NAROČČ NIK:

Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana

Organizacijska enota: Uprava RS za zasš cšito in resš evanje, Vojkova 61, 1000
Ljubljana
Pogodba sš t.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

PRIPRAVA LITERATURE IN
PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE
PROGRAME ZA PROSTOVOLJNE
GASILCE

Izvajalec:
Gasilska zveza Slovenije, Trzš asš ka 221, 1000 Ljubljana

0
NADALJEVALNI TEČČ AJ ZA GASILČA

RAZVRŠČANJE

Avtor: Janez Groboljsš ek, VisGČČ II

1
Kazalo
OSNOVNI POJMI..................................................................................................................3
ELEMENTI RAZVRŠČANJA ZA POSAMEZNIKE............................................................6
POZDRAVLJANJE..............................................................................................................10
NAVODILA ZA ZAČETNO URJENJE GASILCEV NA REDOVNIH VAJAH................11

2
OSNOVNI POJMI

RAZVRŠČANJA se izvajajo s posamezniki in enotami. Enote moči oddelka in voda izvajajo

razvrščanja v predpisanih ureditvah. Višje enote pa po prej izdelanem načrtu (parada).

UREDITEV je razvrstitev, v kateri so gasilci, vozila in materialno tehnična sredstva v enoti ali
enote znotraj višjih enot razvrščeni po fronti in po globini na določenih razmikih in odmikih.
Za vozila in materialno tehnična sredstva se poprej izdela poseben načrt (npr.: parada z
gasilskimi vozili ali postavitev orodja ob večjem gasilskem tekmovanju).

Ureditve so lahko enovrstne, dvovrstne, kolona po eden, kolona po dva, kolona po tri (štiri),
oddelčna ali vodna kolona.

Enovrstna in dvovrstna ureditev sta zborni ureditvi. Ti dve ureditvi sta namenjeni izvajanju
neke svečanosti v skladu s Pravili gasilske službe na mestu. Kolone pa pohodne ureditve, kar
pomeni, da v taki ureditvi enoto premaknemo iz enega na drugo mesto (npr. parada, častni
vod ali podobno).

Starešina enote s poveljem (ukazom) odredi, v katero ureditev se bodo enote razvrstile.

VRSTA (enovrstna ureditev) je ureditev, v kateri stojijo gasilci eden poleg drugega na
predpisanih razmikih (širina dlani).
Povelje za razvrstitev enote v eno vrsto je:
»V VRSTO ZBOR!«

DVOVRSTNA UREDITEV (osnovna ureditev) je ureditev enote, ko so gasilci razvrščeni v

dve vrsti tako, da gasilci v drugi vrsti pokrivajo gasilce v prvi vrsti na predpisanih odmikih in
razmikih.

Pri obračanju ureditve »polkrog na levo« se imena vrst zamenjajo. Prva vrsta postane druga in
obratno.

To je osnovna ureditev, kar pomeni, da se gasilci razvrstijo v to ureditev brez posebne

naglasitve v povelju starešine. Ko starešina poveljuje »ZBOR« se gasilci razvrstijo v
dvovrstno ureditev. (Pri vseh drugih ureditvah je treba v povelju naglasiti, v kakšno ureditev
se bodo gasilci razvrstili, kot na primer: »V vrsto – ZBOR!« ali: »V kolono po eden –
ZBOR!« ipd.)
TOREJ Povelje v osnovno ureditev je: »ENOTA ( oddelek, vod) ZBOR!«

To pa sta hkrati tudi edini ureditvi, ki ju lahko formiramo z neposrednim poveljem, vse ostalo
v zbornih ureditvah dobimo s prerazvrščanjem ali z v naprej izdelanim načrtom.

KOLONA PO EDEN je razvrstitev enote, v kateri so gasilci razvrščeni drug za drugim v

pokritju v predpisanem odmiku (razdalja iztegnjene roke). Enoto razvrstimo s poveljem
»ENOTA V KOLONO PO EDEN ZBOR!«. V kolono po eden se razvrščajo oddelki in vodi.

KOLONA PO DVA je ureditev, v kateri so gasilci razvrščeni v dve koloni na predpisanem

odmiku in razmiku. V kolono po dva se razvrščajo oddelki, vodi in čete. Povelje je podobno.

3
KOLONA PO ŠTIRI (TRI) je ureditev enote, v kateri se oddelki v vodu (vodi v četi)
razvrstijo v kolono po eden, drug poleg drugega, na predpisanem odmiku in razmiku. V
koloni po štiri (tri) se razvrščajo vodi, čete in odredi.

ČRTA VODNIH KOLON je ureditev enot, v kateri je ureditev vodov (čet ali ešalonov) po
notranji ureditvi razvrščena v kolone, čela kolon pa tvorijo ureditev – črto vodnih kolon. Vodi
(čete ali ešaloni) so razvrščeni na določenem razmiku (po predhodnem načrtu). Starešine enot
stojijo na desnem krilu svojih enot, starešine nižjih enot pa na čelu svojih enot.

V črto vodnih kolon se razvrščajo čete in odredi, oziroma ešaloni. V praksi se to uporablja po
v naprej izdelanem načrtu na večjih paradah ali gasilskih tekmovanjih višjega ranga.

Taka ureditev se uporablja tudi za postavitev ešalonov po opravljenem mimohodu za izvedbo

določene prireditve na prireditvenem prostoru. V tem primeru se za tako ureditev izdela
poseben načrt s skico postavitve posameznih ešalonov.

ČETVEROSTOP je ureditev enote, v kateri so gasilci razvrščeni po velikosti v predpisanih

odmikih in razmikih. Četverostop ni zborna ureditev. Dobimo ga s prerazvrščanjem.
(Postopek je opisan v poglavju RAZVRŠČANJA Z VODOM.) Četverostop najpogosteje
uporabljajo enote moči voda in čete, redkeje pa enote odreda. To je najbolj primerna oblika za
sestavo častnega voda.

Četverostop koristno uporabimo pri formiranju častnega voda za različne prireditve.

Ureditev ima: čelo, krilo in bok.

ČELO je tista stran ureditve, v katero so obrnjene osebe in vozila.

KRILO je desna in leva tretjina ureditve. Krilu se ime določi po položaju gasilcev v enoti. Pri
obračanju »polkrog na levo« se imeni kril zamenjata. (Levo postane desno in obratno.) Del
med krili je SREDINA ureditve.

BOK je bočna stran ureditve enote. Njegova globina se računa od krilnega gasilca (vozila) v
prvi vrsti do krilnega gasilca (vozila) v zadnji vrsti. Pri obračanju ureditve »polkrog na levo«
se imeni bokov zamenjata (levi postane desni in obratno).

RED napravijo osebe, ki stojijo v ureditvi druga za drugo v pokritju (drugi za prvim, tretji za
drugim in tako dalje). Če za osebo prve vrste ne stoji druga, se red imenuje n e p o p o l n.
Zadnji red je vedno popoln.

RAZMIK je oddaljenost po fronti, (gasilec poleg gasilca) ODMIK pa oddaljenost po globini

(gasilec za gasilcem).

R a z m i k med osebami se meri od lakta ene, do lakta druge osebe in ga predstavlja širina
dlani; med vozili od karoserije (najširšega dela) do karoserije sosednjega vozila; med enotami
od levokrilnega gasilca desne do desnokrilnega gasilca leve enote. (Za vozila, materialno
tehnična sredstva in enote se razmik določi z načrtom razvrstitve.)

O d m i k med osebami se meri od ene pete osebe do vrha prstov stopala druge in ga
predstavlja dolžina iztegnjene roke gasilca iz druge vrste; med vozili od roba zadnjega dela

4
enega do roba sprednjega dela naslednjega vozila; med enotami od zadnje vrste ene do prve
vrste naslednje enote. (Za vozila, materialno tehnična sredstva in enote se odmik določi z
načrtom razvrstitve.)

Povelja za ureditev se dajejo z glasom, signali in s sredstvi za zveze. Povelja z glasom se

dajejo vedno, kadar jih lahko slišijo vsi tisti, ki so jim namenjena. Biti morajo jasna, glasna in
popolna. Povelja na zbornih ureditvah se vedno dajejo in sprejemajo v drži MIRNO, pri
pohodnih ureditvah pa tudi med premikanjem.

Povelje z glasom je lahko po načinu dajanja i z h o d n o ali i z v r š i l n o.

IZHODNO POVELJE je enotno. Z njim se ukazuje, katero ureditev (razvrstitev) morajo

izvršiti podrejene enote. Izgovarja se brez posebnega naglasa (»MIRNO!«).

IZVRŠILNO POVELJE ima dva dela - pripravljalni in izvršilni del (»Na le - VO!").

P r i p r a v l j a l n i d e l izvršilnega povelja določa, kaj bo treba storiti - pripravi (»Na

le...«).

I z v r š i l n i d e l pa določa, kdaj naj se izvrši (»...VO!«).

Pripravljalni del se izgovarja nekoliko razvlečeno (posebej predzadnji zlog), da se gasilci

pripravijo, izvršilni del pa odsekano, da bi vse osebe sočasno, enotno in strumno izvršile
povelje.

Če poveljevana razvrstitev ni pravilno in dobro izvršena, starešina poveljuje:

»POVRAT!«

Na to povelje se zavzame drža, v kateri so bili gasilci pred poveljem. Po vsakem povelju
»povrat« mora starešina pojasniti napako, zaradi katere je izrekel takšno povelje (tudi v
primeru, da je sam izdal nepravilno povelje).

Osnovna pravila dajanja in sprejemanja povelj:

 Poveljevanje enoti ali posamezniku je odgovorna naloga starešine, ki jo izvaja s

popolnim upoštevanjem dostojanstva do vsakega posameznika v enoti in enote kot
celote. Zato mora biti poveljevanje izvajano za vsako prireditev na javnem kraju
skrajno racionalno, brez vsakršnih nepotrebnih povelj. (Dokler se gasilec ali enota uri
za opravljanje nalog razvrščanja, to počne toliko časa, da starešina ugotovi popolno
pripravljenost za izvedbo naloge.).

 Starešina enote izdaja povelje enoti ali posamezniku, ki je na mestu, s čela; enoti, ki je
v gibanju, pa z levega ali desnega boka na meji med drugo in tretjo tretjino globine
enote.

 Starešina določi položaj ureditve tako, da se pred izdanim poveljem postavi na mesto,
kjer želi razvrstiti ureditev. Pri zborni ureditvi se gasilci razvrstijo z obrazom,
obrnjenim proti starešini, pri pohodni pa za starešino v smeri, ki jo s svojim položajem
na terenu določi starešina.

5
  Ko starešina izda povelje za posamezno ureditev in se na to povelje pri zborni ureditvi
srednji gasilec (pri pohodni pa čelni gasilec) postavi na svoje mesto (eden in drugi
imata v ureditvi vnaprej določeno stalno mesto), ostali gasilci med razvrščanjem v
poveljevano ureditev ne smejo prečkati prostora med starešino in srednjim (oziroma
čelnim) gasilcem, ampak ju med zavzemanjem svojega vnaprej določenega položaja v
enoti obidejo.

 Razdalja med starešino in srednjim gasilcem pri zborni ureditvi naj bo tolikšna, da je
ureditev v vidnem polju starešine (3-5 korakov), pri razvrščanju v pohodne ureditve pa
je začetna razdalja 2-3 korake.

 Ob prireditvah z načrtom postavitve enot poskrbimo, da so enote razvrščene tako, da

jim sonce ne sije v obraz.

ELEMENTI RAZVRŠČANJA ZA POSAMEZNIKE

(V tem poglavju so nekateri elementi, ki so enaki za razvrščanja enot – ne glede na njihovo

velikost – predstavljeni tudi za enote.)

Drža »mirno« se zavzame na povelje:

»MIRNO!«

Na to povelje gasilec hitro zavzame čvrsto, pokončno in nevsiljivo držo, tako da ostane teža
telesa enakomerno razporejena na obe stopali; telo z nekoliko zategnjenimi rameni v isti višini
nagne nekoliko naprej, pete sestavi in poravna, vrh stopal pa loči na širino stopala, zategne
kolena, prsi porine naprej, roki stegne ravno ob telesu, tako da sta z dlanmi pritisnjeni k
stegnu, srednji prst pa se dotika šiva hlač. Položaj glave je naraven, pogled pa usmerjen naprej
v višini oči Po zavzetju drže »mirno« se do naslednjega povelja ne premika noben del telesa.

Drža »mirno« se zavzame brez povelja:

 med igranjem (petjem)državne in gasilske himne,
 pri izrekanju ali sprejemanju povelj,
 pri poročanju (raportiranju),
 pri pozdravljanju na mestu, pozdravljanju gasilskega prapora ali državne zastave,
 ko enoto pregleduje višji starešina,
 na povelje »zbor«, ko se gasilci razvrstijo v ureditev.

Drža »na mestu odmor« se zavzame iz drže »mirno« na povelje:

"Na mestu - ODMOR!"

Na to povelje se leva noga hitro nekoliko odmakne naprej in v levo. Drža telesa ni več napeta.
Lahko se zavzame tudi drža rahlo razkoračenih nog z rokama na hrbtu. Gasilec lahko premika
telo in roki in si uredi obleko ali opremo, če je to potrebno, oziroma lahko na to opozori
soseda v enoti.

6
Drža »na mestu odmor« se zavzame v zborni ureditvi med dajanjem raznih navodil
posameznikom ali enoti, med poučevanjem in med spremljanjem programa prireditve na
javnem kraju

Drža »mirno« se zavzame iz drže »na mestu odmor« na povelje: "MIRNO!"

»Prosto« se daje na mestu ali v premikanju. Na mestu se »prosto« daje s

poveljem:"PROSTO!"

Na to povelje gasilec, če je bil v drži "mirno", pozdravi starešino in odide, če pa je bil v drži
"na mestu odmor", zavzame držo "mirno", pozdravi starešino in odide.

V premikanju se daje "prosto" na povelje: "Pro - STO!"

Pripravljalni del povelja pade na levo nogo, izvršilni pa na desno nogo. Sledi še en korak z
levo nogo, hitro se primakne desno nogo k levi, obrne se v smeri starešine, pozdravi in odide.

PREMIKANJE
Posameznik ali enota se lahko premikata: v koraku, v teku in diru. Če gasilec med tekom nosi
sekirico, jo drži za ročaj z levo roko in z njo prosto maha. Premikanje se začne z levo nogo.
Korak je lahko pohodni ali prosti.

P o h o d n i korak se uporablja: pri odhodu enote z mesta (če ni drugačnega povelja), kadar
enota koraka na paradi, kadar enota pozdravlja med premikanjem in kadar gasilec pride k
starešini (mlajši k nadrejenemu), da bi mu poročal. Pri pohodnem koraku stopamo s celim
stopalom. Z rokami se izmenoma maha do višine pasu. Pri pohodnem koraku gre enota vedno
v korak.

P r o s t i korak se uporablja, kadar gre enota preko mostu ali po neprimernem zemljišču. V
tem primeru enota ne gre v korak.

Povelja v premikanju:
a. Povelje, da enota krene v pohodnem (prostem) koraku, se poveljuje:
»Gasilec Zupan na – PREJ!«
»Oddelek (vod, četa ... na - PREJ!«

b. Iz pohodnega v prosti korak ali obratno se preide na povelje:

»Pohodni ko - RAK!«
»Prosti ko - RAK!«

Izvršilni del povelja pade na levo nogo, nato z desno nogo gasilec napravi še en prejšnji korak
in z levo preide v poveljevani korak.

c. Za zaustavitev se poveljuje:
»Gasilec Zupan – STOJ!«
»Oddelek (vod, četa...) - STOJ!«

Na to povelje se izkorači še za korak, prestavi nogo čvrsto k nogi in zavzame držo »mirno«.

č. Premikanje v teku z mesta se začne na povelje:

7
 »V tek, na - PREJ!«

V teku so roke upognjene v laktih za 90° in z njimi se maha ob telesu.

Enota gre tudi v teku »v korak«.

d. Za prehod iz koraka v tek se poveljuje:

»V - TEK!«

Na izvršilni del povelja, ki je na levo nogo, se z desno naredi še en prejšnji korak in z levo
nadaljuje premikanje v teku.

e. Za prehod iz teka v korak se poveljuje:

»V ko - RAK!«

Na izvršilni del povelja, ki je na levo nogo, se z desno naredi še en korak in z levo nadaljuje
premikanje v koraku.

f. Premikanje v diru z mesta se začne na povelje:

»V dir, na - PREJ!«

Za prehod iz koraka ali teka v dir se poveljuje:

»V DIR!«

Za prehod iz dira v tek se poveljuje:

»V TEK!«

g. Za zaustavitev se poveljuje:

»Gasilec Zupan - STOJ!«

»Oddelek (vod, četa...) - STOJ!«

Na to povelje se napravi še en korak, postavi nogo čvrsto k nogi in zavzame držo »mirno«.

Pri premikanju v teku se napravi še dva koraka, nogo prinese k nogi v taktu koraka, se
zaustavi in zavzame držo »mirno«.

Ko je enota dosegla cilj, se lahko zaustavi tudi na povelje:

»Čelo – STOJ!«

Na to povelje se zaustavijo čelni gasilci v enoti, ostali pa nadaljujejo premikanje, dokler ne

dosežejo predpisanega odmika od gasilca pred seboj. Tako se postopoma zaustavijo vsi in
zavzamejo držo »mirno« v primerno poravnani enoti, pripravljeni za nadaljnja povelja.

8
Da bi se enota v tej ureditvi poravnala lahko starešina poveljuje:
«POKRIJ«
Na to povelje se enota poravna po liniji in po globini na predpisan odmik (dolžina iztegnjene
roke) in razmik (širina dlani).

OBRAČANJE

Na mestu in v premikanju se obrača »na levo«, »na desno« in »polkrog na levo«.

Obračanje »na levo« in »na desno« je za 1/4 kroga, »polkrog na levo« pa za 1/2 kroga.

Obračanje na mestu se izvrši na povelje:

»Na de - SNO!«
»Na le - VO!«
»Polkrog na le - VO!«

Obračanje »na desno« se izvede v dveh stopnjah:

P r v a s t o p n j a - obrne se na peti desne in prstih leve noge, zadržujoč pravilen položaj

telesa in rok. Pri obračanju se nogi ne upogibata v kolenih, teža telesa pa se prenese na desno
nogo.

D r u g a s t o p n j a - levo nogo se po najkrajši poti prenese k desni.

Obračanje »na levo« in »polkrog na levo« se izvaja na peti leve in prstih desne noge.
Postopek je enak kot pri obračanju »na desno«, s tem da se teža telesa prenese na levo nogo.

Obračanje v premikanju se izvaja na ista povelja kot na mestu po opisanem postopku, kot
sledi v nadaljevanju.

Obračanje »na desno« se izvede v dveh stopnjah:

p r v a s t o p n j a - na izvršilni del povelja, ki je na desno nogo, se napravi še pol koraka z
levo nogo; in
d r u g a s t o p n j a - hitro se obrne na prstih obeh nog in sočasno (z obratom) z desno nogo
nadaljuje premikanje v poveljevani smeri.

Obračanje »na levo« se izvede v dveh stopnjah:

p r v a s t o p n j a - na izvršilni del povelja, ki je na levo nogo, se napravi še pol koraka z
desno nogo; in
d r u g a s t o p n j a - hitro se obrne na prstih obeh nog in sočasno (z obratom) z levo nogo
nadaljuje premikanje v poveljevani smeri.

Obračanje »polkrog na levo« se izvede v treh stopnjah:

p r v a s t o p n j a - na izvršilni del povelja, ki je na levo nogo, se napravi še pol koraka z
desno nogo z oporo na prednjem delu stopala;
d r u g a s t o p n j a - hitro se obrne na prstih obeh nog in po obratu se prenese teža telesa na
levo nogo; in
t r e t j a s t o p n j a - izkorači se z desno nogo in se nadaljuje premikanje. Pri obračanju sta
roki ob telesu.

9
Če ima gasilec sekirico, jo pri obratu z levo roko prime za ročaj.

POZDRAVLJANJE

a) Gasilci pozdravljajo z roko ali samo z obračanjem glave.

b) Ko gasilec pozdravi z roko, hitro dvigne desnico ob telesu in srednji prst nasloni na rob
ščitnika kape (pri pozdravljanju s šapko, kapo ali čelado je srednji prst na robu ščitnika šapke,
kape oziroma čelade nad sencami), preostale prste pa stegne in sestavi. Dlan je obrnjena proti
obrazu, laket je naravno upognjena v višini desne strani prs. Levica, s sestavljenimi in
iztegnjenimi prsti, je pritisnjena k telesu.

Pri pozdravljanju brez kape je položaj roke enak, srednji prst pa se dotakne senc

Po pozdravu se roka spusti ob telesu.

c) Gasilec, ki stoji na mestu, mora pozdraviti mimoidočega starešino, ko se mu ta približa na

tri do štiri korake tako, da se obrne proti njemu in v drži »mirno« pozdravi, spremljajoč ga s
pogledom in obračanjem glave, roke pa ne premakne z roba čelade, ščitnika šapke, kape
oziroma senc. Ko gre starešina mimo za korak do dva, mlajši zravna glavo in hitro spusti
roko.

Če ima gasilec polne roke, ravna enako, kot je opisano v prejšnjem odstavku, s tem, da
pozdravi starešino z obračanjem glave in pogledom, nižji častniki in častniki pa tudi z rahlim
priklonom glave.

č) Ko gre gasilec mimo starešine, obrne 4-6 korakov pred srečanjem glavo v smeri starešine,
ga gleda naravnost v oči in hkrati z obračanjem glave hitro dvigne desnico in pozdravi. Ko je
starešina korak do dva mimo, zravna glavo, hitro spusti roko in nadaljuje premikanje.

Če ima gasilec polne roke, ravna enako, kot je opisano v prejšnjem odstavku, s tem, da
pritisne roke ob telesu in pozdravi starešino samo z obračanjem glave in pogledom, nižji
častniki in častniki pa tudi s priklonom.

Ko gasilec dohiti starešino, ga pozdravi, ko je ob njem. Ko pa je korak mimo, obrne glavo

naravnost, hitro spusti roko in nadaljuje premikanje.

d) Gasilec v avtomobilu pozdravi sede z roko. Kadar vozi, ne pozdravlja.

e) Pri pozdravljanju v koloni po dva, tri, štiri ali več pozdravljajo z glavo, obrnjeno v smeri, ki
je nakazana v povelju, vsi, razen bočnih gasilcev tiste strani, v katero je treba pozdraviti. Pri
pozdravu med premikanjem mahajo z rokami vsi gasilci v formaciji.

10
NAVODILA ZA ZAČETNO URJENJE GASILCEV NA REDOVNIH VAJAH

Za začetno urjenje upoštevajte naslednja navodila:

 gasilce razporedimo na poligonu v obliki črke U ali podkve tako, da bo vsem

omogočen dober pogled na inštruktorja, ki vodi usposabljanje;

 skupina, ki jo usposablja eden inštruktor, naj ne bo večja od moči oddelka (10

gasilcev);

 usposabljanje se začne z osnovnim elementom razvrščanja – to sta drži »mirno« in »na

mestu odmor«;

 vsak element razvrščanja za posameznike inštruktor pokaže postopoma, po delih, s

primerno predstavitvijo in opisom postopkov; ta predstavitev se pokaže v različnih
položajih, da jo vidijo vsi prisotni gasilci; na koncu postopne predstavitve se za vsak
element razvrščanja pokaže tudi, kako se le-ta pravilno izvede na ustrezno povelje;

 ko se obdela prvi sklop vadbe (npr.: »mirno« in »na mestu odmor«, ali sklop
obračanja, ali pa premikanja in ustavljanja), se vsakokrat preide na individualno
urjenje – gasilce se razporedi po poligonu in vadijo prikazan sklop; vadijo tako, da
sebi izdajajo jasna in pravilna povelja in jih izvajajo; to se zahteva zato, da gasilci s
takšnim načinom vadijo tudi sinhronizacijo izvedbe povelja, ko je le-to izdano;

 sledi preverjanje vsakega posameznika, odpravljanje napak; če je potrebno, se

posamezniku ponovno pokaže izvedba elementa razvrščanja; lahko se gasilce
razporedi v pare, da se urijo tako, da si izmenično izdajajo povelja in jih tako tudi
izvajajo;

 ko se ugotovi, da so vsi osvojili element, ki so ga urili, se preide na naslednji sklop;

 priporočljivo je, da se tistega gasilca, ki je že osvojil posamezni sklop, na nek način

stimulira (ali se mu dovoli odmor, ali pa se ga morda nekomu drugemu postavi za
pomoč pri urjenju ipd.);

 ko so vsi gasilci iz skupine osvojili vse predvidene elemente razvrščanja za

posameznika, se razvrstijo v enoto; z enoto se potem vsi elementi ponavljajo vse
dotlej, da je enota usposobljena za izvajanje razvrščanja na javni prireditvi; med
urjenjem enote poveljuje starešina oziroma inštruktor;

 elementi razvrščanja se zaradi urjenja ne izvajajo le na vajah razvrščanja, ampak tudi

ob praktičnih vajah iz taktike gašenja.

11