POMORSKI PREDPISI

1.Kateri organ v R Sloveniji vodi vpisnik morskih olnov ?

Vpisnik morskih olnov vodi Uprava RS za pomorstvo Koper in njeni izpostavi v Izoli in Piranu.
2. Kaj je oln ?
oln je plovilo, ki meri v dolino manj kot 24 m.
3.Katere olne ni potrebno vpisati v vpisnik olnov ?
V vpisnik olnov ni potrebno vpisati olna, krajega od 3 metrov, razen e ima motorni pogon z
mojo ve kot 3,7 kW.
4.Katere listine je potrebno priloiti k vlogi za vpis morskega olna ?
1. Zahtevi za prvi vpis olna je treba priloiti:
- listino, ki dokazuje lastnitvo olna in motorja (raun, izjava o samogradnji olna z
rauni o nabavljenem materialu, celotna veriga listin kot na primer prodajna, darilna ali
druga pogodba, sklep sodia o dedovanju in podobno),
- carinsko deklaracijo,
- potrdilo o izbrisu, e je bil oln vpisan v drugem vpisniku (v primeru, da je oln vpisan v
vpisniku na obmoju Republike Slovenije, pridobi to potrdilo organ sam),
- dokazilo o izbrisu motorja, e je bil vpisan na drugem olnu,
- sprievalo o gradnji olna in sprievalo o motorju ali deklaracijo o skladnosti in potrdilo
proizvajalca v skladu s pravilnikom o rekreacijskih plovilih,
- listine po predpisih o davku na dodano vrednost, e je tako predpisano,
- dokazilo o obveznem zavarovanju proti odgovornosti za kodo povzroeno tretjim
osebam
2. Zahtevi za spremembo vpisa je treba priloiti dokaz o dejstvu, ki narekuje vpis te
spremembe.
5.Katere osnovne podatke vsebuje vpisni list ?
Vpisni list vsebuje naslednje podatke:
1.stran vpisnega lista vsebuje:
Podatke o organu, ki je vpisni list izdal, oznabo olna in ime olna, e ga ima.
2. stran: List A,: PODATKI O OLNU IN MOTORJU
3. stran : List A,: POSADKA IN NAMEN UPORABE ter OBMOJE PLOVBE:
Oceansko obmoje,Odprto obmoje,Obalno obmoje (od 1 do 12 navtinih milj od
obale oz. od temeljne rte,Obmoje zavetja,Obalno morje od 250 2000 m od obale
za vodne skuterje.
4.stran: List B: PODATKI O LASTNIKU.
5.stran: List C: OBREMENITVE IN OPOMBE ter
6. stran: DOVOLJENJE ZA PLOVBO
6.Kje mora biti na olnu oznaba in ime ter kakne barve?

Oznaba olna mora biti na obeh straneh premca olna, ime pa sme biti samo na krmi
ali na obeh bokih krme.
Oznaba olna mora biti v barvi, ki se vidno loi od barve olna.

7. Kakna mora biti najmanja dimenzija rk in tevilk oznabe olna ?

-

rki in tevilke oznabe olna morajo imeti naslednje mere: viina 10 cm, irina 5 cm, s
irino linij 1 cm ter medsebojno razdaljo 1 cm. e so mere veje, mora biti ohranjeno
predpisano razmerje.
Ribiki oln, dalji od 10 m in kraji od 17 m, mora imeti rke in tevilke v viini najmanj
25 cm in irini najmanj 4 cm. Ribiki oln, dalji od 17 m, mora imeti rke in tevilke v
viini najmanj 45 cm in irini najmanj 6 cm.
rke in tevilke morajo biti med seboj loene s pomiljajem.

8. Kakne morajo biti dimenzije oznabe na gliserju ?

Najmanja dimenzija rk in tevilk mora biti : viina 20cm, irina 10 cm, irina linij 2cm,
medsebojna razdalja 2cm. e so izmere veje mora biti ohranjeno predpisano razmerje.
9. Katera so obmoja plovbe olnov?
Obmoja plovbe olnov so:
- A - oceansko obmoje
- B - odprto obmoje
- C - obalno obmoje
- D - obmoje zavetja
10. Katera je predpisana oprema in obmoje plovbe za oln do 5 m doline ?
Za oln doline do 5 m je predpisan minimum opreme:
- sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 20 metrov dolgo vrvjo ali verigo za
sidranje in tri vrvi za
- privez skupne doline najmanj 30 metrov ustrezne jakosti
- dve vesli s tremi palci ali rogovilami oziroma drugo pomono pogonsko napravo
- vedro s korcem
- lui in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trenju na morju
- konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smuanje na vodi)
Obmoje plovbe je obalno obmoje do 4Nm od obale.
11. Katera je predpisana oprema in obmoje plovbe za oln nad 5m in oln s kabino do
7m doline?
Za oln doline nad 5 m in oln do 7 m s kabino je predpisan minimum opreme:
sidro z najmanj 30 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez
skupne doline najmanj 40 metrov ustrezne jakosti
- pomono pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdee
rakete s padalom
- vedro s korcem ali rono rpalko
- lui in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trenju na morju
- konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smuanje na vodi)
- tri rdee bakle

- kompas
Med plovbo mora imeti reilne jopie v toliknem tevilu, kolikor oseb se nahaja na olnu.
Obmoje plovbe je obalno obmoje do 4Nm proti odprtemu morju, merjeno od osnovne rte
teritorialnega morja.
12. Katera je predpisana oprema in obmoje plovbe za oln s kabino nad 7 m doline?
-

sidro primerne tee z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za
privez skupne doline najmanj 45 metrov ustrezne jakosti
- pomono pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdee
rakete s padalom
- vedro s korcem ali rono rpalko
- najmanj en prenosni gasilni aparat na prah
- lui in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trenju na morju
- tri rdee bakle
- komplet prve pomoi
- baterijsko svetilko
- komplet orodja za vzdrevanje mehanskih naprav
- kompas
- prironike za plovbo
- pomorske karte podroja, kjer pluje, s priborom
Med plovbo mora imeti reilne jopie v toliknem tevilu, kolikor oseb se nahaja na
olnu.
Tak oln lahko pluje v celotnem obalnem morju, se pravi od 12 Nm od osnovne rte
teritorialnega morja.
13. Katere vrste pregledov olna poznamo ?
Pregledi olna so osnovni, redni in izredni.
14. Kdaj je potrebno opraviti osnovni pregled olna ?
Osnovni pregled se opravi pred vpisom olna v vpisnik in tudi po vsaki njegovi obnovi ali
rekonstrukciji.
Pri tem se opravijo tudi izmeritve olna.
15. Kdaj je potrebno opraviti redni pregled olna ?
Redni pregled olna se opravlje glede na njegovo namembnost v naslednjih asovnih
obdobjih :
- za javni prevoz oseb ali smuanje na vodi vsako leto ,
- za druge gospodarske namene in javne namene (kapitanija, policija itn.) vsaki dve leti ,
- za osebne namene vsakih pet let .
16. Kdaj je potrebno opraviti izredni pregled olna ?
1. Izredni pregled je obvezen:
- kadar je oln imel izreden dogodek (trenje, potopitev, poar in podobno),
- e je lastnik olna spremenil plovbne lastnosti olna (oln podaljal, skrajal, raziril,
zoil, nadgradil in podobno),

v primerih, kadar obstaja utemeljen sum, da oln ne izpolnjuje pogojev glede

sposobnosti za plovbo oziroma da stanje olna glede konstrukcije ali plovbnih lastnosti
ali opreme oitno ne ustreza veljavnim listinam.
2. V primeru izrednega dogodka je oseba, ki upravlja oln oziroma lastnik olna,
dolan o tem takoj obvestiti upravo, njeno izpostavo oziroma upravno enoto, kjer je
oln vpisan, v opravienih primerih pa najkasneje v treh dneh.
3. V primeru, da je lastnik olna spremenil plovbne lastnosti olna, je dolan o tem
najkasneje v roku osmih dni obvestiti upravo, njeno izpostavo oziroma upravno
enoto, kjer je oln vpisan.
4. e je oln imel izredni dogodek, obsega izredni pregled vsa opravila rednega
pregleda za ugotovitev sposobnosti olna za plovbo. V tem primeru se rok za
naslednji redni pregled teje od dneva izrednega pregleda dalje.
5. e je lastnik olna spremenil plovbne lastnosti olna ali e obstaja utemeljen sum,
da oln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo oziroma da stanje olna
glede konstrukcije ali plovbnih lastnosti ali opreme oitno ne ustreza veljavnim
listinam, obsega izredni pregled opravila, s katerimi se ugotovi skladnost stanja
konstrukcije ali plovbnih lastnosti ali opreme z veljavnimi listinami. V tem primeru se
rok za naslednji redni pregled teje neodvisno od izrednega pregleda.
17. Kaj je dolna storiti oseba, ki upravlja oln oz. lastnik v primeru izrednega dogodka
(trenje, potopitev, poar ipd.)?
V primeru izrednega dogodka je dolan upravljalec olna oz. lastnik o tem takoj obvestiti
Upravo RS za pomorstvo oz. njeno izpostavo, kjer je oln vpisan, v opravienih primerih (e je
npr. v bolnici) pa najkasneje v treh dneh.
18. Kaj se ugotavlja s pregledom olna ?
S pregledom se ugotavlja, ali je oln po svoji konstrukciji, plovnih lastnostih in opreme
sposoben za plovbo v doloenih mejah plovbe.
19. Kdaj sme oln izpluti ?
oln sme izpluti:
- e je glede na konstrukcijske, plovne lastnosti in opremo ugotovljena njegova
sposobnost za plovbo ,
- e je zanj izdano dovoljenje za plovbo,
- e ga upravlja usposobljena oseba.
20. Koliko mora biti stara oseba in kaken izpit mora imeti, e eli upravljati: motorni
oln, gliser, oln doline do 7 m z motorjem do 7,35 kw in vodni skuter ?
-

motorni oln lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima opravljen izpit za
voditelja olna,
- gliser lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima opravljen izpit za voditelja
olna,
- oln doline do 7 m z motorjem do 7,35 KW lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 16
let in ima opravljen preizkus znanja za upravljanje olna
- vodni skuter lahko upavlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima opravljen preizkus
znanja za upravljanje olna.
21. Katera dejanja so prepovedana v pristaniih?
V pristaniu je prepovedano:

premeanje, menjanje ali odstranjevanje priveznih vrvi, sider in naveznih naprav

drugega plovila, razen pri pristajanju ali zaradi prepreitve neposredne kode;
oviranje dostopa do privezov;
privezovanje plovil na naprave in predmete, ki niso namenjeni privezovanju;
samovoljno premeanje, menjavanje, odstranjevanje ali pokodovanje naprav in
oznab, namenjenih urejanju plovbe;
kurjenje odprtega ognja na obali ali na plovilu brez dovoljenja uprave;
ienje, barvanje ali strganje oplate plovila na nain, ki lahko onesnai morje;
privezovanje olnov na mestih, kjer to ni dovoljeno;
imeti v pogonu ladijski vijak, razen za potrebe manevriranja;
odmetavanje trdih in tekoih odpadkov in drugih predmetov v morje;
onesnaevanje zraka z izpuanjem dima, saj in raznih plinov preko dovoljene stopnje;
izpuati fekalne vode v morje;
uporaba priveznih mest v pristaniu za potopljene in nasedle olne ali olne, ki so
pokodovani ali slabo vzdrevani.

22. Koliko mora minimalno od obale pluti motorni oln, ki ne glisira ?

Najmanj 200 m od obale .
23. Koliko mora minimalno od obale pluti oln, ki glisira ?
Najmanj 250 m od obale.
24. Koliko mora minimalno od obale pluti ladja ?
Najmanj 300m od obale.
25. Koliko smejo plavati kopalci od obale ?
Na naravni plai najve do 150 m od obale.
26. Kako moramo pluti mimo zasidranih olnov ob naravni plai?
V primeru, da vidimo zasidrane olne ob naravni plai, bomo pluli po zunanji strani zasidranih
olnov in nikakor med njimi oz. med njimi in obalo, ker lahko predvidevamo, da so med olni in
obalo plavalci. e se olni nahajajo blie obali pa moramo vsekakor pluti vsaj 200 m , e
glisiramo vsaj 250 in dlje od obale.
27. Katero je obmoje plovbe in katere so omejitve glede plovbe vodnega skuterja?
Z vodnim skuterjem moramo pluti minimalno 250m od obale in maksimalno do 2000m od
obale. Plovba je dovoljena od sonnega vzhoda do sonnega zahoda ob normalnih
vremenskih razmerah.
28. Katero opremo mora imeti upravljalec vodnega skuterja?
Upravljalec vodnega skuterja mora imeti na sebi reilni jopi.
29. Kako mora biti oznaeno mesto potapljanja (potaplja pod vodo)?

e je na boji ali na plovilu zastava A mednarodnega signalnega kodeksa ( prva vertikalna

polovica zastave je bele barve in druga modra; zadnji del zastave ima obliko lastovijega
repa) pomeni, da je pod vodo potaplja in da moramo pluti poasi ter na primerni oddaljenosti.
portni potapljai oznaujejo mesto potapljanja z oranno bojo, premera vsaj 30 cm. Od
oznake je potrebno pluti na oddaljenosti 50 m in dlje. Boja ima lahko potapljako zastavico
rdee barve z belima diagonalama.

30. Na kakni dovoljeni minimalni razdalji sme oln pluti od zunanjega roba oznaenega
kopalia?
S plovilom se smemo pribliati (pluti) do 50 m od oznaenega kopalia (boj). V primeru, da
sega zunanji oznaeni rob kopalia pod 150 m od obale, mora oln pluti na taki razdalji od
obale kopalia, ki ne sme biti kraja od 200 m od obale, e glisira 250 m in e je ladja 300 m.
31. Kdaj oln glisira?
oln glisira, ko drsi po vodni povrini.
32. Koliko se smejo oddaljiti od obale olni na v vesla, neregistrirani olni (oln, ki niso
vpisani v vpisnik olnov, kot so kajak, vodno kolo, oln na vesla, jadralec na deski ...?
Navedena plovila se smejo oddaljiti do 1000 m od obale.
34. Kako delimo morje?
Morje delimo na notranje morske vode in teritorialno morje.
35.Koliko je iroko teritorialno morje ?
Teritorialno morje je pas, irok 12 Nm, merjeno navzven od osnovne ali temeljne rte
teritorialnega morja.
36.Kje poteka dravna meja ?
Dravna meja poteka po zunanjem robu teritorialnega morja.
37.Kje poteka temeljna rta teritorialnega morja ?
Temeljna rta je rta srednjega nivoja nizkih nijih vod ali ravna rta, ki zapira vhod v zaliv.
Pri doloanju temeljne rte teritorialnega morja se kot del obale tejejo tudi najbolj
izpostavljene stalne pristanike zgradbe, ki so sestavni del pristanikega sistema. V tujini
spaja tudi zunanje rte zalivov in skrajne zunanje toke najbolj oddaljenih otokov in zapira
vhode v ustja rek.
38.Kaj obsegajo notranje morske vode ?
Notranje morske vode obsegajo morje med temeljno rto teritorialnega morja in obalo (morje
med rto, ki povezuje skrajne zunanje toke zunanjih otokov in kopno, zalivi, pristania).
39.Kaj obsega carinsko obmoje ?

Carinsko obmoje obsega celotno teritorialno morje in notranje morske vode ter pas 5 km v
notranjost od obale.
40.Kje se moramo pri prehodu dravne meje s olnom prijaviti in kakne listine je
potrebno predloiti organom na mejnem prehodu?
e nameravamo vpluti v notranje morske vode druge drave, moramo vpluti
pristanie, kjer je mednarodni mejni prehod .Pri prijavi predloimo vse potrebne
ta drava zahteva.
Obiajno so te listine potni listi, vpisni list plovila, zavarovalna polica,
usposobljenosti za upravljanje olna, e je oln opremljen s pomorsko radio
potrdilo o usposobljenosti za delo s
postajo.

v najblije
listine, ki jih
potrdilo o
postajo, pa

41.Kaken je reim plovbe v tuje notranje morske vode ?

Pri vplutju v tuje notranje morske vode je potrebno prijaviti prihod olna v prvem pristaniu,
odprtem za mednarodni pomorski promet (kapitanija, policija, carina) in ele nato lahko
nadaljujemo s plovbo proti eljenem kraju.
42.Kaken je reim plovbe v teritorialnih vodah ?
Plovilo, ki pluje skozi teritorialno morje (tranzitira) tuje drave se ni dolno javljati oblastem.
Temu pravimo nekodljiv prehod teritorjalnega morja. V primeru vplutja v notranje morske
vode pa se mora prijaviti v najblijem pristaniu, kjer je mednarodni mejni prehod.
43.Kdaj mora izobesiti zastavo dravne pripadnosti oln, ki slui za osebne namene ?
oln za osebne namene mora pri plovbi v tujih notranjih morskih vodah izobesiti zastavo
dravne
pripadnosti in zastavo drave gostiteljice ( na krmi ima praviloma svojo zastavo, na jamboru
ali na drugem vijem delu olna pa zastavo gostiteljice).
44.Kateri olni morajo izobesiti zastavo dravne pripadnosti ?
Dravno zastavo morajo izobesiti olni dravnih organov, ostalim
vodah) ni potrebno.

olnom pa (v domaih

45.Kdo izvaja nadzor nad varnostjo plovbe ?

Nadzor nad varnostjo plovbe na morju izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo s
pooblaenimi uradnimi osebami - pristanikimi nadzorniki iz Kapitanije in pomorskimi
inpektorji iz sektorja pomorske inpekcije.
46.Kaj obsega nadzor nad varnostjo plovbe glede olnov?
Nadzor obsega nad :
- usposobljenostjo za upravljanje s olni,
- dovoljenega tevila oseb na olnu,
- prevozom oseb in blaga s olni,
- izvajanjem plovbnega reima olnov,
- sposobnostjo olnov za plovbo,

predpisano opremo olnov.

47.Kaj so pomorski prekrki ?

Pomorski prekrki so kritve predpisov s podroja pomorstva.
48.Kdaj prekrki prerastejo v kaznivo dejanje ?
Kadar gre za hude kritve, kjer nastane veja materialna koda, teje telesne pokodbe ali
smrtni primer in ko so ogroena loveka ivljenja.
49.Kakne so kazni za laje prekrke?
Za prekrke posameznika so predvidene denarne kazni na kraju samem in sicer do 850.EUR
50.Kje in v koliknem asu moramo prijaviti pomorsko nezgodo olna ?
Pomorsko nezgodo olna je potrebno prijaviti takoj ( iz objektivnih razlogo, npr, da ste
pokodovani in v bollnici pa najkasneje v 3 dneh) Upravi RS za pomorstvo (URSP) oz. njenih
dveh izpostavah (Izola, Piran), odvisno v katerem vpisniku je vpisan oln. v kolikor je prilo do
trenja plovil je potrebno poakati pooblaeno uradno osebo URSP, da si ogleda kraj in
ugotovi dejansko stanje, sicer je predvidena visoka sankcija.
51.Ali ima voditelj olna za reevanje ljudi pravico do nagrade in ali je dolan reevati
ljudi na morju ?
Voditelj olna mora reevati ljudi v stiski na morju razen, e bi z reevanjem ogroal sebe ali
svoje plovilo. Za reevanje ljudi ne pripada nagrada.
52.Ali ima reevalec pri reevanju stvari pravico do nagrade ?
Za reevanje plovila ali stvari s plovila reevalcu pripada nagrada.
53.Kaj storimo s stvarmi, ki jih najdemo v obalnem morju ?
Najdeno stvar na morju je treba prijaviti policijski postaji.
54.Katere listine mora pri sebi imeti upravljalec olna med plovbo?
Med plovbo mora upravljalec olna imeti pri sebi veljaven vpisni list, potrdilo o sklenjenem
zavarovanju proti odgovornosti za kodo povzroeno tretjim osebam in potrdilo za upravljanje s
olnom.
55.Katere listine se morajo nahajati med plovbo na olnu, ki je kraji od 3 m in z
motornim pogonom do 3,7 kw - oln, ki ni vpisan v vpisnik olnov ( neregistriran oln )?
Upravljalec olna mora imeti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja, priporoa pa se, da
ima pri sebi dokazilo o lastnitvu (neregistriranega) olna in motorja (npr. raun olna in
motorja)..