnih
okoliev. Bohea aje so med bostonsko ajanko (Boston Tea Party)
metali v morje.
BOLD (SMEL, DRZEN): Angleka strokovna oznaka za aj s
prevelikimi, pregrobimi listi, ki bi morali e enkrat skozi stroj za
rezanje.
BREAD AND BUTTER TEA (AJ ZA H KRUHU IN MASLU):
V Angliji oznaka za vsakdanji aj brez posebnih zahtev, najvekrat
gre za aj deevnih obdobij.
BREAKFAST (ZAJTRK): Tradicionalna angleka ajna meanica
aja za zajtrk. v kateri je cejlonski BOP z dodatki asamskega BOP
ali darjeeling BOP. Meanice za zajtrk dajo vedno posebno moan
aj.
180
BRICKTEA (OPENI AJ): Kitajski zeleni aj

(Fannings, Dust), stisnjen v trde opeke ali ploe,
Bricktea so stiskali v ploe zaradi veje.
obremenitve kamel, ki so tovorile aj. Zdaj
uporabljamo ve.
nije kakovosti
nije kakovosti.
enakomerneje
tega izraza ne
BRIGHT (SVETEL, ARE): Moan, svetle, rde ajni napitek.

BRHSK (IVAHEN, SVE):
(nasprotno od flat = plehek).
Osveujo,
poivljajo
aj
BROKEN (ZDROBLJEN): aj, katerega liste so zdrobili pri

valjanju ali rezanju. Je izdatneji kot aj v listiih. Najve dananje
proizvodnje ajev je predelane v zdrobljen aj.
BROKEN ORANGE PEKOE (BOP): Glavna sortirna stopnja za
zdrobljene aje.
BROKEN ORANGE PEKOE FANNINGS (BOPF): V Indiji tretja
najmanja stopnja sortiranja aja. Uporabljajo ga predvsem za aje
v filtrskih vrekah.
BRUNCHTEA: Uveljavljena angleka meanica aja za poletni
zajtrk. Beseda izhaja iz besed Breakfast in Luneh (zajtrk in kosilo).
Velikolistna meanica. predvsem iz darjeelinga in asamskega aja.
CACHAR: Severnoindijsko ajno obmoje, ki lei med
Bangladeem in Burmo. Prve plantae so nastale leta 1860. Zdaj
pridelujejo sorte monega aja srednje kakovosti.
CADDY (AJNIK): V Angliji znana kovinska posoda za
shranjevanje zelenega in rnega aja. neko zelo razirjena,
dandanes pa zanimiva samo e za zbiralce. Zraven spadata lica in
skodelica za meanje lastne meanice. Klju za caddy je angleka
gospodinja nosila v opu kljuev za pasom, da sluinad ni prila
do dragocenega aja.
CAMELLIA SINENSIS: Botanino ime za ajevec iz druine
kamelij. Razlikujejo se Camellia assamica iz Asama in Camellia
181
sinensis iz Kitajske. Iz obeh vrst so vzgojili hibride, ki so znani po

vsem svetu.
CASTLETON: Majhen, vendar znan ajni vrt na jugu Darjeelinga,
v njem prevladujejo kitajske sadike. Seeond flush iz Castletona se
uvra med nadvse cenjene vrhunske aje.
CEJLON ALI RILANKA: Otok na jugu Indije, za Indijo in
Kitajsko tretji najveji pridelovalec aja na svetu. eprav se drava
zdaj imenuje rilanka, se aj e vedno imenuje cejlonski. Leta 1800
je na Cejlonu uspeval predvsem kavovec. Glivino obolenje in
podgane pa so v letu 1870 uniile skoraj vse kavne nasade, ki so jih
nadomestili s ajnimi. Veina cejlonskih ajev je monega okusa in
barve. Najpomembneja pridelovalna obmoja so Uva (na vzhodu
otoka), Dimbula (na zahodu) in Nuwara Eliya (v osrednjem
visokogorju). Vsa leijo na viini med 300 in 2500 metrov.
CHABAKO: Omara za hranjenje aja, ki ga uporabljajo pri
japonskem ajnem obredu.
CHASHAKU: Bambusova lica za odmerjanje aja iz katle v
skodelico.
CHADO: ajna pot po izroilu japonskega zen budizma.
CHA-HIKI-USU: Roni mlinek za mletje aja. Nekdaj so ga
uporabljali povsod na Japonskem za izdelavo ajnega prahu.
CHAIRE: Japonska ajna katla iz lesa, bambusa ali kamna. Stare
lakirane katle dosegajo zdaj visoko ceno med zbiratelji.
CHAKIN: Grob lanen prtiek, ki ga pred uporabo ovlaijo in
zloijo po predpisih.
CHANOYU: Izraz za japonski ajni obred.
CHANOYU KAISEKI: Na Japonskem povezava med ajnim
obredom in skupno jedjo, ajno drubo.
182
CHASEN: Japonska ajna vrklja iz bambusa v obliki opia za

britje. Z njo spenijo pripravljeni zeleni aj. Chasen shranjujejo v
bambusovem toku, ki se imenuje chasensutsu.
CHAWAN: Japonska ajna skodelica iz keramike brez roajev. Ima
osrednje mesto v ajnem obredu. Odvisno od stopnje ajnega
obreda je skodelica iz bolj ali manj dragocenega materiala, je
enostavna ali pa umetniko okraena.
CHEST: Tradicionalni ajni zaboj iz vezane ploe, na vogalih
ojaan s kotnim elezom, od znotraj obloen s kovinsko folijo in
svilenim papirjem. Zaboj dri okrog 40 do 50 kg aja.
CHINA CARAVAN: Tradicionalna kitajska ajna meanica iz sort
zelenega aja. Ime izhaja iz asov, ko so karavane tovorile aj iz
Kitajske v Rusijo in Tibet. China Caravan je blag, aromatien in
zaokroenega okusa.
CHINA WHITE TIPS: Tradicionalna kitajska ajna meanica iz
listov z belimi vriki (tips). Izhaja najvekrat iz Lapshanga ali
Tarry Souchonga in vsebuje dele nedimljenega zelenega aja.
China White Tips je znan po svetlem nalivku, aromatinem vonju
in nekoliko omamnem okusu.
CHINGWO: Kitajski aj slabe kakovosti iz Fuzhova na jugu
Kitajske.
CHITTAGONG: Pridelovalno ajno obmoje in pristanie v
Bangladeu.
CHOP (ZREZATI, SEKLJATI): Strokovni izraz za obiranje aja.
Prva poiljka po zaetku rastne dobe se imenuje First chop.
CHUNG HAO: Z jasminovimi cvetovi aromatiziran kitajski zeleni
aj visoke kakovosti, imenovan tudi cesarski aj, ki ga izvaajo
redko in le v manjih koliinah.
CHUN MEE: Vrsta zelenega kitajskega aja, z lahno grenkim
okusom.
183
CINNAMON TEA: rni aj z Jave, znan po svoji sonosti in tem,

da ga hitro utimo.
CLEAN (IST): Tako se imenuje aj s isto, nevtralno aromo,
vendar tudi aj s istim sortiranjem brez majhnih delcev ali prahu.
COCHIN: Ime mesta v juni Indiji, znanega po trgovanju s ajem,
v katerem potekajo drabe in izvoz aja. Aromatine aje Cochin
uporabljajo najvekrat v ajnih meanicah.
CONGOU: Kitajski rni aj s svetlim, vendar aromatinim
nalivkom.
CONTRY GREENS: Kitajski zeleni aj, ki daje zlato rumen
nalivek.
CREAMY (SMETANAST): Oznaka za aj, pri katerem se, potem
ko ga ohladimo, povrhu naredi mleku podobna koica, ki nastane z
vezavo kofeina in katehina. Pogosto se naredi pri asamskih ajih in
velja za znak kakovosti.
CROP (ETEV): Pridelek ajne plantae.
CTC-TEE: Sodobna metoda za mehanizirano pridobivanje aja.
ajne listie pred valjanjem raztrgajo posebni valjki, opremljeni s
trni. Pri tem so listne celice moneje pokodovane kot pri obiajni
predelavi, zato oksidirajo bolj intenzivno in napitki so izdatneji.
aji CTC so samo v stopnji broken. Okrajava CTC pomeni: C Crushing (mletje), T - Tearing (trganje), C - Curling (valjanje).
CUTTER (REZILNIK): Stroj za rezanje listiev za predelavo aja
v stopnjo broken.
AJ MRZLEGA VREMENA: aj, obran v zimskih mesecih iz
june Indije, Asama in rilanke. V suhem in hladnem vremenu
raste poasi, zato je mono aromatien. Zaradi skromnih koliin
izredno drag aj.
184
AJNE HIE: Na Kitajskem in Japonskem prostori, podobni naim

kavarnam ali bolje pivnicam kave. V asu baroka, ko je bil kitajski
aj posebno moderen, so si vladarji v svojih parkih postavljali ajne
hie. Primer za to je ajna soba v Mnchnu (Pagodenburg des
Nymphenburg Sehlosses) ali kitajska ajna hia Friderika Velikega
v Sanssouciju.
AJNI NALIVEK: Izraz uporabljam za e narejen aj ali aj v
pripravi, ko na ajne listie nalijemo vrelo ali vroo vodo in
pustimo meanico stati doloen as, da se iz 'ajnih listiev
sprostijo elene sestavine.
AJNIK: Ruski izraz za ajni kotliek. Pri nas izraz za ajno
roko, v katero vlijemo ali precedimo e pripravljen aj in ga iz nje
serviramo. Vekrat pa uporabimo izraz ajnik kar na splono, torej
za posodo za pripravo aja.
AA S POKROVOM: Tradicionalna kitajska posoda za pitje aja.
Pri pitju je pokrov postavljen tako, da zadri listie in da aj lahko
srkajo skozi pranjo.
RESLOVINA (TANIN): Pomembna sestavina aja. V popkih in
listih je je manj kot v naslednjih razvitih listih ajnega grma. Pri
fermentaciji velik del reslovine oksidira; zeleni, nefermentirani
aji imajo tako ve reslovine kot rni aji. Zaradi reslovine, ki jo
vsebuje, deluje aj pomirjajoe na elodec in sluznico revesja.
RNI AJ: Fermentiran aj, katerega listi so med fermentacijo
rdei, po suenju pa rni. V veini drav sveta ima prednost pred
zelenim ajem.
DARJEELING: Severnoindijsko ajno obmoje v himalajskem
predgorju. Viinska lega (1000 do 2400 metrov) in monsunska
klima dajeta posebno cvetoe ajne vrste. ki se na splono uvrajo
med najbolje aje na svetu. Na obmoju Darjeelinga pridelujejo
aj e od leta 1834. Med prvimi gojitelji aja so bili tudi nemki
misijonarji. Kraj Darjeeling je bil v asu angleke kolonizacije
poitniko mesto za vojake in uradnitvo. Darjeeling aj je
sestavina znanih meanic, pogosto pa ga lahko dobimo kot vrtni 185
originalni aj.
DEEVNI AJ: V asu monsunskega deevja ga obirajo v severni
Indiji. Zaradi hitre rasti je vasih bolj prazen in daje manj
aromatien nalivek.
DIMBULA: ajno obmoje v zahodnem delu rilanke. Prvi ajni
vrtovi so znani iz leta 1870. Dimbulski aji, posebno e tisti iz
sunega obdobja, so aromatini. trpki in moni.
DOOARS: Med Darjeelingom in Asamom leee 'ajno obmoje z
aromatinimi vrhunskimi aji. Ko pridejo na trg. so najpogosteje
meani z darjeelingom ali asamom.
DRABA: Glej avkcija.
DULL (MEDEL, TEMEN): ajni nalivek, ki ni ist in svetle.
Strokovni izraz se nanaa tudi na okus.
DUST (PRAH): Najmanji, posebno izdatni delci aja z veliko
reslovine, ki ostanejo po sejanju. Uporabljajo ga predvsem za
polnjenje v filtrske vreke. Tudi ajni odpadek.
EARL GREY: rna ajna meanica, aromatizirana z bergamotnim
oljem. Aromatino olje pridobivajo iz olupkov kislega sadea
bergamotke, podobne limoni. Angleki zunanji minister Edward
Grey, Earl of Fallodon, je na neki svoji poti po Orientu naletel na
prastari kitajski recept. Podaril ga je londonskemu trgovskemu
podjetju s aji, ki je izdelek iz hvalenosti imenovalo po njem. Zdaj
vse veje ajnice na svetu ponujajo meanico Earl Grey.
EARLY MORNING TEA: Prva skodelica aja, s katero Angle
prine dan, takoj ko se zbudi. V hotelih v Angliji in deelah pod
angleko vladavino so neko goste ob bujenju postregli s skodelico
Early Morning aja. Zdaj je to le e izjema.
EARTHY (PRSTEN): aj s priokusom po prsti, kar je posledica
vlanega skladienja.
186
ENZA: Okrogle, precej debele blazine, ki jih na Japonskem

uporabljajo med ajnim obredom za goste, ki hoejo sedeti na
evropski nain.
ESFATES: Oznaka za ajne vrtove na rilanki.
FIVE O'CLOCK TEA: V Angliji odmor za aj pozno popoldne.
Prednost imajo lahki, aromatini aji.
FLAVOUR (CVETICA): Strokovna oznaka za prijetno aromo in
vonj dobrega aja. Uporabljamo jo predvsem za aje iz visokogorij.
FLAT (PLOAT): Slabo izdelan aj s ploatimi, premalo
ovenelimi in valjanimi listi.
FLOWERY (RONAT, CVETO): Oznaka za visoko vredne aje,
pri katerih so se najmlaji listi komaj prieli odpirati.
FLOWERY BROKEN ORANGE PEKOE (FBOP): V Indiji
obiajna oznaka za fino ajno vrsto broken.
FLOWERY ORANGE PEKOE (FOP): Stara angleka oznaka za
pridobivanje grobolistnih ajev, ki dajo neen, svetel nalivek.
FLUFF (PUH): Debel, lasast prah na rnih ajnih listih, ki postane
pri sejanju ali meanju neprijetno viden.
FLUSH (PORAVNATI): Mladi poganjki ajnega grma z listnim
nastavkom in obema najnenejima listoma (two leaves and a bud),
ki jih oberejo. First flush - aj prvega obiranja po obdobju
mirovanja vegetacije. Second flush - drugo obiranje v letu.
FUJIAN: Junokitajska provinca, prej se je imenovala Fukien,
tradicionalno pridelovalno obmoje z gorskimi aji flavour
specialnega okusa. Na obali je razseno pristanie za izvoz aja
Fozhou (Foochow).
FUKUSA: Rde, vijoliast ali tudi rjav svilen prtiek, ki ga med
obredom nosijo za pasom kimona.
187
FURO: Ognjie, na katerem pri japonskem ajnem obredu

segrevajo vodo za aj. aree lesno oglje lei na pepelu v posodi iz
keramike, eleza ali brona. Furo se uporablja samo poleti, pozimi
ga zamenja Ro.
FUTAOKI: Dralo, kamor odloijo vro in moker pokrov za vodo
med zajemanjem le-te za aj. Enostavno dralo je iz bambusa,
dragoceneje pa iz keramike ali brona.
FUZHOU (FOOCHOW): Staro pristanie za pretovor aja v
junokitajski provinci Fujian (Fukien). Od tod so izplule znane
ajne jadrnice po opijski vojni.
GIELLE: Znamenit ajni vrt na vzhodu Darjeelinga
visokokakovostnim listnim ajem, ki izvira iz kitajskih sadik.
GINGER TEA: rni aj z ingverjevo aromo. Dobri aji so

aromatizirani s koki posuene ingverjeve korenine.
GOLDEN: Pri poimenovanju ajev pomeni mlade vrike, ki
vsebujejo malo reslovine.
GOLDEN BROKEN ORANGE PEKOE (GBOP): Indijska oznaka
za visoko-vredne sortirne stopnje aja broken.
GOLDEN FLOWERY ORANGE PEKOE (GFOP): Indijska
oznaka za listni aj tretje sortirne stopnje.
GON JIM (SREBRNA IGLA): Iz province Guangdong
(Kuangtung) izhajajoa kitajska sorta zelenega aja. Servirajo jo k
malicam za osveitev. Imenuje se tudi Njun Jum.
GUNPOWDER (SMODNIK): Kitajski zeleni aj. katerega listi so
zvaljani v drobne kroglice. Ime so mu dali angleki trgovci, ker je
nekoliko podoben smodniku. Ta aj je blag in blede barve.
GYOKURO: Dragocen japonski zeleni aj s obmoja Shizuoka na
Fudijami. Gyokuro aji prvega obiranja v letu so vrhunski in
188
rezervirani za posebne prilonosti.

HOKOBIDATE: Tako se imenuje enostavna izvedba japonskega
ajnega obreda. Pribor za goste ni pripravljen na mizicah ali v
regalih, temve ga pred uporabo prinesejo in ga po koncu obreda
pospravijo.
HARSH (TRPEK, REZEK): Neelen grob ajni okus, ki izvira od
prevelikih in nezrelih ajnih listov.
HASSUN: Mali pravokotni pladenj iz cedrovine ali drevesa kiri, ki
se uporablja pri japonskem ajnem obredu.
HEAVY (TEEK, NABIT): Masiven, nesve, mono obarvan
nalivek, ki je posledica pretirane fermentacije aja.
HIBACHI: Gorilnik za japonski ajni obred, kurjen z lesenim
ogljem in namenjen segrevanju vode za aj. V trgovinah se dobi
podoben gorilnik za ogrevanje e serviranih jedi.
HIBRIDI: Krianci iz asamskih in kitajskih ajnih grmov, ki so
podlaga veini ajnih nasadov na svetu. Hibridi dajejo pridelek
vrhunske kakovosti, hkrati so manj obutljivi za kodljivce in
bolezni.
HIGHROWN: Cejlonski aj iz visokogorja na ve kot 1300 metrov
nadmorske viine.
HIGH RANGE: Junoindijsko pridelovalno
pridobivajo nadpovpreen rni aj.
obmoje,
kjer
HIGH TEA: V Angliji velika ajna malica (veerja), velikokrat

najpomembneji del druinskega ivljenja. K aju spada prigrizek
ali malica.
HISHAKU: Na Japonskem zajemalka iz bambusa, s katero pri
ajnem obredu jemljejo vroo vodo iz lonca in jo vlivajo v ajne
skodelice. Obstajajo tudi zajemalke iz cedrovine in cipresovine.
189
HOOCHOWS: Kitajski rni aj s svetlim, presojnim nalivkom, ki

ga dajejo v enostavne konzumne meanice.
HUNG PIEN (KRIZANTEMA): Kitajski rni aj iz province
Zhejiang (Chekiang), ki je sestavljen iz aja >zmajev vodnjak< in
posuenih krizanteminih listov. Pijejo ga h kitajskemu pecivu,
pogosto ga sladkajo s kandis sladkorjem.
HYSON: Kitajska sorta zelenega aja z gore Singlo pri Kingnanu.
Tu naj bi po kitajskem izroilu obirali prvi aj. Ime je izpeljano iz
znakov "Hee" in "chun", ki so jih nekateri trgovci s ajem
uporabljali za znamko aja. Z imenom Hyson so dolgo asa
oznaevali tudi druge zelene aje.
IHSING-TON: Po istoimenskem mestu znana kitajska keramika,
obstojna pri visokih temperaturah. ajne doze in posoda so e
stoletja znane in e dandanes gredo dobro v prodajo, delno z barvno
glazuro, lahko tudi brez nje.
ILLAM: Nepalska ajna sorta s prijetnim cvetnim karakterjem.
IMPERIAL: Grobo oblikovan kitajski zeleni aj, ki ga izloijo pri
izdelavi aja "gunpowder".
IMPERIAL OR: Sodobna meanica kitajskega rahlo dimljenega
rnega aja z dodatkom jasminovega aja.
INDHA: Najveja proizvajalka aja na svetu. Izvaa poveini rni
aj in v majhnih koliinah tudi zelenega. Glavna pridelovalna
obmoja na severu so: Asam, Caehar, Darjeeling, Dooars, Terai, na
jugu drave pa Nilgiri, Anamalai in Cochin. Indijski izvoz aja
znaa okrog 200.000 ton na leto.
INDONEZIJA: ajna obmoja so veinoma na Javi in Sumatri.
Trpko-moni pridelek uporabljajo najraje za ajne meanice.
Obiranje aja poteka vse leto. Glavni odjemalci so ZDA, Pakistan
in Egipt.
JAPONSKA: Budistini menihi so prinesli ajno kulturo na
190
Japonsko med 6. in 8. stoletjem. Pridelane koliine rnega in

zelenega aja veinoma porabijo doma, nekaj ga tudi izvaajo.
Neko versko obarvan ajni obred je zdaj le druabno sreanje.
JAPONSKI AJNI OBRED: Poseben obred priprave in pitja aja,
ki so ga japonski menihi prevzeli po Kitajcih in ga razvili do
posebnega ajnega kulta. Obred, ki poteka v posebni ajni hiici
sredi vrta, skrbno negujejo, traja lahko uro pa tudi do pet ur ali dlje.
ajni obred so Japonci zdaj opustili in je postal posebna atrakcija
za turiste. Ob nenehnem stopnjevanju ivljenjskega tempa so se
zaeli, zlasti mladi ljudje, ponovno vraati k temu obredu. Pomeni
jim umik v tiino, razmiljanje in sprostitev po stresih sodobnega
utripa.
JASMINOV AJ: Z jasminovimi cvetovi aromatiziran zeleni ali
oolong aj z obmoja Fuzhou v provinci Fujian na Kitajskem, kjer
pijejo aj brez sladkorja ali mleka, je zelo znan in razirjen.
JUNGPANA: ajni vrtovi na obmoju Darjeelinga v Indiji, kjer
proizvajajo aj z lahno mukatno aromo.
KAKEMONO: Visea podoba, naslikana s opiem ali svinnikom.
Pri japonskem ajnem obredu jo obesijo v posebno nio v steni
ajne hie. Prednost imajo podobe, ki izraajo sreo in so v duhu
ajnega obreda.
KALKUTA:Pomembno pristaniko mesto v Indiji, tudi eno od
sredi mednarodne trgovine s ajem.
KAMA: ajna posoda iz litega eleza ali brona, ki jo pri
japonskem ajnem obredu uporabljajo za segrevanje vode za aj.
Japonske strokovne knjige navajajo, da obstaja ve kot petdeset
razlinih posod kama. Podstavek, na katerega posodo postavljajo,
se imenuje kama shiki.
KANTON (GUANGZHOU): Junokitajsko pristaniko mesto, ki je
e stoletja glavno kitajsko trgovsko sredie za aj. Prek
tamkajnjega sejma poteka veina kitajskega izvoza.
191
KARAVANSKI AJ: Kitajski aj, ki so ga karavane tovorile v

Rusijo vse do odprtja suekega kanala (l. 1869), ki je mono
skrajal vodno pot do Evrope. Po kopnem tovorjeni aj je bil bolj
cenjen kot aj, ki so ga prevaali v vlanih ladijskih skladiili in je
bil temu primemo draji. Prek Rusije je priel karavanski aj tudi v
tevilne druge evropske deele.
KARDAMOM AJ: S kardamomom aromatiziran aj je predvsem
v Indiji zelo razirjen.
KARIBIK: Z marakujo in mandljevimi izvleki aromatiziran aj.
KASHIKI: Kuhinjski pladenj, na katerem je za ajni obred peeno
drobno pecivo, izdelano po receptih, ki se prenaajo iz roda v rod.
KAYU ARO: Najveja ajna plantaa na svetu na indonezijskem
otoku Sumatra. Na 2250 ha povrine pridelajo 4500 ton aja na
leto.
KEEMUN: Znano kitajsko pridelovalno obmoje: aji s tega
obmoja so posebno cenjeni zaradi arome, mehkobe in nenosti. V
Angliji velja keemun kot idealni aj za zajtrk. Za pivce aja z
obutljivim elodcem je keemun posebno dobrodoel. ker vsebuje
malo reslovine in kofeina.
KENHA: Vodilna drava med mlajimi afrikimi pridelovalkami
aja. Proizvaja mone aje za ajne meanice, vendar pa tudi
aromatine vrtne aje. Veina planta se iri okrog mesta Kericho
na idealno visoki legi. V Kerichu je edini >ajni< hotel, ki je
izhodie za ogled planta. Izvozno pristanie za kenijske aje je
Kilindini, novozgrajeno pristanie v Mombasi in najveje na
vzhodnoafriki obali.
KINTUK: rna sorta aja iz Kitajske in s Tajvana.
KITAJSKA: Domovina aja in ajne kulture. Na Kitajskem je aj
znan e ve kot 5000 let, vsaj 3000 let pa je kultna pijaa. Kitajska
je za Indijo druga najveja proizvajalka aja na svetu, eprav je po
izvozu ele na tretjem mestu za Indijo in rilanko, kar gre na raun
192
velike domae porabe. Na Kitajskem dajejo prednost zelenemu

aju, vendar sta cenjena tudi rni in oolong aj. Kitajski aj je znan
po svoji fini aromi. Kitajci pijejo aj poveini brez sladkorja in
mleka, zato dajejo prednost aromatinim in aromatiziranim ajem.
KITAJSKE ADIKE: Iz Kitajske izhajajoe ajne sadike z
botaninim imenom Camellia sinensis.
KOBOSHI: Lonek za vodo, s katero skodelico za aj splaknejo
pred uporabo. Koboshi je iz brona ali keramike.
KOFEIN: Alkaloid v aju, po kemini sestavi je enak kofeinu v
kavi. Pospeuje koncentracijo in poveuje reakcijsko sposobnost.
Pri ajnem nalivku se najprej sprosti kofein. Kdor eli ostati sve,
naj pusti svoj aj stati le 2 do 3 minute. e nalivek stoji dlje, se
sprostijo reslovine in trpke snovi, ki pomirjajoe vplivajo na
revesje in elodec.
KUEIHUA: Polfermentiran kitajski (oolong) aj, aromatiziran s
cvetovi kitajskega cimeta.
LAPSONG SOUCHONG (SUTANG): Velikolistni rni kitajski aj
iz Hunana in Fujiana. Krepak in poln, z monim okusom po dimu.
LAVENDEL AJ (AJ S SIVKO): V Franciji razirjeni rni aj,
aromatiziran z dodanimi suhimi cvetovi sivke ali sivkinega olja.
LAY JEE (LICHEE): Z rumenimi cvetovi liija aromatiziran rni
aj ali oolong, ki izhaja s Tajvana. Predvsem priljubljen pri
kantonskem prebivalstvu, ker po njihovem mnenju obnavlja
prijateljstvo.
LIGHT (LAHEK): Slabo obarvan aj, ki pa aromatino dii in je
sveega okusa.
LINGIA: Indijski ajni vrt v zahodnem Darjeelingu. na meji z
Nepalom, kjer pridelujejo visokokakovostne aje, vendar v
skromnih koliinah.
193
LISTNI AJ (V LISTIIH): Sem spadajo najbolja sortiranja

FTGFOP1, TGFOP in GFOP (indijska lestvica) ter FOP, OP, P, PS
(stara angleka lestvica). Prelite listne aje lahko pustimo stati malo
dalj asa kot drobljene.
LOK-ON-TEA: Kitajski rni aj iz province Yunnan, ki ga
ponujajo stisnjenega v bambusovih koaricah. Pripisujejo mu
lastnosti, ki podaljujejo ivljenje in vplivajo na vitkost.
LOTOS AJ: Kitajski rni aj, aromatiziran z lotosovimi cvetovi.
LOW GROWN: Cejlonski aj iz nije leeih ajnih vrtov (okrog
650 m), lahkega, manj aromatinega okusa kot aji iz visokogorja.
LU AN (ISTA DALJAVA): Moan kitajski rni aj iz province
Guangdong. Najraje ga uporabljajo za malice in pitje pozno ponoi.
LUNG CHIN (ZMAJEV VODNJAK): Kitajski zeleni aj iz
province Hangzhou (Hangchou), ki velja za najfineji zeleni aj.
Lahke svee barve, neno die in zelo blag aj. Z njim postreejo
podnevi in ponoi.
LUNG SO (ZMAJEVA BRADA): Zeleni aj iz kitajske province
Guangdong, svetle barve in z neno aromo. Popoldanski aj za
razmiljanje.
LU SHAN WU: Tradicionalni kitajski zeleni aj iz gorskega
predela okrog Nanninga v provinci Guangxi (Kwangsi). Najbolje
sorte rastejo na obmoju, kjer oblaki obdajajo gorske vrhove.
MAKAIBARI: Indijski ajni vrt na jugu Darjeelinga, posajen
predvsem s hibridi.
MALAVI: Najmlaja afrika ajna deela, ki prideluje predvsem
masovne aje, podobne cejlonskim. Prve plantae so posadili na
prehodu v to stoletje.
MALTY (SLADEK): Za aj cenjena lastnost.
194
MATCHA: Japonski zeleni aj v prahu, ki ga uporabljajo pri

ajnem obredu.
MATE (AJ): Zelini aj uinkuje na zmanjanje apetita.
pomiritev ivcev, prepreevanje spanca idr. Pridobivajo ga iz
posuenih listov junoamerike bodike (Hex paraguariensis). V
Juni Ameriki kjer je zelo priljubljen in razirjen napitek, svee
pripravljen ima dragoceno. lahno dimljeno aromo.
MEANIE AJEV: aj z istega pridelovalnega obmoja je po
okusu vsako leto drugaen, odvisno od vremena. Ker pa eli veliko
ljubiteljev imeti aj vedno enakega okusa in lastnosti, poskrbi za to
trgovina, ki ohranja trajno kakovost z meanjem ajev. Stvar tea
tasterja je, da s pokuanjem ugotovi. kateri aji gredo skupaj.
Znane meanice so angleka, ruska in vzhodnofrizijska. Posamezne
meanice se seveda lahko delno razlikujejo tudi zaradi krajevnih
vplivov npr. trdote vode, priprave ipd.
MIZUSASHI: Posoda za sveo hladno vodo. Obiajno je iz
keramike. vasih tudi iz lesa in vedno s pokrovom.
MONTMARTRE: V Franciji najbolj priljubljen rni aj, ki ima
jabolno aromo in malenkost janeeve.
MOOK LAY FAR: rni aj veinoma s Tajvana ali oolong,
aromatiziran z dodanimi sveimi ali suhimi jasminovimi cvetnimi
listii. Bledo rumen, die aj pijejo med malico ali popoldne, gre
pa tudi k tekim jedem.
MRTVI AJ: Moten nalivek slabe kakovosti.
MUDIS: Pridelovalno obmoje okrog istoimenskega mesta v
junoindijskem ajnem okoliu Anamalai. Na plantaah pridelajo
moan aj visoke kakovosti.
MUSTY (ZATOHEL, PLESNIV): Po predelavi
prevlaen aj, ki ima vonj in okus po zatohlem.
NEUTRAL: ajni nalivek brez posebnega karakterja.
195
zapakiran
NIGHT SHADOW (NONA SENCA): Japonski zeleni aj iz

okroja Shizouka nedale od Fudijame.
NILGIRI: Pomembno junoindijsko pridelovalno obmoje z vrtovi
do 2000 m nadmorske viine, kjer lahko vse leto obirajo aj. Nilgiri
ima fino, vendar intenzivno aromo. Posebno visoko je cenjen aj
mrzlega obdobja.
NUTTY (OREHAST): Aromo po orehu imajo predvsem aji
drugega obiranja (second flush) iz sunega obdobja s Cejlona,
Nilgirija in Jave.
NUWARA ELIYA (NURELIA): ajno obmoje na zahodu
rilankega centralnega masiva, znano po izbranih vrhunskih
sortah. Ime obmoja pomeni "nad oblaki".
OFF GRADES: Angleka strokovna oznaka za stopnje listnih ajev
zunaj standardiziranega sortiranja - razvranja.
OOLONG (RNI ZMAJ): Polfermentiran die aj, najvekrat s
Tajvana ali iz Kitajske (Fuzhou, Amoy, Guangdong). Obiajen
druinski aj, ki ga postreejo najvekrat zveer, tudi k tejim
jedem. Najbolje sorte oolong dajo ist napitek slamnate barve,
enostavneji pa rjave ali rdee barve. aj oolong najve pijejo v
ZDA in na Blinjem vzhodu.
ORANGE: Oznaka za sortiranje, ki nima s sadeem pomarano
nobene zveze. Verjetno prihaja izraz od nizozemske kraljeve hie
Oranie in pomeni "kraljevski". ORANGE
BLOSSOM (POMARANNI CVETOVI): S pomarannimi
cvetovi ali oljem aromatiziran blag kitajski aj.
ORANGE PEKOE (OP): Druga stopnja sortiranja po angleki
lestvici. Pomeni aj iz najfinejih delov mladih poganjkov, vrikov
listov in tanko zvitih listov. Visokogorski aji te stopnje so zelo
aromatini. Orange Pekoe vsebuje zelo malo reslovine.
ORCHID TEA (AJ Z ORHIDEJAMI): rni aj, ki je aromatiziran
196
z orhidejinimi cvetovi vrste Aglia odorata. Trpko jedrnat aj

imenujejo tudi Spiced Tea. PANFIRED: Angleki izraz za star
nain praenja fermentiranega aja v ponvi nad ognjem.
PANYONG: Kitajski aj slabe kakovosti, pogosto aromatiziran s
sivkinimi cvetovi (Panyong Lavandul).
PEACH TEA: rni in oolong aj, aromatiziran z breskovimi
cvetovi in koki.
PEKKO: Najmlaji poganjki ajevca z belo svetleim puhom.
Oznaka je izpeljana iz besede pakko - beli puh, pomeni pa tudi
narejen aj, ki ne fermentira in ima belo ali srebrno sivo barvo.
PEKOE: Angleka sortirna stopnja z nekoliko krajimi in bolj
grobimi listi kot Orange Pekoe. Obirajo vriek s tremi listi (sicer
samo dvema). Izdelek so skromni aji z mono aromo.
PEKOE FANNINGS (PF): Druga najmanja sortirna stopnja za
dustom (prahom); pogosto uporabljan aj za filtrske vreke.
PEKOE SOUCHONG (PS): Najbolj grobo sortiranje, za katero je
uporabljen tudi etrti do esti list. Daje slab nalivek z visoko
vsebnostjo reslovine.
PI LO CHUN: Fini kitajski listni aj iz province Guangxi, ki so ga
e za asa dinastije Sung uporabljali za darilo cesarju. Ime izhaja
od cesarja K'ang-hsija, ki je doloil tri lastnosti dragocenega aja:
sivo srebrna barva mladih poganjkov, spiralna oblika listov in
spomladansko obiranje.
PINGSUEY: Moan kitajski rni aj iz glavnega pridelovalnega
obmoja aja ob Rumeni reki ali Chang Jiang (Yangtze Kiang).
Moan, ne preve trpek nalivek.
PLAIN (ENOSTAVEN, PREPROST): Nalivek brez svee arome.
ki pa ima barvo in mo. Verjetno pade med rastjo preve deja. Ti
aji se uporabljajo za konzumne meanice.
197
POINT (KONICA, PREDNOST, ODLIKA): Posebno trpek in sve

cejlonski aj.
PU ERH BEENG CHA: Kitajski rni aj za pospeevanje prebave
in vitkost. Izhaja z juga iz province Yunnan, kjer aj gojijo e 1700
let.
RAWNESS (SUROVOST): aj s posebno trpkim okusom.
RED (RDE.): Oznauje aj z rdeimi listi, izraz za grobo
obiranje, obdelavo brez venenja ali po metodi CTC.
RICH (BOGAT): Izravnana visoka kakovost ajev z vsemi
odlikami barve in arome.
RISHEEHAT: ajni vrt vzhodno od Darjeelinga, ki proizvaja
prvorazredne listne aje. Prve nasade so zasadili nemki
misijonarji, ki so se v Darjeelingu ukvarjali s pridelavo aja.
RO: Pri japonskem ajnem obredu v tla vkopano kvadratno
ognjie iz gline z lesenim okvirom iz murvovine ali cedrovine,
pogosto lakirano.
ROUND (OKROGEL): Zelo kakovosten aj s polnim nalivkom, za
razred nije od "rich".
RUSIJA: e od leta 1884 pridelujejo aj v junih republikah, med
rnim in Kaspijskim morjem na obronkih Kavkaza. Od takrat je
postal karavanski aj nepomemben.
RUSKI AJ: Z aromo bogata mona ajna meanica iz vzhodno- in
junoazijskih ajev. Isti izraz so nekdaj uporabljali tudi za aj iz
Kitajske - karavanski aj. Ime oznauje visoko kakovost.
SAMOVAR: V Rusiji, Turiji in Iranu kovinska posoda za zavretje
vode, namenjene za pripravo aja. Tradicionalni samovar ogrevajo
z lesnim ogljem. Na cevi za vlek stoji kovinska posoda z monim
ajnim ekstraktom. Vsak si v skodelico nalije nekaj ekstrakta, na
katerega dolije vroo vodo iz samovarja.
198
SCENTED POOCHONG: Slabo fermentiran

aromatiziran s posuenimi Jasminovimi cvetovi.
kitajski
aj,
SENNI AJ: Na Japonskem vzgojena ajna vrsta s posebno fino

aromo. Grmi rastejo v senci posebne bambusove ograje.
SECHUNG OOLONG: Kitajski polfermentiran aj iz okroja
Amoy, znan po naravni breskovi aromi.
SEEYOK: ajni vrt v vzhodnem Darjeelingu, na meji z Nepalom.
Daje visoko vredne aje drugega obiranja.
SELADON: Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji znana
porcelanska glazura, prvikrat uporabljena pred letom 1000. adu
podobno zeleno glazuro na Kitajskem imenujejo Quing.
SELF DRINKING TEA: Oznaka za ist vrtni aj, brez dodatkov
aja drugega izvora.
SENCHA: Vrsta japonskega zelenega aja, ki ga obirajo v jeseni.
Ima malo trpko aromo. Sencha raste na podroju Shizuoko.
SHIZUOKO: Japonski rni aj z istoimenskega obmoja na
Fudijami s svojevrstnim okusom.
SMOKEY (DIMAST): Nalivek z neprijetnim okusom po dimu,
napaka nastane med suenjem po fermentaciji.
SOUCHONG: Velikolistni kitajski aj z okusom po dimu. Da bi
dosegli ta okus, suijo aj na ognju, ki ga kurijo z mono
smolnatim lesom.
SORTIRANJE: Posuene ajne liste sortirajo skozi sita, ki se
tresejo. Oznake, ki se pri tem uporabljajo, oznaujejo bolj velikost
kot kakovost.
SOW MEE (OBRVI DOLGEGA IVLJENJA - TUDI SHO MAY
ALI SOO MAY): Kitajski zeleni aj iz province Guangdong. Z
njim vedno postreejo samo pomladi na prostem. Ime izvira iz
199
zgodbe o budistinem svetniku Bodhidarma, ki si je iz jeze nad

svojo zaspanostjo porezal obrvi ali trepalnice, jih vrgel na tla in iz
njih se je razvil prvi ajni grm.
SPRING TEA (SPOMLADANSKI AJ): aj iz prvega obiranja v
letu na obmojih, kjer aja ne obirajo vse leto. Je laji in bolj ronat
kot pozneje obran aj.
STALKS (STEBLO, ROAJ): aj z delci listnih reber in stebel,
kar je posledica neskrbnega obiranja.
SUI - SING (VODNA NIMFA, TUDI HUI-EN, HUY SEEN
ALI SUY SIEN): Zeleni kitajski aj iz province Guangdong.
Lahek, posebno osveilen aj, ki mu dajejo prednost pozno
popoldne.
SUKIYA: ajna soba pri japonskem ajnem obredu.
SIJ-LAN: Kitajska ajna meanica iz rnih ajev in oolonga,
aromatizirana s cvetovi.
SU-HA-HSIANGA: ebenovcu podobna drevesa.
SUN-MOON (SONCE-MEEC): rni aj iz
visokogorja na Tajvanu, z obale istoimenskega jezera.
osrednjega
SUNNY ISLANDS: Z breskvijo, mangom in limono aromatiziran

rni aj.
SWEET LEMON: Z limono aromatiziran neen kitajski aj.
RILANKA: Glej geslo Cejlon.
TAJVAN: Z otoka pred kitajsko obalo prihajajo zeleni, rni in
oolong aji. Pogosto drage sorte za izvoz v ZDA in na Japonsko.
Najbolje vrste izvirajo iz osrednjega visokogorja (glej Sun-moon).
TARRY LAPSANG SOUCHONG:: Nemean dimljeni aj s
Kitajske ali Tajvana.
200
TASSE: V argonu preskuevalcev aja nalivek za pokuanje,

potem ko ga odlijejo in loijo od ajnih listiev.
TEA BLENDER: Strokovni izraz za preskuevalca ajev, ki
sestavlja meanice (blends).
TEA GARDEN (AJNI VRT): Naziv za ajne plantae in tudi za
velike pridelovalne povrine s predelovalnim obratom in
transportnimi sredstvi. Z izrazom "tea garden" pa so vasih v
Angliji in ZDA oznaevali tudi vrtne restavracije, v katerih so
postregli s ajem.
TEA RACES (AJNE DIRKE): Tekmovanje hitrih jadrnic (ladij)
za stavo, prevaale so aj novega obiranja iz june Azije v Anglijo.
TEA SHOP (PRODAJALNA AJA): Neko so v Angliji
uporabljali izraz za dokonno pakiranje aja v prodajalnah, v
katerih je bilo mogoe aj tudi piti.
TEA
TASTER
(PRESKUEVALEC
AJA,
AJNI
KONTROLOR): Strokovnjak, ki dela za proizvajalce aja ali
trgovinska podjetja ajne meanice.
TEA TIME (AS ZA AJ): Tradicionalni angleki ajni odmor, ki
so ga gojili in ohranili tudi v zelo hudih razmerah. K aju spada
pecivo ali lahek prigrizek. Obiaju ajnega odmora so pogosto
oporekali tisti, ki so hoteli v Angliji dvigniti storilnost dela.
TEE GOON YUM (ELEZNA BOGINJA USMILJENJA, TUDI
IRON KWAN YIN, TI KOON YUM ALI TWEET GWOON
YUM): rni kitajski aj iz Fujiana in Amoye; gost in poln, s
posebnim vonjem. Pijejo ga v majhnih koliinah, podobno kot
dober konjak.
TEENKAI: Kitajsko ajno obmoje, kjer pridelujejo najlahtneje
zelene aje.
TEESTA VALLEY: Znan ajni vrt na vzhodu Darjeelinga, od koder
201
se razgrinja pogled na Buton in Kitajsko. Gojijo predvsem kitajske

ajne sadike.
TEIN: Nekaj asa uporabljan izraz za kofein v aju. Leta 1820 so
nali kofein v kavi; leta 1827 je Francoz Ondry nael enak alkaloid
v aju in ga imenoval tein. Leta I837 pa je Gerard J. Mulder
dokazal, da je tein po kemijski sestavi enak kofeinu.
TEOKE: Lesena posoda za vodo, iz katere Japonci pred ajnim
obredom ponudijo vodo za umivanje rok. Pogosto uporabljajo za to
tudi vrku podoben izdolben kamen (chovszubachi). Za zajemanje
vode uporabljajo zajemalko (hishaku) iz cedrovine ali cipresovine.
TERAI: ajno obmoje na severu Indije blizu Darjeelinga,
razprostira se ob vznoju gora. aj terai ne dosee kakovosti
daijeelingov, je pa pogosto z njimi mean.
THICK (DEBEL): Posebno izdaten ajni nalivek z veliko koliino
topnih snovi.
THIN (TANEK): Posebno slab ajni nalivek.
TIBET: Avtonomna pokrajina na zahodu LR Kitajske. Velik
porabnik aja: najbolj cenijo openi aj (Brick tea), ki ga zdrobijo,
skuhajo in pogosto zboljajo z maslom tibetanskega goveda jaka.
TIN KUAN YIN: Polfermentiran kitajski aj, ki daje blag nalivek,
tudi drug izraz za Sechuan Oolong.
TIP: Z drobnimi dlaicami pokrit listni brst. V rnem aju ga
opazimo kot zlato rumen delec. Tippy tea vsebuje veliko koliino
teh listov.
TIPPY GOLDEN FLOWERY ORANGE PEKOE (TGFOP). V
Indiji druga sodima stopnja za listne aje.
TIRED (UTRUJEN): Prestar aj, pogosto narobe pakiran ali
nepravilno shranjen. Pridelek lahko izvira tudi s starih,
nepomlajenih grmov.
202
TUKDAH: ajni vrt prve kategorije v severovzhodnem delu

Darjeelinga. Proizvajajo predvsem listne aje.
TUKVAR: Velik ajni vrt v Darjeelingu, znan po tem, da uvaja
tehnike novosti. Pridelavo aja so mehanizirali e leta 1872.
TUNGSHA: Kitajski ajni vrt na otoku Hainan v Tonkinkem
zalivu. Deluje kot ogledna plantaa, na kateri pridobivajo izkunje,
kako bi majhne kitajske obrate spremenili v velike sodobne
plantae.
TURIJA: V juni Anatoliji pridelujejo aj e od leta I924. Turki
aj je rn in daje slaboten nalivek. Izvaajo ga v majhnih koliinah,
ker so sami veliki pivci aja in uvozniki.
UJI: Japonsko mesto, sredie znanega pridelovalnega obmoja
aja prvovrstne kakovosti.
UNEVEN (NEENAK): Premalo skrbno obdelan aj, s slabo
sortiranimi ali neenakomerno valjanimi listi ipd., kar zelo kodi
kakovosti aja.
UVA: ajno obmoje na vzhodni strani rilankega osrednjega
viavja, ki se iri na nadmorski viini od 1300 do 2000 metrov.
Pridelujejo prijetno diee visokoaromatine ajne sorte. Najbolje
kakovosti daje poleti obran aj. aj lahko obirajo celo leto.
VANILLE-TEA: Z vaniljo z Madagaskarja aromatiziran aj.
VIRIDIS: S to oznako so nekdaj prodajali vse zelene kitajske aje.
VIAVJE: Skupno ime za visokogorska ajna obmoja na rilanki,
kjer pridelujejo visokokakovostne aje (Dickoya, Dimbula, Nuwara
Eliye in Uva).
VRTNI AJ (GARDEN TEA): ajne sorte, ki izvirajo z
doloenega vrta in jih prodajajo z oznako porekla.
203
VZHODNOFRIZIJSKA MEANICA: Dele Frizijcev je samo 4

odstotke prebivalstva Nemije, porabijo pa okroglo 25 odstotkov
nemkega uvoza aja. Vzhodnofrizijska meanica je sestavljena
veinoma iz asamskega aja, ki mu dodajo aje mlajih afrikih
pridelovalk in izvoznic. Frizijska ljubezen do aja je zgodovinsko
pogojena. aja so se uili piti od svojih sosedov Nizozemcev in se
pri njih zgledovali glede ajne kulture. Vzhodnofrizijski aj je
moan, pijejo ga s kandis sladkorjem in sveo smetano. Tri
skodelice so najmanja koliina, to je "vzhodnofrizijski zakon".
WHITE TEA (BELI AJ): Nefermentiran kitajski aj, ki je
predelan samo iz listnih popkov, pokritih z belim puhom.
Posamezne liste suijo na zraku. Imenujejo ga tudi White downy.
Daje nalivek z blagim okusom, vendar aromatien.
WITHEING (VENENJE): Angleka oznaka za venenje ajnih
listov, ki se zaradi izgube vlage skrijo.
WOODY (LESEN): aj, ki ima okus po travi in senu, veinoma iz
jesenskega obiranja. Imenujejo ga tudi Wild Woody.
WUN MO (OBLANA MEGLA): Znan kitajski zeleni aj iz
province Guangxi z znailno izbrano aromo, zato ga pijejo v
majhnih koliinah kot liker. Ker raste ta aj samo v najvijih
predelih, ki jih ljudje le redko obiskujejo, so ga imenovali tudi
opiji aj. V preteklosti so dresirali opice, da so plezale v visoka
drevesa in obirale liste.
YUNNAN: Junokitajska provinca, gorata deela na meji z Burmo
in Laosom. Pridobivajo mehke in blage rne aje, ki imajo soen
okus po dimu.
YUNNAN-DARJEELING: Aktualna ajna meanica iz monega
yunnanskega in sonega darjeelinkega aja. Zanimiv aj za
zajtrke.
ZELENI AJ: Nefermentiran aj, prej povsod razirjen, zdaj pa
najbolj na Kitajskem, Japonskem in Tajvanu. Obrane liste za kratek
as izpostavijo visoki temperaturi, tako aj ohrani zeleno barvo.
204
Zeleni aj je bolj trpek kot rni, svojo polno aromo lahko razvije le,
e ga prelijemo z mehko vodo. Praviloma uporabljamo vroo vodo
s 60 do 80 C, ki smo jo prej na kratko prevreli.
205
Literatura
- Peter C. Hubschmid: Tee fr Kenner und Geniser, Econ Ratgeber,
September 1985.
- Christiane Kom: Alles ber Tee, I983, Buch und Zeit
Verlagsgesellschaft mbH,
- Roland Tee, I990, Sigloch Edition, Knzelsan.
- Lotte Seheibenpfulug: Das kleine Buch vom Tee, I987, PinguinVerlag, Innsbruck, Tirol.
- Simon Ai: Pomo iz domae lekarne, I984, Mohorjeva druba
Celje.
- Richard Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba, 1971,
Zaloba Obzorja Maribor.
- Dr. Franjo Smerdu: Na zdravnik, I963, Preernova druba,
Ljubljana.
- Skupina avtorjev: Hrana in zdravje, I985, CZNG, Ljubljana.
- Deutsches Teebro: Informacije
- Schulungsvortrag, I0. Auflage.
- Deutsches Teebro: Informacije
- Schwarzer Tee Unsere Gemeinsame Sache.
- Taizan Vokoyama: Seizan ola za Sencho; Eine
informationsreiche Schrift ber Japanisehen Tee, izdal Nemki
ajni biro.
- Alei Jos: T'U ch'uan, Grne Wunderdroge Tee, Braumller
Wilhelm, Universitts - Verlagbuchhandlung Ges. m.b.H. Wien,
I987.
- dr. Pavle Bohinc: Slovenske zdravilne rastline, I983, Mladinska
knjiga, Ljubljana.
- Doc. dr. Ivan Matko in Joica Pirc: Dieta pri boleznih elodca in
revesja, 1985, CZNG, Ljubljana.
- Prof. dr. Joe Drinovec, Joica Pirc: Dieta pri ledvinih boleznih,
CZNG, 1985, Ljubljana.
- Andrej Selikar in Tone Wraber: Travnike rastline na
Slovenskem, I986, Preernova druba, Ljubljana.
- Maurice Messgu: Zelia za lepoto, 1986, CZNG, Ljubljana.
- Prof. dr. J. Tucahov: Ljeenje ajevima ljekovitog bilja, I978,
206
Avgust Cesarac, Zagreb.

- Hannes Lindermann: Antistres program, I982, Prosvjeta Zagreb.
207

Kultura Pitja Caja Stefan Fajmut PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Kultura Pitja Caja Stefan Fajmut PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Tako kot ljubezen ne pozna razlike med starimi

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Kratka zgodovina aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Japonci, ki uporabljajo za trepalnice in aj isti izraz, imajo

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Na vpraanje, ali je domovina aja Indija ali Kitajska, strokovnjaki

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

uporabljali besedo iz severnega mandarinskega jezika ch'a, ki se je

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

aj so sprva uporabljali kot zdravilo in manj kot osveilni

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

je vplivala tudi na zdravnike, ki so zaeli aj predpisovati pri

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

ajevec uspeva tudi v zmernejih podnebnih razmerah, prenese

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

V ajnih vrtovih in na velikih ajnih plantaah gojijo aj kot

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

slabe kakovosti, ki je temu ustrezno plaan. Nabiranje aja je torej

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Kakovost aja pa je odvisna tudi od asa obiranja. Pri prvem

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

ZELENI AJ, ki ga pri budistinem ajnem obredu imenujejo tudi

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

kot pri grozdju stiskanje in vrenje.

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Na koncu aj e presejejo s posebnimi tresoimi se siti, ki liste

Predelava po CTC postopku

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

zaele gojiti in pridelovati najbolj kakovostne aje, npr. rilanka.

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

pridelovalno obmoje Darjeeling. Vrtovi s ajem se tu razprostirajo

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

RILANKA, otoka drava, lei v Indijskem oceanu in se e vedno

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

pri vinu: ko so koliine velike, izostane kakovost. Poletni aj iz

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

obrla liste in cvetove, pozneje pa cele grme. Sledila je za kavne

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

njihovega ajevca, ki so jih posadili v Tshiserupu. Iz teh sadik

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

RUSIJA. V tej dravi popijejo veliko aja in imajo tudi svoje

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Pot aja do trgovine

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

plantaah. To velja zlasti, e kupujejo aje vrhunske kakovosti.

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

na poti iz Indije v Evropo preidejo ve razlinih toplotnih con,

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

nas, eprav aja e ne znamo ceniti tak kot tradicionalne drave

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

aji in ajne meanice

tefan Fajmut - Kultura pitja aja

Aromatizirani ali parfumirani aji