Preventivne Dejavnosti Sistemskega Pristopa K Medvrstniškemu Nasilju V VIZ - Priročnik Št. 2

INTITUT ZA KRIMINOLOGIJO
za-nenasilno-skupnost.si
pri Pravni fakulteti v Ljubljani
PREVENTIVNE DEJAVNOSTI
SISTEMSKEGA PRISTOPA K
MEDVRSTNIKEMU NASILJU
V VIZ
PRIRONIK t.2
O Simona Jenka Kranj
za-nenasilno-skupnost.si
ZA
stare
Ingrid Klemeni
Anita Jerina
Emil Karaji
Alenka Kuhar
Andreja Molan
Uredili:
Mitja Muri
Ingrid Klemeni
Katja Filipi
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ
IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
Intitut za kriminologijo

Naslov: PREVENTIVNE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA PRISTOPA

K MEDVRSTNIKEMU NASILJU V VIZ, PRIRONIK t. 2
Napisali: Ingrid Klemeni, Anita Jerina, Emil Karaji, Alenka Kuhar,
Andreja Molan
Uredili: Mitja Muri, Ingrid Klemeni, Katja Filipi
Lektoriranje: Andreja Molan, Saa Koenina
Oblikovanje naslovnice: Emil Karaji
Izdal in zaloil: Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Ljubljana, 2016
Tisk: Format, Kranj
Naklada: 1000 izvodov
Publikacija je nastala s finanno podporo Norvekega finannega mehanizma v okviru
projekta Sistemski pristop k medvrstnikemu nasilju v VIZ vzorni model in smernice
(NasVIZ). Projekt je izvajal Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani s partnerji: Osnovna ola Simona Jenka Kranj, Drutvo za nenasilno komunikacijo, Vzgojni
zavod Kranj, Center za socialno delo Kranj Dnevni center za mlade in druine krlovec,
Mestna obina Kranj in The European Wergeland Centre iz Norveke.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
316.62-053.2/.6
37.015.3
PREVENTIVNE dejavnosti sistemskega pristopa k medvrstnikemu nasilju
v VIZ : prironik t. 2 / [napisali] Ingrid Klemeni ... [et al.] ; uredili Mitja
Muri, Ingrid Klemeni, Katja Filipi. - Ljubljana : Intitut za kriminologijo
pri Pravni fakulteti, 2016
ISBN 978-961-6503-30-3
1. Klemeni, Ingrid 2. Muri, Mitja
286045184
PREVENTIVNE DEJAVNOSTI
SISTEMSKEGA PRISTOPA K
MEDVRSTNIKEMU NASILJU
V VIZ
PRIRONIK t.2
Ingrid Klemeni
Anita Jerina
Emil Karaji
Alenka Kuhar
Andreja Molan
Uredili:
Mitja Muri
Ingrid Klemeni
Katja Filipi
Intitut za kriminologijo
Ljubljana, 2016

KAZALO
1 PREVENTIVA KOT DEL CELOSTNEGA PRISTOPA K MEDVRSTNIKEMU NASILJU. . . . . . . 1
1.1 NARTOVANJE PREVENTIVNIH DEJAVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2
- Oblikovanje olske politike proti medvrstnikemu nasilju I. faza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2
- Pregled stanja II. faza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
- Izobraevanje strokovnega osebja in starev III. faza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
1.2 PREVENTIVNE DEJAVNOSTI IN KURIKUL. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
- Priprava za uno uro: spoznavanje okolja, 3. razred. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
- Priprava za uno uro: zgodovina, 7. razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
- Priprava za uno uro: port, 5. razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
- Priprava za uno uro: slovenina, 6. razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
2 AKTIVNOSTI NA NIVOJU OLE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
2.1 PROJEKTNI DAN. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
- Branje knjige Elisabeth Zoller: Kim je mona. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
- Ogled gledalike predstave Gusar Berto in pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
- Delavnici Svet prijateljstva in Pravljina poast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
- Risanje druabnih iger na olskem dvoriu Igra je zakon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
- Delavnice in predavanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
- Ogled norvekega filma Vratar Liverpoola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
- Ogled gledalike predstave Jaz, Batman in pogovor z igralci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
- Izdelava Totema prijateljstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
- Zaobljuba nenasilju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
2.2 KULTURNI DAN. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
- Branje knjige z vsebino o medvrstnikem nasilju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
- Ko majice postanejo Osebni it. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
- Sodelovanje z organizacijo iz lokalne skupnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
- Pisanje opomnikov proti nasilju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
- Igranje aha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
- Delavnice o izraanju ustev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
- Delavnica risanja grafitov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
- Delavnica o razlinosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
2.3 LITERARNI NATEAJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
2.4 HUMANITARNE AKCIJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
2.5 MEDVRSTNIKA POMO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
2.6 UENJE STRATEGIJ REEVANJA KONFLIKTOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
- Delavnica: Strategija reevanja problemov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
3 AKTIVNOSTI NA NIVOJU RAZREDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
3.1 RAZREDNA PRAVILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34
- 2. razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

- 6. razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
- 7. razred. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
- 8. razred. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
3.2 RAZREDNI PROJEKTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
- Spominska knjiga (6.9. razred) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
- Pripovedi devetoolcev otrokom na razredni stopnji (3., 4., 5. razred) . . . . . . . . . . . . . . 39
- Razredna kronika (6.9. razred). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
- Koncert v gozdu (1.3. razred). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
- Razredna pesnika zbirka in plakat o prijateljstvu (5.9. razred). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
- Kuharska knjiga (1.3. razred) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
- Razredna pravila in leposlovje (5.8. razred). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
- Igra vlog (4.6. razred) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
- Otroka igra je radost (oddelki podaljanega bivanja). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
- Igra ustev (razredna stopnja). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
3.3 DELAVNICE V OKVIRU RAZREDNIH UR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
- Osnovno znanje o medvrstnikem nasilju delavnice (Uvodna delavnica, 1. del). . . 45
- Kaj naj storim? (Uvodna delavnica, 2. del). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
- Vsebinski sklop I: Nasilje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
- Vsebinski sklop II: ustva 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
- Vsebinski sklop III: ustva 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
- Vsebinski sklop IV: Uvod v nenasilno komunikacijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
- Vsebinski sklop V: Nenasilna komunikacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
- Vsebinski sklop VI: Medvrstniko nasilje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91
- Zakljuek delavnic. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
4 AKTIVNOSTI V POSAMEZNIH SKUPINAH. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
4.1 MULTIKULTURNI FESTIVAL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
4.2 TABOR, OLA V NARAVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
- Fotostrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
- Skupno oblikovanje protokolov ravnanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
- Socialne igre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
- Naredim nekaj za drugega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
- Tabornike veine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
4.3 NO BRANJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
4.4 RAZISKOVALNA NALOGA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
4.5 DELO S PROSOCIALNIMI UENKAMI IN UENCI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
- Kako sestaviti skupino prosocialnih uenk in uencev?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
- Kaj poeti s skupino prosocialnih uenk in uencev? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
- Uenje socialnih vein . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
5. SKLEPNO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
Literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
1 PREVENTIVA KOT DEL CELOSTNEGA

PRISTOPA K MEDVRSTNIKEMU NASILJU
ole se z medvrstnikim nasiljem spoprijemajo na razline naine in na razlinih
ravneh; nekatere bolj reaktivno, interventno ukrepajo, ko se nasilje zgodi,
druge se problema lotevajo bolj preventivno, proaktivno. Pejak (2014) navaja
prednosti celovitih, sistematinih programov in modelov v okviru t. i. celostnih
pristopov k medvrstnikemu nasilju. Ti programi so praviloma bolj uinkoviti, saj
zajamejo dejavnosti, kot so senzibiliziranje do medvrstnikega nasilja, izboljanje zaznavanja pojava, preventivne dejavnosti za zmanjanje dejavnikov tveganja, obravnavo e storjenega medvrstnikega nasilja in pa v skladu z modelom
valujoega uinka vkljuujejo vse udeleenke in udeleence v vzgojno-izobraevalnem procesu (uenke in uence, stare, strokovne delavke in delavce ter
podporno osebje ole). V zadnjem desetletju se je oblikovalo enotno stalie, da
so modeli, strategije in programi prepreevanja nasilja v oli lahko uspeni le, e
so celoviti, vseolski, sistemski (whole school approach). Sistemskost avtorji
razumejo v dveh smereh:
vkljuitev vseh kljunih subjektov: uenk in uencev, uiteljic in uiteljev
(ole) ter starev v programe prepreevanja medvrstnikega nasilja v oli (npr.
Olweus, 1995; Punik, 1999; Popp, 2003);
ire pojmovanje sistemskega prepreevanja nasilja pa (poleg vkljuitve ole,
uenk in uencev ter starev) zajema vse vrste interakcij v oli in tudi nasilje
nad otrokom v druini (Lenik Mugnaioni, 2012; Muri et al., 2010; Lenik Mugnaioni et al., 2009; Zabukovec Kerin, 2006).
Predpostavka tega pristopa je, da vse vrste nasilja tejejo in da se je treba odzvati
na vsa nasilna dejanja, ne glede na to, kdo jih povzroa ali kdo je v vlogi rtve.
Vsi, ki vstopajo v prostor ole, so enakovredni, obravnava nasilnih dejanj, ki jih
povzroajo, pa je odvisna od njihove psiholoke, formalne in poloajne moi,
odgovornosti, pravnega statusa, pravic in obveznosti.
ola je lahko uspena, e se nasilja loti sistematino. Sistematien pristop vkljuuje (Lenik Mugnaioni, 2012): spremljanje konfliktov in agresivnosti v medosebnih interakcijah, vseh pojavnih oblik nasilja, praks (ne)uspene zaznave in
obravnave primerov nasilja; oblikovanje narta za izboljanje stanja, v katerem
so opredeljene konkretne aktivnosti za uenke in uence, uiteljice in uitelje ter
stare; izvedbo narta, katerega sestavni del je tudi evalvacija doseenega.
Gre za pristop, ki se s prepreevanjem nasilja ukvarja, e preden pride do hujih
primerov nasilnih dejanj. Vsi v oli se sistematino usposabljajo za preventivno
delo in uinkovito obravnavo nasilja.
1.1 NARTOVANJE PREVENTIVNIH DEJAVNOSTI

e elimo na oli celostno obravnavati nasilje, moramo nartovanju in izvedbi
preventivnih aktivnosti posvetiti dovolj asa. e samo nartovanje in kasneje izvedba potekata v ve fazah in na razlinih nivojih:
I.faza
Oblikovanje olske politike proti medvrstnikemu nasilju
II.faza
Pregled stanja
III.faza
Izobraevanje vseh udeleencev (uenke in uenci, uiteljice in uitelji,
stari, lokalna skupnost)
IV. faza
Nartovanje preventivnih aktivnosti
Na nivoju cele ole

(razvijanje olske
kulture o nenasilju)
Na nivoju razreda
(spreminjanje razredne klime)
V posameznih
skupinah. Pri posameznici in posamezniku
Oblikovanje olske politike proti

medvrstnikemu nasilju I. faza
Ko se na oli odloimo, da se bomo posvetili medvrstnikemu nasilju in uvedli
preventivne in intervencijske programe, je treba najprej raziskati olsko okolje.
Prvi korak so sreanja z udeleenkami in udeleenci na oli (z uiteljicami in uitelji, vodstvom, podpornim osebjem) in opredelitev miselnosti do medvrstnikega nasilja (Pejak, 2014). Miselnost na oli v povezavi z medvrstnikim nasiljem
doloa olska kultura in pogled vseh udeleenih v olsko ivljenje na nasilno vedenje.
olska kultura je kompleksen sistem vrednot in preprianj, ki jih zagovarjajo zaposlene in zaposleni na oli, ter unih in izobraevalnih priakovanj. Je temeljni
dejavnik, ki vpliva na stopnjo nasilja in moteega vedenja na oli na splono (Pejak, 2014). Na prvem sreanju zaposlenih je tako treba razpravljati o vrednotah
2
in preprianjih, ki jih zasledujejo zaposlene in zaposleni na oli ter se pogovarjati, kaj bo ola naredila za zmanjanje nasilja. Prvi korak je lahko prevetritev vzgojnega narta ole in v skladu z zastavljenimi cilji oblikovanje vrednot in vzgojnih
nael ole ter oblikovanje jasne politike ole politike o nenasilju. ola je dolna
prepreevati nasilje in se nanj odzivati. S svojimi spodbudnimi pogoji za uenje
in delo, kakovostnimi medsebojnimi odnosi in ustreznim socialno-emocionalnim vzdujem je ola varovalni dejavnik za uenko in uenca.
Primer vrednot in vzgojnih nael, zapisanih v vzgojni nart ole.
Vrednote
Znanje, s katerim razvijamo ustvarjalnost, vedoeljnost, uspenost, aktivnost in njegovo uporabnost v ivljenju;
potenost zagotavljamo tako, da zaposlene in zaposleni, uenke in uenci in
stari ravnamo v skladu z etinimi naeli;
odgovornost izkazujejo uenke in uenci z izpolnjevanjem svojih dolnosti
in upotevanjem olskega reda; uiteljice in uitelji s strokovnostjo, pravinostjo, doslednostjo in spotljivostjo; stari s sodelovanjem s olo, spodbujanjem otroka pri olskem delu in spremljanjem njegovega znanja in vedenja;
medsebojno spotovanje in sprejemanje druganosti se kaeta s strpnostjo in
medsebojnim razumevanjem.
Vzgojna naela ole
Vsi vpeti v olsko ivljenje se zaveejo, da bodo delovali po spodaj zapisanih
naelih:
Naelo zagotavljanja optimalnega unega in vzgojnega procesa.
Naelo sodelovanja, strpnosti in razvijanja pozitivne samopodobe.
Naelo zaupanja, dogovarjanja, usklajenega medsebojnega delovanja.
Naelo individualizacije posamezne uenke oziroma posameznega uenca.
Naelo omogoanja razvoja ustvarjalnega kritinega miljenja, presojanja in
oblikovanja samostojnih odloitev.
Naelo priznavanja uiteljiine oziroma uiteljeve avtonomnosti in kompetentnosti.
Naelo pedagokega miru, ki omogoa, da bo nae delo potekalo kvalitetno
in strokovno.
Naelo varnosti olskega prostora.
Naelo solidarnosti in medsebojne pomoi.
Naelo razvijanja in upotevanja skupnih moralnih vrednot.
Naelo spotovanja ive in neive narave ter ohranjanja naravne in kulturne
dediine.
Vzgojni nart ole je dokument, ki je vsem delenikom ole podpora, kaipot in

zemljevid. V njem ola doloi in zapie tiste posebnosti, ki so oli lastne. Vendar
pa bo dokument v podporo le, e se znotraj ole oblikujejo delovne skupine, ki
bodo opravile konkretne naloge za pripravo narta in bodo pri njegovem nastanku, razvoju in spremljanju izvajanja sodelovali vsi - uiteljice in uitelji, uenke in uenci in stari. Vzgojni nart mora biti iv dokument, ki se po potrebi
tudi spremeni ali dopolni.
V Osnovni oli Simona Jenka smo v soglasju s stari v vzgojni nart zapisali,
da imamo namesto pol ure oddelne skupnosti na teden eno uro tedensko. To razredniarkam in razrednikom omogoa uinkoviteje delo z razredom z manj prekinitvami.
Vzgojni nart ureja tudi preventivne in proaktivne dejavnosti, kjer je osnovni cilj
zagotoviti okolje, v katerem lahko uenke in uenci zadovoljijo temeljne telesne,
duevne, socialne in duhovne potrebe (potrebo po varnosti in odsotnosti strahu;
potrebo po sprejetosti, pripadnosti in vkljuenosti; potrebo po individualnosti,
uspenosti in potrjevanju; potrebo po svobodi, izbiri in ustvarjalnosti ter potrebo po gibanju in sprostitvi), razvijajo samostojnost in pozitivno samopodobo ter
pridobijo ut za odgovornost (Punder, 2011). Za prepreevanje nasilja v oli je
pomembno delovanje celotnega sistema (Verbik Dobnikar, 2002). e se na oli
razvije izrazito storilnostna in tekmovalna klima, visoka zahteva po poslunosti in podrejenosti in e se ob tem ne ie individualiziranih reitev in poti, se
ustvarja tudi veja napetost, kar sproa ve konfliktov med uitelji in uenci ali
med uenci samimi. Ob prepoznavi pomembnih dejavnikov, ki jih navaja Verbnik Dobnikar, pa naj si v oli zastavijo vpraanje, kako se nanje odzivati.
Dejavniki za prepreevanje nasilja
Kako je na nai oli?

Kje so dejavniki nartovani?
Vsaka ola naj oblikuje lastno strategijo

prepreevanja nasilja.
Vzgojni nart
ola naj oblikuje jasen sistem vrednot.
Vzgojna naela
Organizacijska kultura ole naj spodbuja k Sodelovalne aktivnosti vseh v oli (dan
sodelovanju.
dejavnosti, kulturni dan, humanitarne
akcije ...)
ola naj ima jasno oblikovan olski red.
Razredna pravila, novo oblikovan olski

red, zaobljuba nenasilju, protokoli
Ko ola oblikuje olsko politiko o nenasilju, so potrebni e konkretni koraki:

1. Razvoj olskega programa (ugotoviti stanje na oli, ugotoviti mona in ibka
podroja ole, narediti konkreten program ole za spoprijem z medvrstnikim
nasiljem preventivne in intervencijske strategije).
Priprava konkretnega programa dela je dolgotrajen proces, ki mora
biti dobro nartovan. V nadaljevanju bodo konkretne aktivnosti, ki so
nanizane v prironiku, v pomo pri pripravi taknega narta. Pri nartovanju programa je treba upotevati loveke vire, ki jih premore
ola, in tudi finanne zmonosti. Zato predlagamo, da se izbere aktivnosti, ki jih ola zmore izpeljati oziroma se jih modificira glede na
zmonosti ole.
e v nastajanje vzgojnega narta aktivno vkljuimo stare, lahko v
veji meri raunamo tudi na njihovo pomo pri izvedbi posameznih
aktivnosti.
2. Predstavitev programa sodelavkam in sodelavcem, starem, uenkam in uencem ter iri skupnosti.
3. Udejanjanje programa.
4. Evalviranje in vzdrevanje programa.
Pri evalvaciji (in tudi pri nartovanju) bo v pomo tudi tabela, v kateri so zapisane
dejavnosti, s katerimi ola lahko preveri, ali je nartovani pristop k medvrstnikemu nasilju sistemski oziroma ali so zajeti vsi kljuni kazalniki.
KLJUNI KAZALNIKI SISTEMSKEGA PRISTOPA
Imamo skupno vizijo vsestransko varne ole.
Z medvrstnikim nasiljem se spoprijemamo nartno,
sistematino, prednostno, vlagamo veliko virov.
Na oli imamo koordinacijsko delovno skupino za
podroje omejevanja medvrstnikega nasilja v oli.
Posneli smo stanje (razirjenost, pojavne oblike, stalia
...).
Ugotovili smo mone/ibke strani ole na podroju
omejevanja medvrstnikega nasilja.
Vsi skupaj vrednotimo prizadevanja/uinke,
nadgrajujemo strategijo spoprijemanja ole z vrstnikim
nasiljem.
Pri uenkah in uencih razvijamo asertivnost.
DA
NE
DELNO
KLJUNI KAZALNIKI SISTEMSKEGA PRISTOPA

Povezujemo predmete pri naslavljanju medvrstnikega
nasilja (kroskurikularna vsebina).
Neposredno ali posredno izvajamo tematske razredne
ure, dneve dejavnosti o medvrstnikem nasilju.
Vsi zaposleni prednostno nudimo zaito in podporo
rtvam nasilja.
Izvajamo intervencije za tiste, ki povzroajo nasilje
pomo pri spreminjanju vedenja.
Opolnomoimo prie.
Delamo s prosocialnimi uenkami in uenci, ki lahko
podprejo ranljive in ogroene uenke in uence.
Mreimo se z drugimi olami.
Nartno skrbimo za razredno in olsko klimo.
Zaposleni smo stalno prisotni, vidni, dostopni uenkam in
uencem.
Uenke in uence na razline naine spodbujamo,
da povedo o nasilju, omogoamo varno in zaupno
poroanje o nasilju.
Skrbimo, da bi vsak otrok na oli imel vsaj eno odraslo
osebo, ki ji lahko zaupa.
Nartno uporabljamo restitucijske pristope poravnavanja
kode.
DA
NE
DELNO
Partnersko sodelujemo z lokalno skupnostjo na podroju

omejevanja medvrstnikega nasilja.
Preventivno sodelujemo s strokovnjakinjami in
strokovnjaki s tega podroja.
Oblikujemo olske razirjene delovne skupine za
medinstitucionalno sodelovanje pri obravnavi primerov
nasilja.
Pregled stanja II. faza

Z raziskovanjem stanja na oli bomo ugotovili splono stanje medvrstnikega
nasilja na oli (koliko nasilja je prisotnega, katera vrsta nasilja prevladuje), klimo
v razredih, odnos otrok ter uiteljic in uiteljev do pojava medvrstnikega nasilja, povezanost nasilja v druini in nasilja med vrstnicami in vrstniki. Prav tako
bomo raziskovali, katere uenke in uenci so pogosto rtve medvrstnikega na6
silja in kateri pogosto nasilje nad vrstnicami in vrstniki izvajajo, katere vrste medvrstnikega nasilja so bolj pogoste, spoznavali bomo stopnje in vrste agresivnosti, ibka in mona podroja uenk in uencev. Na voljo je mnogo vpraalnikov,
ki nam pri tem pomagajo. Na osnovi statistine obdelave podatkov, pridobljenih
z vpraalniki, bomo tako nartovali:
preventivno delo v razredih,
preventivno delo na celi oli,
ustrezne intervencije za posameznico oziroma posameznika,
vkljuevanje uenk in uencev, ki so se pokazali kot visoko prosocialni, ter
delo s skupinami uenk in uencev ali s posameznicami oziroma posamezniki,
ki so e imeli izkunjo nasilja, in tistimi, pri katerih je nasilje pogosto izbrano
vedenje v konfliktnih medvrstnikih odnosih.
V prironiku bomo kratko opisali primere posaminih aktivnosti za vse navedene
oblike preventivnega dela, ki smo jih strnili v naslednjih treh poglavjih (preventivne aktivnosti na nivoju ole, razreda in v posameznih skupinah). Vse aktivnosti
smo izvedli na Osnovni oli Simona Jenka v Kranju v okviru projekta NasVIZ v olskih letih 2014/15 in 2015/16 po tem, ko smo ugotovili stanje na oli z vpraalniki, ki so v nadaljevanju kratko opisani. Uporaba vpraalnikov se je izkazala za zelo
koristno za nartovanje preventivnih aktivnosti, poleg tega pa nam je njihova
ponovna izvedba po koncu projekta pokazala uinkovitost izvedenih aktivnosti,
kar je podrobneje opisano v prironiku tevilka 1.
Naj na primeru razredne klime razloimo (klimo bomo v nadaljevanju prironika vekrat omenjali), zakaj je preverjanje stanja v oli in ustrezna izbira oziroma
uporaba razlinih vpraalnikov tako pomembna. Recimo, da elimo izboljati
razredno klimo, saj vemo, da je pozitivna razredna klima povezana z mnogimi
pozitivnimi uinki. Tega se navadno lotimo tako, da uenkam in uencem damo
monost odloanja pri nartovanju aktivnosti z namenom, da bodo bolj motivirani in pozitivno naravnani za delo. Nato sledi kopica prepirov v razredu, ker
se med seboj ne morejo uskladiti, kaj bi radi poeli. Razredna klima se poslaba,
razredniarka oziroma razrednik pa se sprauje, ali je morda temu krivo vodenje
razreda. e bi predhodno pogledali, kakna je razredna klima (z vpraalnikom,
opazovanjem ipd.), bi verjetno ugotovili, da so uenke in uenci v tem razredu
zelo tekmovalno naravnani in da je razred razdeljen na manje skupine, ki se
med seboj borijo za prevlado. V tem primeru bi razredno klimo uinkoviteje izboljali z nartovanjem dejavnosti, ki spodbujajo skupinsko delo in sodelovanje.
Pri delu na oli smo pogostokrat omejeni z viri, ki so nam na voljo. Vire v tem
primeru razumemo zelo iroko. Lahko so to dostopna finanna sredstva, dostopnost prostorov in tehnologije, tevilo uiteljic, uiteljev in otrok, izobrazba zaposlenih, as, ki nam je na razpolago, pa tudi obstojee povezave s iro skupnostjo, kot je npr. dostop do nevladnih organizacij. Ravno zaradi te omejenosti z
viri in energijo moramo biti zelo previdni pri nartovanju dejavnosti. Psiholoko
7
testiranje in merjenje nam lahko zelo pomaga pri ocenjevanju trenutnega stanja, kar je dragocena informacija za uinkovito nartovanje dela v razredu.
Pri tem moramo biti seveda kar se da praktini. Ne moremo priakovati, da bomo
prav vsako posameznico oziroma posameznika na oli preverili s kopico razlinih
testov ali vpraalnikov. Predno se lotimo raziskovanja stanja na oli, se moramo
vpraati, kaj elimo s tem izvedeti.
Nekateri psiholoki vpraalniki so prosto dostopni na internetu, drugi so
plaljivi in jih lahko naroimo na Centru za psihodiagnostina sredstva. Nekatere vpraalnike lahko uporabljajo vse uiteljice oziroma uitelji in strokovne delavke oziroma delavci, za nekatere pa je potrebno imeti posebno
izobrazbo ali licenco. olska svetovalna sluba ima glede izbire in izvedbe
psiholokih testov najve informacij in kompetenc.
Ker se v prironiku ukvarjamo preteno z medvrstnikim nasiljem, je konni cilj
njegovo zmanjevanje in prepreevanje. Kako se tega lotiti? Kako uporabiti vire,
ki so nam na razpolago in biti pri tem kar se da uinkoviti? Na katere dejavnike se
moramo osredotoiti? Da bi si laje odgovorili na ta vpraanja, ponujamo nabor
nekaterih merskih instrumentov, ki smo jih uporabili v projektu NasVIZ za ugotavljanje stanja na oli in preverjanje uspenosti izbranih aktivnosti.
Preden zanemo s preverjanjem stanja, seznanimo s svojo namero stare.
Razloimo jim, kaken namen ima izvedba vpraalnikov. Pripravimo pisno
soglasje in jim ga posredujmo v podpis. Stare seznanimo tudi s tem, da
imajo pravico, da si odgovore njihovega otroka ogledajo ter da jih bomo,
e bo analiza pokazala, da ima njihov otrok teave, o tem tudi obvestili.
1. Vpraalnik prednosti in teav1117 za uence in Vpraalnik prednosti in teav 417 za
uitelje in stare (What is the SDQ, 2012).
Vpraalnik prednosti in teav (v nadaljevanju SDQ Strengths & Difficulties Questionnaire) je presejalni test, namenjen ocenjevanju vedenja otrok in mladostnikov. Na voljo je oblika za otroke, stare in zaposlene.
SDQ ima 25 postavk, ki merijo pet psiholokih dimenzij:
ustvene teave,
vedenjske teave,
hiperaktivnost,
teave v odnosih z vrstnicami in vrstniki,
prosocialnost.
S pomojo SDQja prepoznamo uenke in uence, ki imajo izstopajoe teave
na enem ali ve podrojih. Tako lahko oblikujemo skupine, ki jim posvetimo ve
8
pozornosti ali ustrezno pozornost. Prav tako pa identificiramo skupino uenk in

uencev, ki kaejo visoko zmonost prosocialnosti. Za te uenke in uence bomo
v nadaljevanju prikazali vrsto delavnic in dejavnosti, s katerimi lahko utrdijo svoje
komunikacijske in socialne veine, se nauijo uinkovitega reevanja problemov
in lahko ta znanja tudi prenesejo v svoj razred in iro medvrstniko skupnost.
Ko oblikujemo posamezne skupine, s katerimi delamo, je pomembno, da
so skupine im bolj heterogene. Uenke in uence s ustvenimi teavami
bomo (e bolj) opolnomoili, e bomo v aktivnosti vkljuili tudi prosocialne uenke in uence. Medvrstniko uenje oziroma uenje od vrstnic in
vrstnikov ima e posebno teo.
2. Lestvice medvrstnikega nasilja v oli (Cheng et al., 2011 po Pejak, 2014).
Lestvice medvrstnikega nasilja v oli (v nadaljevanju LMN) so samoocenjevalne lestvice, ki sta jih za uporabo v slovenskem prostoru prevedli in priredili Saa
Jakin in Sonja Pejak (Jakin, 2013).
Vsaka uenka oziroma uenec poroa o tem, kolikokrat je bila/bil v zadnjih estih
mesecih pria, rtev ali povzroitelj medvrstnikega nasilja. Instrument ima 45
postavk, ki merijo tiri oblike nasilja:
verbalno nasilje,
fizino nasilje,
odnosno nasilje,
spletno nasilje.
S pomojo LMN identificiramo, katera vrsta medvrstnikega nasilja na oli prevladuje in obravnavi katerih oblik nasilja je treba posvetiti vejo pozornost v posaminih razredih. Prav tako bomo s pomojo LMN spremljali napredek dela in
iskali podroja, kjer smo dovolj ali premalo uinkoviti.
3. Lestvica agresivnosti za uence in dijake (Kozina, 2014).
Lestvica agresivnosti za uence in dijake (v nadaljevanju AGUD) je samoocenjevalni presejalni pripomoek za merjenje agresivnosti v olskem okolju. Namenjena je uenkam in uencem od 4. do 9. razreda ter dijakinjam in dijakom od 1.
do 4. letnika.
Lestvica AGUD ima 18 postavk, ki merijo tiri vrste agresivnosti:
telesna agresivnost,
besedna agresivnost,
notranja agresivnost,
agresivnost do avtoritete.
Vse tiri vrste agresivnosti pa skupaj predstavljajo e splono agresivnost.
S pomojo AGUD dobro dopolnimo presejalne rezultate, ki smo jih dobili s SDQ.
Lestvica nam pomaga pri spremljanju napredka dela.
9
4. Moj razred in Razredno okolje (Zabukovec, 1998).

Moj razred in Razredno okolje (v nadaljevanju MRK) sta vpraalnika, ki merita
razline vidike razredne klime v dveh oblikah: obstojea razredna klima in elena
razredna klima. Z izraunom razlike med eleno in obstojeo klimo lahko ugotovimo, ali je okolje za uenke in uence spodbudno ali zavirajoe. Kot spodbudno
okolje ocenjujemo tisto, ki kae zmerno pozitivno razliko med eleno in obstojeo klimo, saj to pomeni, da je eleno stanje rahlo nad obstojeim stanjem in je
potemtakem dosegljivo in deluje kot motivator.
Vpraalnik Moj razred je namenjen uenkam in uencem na razredni stopnji in
meri dve osnovni kategoriji: osebnostni razvoj in medosebne odnose. Osebnostni razvoj sestavljajo dimenzije tekmovalnost oziroma medsebojno primerjanje, teavnost olskega dela ter napetost oziroma konflikte v razredu. Medosebne odnose pa sestavljajo dimenzije zadovoljstva in povezanosti, ki oznaujejo
prijetno in veselo vzduje ter prijateljske odnose v razredu.
Vpraalnik Razredno okolje je namenjen uenkam in uencem na predmetni stopnji in je sestavljen iz dveh kategorij: sistem in medosebni odnosi. Kategorijo
sistem predstavljata dimenziji jasnost pravil ter red in organizacija. Kategorijo
medosebni odnosi pa sestavljajo dimenzije anganiranost, socialni stiki ter podpora uiteljice oziroma uitelja.
S pomojo MRK preverjamo, kakna je razredna klima na oli in na katerih podrojih so potrebne izboljave. Prav tako nam vpraalniki koristijo za spremljanje
napredka.
5. ustva, ki jih doivlja v oli in Tvoj pogled na ustva (Muri et al., 2010)
Uporabimo lahko dva samoocenjevalna vpraalnika o ustvih. Prvi vpraalnik (v
nadaljevanju ustva I) je sestavljen iz 28 postavk, ki spraujejo uenke in uence,
katera prijetna ali neprijetna ustva doivljajo v oli. Drugi vpraalnik (v nadaljevanju ustva II) pa je sestavljen iz 23 postavk in sprauje uenke in uence o
tem, kakne poglede in preprianja imajo glede specifinih ali splonih ustvenih stanj in procesov.
S pomojo vpraalnikov o ustvih si laje odgovorimo na vpraanje, katera ustva se povezujejo z medvrstnikim nasiljem. Prav tako pa lahko ob koncu dela
ocenimo, e se je razmerje med prijetnimi in neprijetnimi ustvi kaj spremenilo.
6. Lestvica stali do nasilnega vedenja (Lenik Musek, 2008).
Lestvica stali do nasilnega vedenja (v nadaljevanju LSNV) belei stalia uenk
in uencev do nekaterih nasilnih vedenj, nainov reevanja problemov in ravnanj. Namenjena je otrokom oziroma mladostnicam in mladostnikom od desetega leta dalje.
LSNV je sestavljena iz dveh podlestvic, in sicer sprejemanje nasilja ter nenasilno
reevanje problemov.
10
7. Vpraalnik medvrstnikega nasilja (Yoon in Kerber, 2003 po Pejak, 2014)

Vpraalnik medvrstnikega nasilja (v nadaljevanju VMN) razdelimo med uiteljice in uitelje, da bi ugotovili njihova stalia in obutljivost do medvrstnikega
nasilja. Vpraalnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu mora testirani razvrstiti est razlinih situacij po svojem mnenju glede na resnost medvrstnikega nasilja. Dve situaciji se nanaata na fizino nasilje, dve na verbalno in dve na
odnosno nasilje. V drugem delu pa morajo testirani pri vsaki od prej navedenih
estih situacij odgovoriti e na pet vpraanj. Oceniti morajo stopnjo resnosti, stopnjo empatije do rtve ter stopnjo verjetnosti, da bi posegli v situacijo. Poleg
tega pa morajo povedati tudi, kako bi ravnali z rtvijo in kako s povzroiteljico
oziroma povzroiteljem nasilja.
Na podlagi rezultatov tega vpraalnika na zaetku olskega leta oblikujemo
ustrezno izobraevanje za uiteljice in uitelje.
Izpolnjevanje vpraalnikov izvedimo med poukom, preteno med razrednimi urami ali nadomeanji. Da bi testiranje potekalo brez teav, pred
vstopom v razred natanno pripravimo vpraalnike, sezname otrok in nartujmo potek izpolnjevanja vpraalnikov. Uenke in uenci naj izpolnjujejo po en vpraalnik naenkrat. Rezultati bodo bolj zanesljivi, e se uenke in
uenci na vpraalnike podpiejo s iframi, npr. s tevilko v redovalnici,tako
da ima dostop do identifikacije le oji tim, ki analizira dobljene podatke. e
bodo informacije pri posameznem otroku pomembne za stare ali razrednika, pa jih je potrebno s tem seznaniti.
11
Izobraevanje strokovnega
osebja in starev III. faza
Pri nartovanju sistemskega pristopa k medvrstnikemu nasilju ima kljuno vlogo izobraevanje. e govorimo o sistemskem pristopu k medvrstnikemu nasilju, moramo razumeti, da ire pojmovanje sistemskega prepreevanja nasilja
ne vkljuuje le ole, uenk, uencev in starev, temve zajema vse vrste nasilnih
interakcij v oli in v druini. Predpostavka pristopa, ki ga zasledujemo, je, da vse
vrste nasilja tejejo in da se je treba odzvati na vsa nasilna dejanja, ne glede na
to, kdo jih povzroa ali kdo trpi (Lenik Mugnaioni, 2012).
Izobraevanje strokovnih delavk in delavcev
Zaposlene in zaposleni v oli morajo dobiti osnovna znanja o:
1. nasilju v druini (kako ga prepoznamo, kako ravnamo);
2. medvrstnikem nasilju (kako ga prepoznamo, kako ravnamo);
3. medosebnem nasilju v oli (nasilje starev in otroka nad uiteljico oziroma uiteljem, nasilje uiteljice oziroma uitelja nad otrokom, nasilje med
zaposlenimi v oli).
Dobra oblika stalnega izobraevanja je intervizija na oli. To pomeni, da se sodelavke in sodelavci med seboj pogovarjajo o posameznih primerih nasilja, si
izmenjajo izkunje glede pristopa in naina reevanja in se uijo drug od drugega. Lahko se odloimo za stalno intervizijsko skupino ali pa ob posameznem primeru, ki se zgodi na oli. e je situacija posameznega dogodka kompleksneja,
povabimo na olo zunanjo strokovnjakinjo oziroma strokovnjaka.
Izobraevanje starev
Informacije o nasilju in sooanju ole z nasiljem morajo dobiti tudi stari. Oblike
sodelovanja s stari:
predavanja,
vkljuevanje starev v razline olske aktivnosti,
priprava razlinega informacijskega materiala (primer letaka za stare je v
prvem delu prironika),
obveanje starev o aktivnostih, ki se dogajajo na oli.
12
1.2 PREVENTIVNE DEJAVNOSTI IN KURIKUL

Vnaanje preventivnih dejavnosti v kurikul zagotavlja najbolj sistematino delo
uiteljice oziroma uitelje. Zato predlagamo izvedbo delavnice v okviru izobraevanja, kjer bodo uiteljice in uitelji znotraj strokovnih aktivov iskali monosti,
kako sistematino vnaati preventivne dejavnosti v kurikul oziroma v une narte svojih predmetov. Uni narti posameznih predmetov ne glede na razred
sami po sebi naeloma ne predvidevajo posebne obravnave medvrstnikega
nasilja, vendar pa puajo nekaj prostora zanjo. Da bi zgradili olo, v kateri se vsi
dobro poutijo in ki se zavzema za nielno toleranco do nasilja, pa je vredno uni
nart malce prilagoditi. Rezultati so lahko samo pozitivni. Za uiteljico oziroma
uitelja pri rednem pouku se postavi vpraanje, kako bi zavest in znanje o medvrstnikem nasilju ohranjali ne samo na razrednih urah, temve tudi pri samem
pouku. Seveda se je pri tem treba drati nacionalnega unega narta/kurikula
oziroma letnega delovnega narta, ki iz tega izhaja.
Prikazali bomo nekaj primerov izvedenih ur, kjer uiteljice in uitelji sledijo unemu nartu za svoj predmet, hkrati pa delujejo preventivno ozaveajo o medvrstnikem nasilju, krepijo sodelovanje med otroki, izboljujejo olsko klimo.
K izboljanju odnosov, spotovanju in pozitivnim vrednotam lahko stremimo v
vseh razredih devetletke ter pri vseh olskih predmetih. Seveda je ponekod to
laje izvedljivo, saj so nekateri predmeti e po svoji naravi tako naravnani, da teijo k pogovoru, informiranju o (ne)nasilju in sorodnih temah ter uenke in uence
silijo k tvorjenju pozitivne olske klime. Pri drugih predmetih (npr. pri naravoslovnih) pa je to teje, saj imajo drugaen princip dela, zato tu uiteljica oziroma
uitelj lahko deluje predvsem na podroju sodelovanja, krepitve samozavesti in
izboljanja odnosov v razredu. Tudi od starosti otrok je odvisno, katere vsebine in
v kolikni meri bomo vkljuevali v svoje delo, eprav bi bilo seveda idealno, da bi
bil s pozitivnim in vedno konstruktivnim duhom preet vsak olski dan od tistega
dne, ko otrok vstopi v olo, pa dokler je po devetih letih ne zapusti.
Priprave na une ure so prispevale nekatere uiteljice in uitelji O Simona Jenka
Kranj, ki so izhajali iz lastnih izkuenj in izdelali priprave, ki so jih tudi uporabili, saj bi bilo brezpredmetno, e bi teorija o prepreevanju in sanje o oli brez
nasilja ostali mrtva rka na papirju. Same priprave so preproste in poenotene,
vse pa vsebujejo dve kljuni toki: cilje v zvezi s temo medvrstnikega nasilja in
ozaveenje nauenega pri izvedbi same ure. Pogosto se to zgodi spontano in v
sami uiteljiini oziroma uiteljevi pripravi (te so od osebe do osebe zelo razline) ne najde prostora. Vendar je prav ta del ure, ki morda isto malce odstopi od
strogega predmetnega kurikula in nam od une ure lahko vzame le minuto ali
dve, izjemnega pomena pri utrjevanju zavesti o nenasilju, asertivnem vedenju,
sklepanju kompromisov, sodelovanju z drugimi in tako dalje.
13
Ravno slednje so ugotovile uiteljice in uitelji, ki so priprave naredili in ure izvedli: za oblikovanje in krepitev pozitivnega odnosa do dela, soolk in soolcev
ter bolje klime v razredu ni treba vloiti veliko dodatnega dela. Dovolj je majhen
korak, npr. delo v skupini, vendar je v zvezi s preventivo medvrstnikega nasilja
zelo pomembno, da se o obutkih pri takem delu pogovorimo in prisluhnemu
drug drugemu.
Priprava za uno uro: spoznavanje okolja, 3. razred
Uni predmet:
ola:
Uiteljica/uitelj:
Razred:
Tematski sklop:
Una tema:
Cilji:
Cilji v povezavi s temo

medvrstniko nasilje:
Une metode:
Une oblike:
Uni pripomoki in
sredstva:
14
Spoznavanje okolja
Tatjana Burgar
3.
Spet v oli
Uim se uiti
Uenke in uenci:
berejo, analizirajo prebrano;
se odloajo med razlinimi naini uenja - samostojnim,
skupinskim;
praktino preizkusijo prednosti in pomanjkljivosti
skupinskega uenja.
Uenke in uenci razumejo nujnost sodelovanja in
medsebojne strpnosti med ljudmi.
verbalno-tekstualna (razlaga, razgovor, pripovedovanje,
posluanje, poroanje, branje, pisanje, opazovanje),
demonstrativno ilustracijska (prikazovanje oziroma
demonstracija), izkustveno uenje (igra, praktino delo)
frontalna, individualna, skupinska
SDZ/10, priloga
C. Peklaj s sodelavkami, Sodelovalno uenje ali Kdaj ve glav
ve ve, DZS, Ljubljana 2001
oblikovani listi za predstavitve
Faza
1. UVOD
Dejavnosti uiteljice/uitelja ter uenk in uencev

SDZ, str. 10 Uim se uiti
Uenke in uenci se razdelijo v skupine. Ogledajo si strip in ga
preberejo po vlogah.
Vodim pogovor:
Kaj je imel prvi fant za nalogo? Kakno teavo je imel pri nalogi? Se
je reevanja teave lotil sam? Kdo mu je priskoil na pomo in kako?
Je bilo delo v skupini bolje opravljeno, kot e bi plakat izdelal sam?
Zakaj tako mislite?
Se z izdelovanjem plakata tudi uimo? Se uimo tudi od drugih?
Kaj mislite, se nauimo ve, e izdelujemo plakat sami ali v skupini?
Zakaj tako mislite?
Na kakne naine se uite vi?
Povzamemo: Uimo se na razline naine. Eden od nainov uenja
je tudi skupinsko delo.
2. OSREDNJI DEL Skupinsko delo
URE
Uiteljica oziroma uitelj vnaprej po lastni izbiri sestavi heterogene
skupine.
Vsaka lanica oziroma lan posamezne skupine prejme na listu
zapisano besedno premetanko (KOILCOP poklic) in jo zase rei.
Skupaj preverimo pravilnost reitev. Reitev premetanke je napoved
sodelovalne teme (skupinska predstavitev poklica).
Vsaka skupina sedaj prejme novo besedno premetanko, ki jo lani
posamezne skupine reijo skupaj. Primeri premetank: KAZERIFR
frizerka, IZARD zidar, LEJUTI uitelj, INKOVZ voznik,
CAVDRZANI zdravnica, KOTGARV trgovka.
Preverimo pravilnost reitev.
3. ZAKLJUEK
Vsaka lanica oziroma lan skupine na svoj list papirja narie reitev
premetanke svoje skupine in pod sliko opie dani poklic. lanice in
lani skupine svojo predstavitev poklica predstavijo drug drugemu.
Skupaj nato oblikujejo skupinsko predstavitev poklica. Pri njej
sodelujejo vsi v skupini. Predstavitev oblikujejo na nov list papirja.
Po konanem delu razstavimo predstavitve poklicev.
15
Faza
POVEZAVA
S TEMO
MEDVRSTNIKO
NASILJE
uzaveenje
nauenega

Uro zakljuimo s pogovorom in analizo dela v skupinah. Uenke in
uenci uzavestijo prednosti (in slabosti) skupinskega dela.
Kdaj je bilo laje reevati premetanko, samostojno ali skupinsko?
Zakaj?
Kako ste izbrali risbo za skupno predstavitev poklica? Zakaj ste se
tako odloili?
Kako ste sodelovali pri nastajanju zapisa?
Kako ste se poutili, ko ste sami zapisovali in kako, ko ste skupinsko?
Kaj je bilo laje, delati sam ali v skupini?
Kaj mislite, kako deluje dobra skupina?
Kako ste se poutili pred skupinskim delom in kako po zakljuenem
delu?
Priprava za uno uro: zgodovina, 7. razred

Uni predmet:
ola:
Uiteljica/uitelj:
Razred:
Tematski sklop:
Una tema:
Cilji:

Une metode:
Une oblike:
Uni pripomoki in
sredstva:
16
Zgodovina
Klemen Markelj in Marjeta Zor
7.
Posameznik, skupnost, drava
Konflikti
Uenke in uenci spoznajo:
definiciji konflikta in kompromisa,
kako reevati konflikte,
zlato pravilo reevanja konfliktov.
Uenke in uenci se nauijo strpnega in konstruktivnega
reevanja konfliktov. Nauijo se, da je za uspeno reevanje
teav potrebno sprejemanje kompromisov.
pogovor, razlaga, slikovna in predmetna demonstracija,
metoda dela s slikovnim in pisnim gradivom, sodelovanje in
samostojno delo uencev
frontalna, skupinsko delo
ernigoj Matej in Maa velc, Svet smo mi: ubenik za
dravljansko in domovinsko vzgojo ter etiko za 7. razred O,
DZS, Ljubljana 2013
Mitja epi in avtorji, Dravljanska in domovinska vzgoja ter
etika, ubenik za 7. razred, Ljubljana: 2013
Faza
1. UVOD

Uenke in uence pozdravim in jim povem, kaj bomo obravnavali.
Uenci se pripravijo na uro.
Uenke in uenci dobijo nalogo, da v vsakdanjem ivljenju
poiejo primere sporov, ki so v tistem trenutku aktualni.
Uenke in uenci natevajo konflikte, ki so se jih spomnili (so jih
videli na TV in v tiskanih medijih).
Vodim pogovor:
Kako ustva vplivajo na nastanek konflikta?
Katera ustva so to?
2. OSREDNJI DEL Vodim pogovor, uenke in uenci sodelujejo pri razlagi nove snovi
URE
in odgovarjajo na vpraanja.
Ker imamo v skupnosti razline interese, prihaja tudi do konfliktov,
ki jih laje reimo:
e imajo ljudje skupno moralo (predstave o tem, kaj je prav in kaj
je narobe),
e imajo skupne vrednote (e imajo predstavo o tem, za kakno
ivljenje si je vredno prizadevati).
Uenke in uenci poskuajo poiskati pravilen potek reevanja
predstavljenega konflikta. Pri tem pa morajo upotevati nekatera
pravila:
Posluati mnenje drugih.
Predstaviti svoje mnenje (na primeren nain: miren, vljuden,
spotljiv).
Iskati skupne toke pri razlinih mnenjih.
Oblikovati skupno reitev (s katero se strinjajo vsi).
Iskati kompromis.
Se drati dogovorov.
Uenke in uence razdelim v skupine. Vsaka skupina poie
konfliktno situacijo, ki se je zgodila v razredni skupnosti. S
pomojo zgoraj omenjenih smernic poiejo im boljo reitev.
3. ZAKLJUEK
Predstavijo delo skupin pred razredom.
POVEZAVA S TEMO Soolke in soolci aktivno in vljudno sodelujejo; predlagajo tudi
MEDVRSTNIKO
drugane, primerneje reitve.
NASILJE
uzaveenje
nauenega
17
Priprava za uno uro: port, 5. razred

Uni predmet:
ola:
Uiteljica/uitelj:
Razred:
Tematski sklop:
Una tema:
Cilji:

Une metode:
Une oblike:
Uni pripomoki in
sredstva:
port
Stanka Prezelj
5.
Razvijanje motorike
Igre z ogo
Uenke in uenci:
znajo metati ogo; nauijo se zgornje, spodnje podaje ter
lovljenja oge,
razvijajo vid in se orientirajo v prostoru,
razvijajo razline spretnosti z ogo.
povezava z zdravstveno vzgojo, naravoslovjem in tehniko.
Uenke in uenci :
oblikujejo samozavest, odlonost in vztrajnost,
razvijajo uvidevnost, spotovanje pravil in toleranco pri igri
z ogo,
razvijajo razumevanje pomena vaje za razvoj spretnosti,
razvijajo odgovornost.
pogovor (VAKOG), razlaga, metoda praktinih del
frontalna, individualno delo, delo v parih, v skupinah
Cilji olske portne vzgoje, Zavod RS za olstvo in port
Reasoner: Razvoj lastne vrednosti za prepreevanje
nesocialnega vedenja
koarkarske oge

Lahkotno ogrevanje s koarkarsko ogo: vodimo ogo med stoci,
prenaamo ogo, nad glavo si jo podajamo med hojo in podobno.
2. OSREDNJI DEL V parih (v paru sodelujeta motorino bolj spretna uenka oziroma
uenec agresiven in drugi manj spreten), izvajajo gimnastine vaje
URE
s koarkarsko ogo. Eden izvede eno vajo, drugi ga mora oponaati in
se viveti v telo drugega (zrcalo), nato vlogi menjata. Tako naredimo
raztezne vaje in vaje moi z ogo.
Sledijo razline podaje v parih. Eni dobro lovijo in meejo ogo, drugi
je e ne znajo niti podajati niti loviti, zato je potrebna vaja. (Med
vadbo se velikokrat sliijo opazke, grde besede kot so: saj ne zna,
kreten ... in podobno neverbalno nasilje, ki se kot negativni transfer
prenaa na vse osebnostne lastnosti nerodnega uenca).
e/ko je zmerjanja preve, nagajanja, nasilnega metanja v
nasprotnico oziroma nasprotnika, prekinem vadbo.
Faza
1. UVOD
18
POVEZAVA
S TEMO
MEDVRSTNIKO
NASILJE
uzaveenje
nauenega
3. ZAKLJUEK
Sedemo v krog in se pogovorimo.

Prostovoljko oziroma prostovoljca postavimo v sredino kroga. Ta
ima nalogo, da zaigra trpeega, nebogljenega vrstnika, ki ga vsi
vedno zmerjajo, mu skrivajo evlje, meejo mu stvari v vodo, se
norujejo iz njega in podobno. Drugi imajo nalogo, da se vivijo
v tega igralca, nato vpraam po njihovih obutkih. (Ugotovimo,
da so se uenke in uenci dobro viveli v trpeega, da niso bili
brezbrini in da se jih je problematika dotaknila.)
Pogovarjamo se o besedi odgovornost.
Vsi smo odgovorni, da se dobro poutimo v svojem razredu.
Kako prepoznamo, da je nekdo odgovoren; kaj odgovornega ta
dela. Odgovorni smo do sebe, kar pomeni, da si zaupamo, da
nekaj zmoremo narediti v redu in to tudi natanno, po pravilih,
odgovorno naredimo. Odgovorni smo do stvari, kar pomeni, da jih
pazimo, skrbimo zanje. Odgovorni smo do razreda, to pomeni, da
spotujemo in uresniujemo olska pravila, delamo po pravilih.
Pri pouku smo odgovorni in posluamo uiteljico oziroma uitelja,
upotevamo navodila, ne motimo soolk in soolcev med delom,
jih ne poniujemo in jih ne dajemo v ni. Odgovorni smo do soolk
in soolcev, to pomeni, da spotujemo njihovo druganost, ne
vpijemo nanje, jim pomagamo z lepo besedo, jih spodbudimo.
Odgovorni smo tudi do portnih rekvizitov, ki jih moramo uvati
in do olskih prostorov, ko zapuamo garderobe. Odgovornost
pomeni tudi, da odgovorno razgibam telo, ga pripravim za vadbo,
da se ne pokodujem. V odnosih do drugih smo odgovorni, da
smo do njih spotljivi, razumevajoi, da zahtevamo od njih to, kar
morajo storiti, da jih pouimo o stvareh, ki jih e ne znajo ali ne
razumejo.
Uenke in uence razdelimo v dve skupini in igrajo se med dvema
ognjema. Na koncu naredijo e sprostitvene vaje streing.
Opomba: Ura je pripravljena z namenom, da prepreimo nasilje pri portu, kjer gre
za grde besede, ponianja in pride celo do telesnega nasilja, prerivanja, spotikanja
in brcanja.
Analiza: Uenke in uenci so bili veseli, da smo se pogovarjali o odgovornosti. Pri igri
na koncu so bili vedri, niso se prepirali in grdo zmerjali. V slailnico so li mirno in
se niso prerivali in vpili. Pojem odgovornost bomo vekrat uporabljali na praktinih
primerih. Uenke in uenci morajo najprej besede spoznati, razumeti, ele tedaj lahko od njih zahtevamo, da so odgovorni. Enako je s pravili. Uenke in uenci morajo
vedeti, kaj tono od njih zahtevamo.
19
Priprava za uno uro: slovenina, 6. razred

Uni predmet:
ola:
Uiteljica/uitelj:
Razred:
Tematski sklop:
Una tema:
Cilji:
Une metode:
Une oblike:
Uni pripomoki in
sredstva:
Faza
1. UVOD
2. OSREDNJI DEL
URE
20
Slovenina
Irma Urani, Katja Tiringer, Andreja Molan
6.
Pripovedka
Peter Klepec
Uenke in uenci spoznajo ljudsko pripovedko Peter Klepec.
Razmiljajo o ljudskih junakih, oznaijo Petra Klepca.
Uenke in uenci se postavljajo v vlogo pastirja nasilnea
in opazujejo spremembe vedenja glavne osebe. Razmiljajo,
kako bi sami ravnali v podobnih situacijah, se o tem
pogovarjajo, natevajo lastne izkunje. Presojajo ravnanje
glavnega junaka in ga vrednotijo, pri tem pa se uijo
pravilnega ravnanja v zvezi z medvrstnikim nasiljem.
posluanje, branje, pogovarjanje, samostojno delo
frontalna, individualna
uni list s pripovedko Peter Klepec

Uenke in uenci dobijo uni list s pripovedko Peter Klepec.
Napovem, da se bomo nekaj asa ukvarjali s pripovedkami.
Posluajo in se pripravijo na branje.
Glasno branje pripovedke po delih. Sledi razlaga neznanih besed in
ponovno branje.
Vodim pogovor, uenke in uenci ustno odgovarjajo na vpraanja:
Koga je Peter Klepec prosil za mo in zakaj?
Kako je to svojo mo uporabil?
Ali lahko reemo, da se je do tovariev vedel kot junak? Zakaj?
S katerim popolnoma druganim dejanjem se je spet pokazal kot
junak?
Ali menite, da je Peter Klepec zares pregnal Turke z nae zemlje?
Kdo je to storil?
Koga Peter Klepec pooseblja?
Faza
POVEZAVA
S TEMO
MEDVRSTNIKO
NASILJE
uzaveenje
nauenega

Opiite odnose tovariev pastirjev do Petra Klepca. Razmislite in
pripovedujte o tem, kakni so bili do Petra in kako se je on vedel do
njih. Ali bi tudi vi ravnali tako kot Peter, e bi dobili udeno mo?
Bi bila vaa dejanja maevalna? Kaj menite o Petrovi reakciji?
Opiite podoben primer, e se vam je kdaj e zgodil ali pa se je
zgodil v vaem razredu.
Pogovor o reakciji oko za oko in vrednotenje tovrstnega vedenja
s pomojo vpraanj. Uenke in uenci argumentirajo svoje
odgovore. Spodbujam uenke in uence, naj govorijo o lastnih
izkunjah.
3. ZAKLJUEK
Postavite se v vlogo pastirja in napiite, kako je on doivljal Petra,

preden je dobil udeno mo in po tem.
Kakno je bilo njegovo mnenje o Petru po preobrazbi?
Mislite, da ga je pekla vest? Kako se je vedel?
Uenke in uenci v kratkem spisu zapiejo pastirjev pogled na
Petra. Nekatere spise preberejo pred soolkami in soolci.
2 AKTIVNOSTI NA NIVOJU OLE

Nekatere aktivnosti na nivoju ole naj naslavljajo nasilje neposredno (npr. delavnice, razredne ure) veino aktivnosti pa namenimo razvijanju medsebojnega sodelovanja, tudi sodelovanja z uenkami in uenci iz drugih ol in lokalno
skupnostjo, razvijanju asertivnosti in pripadnosti olski skupnosti (npr. dan dejavnosti, kulturni dan, humanitarne akcije, medvrstnika una pomo na nivoju
ole, medgeneracijsko sodelovanje. V nadaljevanju bomo opisali nekaj monih
aktivnosti na nivoju ole, ki jih lahko izvedemo.
Pred izbiro aktivnosti je priporoljivo pregledati razline prakse in strokovno literaturo. Uspena je izbira preteno tistih dejavnosti, ki spodbujajo uenje asertivnega vedenja, razvoja prosocialnih vein in sodelovanja, sprejemanje aktivne
vloge pri sooanju s prevladujoimi vrstami nasilja za opazovalke in opazovalce,
uenje vein ravnanja pri sooanju z nasiljem in uenje strategij reevanja konfliktov in medosebnih problemov. Pri izbiri dejavnosti bomo pozorni na naslednje kriterije:
21
im manj aktivnosti, ki so zasnovane frontalno (klasine delavnice);

preteno sodelovalne aktivnosti (manj tekmovalne), zlasti tiste, ki razvijajo
empatijo, solidarnost in asertivno vedenje pri posameznici in posamezniku;
aktivnosti, s katerimi se uenke in uenci uijo strategij reevanja medosebnih konfliktov in problemov;
im ve dogodkov, na katerih ne sodelujejo le uenke in uenci, ki so skupaj v razredu, ampak tudi uenke in uenci iz razlinih razredov in razlinih
ol, zavodov (nismo drugani, smo le razlini);
dejavnosti tudi izven olskih prostorov, zlasti v naravi (naela doivljajske
pedagogike);
dogodke, kjer sodelujejo uenke in uenci skupaj z osebjem ole in stari
(nismo enakopravni, smo pa enakovredni) in
aktivnosti, pri katerih skupine ustvarijo skupni izdelek.
2.1 PROJEKTNI DAN

Udeleenci: vse uenke in uenci, uiteljice in uitelji
Izvajalci: uiteljice in uitelji, zunanje sodelavke in sodelavci, nevladne organizacije iz lokalne skupnosti
Temeljni cilji opisanega projektnega dne:
sodelovanje med otroki in med oddelki (oblikovanje skupnega izdelka,
oblikovanje skupinskih druabnih iger, izdelava in postavitev totema ...);
sodelovanje otrok z uitelji in zunanjimi strokovnimi sodelavci (vodenje
okrogle mize po gledaliki predstavi, pogovor o filmu, delavnice ...);
samozavestno izraanje svojega mnenja;
sprejemanje mnenja vrstnic in vrstnikov ter odraslih;
spoznavanje razlinih oblik medvrstnikega nasilja s pomojo razlinih
medijev (knjiga, film, gledalika predstava);
spoznavanje posledic vrstnikega nasilja (knjiga, film, gledalika predstava,
delavnice...);
uenje strategij reevanja konfliktov (delavnice);
spoznavanje asertivnega vedenja;
vivljanje v razline ivljenjske situacije mladih;
zavedanje o pomenu prijateljstva;
oblikovanje skupne zaobljube o nenasilju znotraj posameznega oddelka.
Za uenke in uence je (glede na starost) treba pripraviti primerne dejavnosti,
nekatere pa so lahko skupne vsem. Natejmo nekaj primerov oziroma predlogov.
22
Branje knjige Elisabeth Zoller: Kim je mona

Uenke in uenci prvih in drugih razredov berejo knjigo Kim je mona in se z
uiteljico oziroma uiteljem pogovarjajo o vsebini knjige. Tako kot Kim tudi oni
izdelajo svojo katlo zakladov. Vanjo dajo svoj zaklad. Knjiga ui najti pot do samozaupanja in poguma, kar ni preprosto. Glavna oseba Kim se v vrtcu naui, da
je tudi ona izjemna in da je lahko ponosna nase. To ji da mo. Postane tako mona, da ji niti surovea Vida in Nejc ne moreta ve do ivega. Uenke in uenci se
nauijo, da bodo zaupali sami sebi in svojim sposobnostim, e se bodo zavedali,
kje so njihova mona podroja in e bodo na to ponosni. Le tako se bodo znali
postaviti zase. Nauili se bodo rei ne in znali se bodo braniti pred nasiljem.
Ogled gledalike predstave Gusar Berto in pogovor
Gledalika predstava Gusar Berto v izvedbi Studia Anima (Sten Viler) je primerna za
uenke in uence 3., 4. in 5. razredov. Gusar Berto sanja o svojih pustolovinah na
morju. Mali Luka izve za njegovo veliko skrivnost in se odloi, da mu bo pomagal.
Tako se skupaj odpravita na morje iskat zaklad. S pomojo medsebojnega zaupanja ga najdeta kar na barki. Imenuje se prijateljstvo. Otroci se z animatorjem po
konani predstavi pogovarjajo o sporoilnih vrednotah predstave. Skupaj laje
rastemo in Lepo je imeti prijatelja sta osrednji sporoili zgodbe o prijateljstvu,
sodelovanju in medsebojni pomoi radoivega fantia Luka in starega gusarja.
Delavnici Svet prijateljstva in Pravljina poast
Uenke in uenci 3., 4. in 5. razredov dve olski uri izdelujejo darilo za prijateljico
oziroma prijatelja iz sosednjega razreda. Izdelajo lahko npr. papirnate poasti, ki
pa so polne lepih in toplih sporoil. Izdelane papirnate poasti si med seboj izmenjajo. Izbor je nakljuen, kar ponuja monost medsebojnega spoznavanja, ko
si izdelek izmenjajo. Izdelujejo lahko zapestnice prijateljstva in iz njih sestavijo
svet prijateljstva. Ob koncu olskega leta si bodo zapestnice podarili. V razredu
lahko nastane drevo prijateljstva; vsak list prispeva otrok s svojo mislijo. Uenke
in uenci se uijo sodelovanja in zavedanja, kako pomembno je deliti.
Risanje druabnih iger na olskem dvoriu Igra je zakon
Risanje druabnih iger na olskem igriu je odlina povezovalna aktivnost.
Otroci z obstojnimi barvami na tla nariejo osnove za razline druabne igre: npr.
ristanc, twister, tri v vrsto, tancola in druge. Narisane igre bodo tudi v prihodnje
pripomogle h kvaliteti druenja, uenju dogovarjanja in spotovanju pravil. Pomagale bodo tudi pri uenju reevanja konfliktov, ki lahko nastanejo pri skupinskih igrah s pravili.
Delavnice in predavanja
Devetoolke in devetoolci posluajo predavanje policijske inpektorice na temo
zakonodaje na podroju nasilja in posledic nasilja. Na predavanju je poudarjena
odgovornost posameznice oziroma posameznika pri izbiri vedenja v konfliktnih
situacijah in posledice, e je izbrano vedenje nasilno. Za mladostnice in mladostnike, ki zakljuujejo osnovnoolsko obveznost, je predavanje nedvomno koristno.
23
Za devetoolke in devetoolce je lahko izbrano tudi predavanje na temo spletnega nasilja. Uenke in uenci v skupinah razmiljajo o tem, kaj spletno nasilje
je in kaj ni. Pomembna je skupna ugotovitev, kako nevarna in nasilna je lahko
nepravilna uporaba moderne tehnologije. Interaktivno predavanje omogoa sodelovanje, izmenjavo mnenj in medsebojno uenje.
Ogled norvekega filma Vratar Liverpoola
Uenke in uenci predmetne stopnje si gledajo film Vratar Liverpoola. Film ponuja izhodia za pogovore o iskrenosti v odnosih, strahu in pogumu, nogometu, nadlegovanju in izkorianju v olskih odnosih ter o mnogih drugih temah,
ki se jih dotika.
Razlini mladinski filmi s pouno vsebino so za otroke dober medij, s pomojo katerega nartujemo aktivnosti. V filmih se uenke in uenci lahko identificirajo s posameznim likom in se o filmu pogovarjajo med seboj. Prav tako
je film izhodie za pogovor pri razredni uri ali pa kot izhodie une ure. Pomembno pa je, da je film premiljeno izbran. Ena od monosti je Kinobalon,
ki je Kinodvorov program za otroke ter mladostnice in mladostnike. Omogoajo tudi izvedbo delavnic ali pogovorov po (o) filmu. Za posamezen film
imajo pripravljeno tudi uno gradivo za uiteljice in uitelje.
Ogled gledalike predstave Jaz, Batman in pogovor z igralci
Gledalika predstava Jaz, Batman v izvedbi Preernovega gledalia Kranj je primerna za uenke in uence predmetne stopnje. Predstavi sledi pogovor z igralsko ekipo, ki se ji nekatere uenke in uenci pridruijo na odru. Tema predstave je
medvrstniko nasilje v oli, na poti iz ole in pri prostoasnih dejavnostih.
Izdelava totema prijateljstva
Ena od monih aktivnosti, pri kateri sodelujejo vsi otroci in vse osebje ole, je
izdelava lesenega spomenika prijateljstvu in nenasilju na olskem vrtu totem
prijateljstva. Uenke in uenci sodelujejo v vseh fazah; pri nartovanju, izdelavi,
barvanju, postavitvi. Izdelava totema je v razlinih fazah vkljuena v pouk likovne ali tehnine vzgoje.
Zaobljuba nenasilju
Uenke in uenci vseh razredov na oli najprej v manjih skupinah oblikujejo
mnenja in predloge, kako bodo prispevali h kvaliteti odnosov med njimi. Po poroanju skupin sooblikujejo skupno razredno Zaobljubo nenasilju.
Zaobljube nenasilju naj bodo enotno oblikovane, vsak razred pa naj doda
svojo vsebino. Krasijo lahko posamezen razred ali pa so skupaj izobeene
na vidnem mestu v oli.
24
2.2 KULTURNI DAN

Kulturni dnevi so del obveznega programa v osnovni oli in tako prilonost, da
je dan dejavnosti kulturni dan namenjen kulturi nenasilja v oli. Vekrat smo
e zapisali, da so se preventivne aktivnosti, ki niso zgolj frontalne in kjer vsebine ne govorijo neposredno o nasilju, ampak so usmerjene k sodelovanju in
soustvarjanju, pokazale kot bolj uinkovite, zato prikazujemo, kako je lahko na
oli organiziran kulturni dan, primeren za uenke in uence predmetne stopnje.
Organizirajmo ga tako, da ne bo v celoti potekal v vsakem razredu posebej, ampak omogoimo otrokom, da se vkljuujejo v aktivnosti, kjer bodo uspeni. Tako
razline delavnice potekajo v razlinih uilnicah, v olski avli, telovadnici. Uenke
in uenci med delavnicami prehajajo. eprav organizacija dogodka, pri katerem
med seboj sodelujejo in se spoznavajo otroci celotne ole in ne po oddelkih,
ni enostavna in zahteva sodelovanje celotnega strokovnega osebja e pri sami
pripravi, ga priporoamo. Rezultati so pokazali, da je prav soustvarjanje in sodelovanje pri taknih dogodkih pomemben dejavnik za razvoj olske klime. e
povabimo k sodelovanju e katero izmed organizacij iz lokalne skupnosti (npr.
tabornike, planince, kulturno drutvo), bomo olo e bolj povezali z okoljem, kar
ima nedvomno prepreevalno vlogo.
Da bo dan deloval e bolj povezovalno, ga poimenujmo. Predlog: Lepa beseda in nasmeh najdeta pot do vsakega srca. Uenke in uence povabimo
z osebnimi vabili; tako se bodo vsi poutili osebno vkljuene in soodgovorne za dogajanje.
Udeleenke in udeleenci: uenke in uenci ter uiteljice in uitelji ole, uenke
in uenci sosednje ole, drutva ali krajevna skupnost.
Izvajalci: strokovne delavke in delavci ole, zunanje izvajalke in izvajalci (nevladne organizacije iz lokalne skupnosti, taborniki ...).
Temeljni cilji aktivnosti:
sodelovanje otrok z razlinih ol (izdelati skupni izdelek grafit, kulturno
toko, opomnike ...), uenke in uenci se povezujejo glede na interesna
podroja;
pomen kulture za nenasilje;
spoznavanje razlinosti, vivljanje v razline ivljenjske situacije vrstnic in
vrstnikov;
javno nastopanje;
uenje za nenasilje.
25
Predlog aktivnosti kulturnega dne, s katerimi uresniujemo zastavljene cilje:

Branje knjige z vsebino o medvrstnikem nasilju
Sedmoolke in sedmoolci za domae branje preberejo knjigo na temo vrstnikega nasilja Solze so za luzerje. Na kulturni dan povabimo pisateljico knjige Neli
Kodri Filipi, ki se pogovarja z uenkami in uenci. Mladinsko literaturo z vsebino o medvrstnikem nasilju lahko dobro umestimo v pouk slovenskega jezika
kot domae branje, del bralne znake ali jo uporabimo kot izhodie za razredni
projekt (glej poglavje Razredni projekti).
Ko majice postanejo Osebni it
Uenke in uenci riejo na majice svoj Osebni it; nariejo znak, opomnik, na
katerega bodo pomislili, da se bodo poutili varno. Znak ustvarijo sami, za risanje uporabimo flomastre za tekstil.
Sodelovanje z organizacijo iz lokalne skupnosti
Na eni izmed delavnic otroci skupaj s tabornicami in taborniki pletejo zapestnice
prijateljstva; eno zase, druge za prijateljice in prijatelje ter soolke in soolce. Ko
pripravljamo kulturni dan za celo olo, je priporoljivo povabiti k sodelovanju
im ve ljudi ali organizacij iz lokalne skupnosti. Za otroke je sodelovanje z zunanjimi izvajalkami in izvajalci posebna izkunja; med drugim si irijo socialno
mreo, kar je pomemben varovalni dejavnik.
Pisanje opomnikov proti nasilju
Skupina otrok pie opomnike proti nasilju npr. na prometne znake in jih ob koncu dneva izobesi v avli na cesto nenasilja. Za to delavnico lahko uporabimo
tudi tehniko stripa.
Igranje aha
V olski avli pripravimo ve omizij, kjer otroci igrajo ah. Pri ahu se uijo upotevanja pravil, na ustrezen nain prenaati poraz in urijo samokontrolo.
Delavnice o izraanju ustev
Kar nekaj postaj oziroma delavnic je namenjeno izraanju ustev. Kako pomembna je ustvena pismenost, smo prebrali v prvem delu prironika. Nekaj
predlogov:
gozd ustev: otroci iz mehke ice oblikujejo razlina drevesa, ki ponazarjajo
njihovo poutje in obutke. Konni izdelek je gozd nastalih dreves in njihova
razlinost;
IMPRO liga: otroci z igro s pomojo improvizacije lahko izraajo, kar je v danem trenutku zanje pomembno. Hkrati se urijo v sodelovanju in javnem nastopanju;
pisanje na temo prijateljstva: uenke in uenci s pomojo poezije ali proze
ubesedijo svoj odnos do prijateljstva in obenem ubesedijo svoje obutke.
Hkrati lahko to delavnico prilagodimo tudi za otroke iz tujejezinega okolja,
ki piejo v svojem maternem jeziku.
26
Delavnica risanja grafitov

Grafiti otroke pritegnejo. Ko govorimo o kulturi nenasilja, je to dobra prilonost,
da jim razjasnimo razliko med vandalizmom in grafiti, ki imajo sporoilno vrednost. Poiimo na oli ali na olskem dvoriu steno, na katero bodo uenke in
uenci s pomojo uiteljic in uiteljev risali grafite, s katerimi bodo sporoali, da
je nasilje na oli nedopustno. Pomembno je, da pred delavnico skupina otrok,
ki bo risala grafite, pripravi idejni osnutek in predlogo. Ta delavnica je dobra prilonost za uenke in uence, ki imajo sicer teave z vedenjem, a so inovativni in
moni na podroju likovnega izraanja.
Delavnica o razlinosti
Za uenke in uence tretje triade predlagamo tudi delavnico skupaj z otroki s
posebnimi potrebami (npr. slepi in slabovidni, gluhi in nagluni, gibalno ovirani)
ali z uenkami in uenci iz tujejezinega okolja. Uenke in uenci se pogovarjajo
o svojih izkunjah in o monostih premagovanja ovir, iskanju monih podroij in
vkljuevanju v drubo. Pogovor med njimi je prilonost za razumevanje in sprejemanje razlinosti, ki je temelj za zmanjevanje vrstnikega nasilja.
Primer delavnice na O Simona Jenka Kranj v okviru projekta NasVIZ
Na kulturni dan smo povabili vrstnice in vrstnike iz CIRIUSA (Center za izobraevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik). Uenke in uenci so se
pogovarjali o tem, kakno je ivljenje gibalno oviranih vrstnic in vrstnikov,
za katere aktivnosti so prikrajani, kako jih modificirajo. Na osrednji kulturni prireditvi smo otvorili fotografsko razstavo mladostnika iz CIRIUSA.
Otvoritev je bila pospremljena s kulturnim programom uenk in uencev
ole ter mladostnic in mladostnikov iz CIRIUS-a. Eden od ciljev kulturnega
dogodka fotografske razstave je bil pokazati, da lahko ovire in teave
laje premagamo tudi s pomojo umetnosti in krepimo obutek lastne vrednosti.
2.3 LITERARNI NATEAJ

Literarni nateaj je primeren za uenke in uence od prvega do devetega razreda. Ponuja monost pisati o svojih ustvih, videnju in doivljanju sebe, ljudi in sveta. Teme literarnega nateaja spodbujajo k razmiljanju o prijateljstvu,
solidarnosti in sprejemanju druganosti. Nekateri otroci se laje izrazijo v prozi,
drugi v poeziji; naj bo izbira njihova. Literarno glasilo je tako izdelek celotne ole,
e posebej, e svoje razmiljanje prispevajo tudi posamezni strokovne delavke
in delavci ali stari.
27
Predlagamo nekaj tem oziroma mone naslove, s katerimi bodo otroci

lahko izrazili svoja ustva, poglede, razmiljanja: Z roko v roki, Skupaj smo
bolji, Drugaen sem, Jaz in ti, Rad/-a imam, Svet v meni in jaz v svetu ...
2.4 HUMANITARNE AKCIJE

Humanitarne akcije lahko pripravijo in izvedejo uenke in uenci olske skupnosti
s pomojo mentoric in mentorjev. Akcije so lahko nartovane kot enkratno dejanje
ali pa kot celoletne akcije. Pri tem razvijamo pri otrocih skrb za drugega, pomen
pomoi za loveka v stiski, sodelovanje in sposobnost vivljanja. e jim omogoimo, da razvijajo te vrednote, posredno prispevamo k varneji in prijazneji oli.
Predlagamo izbiro akcij, pri katerih uenke in uenci vedo za njihov namen.
1. Zbiranje hrane za varne hie (materinske domove) v asu novoletnih praznikov; uenke in uence spodbujamo, da odstopijo katerega od priboljkov, ki so
ga dobili v tem prazninem asu sami. Uenke in uenci naj sodelujejo pri pripravi plakatov, razvranju hrane in pri predaji hrane.
2. Zbiranje olskih potrebin ob koncu olskega leta; otroci morajo biti seznanjeni, da bodo olske potrebine razdeljene njihovim vrstnikom, ki ivijo v manj
spodbudnem okolju. Sodelujejo pri nartovanju zbiranja in razvranja zbranih
potrebin. Odloitev, kdo izmed otrok bo prejel pomo, doloi olska svetovalna sluba in ne otroci sami.
3. Morda je na nai oli uenka oziroma uenec, ki potrebuje za svoje delo specifien uni pripomoek (npr. bralno lupo, raunalnik ...) ali nov invalidski voziek.
Organizirajmo zbiralno akcijo papirja za ta namen. Pri tovrstnih humanitarnih akcijah je potrebna posebna previdnost ob razlagi uenkam in uencem in seveda
soglasje starev in otroka, ki mu je namenjena pomo.
4. Celoletno zbiranje zamakov.
Humanitarnost na oli lahko razvijamo in irimo tudi z druganimi akcijami, kot so:
otroci vsak dan odnesejo kosilo stareji osebi v soseini,
v zimskem asu poskrbijo za oieno dvorie starejo prebivalko oziroma
prebivalca v soseini,
za novoletne praznike prikaejo krajanom v domu starejih obanov igro ali
plesno toko.
K veini aktivnosti, ki se odvijajo na nivoju ole (kot sta npr. kulturni ali projektni dan), starev ne moremo povabiti k sodelovanju, saj se odvijajo v
okviru pouka. O poteku jih le seznanimo, morda na olski spletni strani.
e na oli organiziramo humanitarno pomo, pa so stari lahko pomemben
partner pri izvedbi. Seznanimo svet starev in jih povabimo k sodelovanju.
28
e nekaj praktinih nasvetov:

Upotevajmo razliko med konfliktom in nasiljem. Pri konfliktu ne pride do
neravnovesja moi, saj sta obe ali ve vpletenih strani priblino enakovredni
in enako moni v izraanju svojih stali, interesov ali pozicij. Prav tako pri
konfliktu vpleteni ne uporabijo nasilja za razreevanje konflikta oziroma ne
pride do zlorabe moi. Zato otrokom dopuajmo, da sami razreujejo konflikt, saj se pri tem uijo. e je treba, vstopimo z mediacijo ali s pomojo pri
dogovarjanju. Nasprotno pa pri nasilju, ko je ravnovesje moi porueno, mediacija ni ustrezna strategija. V razredu poskrbimo za premiljen sedeni red.
Tiste, ki se vpletajo v nasilje, obkroimo s prosocialnimi uenkami in uenci.
Otroke v razredu poveimo po interesih.
Napravimo zemljevid varnih tok v oli, kamor se bodo uenke in uenci
lahko zatekli po pomo ali nasvet.
Prav tako napravimo za vse strokovne delavce zemljevid prostorov v oli,
kjer najbolj pogosto zaznavamo medvrstniko nasilje. Tako bomo med odmori bolj pozorni na te toke.
2.5 MEDVRSTNIKA POMO

K varovalnim dejavnikom pritevamo prosocialno vkljuenost, mono socialno
oporo, mono navezanost in zavezanost oli ter pozitivna stalia do intervencij
in avtoritete. Za zmanjevanje tveganja za nasilje je pomemben varovalni dejavnik razumevanje in opora v drugih, predvsem v druinskih lanih ter vrstnicah
in vrstnikih. Vendar pa je kljuno, da so ti posameznice, posamezniki in skupine
prosocialni. V nasprotnem primeru lahko ta povezanost predstavlja dejavnik tveganja. Dobri odnosi s prosocialno vrstniko skupino, olska uspenost, pozitivni
odnosi z avtoriteto in ustrezno preivljanje prostega asa pomembno blaijo
tveganje za nasilje (Hoge et al., 1996). Ena od monosti, da to doseemo, je tudi
medvrstnika pomo, ki je lahko na nivoju razreda ali med razredi. Lahko je to
una pomo ali pa medvrstnika pomo otroku, ki je npr. gibalno oviran in mu
je pri menjavi razreda treba nositi torbo, ali e se otrok pokoduje in potrebuje
pomo v oli in podobno.
Ko v oli uiteljice in uitelji skupaj z otroki nartujemo medvrstniko pomo, je pomembno, da izvajanje posredno nadzorujemo, otrokom na zaetku pomagamo pri organizaciji, jih pohvalimo in motiviramo, sicer se aktivnost lahko hitro spremeni v situacijsko pomo in le pomo posameznim
vrstnikom. V taknem primeru se lahko zgodi, da se medvrstnika pomo
spremeni le v druenje in bodo delene pomoi le tiste uenke in uenci, ki
bodo v skupini moneji.
29
2.6 UENJE STRATEGIJ REEVANJA KONFLIKTOV

olski prostor je mnogokrat preet z manjimi ali vejimi konflikti/problemi, ki
jih je potrebno reiti. Ti problemi so lahko zelo raznoliki: izgubljeni kljui in pozabljene kartice, konflikti zaradi razdeljevanja malice, neopravljene domae naloge, nepripravljenost na ocenjevanje, spori zaradi materialnih dobrin, asti ali
socialnega poloaja, doivljanje medvrstnikega nasilja in tako naprej.
Uenje in uporaba strategij reevanja medosebnih konfliktov in odnosnih problemov mora biti zato stalnica dela v oli. Muri v raziskavi Intituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (Muri et al., 2010) ugotavlja, da imajo tako
rtve kot povzroitelji nasilja slabe razvite socialne in emocionalne kompetence
in neustrezno interpretirajo socialne situacije, zato pogosteje pride do medosebnih problemov in konfliktov. Tako bomo uenju tehnik namenili ve asa, saj
je tehnika reevanja medosebnih problemov (konfliktov) e ena od monih pomoi, da konflikt ne preraste v nasilje.
Cilj tehnike ni zgolj v tem, da otrok rei konkreten problem, temve da se usposobi za uspeno reevanje monih problemov v prihodnje. Koraki reevanja problemov so znani e vnaprej, otrok jih po istem principu uporablja pri reevanju
vsakega problema. e se tehnike uijo uenke in uenci v vseh razredih in so je
vei tudi uiteljice in uitelji, jo lahko v oli uporabimo tudi pri konfliktih na hodniku, v jedilnici ali na igriu.
Raziskave kaejo (Pastirk, 2004), da obstaja pet osnovnih operacij za uspeno reevanje problemov: splona orientacija, definiranje in formuliranje problemov, iskanje ve monih reitev, odloanje o najbolji reitvi, preverjanje izbrane reitve.
Pastirk (2004), izhajajo iz sheme Muesera (1997), tehniko reevanja problemov
izpelje po naslednjih korakih:
1. korak: opredelimo problem (otrok se ui prepoznati problem in ga definirati);
2. korak: uporabimo metodo nevihte moganov (brainstorming), da pridobimo
im ve monih reitev (ui se pristopiti k problemu, ga pogledati z razlinih zornih kotov);
3. korak: prepoznavamo prednosti in pomanjkljivosti monih reitev (ui se
presojati);
4. korak: izberemo najustreznejo reitev ali njihovo kombinacijo (ui se izbirati);
5. korak: nartujemo izpeljavo naloge izbrane reitve (ui se nartovati);
6. korak: po opravljeni nalogi pregledamo uspenost reitve (ui se oceniti se in
se pohvaliti).
Ta nain nam torej omogoa, da otrok prepozna, kje je problem in zanj sprejme
odgovornost. Prav tako omogoa, da se uenka oziroma uenec spoznava z mnoico monih reitev ter sprejme odgovornost za izbiro in izpeljavo izbrane reitve
(primer delavnice oziroma razredne ure uenja strategij reevanja problemov).
30
Priloena delavnica je opisana dokaj natanno in z vsemi koraki. Uiteljica

oziroma uitelj jo seveda lahko spremeni glede na razred/starost otrok. Pri
uenju strategije si je potrebno vzeti dovolj asa za vsak korak. Ko uenke in uenci tehniko obvladajo, so mnogi koraki avtomatizirani, reevanje
problema je dokaj hitro, eprav uporabljajo vse korake.
Delavnica: Strategija reevanja problemov
Cilji:
Vsebina:
- Ozaveanje, zakaj je uinkovito reevanje problemov

pomembno.
- Seznanitev z osnovnimi koraki reevanja problemov.
- Uenke in uenci spoznajo, da je lahko v socialnem konfliktu
monih ve veljavnih pogledov.
Z uenci se bomo pogovorili o tem, kaj je problem, zakaj
je pomembno uravnavati stres in zakaj je pri tem treba biti
sistematien. Nato bodo uenke in uenci z igro vlog spoznali
osnovne korake reevanja problemov.
Izvedba
UVODNI DEL Definicije in razlogi (510 minut)
Uenkam in uencem na kratko napovejmo vsebino in namen delavnice. Dogovorimo se za pravila sodelovanja in dela, kot so na primer: ne skaemo si v
besedo, dvigovanje rok, smo spotljivi itd.
Uvodni del delavnice bo potekal po principu vpraanje-odgovor-odziv.
Vpraanje 1 Ali zna kdo definirati problem?
Pomagajmo uenkam in uencem priti do definicije problema potreba, prepreka, naloga, konflikt itd., ki zahteva reitev. Uenkam in uencem razloimo,
da so problemi relativni in odvisni od izkuenj. Vasih je bil problem umivanje
zob ali uporaba vezalk. Sedaj, ko so se problem nauili reiti in imajo s tem problemom veliko izkuenj, to ni ve problem, ampak navada. Tako pojasnimo, da
je lahko vsak problem na zaetku videti zelo zapleten in nemogo, ko pa enkrat
najdemo reitev, postane problem obvladljiva vsakdanja situacija.
Nain iskanja reitev za nek problem je lahko problem sam po sebi. Ko se enkrat
nauimo uinkovito reevati probleme in imamo s tem e veliko izkuenj, smo
lahko pri reevanju vsakdanjih problemov e zelo uinkoviti.
Vpraanje 2 Zakaj je pomembno biti uinkovit pri reevanju problemov?
Osvajanje strategije reevanja problemov je pomembno, ker je ta strategija izjemno iroko uporabna. Sooanje s problemi obiajno povzroa stres. Koliina
stresa je odvisna od tega, kako problem dojemamo, kako velik in resen se nam
zdi ter od mnenja, ali se bomo lahko uinkovito spoprijeli s problemom. Z uin 31
kovito strategijo in pozitivnimi izkunjami ta stres zmanjujemo ter postanemo

pri reevanju problemov hitreji in uinkoviteji.
OSNOVNI KORAKI 5 osnovnih korakov strategije reevanja problemov
(510 minut)
Uenkam in uencem predstavimo pet osnovnih korakov. Da ne bi lo zgolj za
pusto natevanje, lahko uence najprej vpraamo, ali kdo e ve, kateri je posamezni korak oziroma lahko kdo ugiba, kaj bi logino sledilo. Koraki so naslednji:
1. STOP! Kaj je problem?
Problem jasno definiramo. Ne iemo krivca in ne obsojamo. Identificiramo potrebo ali cilj ter prepreko, ki nam je na poti. e gre za socialni konflikt ali problem,
se moramo vpraati: Kaj si vsak udeleenka oziroma udeleenec misli/eli/uti?
2. Kaj lahko naredim?
Uporabimo tehniko nevihte moganov ni slabih ali dobrih reitev, zapiemo
vse mone reitve. Slabih reitev ne obsojamo in jih celo spodbujamo, saj se na
tak nain razvije bolj kvalitetna mrea asociacij.
3. Kaj se bo zgodilo, e ...?
Vsako reitev ovrednotimo, razmislimo ali bo uinkovita, vpraamo se, kakne
bodo posledice. Pri vrednotenju reitev moramo biti pozorni, da ne bomo pri
reevanju problemov ustvarili novega, e hujega problema.
4. Katero pot bom izbral?
Izberemo reitev in naredimo konkreten akcijski nart.
5. Ali sem bil uspeen?
Uinek akcije evalviramo. e nismo bili uspeni, se vrnemo nazaj na zaetek.
VAJA 1 Igra vlog (2530 minut)
Za praktino ponazoritev uporabe korakov uporabimo igro vlog. e elimo, da
bo izkunja uenk in uencev vodena, lahko v igri vlog sodelujemo tudi mi z
vnaprej pripravljenim scenarijem v mislih. Tako bodo uenke in uenci pridobili
jasneja in ciljna znanja. Uenkam in uencem je igra vlog velikokrat zanimiveja,
e v njej sodeluje uiteljica oziroma uitelj in se tudi vivi v vlogo.
Uenke in uenci si situacijo lahko izberejo tudi sami in jo sami odigrajo. V tem
primeru bomo morali igro vlog moderirati in jo s predlogi in interpretacijami
usmerjati.
Predstavili bomo primer vodene igre vlog, s katero se bodo uenci nauili tudi
relativnosti razlinih pogledov v socialnem konfliktu. Skuajmo z uenkami in
uenci odigrati naslednji scenarij in se postavite v vlogo Marka:
Janez je tri dni manjkal v oli in potrebuje zvezek, da prepie snov. Vpraal bo novega
soolca Marka, ker naj bi ta imel zelo lepo urejene zvezke. Mark mu zvezka noe posoditi in je celo nesramen do Janeza. Ko Janez vztraja v pogovoru, mu Mark zagrozi
z nasiljem in je zelo aljiv.
32
Lahko se nam zgodi, da bo uenka oziroma uenec, ki igra Janeza, v situaciji zelo dobro reagiral. V tem primeru smo lahko trmasti in pri nasilnem odzivu Marka vztrajamo, vendar utegne to posredovati napano sporoilo da
spotljiv pristop ne deluje. Namesto tega lahko uenko oziroma uenca
pohvalimo za zelo dober odziv in razloimo drugim, da zaradi namena delavnice potrebujemo nekoga, ki bo reagiral bolj togo, trmasto in predrzno.
Sedaj skupaj z otroki predelajmo korake reevanja problema.
1. STOP! Kaj je problem?
Imamo dva problema. Primarni je ta, da mora Janez dobiti zvezek, sekundarni
pa, da je Mark nesramen in noe sodelovati z Janezom. Uenke in uence vpraamo, o em Mark razmilja in kako se pouti, saj noe posoditi zvezka.
2. Kaj lahko naredim?
Z uenkami in uenci razmiljajmo o problemih (moganska nevihta). Nekaj minut lahko skupaj delajo v parih, da najdejo vsaj pet reitev, nato pa o njih poroajo. Sprejemajmo tudi slabe reitve, kot so: Udarim ga, ukradem mu zvezek, mu
zagrozim Pri tem koraku e ne vrednotimo reitev.
3. Kaj se bo zgodilo, e ... ?
Reitve ovrednotimo. Posebno pozornost namenimo slabim reitvam in poudarimo, zakaj reitve, ki vkljuujejo nasilje, ne delujejo oziroma niso primerne.
e bomo naleteli na reitev, da bi si zvezek izposodili drugje, jo lahko uporabimo
za uenje o sooanju s konflikti in prepoznavanje, kdaj se splaa v konfliktu odnehati. Vano je, da reimo primarni problem, to je pridobiti zvezek.
4. Katero pot bom izbral?
Skuajmo spodbuditi uenke in uence, da bodo izbrali reitev prijateljskega
pogovora. Idealna reitev situacije je, da Janez potrpeljivo in vztrajno sprauje
Marka, kaj je razlog, da mu zvezka ne posodi. Mi, kot Mark, lahko nato povemo,
da smo na prejnji oli imeli slabo izkunjo s posojanjem zvezkov in smo bili za
dobro delo kaznovani. Na koncu se uklonimo in posodimo zvezek.
Uenke in uence opozorimo na to, da imajo ljudje vedno razlog, zakaj ponejo,
kar ponejo, in ni nujno, da ravnajo grdo enostavno zato, ker so zlobni.
5. Ali sem bil uspeen?
Uenke in uenci naj preverijo, ali so problem tudi reili. e je problem reen, so
izbrali pravo pot za reevanje problema.
ZAKLJUEK (5 minut)
Otroke spodbudimo, da reevanje problemov vadijo, saj bodo ele z vajo uinkoviti v zares stresnih situacijah. Opozorimo jih, da bodo s asom in vajo to strategijo lahko uporabljali e avtomatino in hitro, za zaetek pa je priporoljivo, e
si pet korakov zapiejo na kartonek in (e je mono) naj si postopek zapisujejo.
33
Na tak nain lahko reujejo vse probleme, s katerimi se sreujejo, vkljuno z unimi, kot sta asovna organizacija in nain uenja.
Igro vlog lahko v celoti pripravijo otroci sami in smo mi le v vlogi moderatorke oziroma moderatorja. Zelo uinkovita je tudi tehnika, kjer uenke in
uenci vekrat odigrajo neko situacijo, pri tem pa lahko kadarkoli nekdo
iz obinstva ree STOP in se vkljui v eno od vlog. Tako uenke in uenci
situacijo raziskujejo in vztrajajo, dokler niso zadovoljni z reitvijo.
3 AKTIVNOSTI NA NIVOJU RAZREDA

V oli se uenke in uenci osebnostno razvijajo ne samo na kognitivnem, temve tudi na psihosocialnem in ustvenem podroju, zato je pametno prouevati
tudi, kaken vpliv ima razredno vzduje na otroka in njegov razvoj.
Temeljni element olske kulture je olski oddelek kot osnovna socialna skupnost
v oli. D. Lenik Mugnaioni (2012) pravi, da bi oddelek moral otrokom dajati gotovost, da pripadajo takni socialni skupini, v kateri se lani in lanice med seboj
podpirajo in skrbijo drug za drugega. Kljune vrednote v taknem razredu so
prijaznost, spotovanje, skrb za drugega, enakost in pravinost, cenjene pa so
tudi vztrajnost, samoobvladovanje in uni uspeh. Razlogi za razvijanje taknih
oddelnih skupnosti so po Beaju (2001) razlini:
kakovost uenja in pouevanja je odvisna od kakovosti medsebojnih odnosov in klime v olskem oddelku;
le v socialnih skupinah (oddelkih) je mogoe dosegati doloene socializacijske cilje, saj se socialnih kompetenc (strpnost, medsebojna pomo ...) uenke
in uenci uijo v ivo;
v dobri socialni skupnosti je mogoe razline teave v uno-vzgojnem procesu reevati hitreje in bolj uinkovito ali se jim celo izogniti;
dobre sposobnosti za sodelovanje bodo kljune v drubi prihodnosti in olsko okolje je izjemna prilonost za doseganje teh spretnosti.
3.1 RAZREDNA PRAVILA

Skupno pravilom je, da se nanaajo na priakovanja v zvezi z vedenjem. Pravila
dajejo otrokom potrebno strukturo in pomagajo, da obutijo razred kot varno in
predvidljivo okolje. Doloajo osnovna priakovanja in standarde in so ogrodje za
potek pouka (Punder, 2011). Pravila so eden kljunih elementov vodenja razreda, zato jim je prav nameniti dovolj pozornosti in asa e pri njihovem oblikovanju v razredu. Razred bo deloval bolje, e bo vsakdo spotoval pravice drugega
(do varnosti, pouka, izraanja ...).
34
Chaplain (2010) loi olska pravila od razrednih. Pravi, da medtem ko so

osnovna pravila na ravni ole oblikovana primarno zato, da vzpostavljajo
harmonine medsebojne odnose med otroki, je temeljni namen razrednih
pravil poveati vkljuenost uenk in uencev v uenje. Uinkovita pravila
otrokom omogoajo psihino in fizino varnost in predvidljivo okolje, torej
sooblikujejo okolje, v katerem poteka pouk. Zato je e toliko bolj pomembno, da jih uenke in uenci soustvarjajo, torej da jih oblikujemo skupaj z
njimi.
Ne pozabimo z razrednimi pravili seznaniti starev.
Pravil ne sme biti niti preve niti premalo, morajo biti jasna, razumljiva in izvedljiva ter v veji meri postavljena pozitivno (npr. Do sook in soolcev smo prijazni
namesto V razredu se ne alimo). Ko so enkrat postavljena, jih moramo izvajati
dosledno, sicer postanejo neuinkovita in sama sebi namen.
V nadaljevanju prikazujemo nekaj primerov razrednih pravil, ki so jih izoblikovali
uenke in uenci na Osnovni oli Simona Jenka Kranj.
2. razred
Pravila razreda so mlaji otroci, ki e niso vei branja, narisali, ko so jih skupaj
izbrali. Ker so jih sami upodobili, so se poutili e bolj odgovorne za upotevanje
pravil razreda.
35
6. razred
estoolke in estoolci so se lotili olskih pravil s pomojo knjig. Razredniarka
jim je predstavila nabor knjig, ki obravnavajo pasti in teave mladih na poti odraanja, v olskih klopeh, v odnosih s stari, uiteljicami in uitelji, vrstnicami in
vrstniki. Branje je bilo prostovoljno. Uenke in uenci so na razredni uri predstavili prebrano knjigo. O vsebini in sporoilnosti knjige so se pogovorili. Zanimivo
je, da je bilo vedno ve prostovoljk in prostovoljcev. Slabim bralkam in bralcem
je razredniarka poiskala primerno knjigo. Kraje knjige so brali tudi med razrednimi urami. S pomojo sporoilnosti knjig so skupaj sestavili razredna pravila, ki
so se jim zdela pomembna za ivljenje in za prijetno sobivanje.
Njihova razredna pravila:
Ne obsojam, sprejemam drugano miljenje od mojega.
Sledim svojim sanjam in se trudim za njihovo uresniitev.
Zamere pozabim, odpustim.
Pozoren sem do drugih.
Sporov ne reujem z nasiljem.
7. razred
V 7. razredu so uenke in uenci sprva oblikovali irok nabor pravil s kar 25 tokami, po pogovoru so se odloili za oji izbor in nastala so temeljna razredna
pravila. Odloitev otrok je bila, da jih oblikujejo kot prepovedi.
Prvotni nabor pravil (odebeljena pravila so bila najvekrat predlagana):
1. Ne teemo po razredu!
2. Ne pretepamo se!
3. Med poukom ne klepetamo!
4. Iz hrane se ne norujemo!
5. Med poukom ne uporabljamo
telefonov!
6. Ne govorimo eden ez drugega!
7. Iz drugih se ne norujemo, jih ne alimo,
se jim ne posmehujemo in jih spotujemo!
8. Med seboj si pomagamo!
9. Na stolu se ne zviramo!
10. Na hodniku se ne prerivamo!
11. Ne goljufamo pri testih in domaih
nalogah!
12. Ne preklinjamo!
36
14. Se obnaamo primerno svojim letom!

15. Redno prinaamo pripomoke za pouk!
16. Ne jezikamo uiteljem!
17. Odpadke loujemo!
18. Ne jemljemo tujih stvari brez
dovoljenja!
19. Ne hodimo po mizah!
20. Ne riemo po mizah!
21. Pospravljamo za seboj!
22. V olo prihajamo tono!
23. Ne uniujemo tuje lastnine!
24. Priprava na olsko uro!
25. Ne opravljamo se!
Konna pravila:
Ne teemo po razredu!
Iz hrane se ne norujemo!
Ne govorimo eden ez drugega!
Iz drugih se ne norujemo, jih ne alimo, se jim ne posmehujemo in jih spotujemo!
Med seboj si pomagamo!
Na hodniku se ne prerivamo!
Redno delamo domae naloge!
UPOTEVAMO VSA PRAVILA!
8. razred
Uenke in uenci so razredna pravila izobesili v obliki stripa. Nabor tevilnih razrednih pravil so skrili na pet temeljnih, ki se nanaajo na:
tonost,
opravljanje olskih obveznosti,
odnos do hrane,
prepoved uporabe telefona v oli,
korekten odnos do vrstnic in vrstnikov ter
uiteljic in uiteljev.
3.2 RAZREDNI PROJEKTI

Razredno klimo Fraser (1989, v Zabukovec, 1998) opredeli kot dogajanje v razredu, ki je doloeno z medsebojnimi odnosi (doloa naravo in mo medsebojnih
odnosov, sodelovanje, medsebojno pomo), osebnostnim razvojem posameznikov (lastno napredovanje posameznika) in sistemskimi znailnostmi (pravila, mehanizmi kontrole, jasnost priakovanj). Na doseke posameznice oziroma
posameznika pa imata lahko pomemben vpliv ola in uno okolje ali natanneje
razredna klima. Najbolj je zaelena sodelovalna oddelna skupnost, ki predstavlja (Punder, 2011):
postavljanje skupnih ciljev in spodbujanje procesa reevanja konfliktov in
problemov,
37
skrb za sooblikovanje dobre socialne klime in odnosov v razredu ter

sodelovalno uenje.
Pri nartovanju preventivnih dejavnosti v razredu izhajamo iz preprianja, da je
dobra razredna klima eden izmed najboljih varovalnih dejavnikov na oli. Klima
se v razredih lahko razlikuje, zato je pred nartovanjem preventivnega dela v
razredu dobro izmeriti, kakna je razredna klima in glede na rezultate razrednik z
uenci nartuje razredne projekte.
Razredni projekti se veinoma izvajajo v okviru razrednih ur, ni pa nujno.
Izkoristimo dan dejavnosti, tabor, olo v naravi ali portni dan; odvisno
od vsebine projekta. Trajanje projekta je lahko razlino. Nekateri potekajo celo olsko leto, drugi so kraji, predvsem na razredni stopnji. Skupaj z
otroki razmislimo, ali v razredni projekt oziroma v fazo razrednega projekta
vkljuimo e katerega od strokovnih delavcev, morda katerega od starev.
Najbolj pomembno je, da otroci skupaj nartujejo in sodelujejo ter da ima
razred skupinski cilj.
Predstavljamo nekaj razrednih projektov, ki lahko sluijo za pomo pri izbiri razrednih projektov, nartovanih glede na poznavanje dinamike v naem razredu
(seveda glede na starost uenk in uencev).
Razmislimo, kako bi lahko v razredni projekt vkljuili stare vsaj k posrednemu sodelovanju.
Spominska knjiga (6.9. razred)
Otroci oblikujejo svojo razredno spominsko knjigo.
Vsakdo v mozaik prispeva svoj del. Otroci imajo prosto izbiro glede prispevka v spominski knjigi. Tudi
razredniarka oziroma razrednik prispeva spominski
utrinek. Spominska knjiga ne bo le drag spomin na
osnovnoolske dni; med pisanjem se uenke in uenci uijo izraati svoje misli z besedo ali risbo. Predvsem
pa razvijajo pripadnost do razreda in s tem utrjujejo
socialno mreo znotraj skupine vrstnic in vrstnikov.
38
Pripovedi devetoolk in devetoolcev otrokom na razredni stopnji (3., 4.,

5. razred)
Devetoolke in devetoolci obiskujejo uenke in uence na razredni stopnji. Pripovedujejo jim zgodbe iz olskih klopi. V svojih pripovedih se npr. spominjajo, kako
je bilo, ko so bili oni v nijih razredih osnovne ole. Kaj jih je prizadelo, esa jih je
bilo strah, kaj jih je alostilo ali veselilo? So imeli prijateljico oziroma prijatelja, ki
so mu lahko zaupali? Komu so povedali za
ful UREDU
svoje teave? Kako so reevali probleme in
spore z vrstnicami in vrstniki, uiteljicami
8. bom na kratko povedu,
in uitelji, stari? So bili kdaj rtve ali pria
men se zdi, da smo ful uredu,
nasilja? Kako so reagirali? Otroci jih bodo
ve glav ve ve, zato nas 27 je.
zagotovo posluali z zanimanjem in jim na
Baje, da smo se poslabal, ez
koncu postavljali tevilna vpraanja. Tudi
dva tedna izvemo,
stareje uenke in uenci, ki pripovedujebom pa kakno rimo zrimal na
jo svoje zgodbe, imajo prilonost vpraati
to temo.
mlaje otroke, e se je tudi njim e kaj podobnega zgodilo. Uiteljica oziroma uitelj
lahko spretno moderira pogovor tako, da
Nam se to ne zdi.
vsi otroci skupaj ugotavljajo, kakna bi bila
Zakaj to mislite vsi?
najbolja reitev v posameznem primeru.
Mi drga posluamo,
sodelovati skuamo,
ne vem, kako ne vidite tega,
pa vsak ne ve vsega.
Mogoe kdo kdaj z levo nogo
vstane,
pa med poukom mal zasanjan
ostane.
Nima domae naloge ...
mogoe je sam mal zaljubljen,
ampak ni isto izgubljen.
Ampak smo vedno super vedno frendi smo,
tudi ko nas uiteljice na pol
razdelijo.
No, to na kratko sem povedu,
8. himno sem naredu.
Razredna kronika (6.9. razred)

Pisanje razredne kronike je razredni projekt, ki lahko traja eno ali ve olskih let.
Uenke in uenci zbirajo in zapisujejo zanimive, nenavadne, predvsem pa smene
dogodke v zvezi z dogajanjem v razredu.
Med razrednimi urami si pripovedujejo
dogodivine in se ob tem seveda silno zabavajo. Najzanimiveje in najbolj smene
zapiejo. Za zaetek sestavijo tudi razredno himno (priloena je himna 8. razreda,
ki je rezultat skupinskega dela). Za praznike, rojstne dneve in novo leto si namenjajo lepe misli. Razredna kronika ni le lep
spomin na olsko leto, temve deluje tudi
povezovalno. Ob zaetku pisanja razredne
kronike pa je treba postaviti jasno pravilo,
da aljiva sporoila niso dovoljena.
Alja Troppan
39
Koncert v gozdu (1.3. razred)

Uenke in uenci ob obisku gozda spoznajo, da se v njem skriva mnogo glasbil:
vejice, kamenki, stori, vejica z listjem V gozdu pripravijo pravi koncert.
Prisluhnimo eni od pesmic, dostopni na https://www.youtube.com/
watch?v=7KK2u-y7EtQ,
ali pa zgodbici, ki jo najdemo na povezavi https://www.youtube.com/
watch?v=8LLMHMrVmBs.
Podobne kraje projekte lahko nartujemo ob mnogih vsebinah, ki so v
unem nartu. Uenke in uenci bodo v situacijah izven razreda e raje sodelovali in se dogovarjali.
Razredna pesnika zbirka in plakat o prijateljstvu (5.9. razred)
Uenke in uenci delajo v skupinah,
kjer vsaka skupina zapie kljune besede v zvezi s tem, kaj pomeni prijateljstvo. Po poroanju skupno oblikujejo
mavrini plakat, na katerem so trditve,
s katerimi se vsi strinjajo. Tako imajo
uenke in uenci monost delati v skupini, predvsem pa se na koncu skupaj
dogovorite, katere misli bodo izbrali.
Plakat je tudi izhodie za pogovor o
prijateljstvu, ki je rdea nit pesnike
zbirke, ki nastane v razredu.
Uenje dogovarjanja in sprejemanja kompromisa je veina, ki je nujno

potrebna pri reevanju konfliktov, zato jo vekrat vnaajmo pri delu z razredom ali s posamezno skupino.
40
Izdelajo razredno pesniko zbirko. Vsaka uenka oziroma uenec napie pesem,
posveeno soolki oziroma soolcu, ki je nakljuno izbran. Tematika pesnike
zbirke je prijateljstvo oziroma odnosi med soolkami in soolci. Naslovnico krasijo portreti uenk in uencev.
Kuharska knjiga (1.3. razred)
Ta projekt je vezan na vsebine iz kurikula oziroma na letni as. Vseh razrednih
projektov, zlasti krajih, ne moremo vnaprej nartovati, saj nekateri nastanejo
sproti.
Uenke in uence ves mesec oktober obkroajo jedilne in okrasne bue, spoznavajo bue v pravljicah, zbirajo recepte za bune jedi, izdelujejo dekoracijo iz bu,
zbirajo podatke, slike Nastane Buni kotiek v razredu, ki je iz dneva v dan bolj
zanimiv. Zbrane recepte na koncu uredijo v kuharsko knjigo Najbolje jedi iz bu.
Uiteljica oziroma uitelj s sodelovanjem, soustvarjanjem, urjenjem komunikacijskih spretnosti razvija veine, ki so potrebne in pomembne za reevanje
konfliktov in veine, nujne za ustvarjanje socialne
mree v razredu.
Razredna pravila in leposlovje (5.8. razred)

Odloimo se lahko, da razredni projekt zdruimo s sestavljanjem razrednih olskih pravil.
Razredniarka oziroma razrednik predstavi nabor knjig, ki obravnavajo teave in
skrbi mladih na poti odraanja. Veliko knjig obravnava tudi medloveke odnose. Uenke in uenci berejo in se pogovarjajo o knjigah. Knjige ponujajo precej
izhodi za pogovor: sprejemanje druganosti, zamera, sprava, srnost, potenost, odkritost, delavnost, spotljivost, samozavest, pozitivna samopodoba
Odloimo se lahko, da knjige berejo prostovoljci, ki so branja bolj vei in ki berejo radi, nato pa knjige predstavijo na razrednih urah. O vsebini se pogovarjajo, vsakdo mora imeti monost povedati svoje mnenje. Pri vsaki knjigi izluijo
41
bistveno sporoilo, vsaka uenka oziroma uenec poustvari prebrano, zabelei

svoj vtis o knjigi. Naj imajo o nainu ustvarjanja prosto izbiro. Lahko napiejo
mnenje, zapiejo lepo misel, nariejo ilustracijo, obnovijo odlomek ali kaj podobnega. e bomo knjige dobro izbrali, sestavimo Knjigo razrednih pravil; pravilo
nastane iz bistvenega sporoila knjige.
Priporoeno branje:
Boyne, John: Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa
Gervay, Susanne: Jaz sem Jack
Frani, Franjo: O princu, ki mu je poilo srce
Kolu, Siri: Ajda in Razbojnikovi
Konc Lorenzutti, Nataa: Drutvo starejih bratov
Konc Lorenzutti, Nataa: Enajstnik
Kuijer, Guus: Knjiga vseh stvari
Landa, Mariasun: Ko so make tako same
Moderndorfer, Vinko: Kot v filmu
Nostlinger, Christine: Tako in tako in sploh: roman
Palacio, R. J.: udo
Parr, Maria: Tonja iz Hudega brega
Pregl, Slavko: Sprievalo
Spinnen, Burkhard: Konrad, Fridz in kunec
Pelseneer, Reine De: Sponka
Sachar, Louis: Zeleno jezero
Santos, Care: Prodam mamo
Vidmar, Janja: Ta slavna Nuka
42
Razline nevladne organizacije, drutva, ministrstva ... pogosto razpisujejo

kraje ali dalje projekte ali nateaje. Na razpisih lahko sodeluje ola, razred, skupine. Poiimo monosti tudi izven olskih prostorov, ne le zaradi
promocije ali nagrade na razpisu; vekrat smo e poudarili, kako pomembno je iriti socialno mreo otrok in uiteljev.
Igra vlog (4.6. razred)

Uenke in uenci imajo radi igre vlog. Spodbudimo jih, da pripovedujejo o pogostih konfliktnih situacijah med vrstnicami in vrstniki. Delo nato v nadaljevanju poteka v skupinah. Skupine dobijo nabor konfliktnih situacij. lanice in lani
skupin jih preigravajo tako, da je vsaka lanica oziroma lan odigral vse vloge.
Vsak se je poskual viveti v vse udeleenke in udeleence sporne situacije med
mladimi.
Uenke in uenci bodo ugotavljali, da ne doivljamo in ne utimo vsi enako, da
ima vsako vedenje svoj vzrok, razlog pa odkrijemo in razumemo le, e smo se
sposobni viveti v drugega. Dogovorimo se, da prizore otroci odigrajo npr. vrstnikom in vrstnicam iz drugega razreda.
Otroka igra je radost (oddelki podaljanega bivanja)
V oddelke podaljanega bivanja je vkljuenih ve otrok razlinih narodnosti. Uvedimo urice SPOZNAM PRIJATELJA/PRIJATELJICO, kjer se otroci spoznavajo med
seboj. Vsak predstavi sebe: druino, druinske praznike, hrano, igre, kaj rad dela,
kaj rad bere, konjike in drugo. Uenke in uenci ugotavljajo, da delamo enake
stvari, ki se v razlinih jezikih razlino imenujejo, npr. igra, delo, pogum, strah
Ko se igramo, hitro razumemo pravila in jih tudi upotevamo ter se veselimo,
eprav e ne znamo dobro jezika. V igri sodelujejo vsi enakovredno, ne glede na
to, ali so hitri, poasni, gibni ali nerodni. Nato naj spoznajo, da obstaja jezik, ki je
kot igra dostopen vsem in ga govorijo po vsem svetu esperanto.
Igra ustev (razredna stopnja)
Na triu lahko najdemo ve druabnih in pounih iger, ki nam pri preventivnem delu v razredu pomagajo in s katerimi se uenci uijo spotovanja pravil,
sodelovanja, reevanja sporov, sprejemanje poraza. Predstavimo Igro ustev.
Igra sestoji iz igralne povrine, kocke in kartic, na katerih so navodila, katero ustvo mora uenec opisati. To lahko naredi z besedo, s sliko, z glasbo ali s pantomimo. Igra je sicer primerna za vse starosti, vendar jo priporoamo za uence
razredne stopnje. Nanaa se na tiri temeljna ustva: srea, jeza, strah in alost.
43
Igra uenke in uence bogati na socialnem podroju, laje prepoznavanjo in ozaveajo ustva. Ui jih, kako jih izraati, kako se z njimi spoprijemati in kako jih
deliti z drugimi.
3.3 DELAVNICE V OKVIRU RAZREDNIH UR

Vekrat smo omenjali, naj bodo aktivnosti, s katerimi delujemo preventivno, im
bolj interaktivne, pisane, dinamine in naj ne naslavljajo nasilja neposredno. To
ne pomeni, da v razredu ne izvajamo tudi razlinih delavnic in razrednih ur, ki so
v osnovi zasnovane frontalno, a kljub temu spodbujajo sodelovanje med uenci
in razvijanje komunikacijskih spretnosti. Prikazujemo nekaj delavnic, ki so med
uenkami in uenci dobro sprejete.
Prvi dve delavnici sta bolj splono naravnani in razjasnjujeta pojav medvrstnikega nasilja.
Ostale delavnice je za uenke in uence O Simona Jenka v okviru projekta NasVIZ izvajalo Drutvo za nenasilno komunikacijo. Vsebine delavnic so bile prilagojene dinamiki in situaciji v posaminem oddelku, posebej sta bila upotevana
starost udeleenk in udeleencev ter aktualno dogajanje v skupini. Prilagojen je
bil zlasti obseg in nain podajanja informacij ter vaje. Poleg vsebine delavnic je
bil bistven tudi odnos izvajalk in izvajalcev delavnic do otrok, katerega sporoilo je bilo jaz sem v redu, ti si v redu. Spotovanja in nenasilne komunikacije
so izvajalke in izvajalci uili tudi s svojim zgledom, ne le z besedami. Tako se je
ustvaril varen prostor za izmenjavo in uenje, v katerem so bili otroci sliani in
sprejeti. Dobili so izkunjo, kako sprejeti mnenje drugega, s katerim se ne strinjajo, brez posmeha in alitev in kako na spotljiv nain povedati svoje mnenje.
44
Z omenjenimi naeli kot tudi s samo vsebino delavnic so izvajalci eleli delovati
preventivno pri pojavu nasilja, informirati uenke in uence, kaj pomeni nenasilna komunikacija, kaj je nasilje in kaj vrstniko nasilje, poveati ustveno pismenost, jim pokazati, kaj so alternative nasilju in ustvariti varen prostor, kjer lahko
posameznik spregovori o svoji izkunji nasilja. Delavnice so uspeno sledile zastavljenim ciljem in dosegle svoj namen. Za veino udeleenk in udeleencev so
pomenile pozitivno izkunjo. Prav tako so bili pozitivni odzivi uiteljic in uiteljev, ki so poroali o spremenjeni dinamiki v skupinah in o druganem vzduju.
Zapisi delavnic so razdeljeni po sklopih: Nasilje, ustva 1, ustva 2, Uvod v nenasilno komunikacijo, Nenasilna komunikacija in Vrstniko nasilje, ki jih lahko izvajalci po potrebi kombinirajo in spremenijo. V zapise delavnic nismo dodali vaj za
zaetno predstavljanje in spoznavanje, vaj za prebijanje ledu, vaj za umiritev,
ki jih lahko izvajalec vkljui po lastni presoji v sam potek na zaetku, sredi ali pa
na koncu delavnice.
V oli poiimo monost, da katero izmed delavnic izvede npr. svetovalni
delavec, druga uiteljica oziroma uitelj ali zunanji izvajalci, sami pa izpeljimo delavnico v drugem oddelku.
Osnovno znanje o medvrstnikem nasilju (Uvodna delavnica, 1. del)
Cilji:
Vsebina:
Materiali:
Uenke in uenci so ozaveeni o tem, kaj je medvrstniko nasilje in

kakne posledice ima.
Uenke in uenci loijo med konfliktom in medvrstnikim nasiljem.
Uenke in uenci se spoznajo z razlinimi oblikami medvrstnikega
nasilja.
Uenke in uenci spoznajo pomembnost takojnjega ravnanja, e so
prie medvrstnikega nasilja.
Uenke in uenci so ozaveeni o tem, kaj naj storijo, e so prie
medvrstnikega nasilja.
Uenkam in uencem s pomojo metafore o mekanju in ravnanju
papirja razloimo, kako kodljivo je medvrstniko nasilje. Predstavimo
jim razliko med konfliktom in medvrstnikim nasiljem, pojasnimo,
katere oblike medvrstnikega nasilja poznamo in kakni so osnovni
naini ravnanja, ko opazijo, da se medvrstniko nasilje dogaja.
Beli listi papirja (A5 ali A4), eden za vsakega uenca.
45
Izvedba
UVODNI DEL (510 minut) Mekanje papirja
Vsak od uenk in uencev dobi prazen list papirja. Uenke in uence prosimo, da
si papir dobro ogledajo, ga pretipajo, vendar naj ga ne pokodujejo ali zmekajo.
Nato naj nam ga skuajo opisati. Iemo opise, kot so: lep, raven, ist, gladek ...
Nato prosimo uenke in uence, naj papir grdo pogledajo, ga rahlo ozmerjajo
in zmekajo. Naj bodo grobi, hitri in temeljiti pri mekanju, vendar naj ga ne
raztrgajo. Ko je papir zmekan, jim damo nalogo, da ga ponovno razprejo in ga
poravnajo tako, da bo im bolj podoben prvotnemu stanju.
Pri ravnanju papirja spodbujajmo ustvarjalnost nekateri bodo papir poravnali le z rokami, drugi ga bodo dali med knjige, tretji ga bodo poravnali
ob mizo, tisti, ki pa so bolj ustvarjalni, ga bodo mogoe zmoili in podloili.
Ko so uenke in uenci gotovi s poskusom ravnanja papirja, jih prosimo, naj si
papir ponovno ogledajo in nam ga opiejo. Tokrat iemo opise, kot so: grd,
grob, slab, unien, neuporaben, brazgotinast ... Ko smo z odgovori zadovoljni,
naj uenke in uenci odloijo kos papirja na rob mize in naj ga imajo v mislih, saj
se bomo k pomenu te vaje vrnili malo kasneje.
e je razred nemiren, lahko liste poberemo, da jih ne bi motili med nadaljevanjem delavnice. Kasneje jih lahko ponovno razdelimo.
PRVI DEL Kaj je medvrstniko nasilje? (1015 minut)
Preostanek delavnice vodimo kot pogovor z uenkami in uenci v stilu vpraanje-odgovor-odziv. To pomeni, da jim postavimo vpraanje. Nato eden po eden
na to vpraanje odgovarjajo in mi ali druge uenke oziroma uenci se lahko na te
odgovore odzivamo, jih dopolnjujemo in tako dalje.
Pomembno je, da uenk in uencev ne obsojamo za napane ali aljive
odgovore. Vsak odgovor lahko vzamemo resno, nanj odgovorimo v nekaj stavkih in nadaljujemo z vodenjem debate. e je odgovor aljiv, lahko
vpraamo celoten razred, ali se s tem odgovorom strinjajo in zakaj (razvijamo kratke debate). Prav tako ni ni hudega, e se z otroki do neke mere
tudi nasmejimo.
Sledi pogovor o tem, kaj je medvrstniko nasilje. Uenkam in uencem razloimo, da jim bomo postavili nekaj vpraanj in da nas zanima njihovo mnenje. Poudarimo, da to ni iskanje pravilnih odgovorov, ampak pogovor. Na zaetku posta46
vimo nekaj osnovnih pravil, kot so: dvigovanje roke, ne skaemo si v besedo, se
posluamo, nismo aljivi Na zaetku lahko uporabljamo besedo bullying, saj
veina uenk in uencev verjetno to besedo pozna.
Vpraanje 1: Ali veste, kaj pomeni beseda bullying oziroma kako bi to besedo
prevedli v slovenski jezik?
Zagotovo se bo v razredu nael vsaj ena uenka oziroma uenec, ki to besedo
pozna in bo zael verigo asociacij. Mogoe bo rekel tepe, fajt, muenje, nasilje
itd., ali pa bo opisal konkretno situacijo. Uenkam in uencem pojasnimo, da je
ta izraz zelo teko prevesti z eno samo besedo in da zato strokovnjaki temu reemo kar medvrstniko nasilje. Vasih pa uporabljamo tudi izraze vrstniko nasilje,
nasilje ali trpinenje. Povejmo jim, kateri izraz bomo uporabljali mi.
Vpraanje 2: Ali kdo ve, katere so znailnosti medvrstnikega nasilja?
Na to vpraanje uenke in uenci obiajno nimajo odgovora, ki ga elimo sliati,
lahko pa smo pozorni na primere, ki jih mogoe podajajo in iz njih izhajamo pri
definiciji medvrstnikega nasilja.
Uenkam in uencem razloimo, da je medvrstniko nasilje tisto nasilje:
ki se ponavlja in traja dlje asa,
ki se dogaja isti rtvi s strani iste povzroiteljice oziroma povzroitelja ali skupine povzroiteljic oziroma povzroiteljev,
ki je kodoeljno in namerno,
kjer je rtev v ibkeji poziciji moi fizino, ekonomsko, tevilno, gibalno,
mentalno.
Za vse tiri toke skuajmo najti primere. Idealno je, e primere povedo uenke
in uenci sami.
Vpraanje 3: Ali obstaja kakna razlika med konfliktom in medvrstnikim nasiljem?
Uenkam in uencem razloimo, da so konflikti nekaj obiajnega in da se bodo
z njimi sreevali celo ivljenje. Zato je pomembno, da se uimo uinkovitih nainov reevanja konfliktov. Pomembno je tudi, da se uenke in uenci zavedajo
razlike med konfliktom in medvrstnikim nasiljem, saj je nain postopanja pri
obeh razlien. Zavedati se moramo tudi, da se konflikt lahko sprevre v nasilje ali
celo trpinenje, e ga ne razreimo.
Razlika med konfliktom in medvrstnikim nasiljem pa je v tem, da je konflikt obiajno nekaj kratkotrajnega, da je to boj med potrebami ali eljami dveh ali ve
oseb, obiajno zaradi omejenih virov in da so te osebe obiajno v enakem razmerju moi.
Vpraanje 4: Katere vrste medvrstnikega nasilja poznamo?
Uenke in uenci velikokrat znajo razdeliti nasilje na fizino in besedno/psihino.
Pomagamo jim s konkretnimi primeri. Uporabimo lahko katerokoli klasifikacijo
medvrstnikega nasilja, ki se nam zdi smiselna.
47
Smotrno je vedno omeniti fizino in psihino/verbalno medvrstniko nasilje, saj

sta ti dve obliki vedno prisotni v osnovni oli in sta tudi najbolj oitni. Nato pa po
potrebi dodajamo tudi druge oblike nasilja:
spletno,
odnosno,
ekonomsko,
spolno (kombinacija psihinega in fizinega),
ustveno,
etnino in kulturno,
spiritualno ...
Na tej toki uence opozorimo, da so vse oblike medvrstnikega nasilja bolee
za rtev in da lahko puajo resne posledice. Njihovo pozornost usmerimo nazaj
na pomekan papir. Pojasnimo mekanje papirja kot metaforo za povzroanje
nasilja. Medvrstniko nasilje je kot mekanje papirja papir je naa rtev. Ker
smo bili izjemno grobi do rtve, ta nikoli ve ne bo enaka.
Pri pojasnjevanju metafore je priporoljivo uporabljati prvo osebo mnoine, da se z uenkami in uenci bolje poveemo da smo skupaj z njimi v
dejanju nasilja in da je to nekaj, kar se lahko zgodi vsakemu.
Vpraanje 5: Poglejmo si nekaj primerov.
V tem delu delavnice uenkam in uencem predstavimo nekaj konkretnih primerov medvrstnikega nasilja in njihova naloga je, da nam povedo, ali gre za
pravo medvrstniko nasilje ali ne.
Ko opisujemo primere, je priporoljivo, da govorimo naravno (lahko uporabimo celo sleng) ter energino in si pomagamo s pretirano telesno mimiko. S tem bomo rahlo popestrili vzduje, bolj bomo pritegnili njihovo
pozornost in jih tudi malo prebudili, saj so bila zadnja tiri vpraanja zelo
tehnina in dolgoasna.
Nekaj primerov:
Soolec med poukom izjavi, da je tvoja zamisel neumna. (Ni medvrstniko nasilje, razen e se to dogaja redno. Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, tudi
e je to mnenje negativno. Res pa je, da bi soolec lahko bil bolj takten.)
Isti soolec se vsak dan vrine pred tabo v vrsti za kosilo. (Je medvrstniko nasilje.)
Pri portni vzgoji te soolec spotakne, vendar ti potem pomaga vstati in se ti
opravii. (Ni medvrstniko nasilje.)
Stareji vrstnik se ne strinja s tvojim mnenjem o tem, kdo je najbolji nogome48
ta na svetu. (Ni medvrstniko nasilje.)

Soolci se ti posmehujejo zaradi videza. (Je medvrstniko nasilje, e se dogaja
pogostokrat.)
Groba igra pri portni vzgoji. (Ni medvrstniko nasilje.)
Soolka noe sedeti s teboj pri pouku. (Ni medvrstniko nasilje, razen e to
razred ali skupina uencev pone sistematino. Vsak ima pravico do svojega
mnenja in do izraanja tega mnenja in elja. e nekdo noe sedeti s tabo, je
to njegova odloitev.)
Primere si lahko zamislite tudi sami glede na kontekst in starost otrok.
DRUGI DEL Kako pomagati? (1015 minut)
V tem delu z uenkami in uenci iemo reitve. Najprej jim pojasnimo, da ima
vsako medvrstniko nasilje obiajno tri udeleence. To so: rtev, povzroiteljica
oziroma povzroitelj in pria. Pri je obiajno veliko ve kot rtev in tistih, ki nasilje povzroijo. Zato je pomembno, da se prie aktivirajo in poiejo pomo. Pri
tem pa morajo seveda biti previdne, da se ne izpostavijo preve in tudi same ne
postanejo rtve.
Vpraanje 6: Kako lahko pomagamo?
Povemo odrasli osebi.
Pria naj takoj poie odraslo osebo in ji poroa, kaj se je zgodilo. To je lahko uiteljica oziroma uitelj, olska svetovalna sluba, ravnateljica oziroma ravnatelj,
ali npr. tajnica, istilka, kuharica, stari, sorojenci.. Pri tem poudarimo, da lahko
pria zahteva popolno anonimnost. Opozorimo tudi, da se vasih lahko zgodi,
da odrasla oseba ne stori ni. V tem primeru naj ne obupajo in naj poiejo drugo
odraslo osebo.
Pomagamo rtvi.
rtvi lahko pomagamo na veliko nainov. Lahko jo spremljamo, da se bo v skupini poutila varneje. Tudi manj verjetno je, da bo nekdo postal rtev medvrstnikega nasilja, e je v skupini prijateljev.
rtvi namenimo prijazne besede. Opozorimo, da se lahko zgodi, da je rtev zaradi ustvene stiske napadalna do prie, tudi e ji ta eli pomagati. Tega naj ne
jemljemo osebno in poakamo, da se rtev pomiri, nato poskusimo ponovno. e
samo prijazna beseda lahko rtvi kasneje zelo veliko pomeni, saj ji damo vedeti,
da je nekomu mar zanjo. Najbolj pa lahko pomagamo, e smo dobri prijatelji in ji
nudimo podporo in skupaj iemo reitve in pomo.
Zoperstavljanje povzroiteljici oziroma povzroitelju.
Opozorimo uenke in uence, da morajo vedno dvakrat pomisliti, preden se postavijo povzroiteljici oziroma povzroitelju po robu. Nikakor naj tega ne ponejo, e so prepriani, da bodo tudi sami v nevarnosti in nikakor naj ne uporabljajo
nasilja.
Uenke in uence spet usmerimo v pomekan papir. Pojasnimo, da je ravnanje
papirja podobno kot pomo in opravievanje. Z veliko truda ga lahko zelo zrav 49
namo, ampak nikoli ne bo ve isti. Brazgotina bo za vedno ostala. Zato naj bodo
tudi sami previdni s svojimi nasilnimi dejanji, saj je samo mekanje trajalo le nekaj sekund, ravnanje papirja pa mogoe celo nekaj minut. kodo lahko naredimo
zelo hitro, popravimo pa jo zelo teko.
ZAKLJUEK (5 minut)
Uenke in uenci pohvalimo za sodelovanje. e nam je ostalo nekaj asa, lahko
bistvo delavnice e enkrat ponovimo. e bomo v nadaljevanju e izvajali delavnice, jim povejmo, kaj bomo delali in kdaj. Uenkam in uencem na tem mestu
damo tudi prostor za vpraanja. Prosimo jih lahko tudi, da delavnico na kratko
evalvirajo.
Kaj naj storim? (Uvodna delavnica, 2. del)
Cilji:
1. Spodbuditi empatijo do rtev medvrstnikega nasilja.

2. Ozavestiti monosti ravnanja, e smo rtve medvrstnikega nasilja.
UVODNI DEL (15 minut)

Uenkam in uencem predstavimo temo delavnice. Dogovorimo se o pravilih
sodelovanja in komunikacije, kot so: dvigovanje rok, spotovanje mnenja drugih, pogovor brez skakanja v besedo.
PRVI DEL Analiza primera (1015 minut)
V prvem delu delavnice uenkam in uencem predstavimo konkreten primer rtve nasilja, oni pa bodo skuali ugotoviti, kakne posledice ima to nasilje nanjo.
Opozorimo uenke in uence, da bomo v zgodbi rahlo pretiravali in da bomo
opisali res ekstremen primer.
Najprej prosimo uenke in uence, da si izberejo ime nae rtve. Recimo, da si
izberejo ime Nina (pomembno je, da si uenke in uenci ne izberejo enakega
imena, kot ga e ima nekdo od njihovih vrstnic in vrstnikov). Nato zanemo pripovedovati zgodbo.
Nina ivi v mestu in hodi na drugo olo, v isti razred kot vi. Vsak dan se zjutraj zbudi,
si umije zobe, mogoe poje zajtrk in se pe odpravi v olo. Vasih pred tem pripravi
e olsko torbo, ker se ji popoldan ne da. Nina ima v razredu dve prijateljici, vendar
onidve ivita na drugi strani mesta, zato v olo obiajno hodi sama. Nekega dne ji
na poti do ole prestreejo pot tri stareje uenke. Zmerjajo jo, da je grda kot fant, ker
ima kratke lase. Vzamejo ji torbo in vse zvezke stresejo po ploniku. Ko Nina pride v
olo, se ji te iste uenke posmehujejo in ji govorijo grde besede. O njej tudi irijo lai.
To se dogaja e nekaj tednov. Kako se Nina pouti?
Pomagajmo uenkam in uencem, da natejejo in razloijo im ve neprijetnih
ustev in obutkov. Vpraajmo jih:
Kako bi se vi poutili?
Ali bi vam bilo prijetno hoditi v olo?
50
Vpraajmo uenke in uence, e vedo, kaj je anksioznost oz. tesnoba. Veinoma ne

bodo poznali pomena te besede. Razloimo jim, da je to neke vrste strah, ki traja
zelo dolgo asa. Podobno, kot se mogoe poutijo pri zobozdravniku, ali pa pred
testom ali javnim nastopom. Nina se tako pouti vsak dan, ko pomisli na olo.
Razloimo uenkam in uencem, da Nina doivlja neprijetna ustva e samo, e
se spomni na olo, kar pomeni, da ji neprijetna ustva vzbudijo tudi olska torba,
domaa naloga, zvok jutranje budilke itd. To Nini vzame ogromno energije. Nadaljujmo z zgodbo.
Nekega dne pride Nina zjutraj v olo. Priakajo jo nasilne uenke in ji vzamejo jakno,
ki jo vrejo na drevo. Nina nato opazi, da nedale stran stojita njeni dve prijateljici
iz razreda in se smejita, namesto da bi ji pomagali. O teh dogodkih sedaj pove tudi
razredniku. Ta pa ji ree, naj se skua malo znajti in naj sama uredi ta otroja prerekanja. Kako se Nina pouti sedaj? Kakne so posledice vseh teh neprijetnih obutkov, ki se ne konajo (ne drui se ve, ne dela domaih nalog, zaela je dobivati slabe
ocene, velikokrat je jezna in vzkipljiva )?
Uenke in uence nato vpraajmo, kaj storijo uiteljice oziroma uitelji, ko ne
delajo domaih nalog in imajo slabe ocene. Velikokrat so jezni in pokliejo stare. Kaj pa naredijo stari? Prav tako so jezni. Ali ima Nina e kak varen prostor v
svojem ivljenju? V oli se soolke in soolci vedejo zlobno, uiteljice in uitelji so
jezni in stari teijo. Kakne so dolgorone posledice? Ali kona osnovno olo?
Ali zaupa ljudem? Ali postane prijetna in zaupljiva oseba? Kaj se zgodi v srednji
oli? Nadaljujemo zgodbo.
Nina postane zelo nezaupljiv lovek. Pouti se izdano in kot da je nihe ne razume.
Tudi sama je rada nasilna do mlajih uencev. Meni, da e mora toliko trpeti sama,
si zasluijo trpeti tudi drugi. Prepriana je, da v srednji oli ne bo ni bolje in se zato
raje dri sama zase. Tudi v srednji oli je uno neuspena in zapade v slabo drubo.
Srednje ole ne kona. Trenutno je brezposelna.
Vpraajmo uenke in uence, e se jim zgodba zdi smiselna ali realna. e enkrat
poudarimo, da smo opisali zelo izjemen in ekstremen primer, saj Nini ni nihe pomagal. V realnosti bi verjetno nala pomo in bi se stvari obrnile na bolje. Vendar
je vseeno pomembno, da uenke in uenci razumejo bistvo. Zaporedne slabe
izkunje lahko sproijo verino reakcijo, ki pomembno znia kvaliteto ivljenja.
e enkrat spodbudimo uenke in uence, ki so prie medvrstnikega nasilja, da
spregovorijo ali pomagajo.
Uenke in uence lahko vpraamo tudi, kdo je odgovoren za Ninino slabo
prihodnost. So to uenke, ki so jo trpinile? Je to Nina sama, ker se ni postavila zase? So to prijateljice, ki ji niso pomagale? Ali pa uitelji in stari,
ki niso niesar opazili, ji niso verjeli ali pa napano ravnali? Ta del je dobra
iztonica za diskusijo o sprejemanju odgovornosti.
51
Uenke in uence lahko razdelimo tudi v skupine. Vsaka skupina dobi del
Ninine zgodbe ali celotno zgodbo na papirju. Nato lahko uenke in uenci
iejo posledice nasilja, reitve, nariejo Ninino prihodnost, nariejo njena
ustva. Skupine predstavijo rezultate, sledi razprava.
DRUGI DEL Kaj lahko storim? (2025 minut)
V tem delu skuamo uenkam in uencem pribliati razline strategije sooanja z medvrstnikim nasiljem za rtve. Najprej naredimo mogansko nevihto na
vpraanje: Kaj lahko storim, e sem rtev? Uenke in uenci naj prosto asociirajo
odgovore, vi jih le zapisujte. e je potrebno, asociacije usmerimo v pravo smer.
elimo sliati vsaj est osnovnih strategij, in sicer: o tem obvestim odraslo osebo,
izogibam se, ignoriram, uporabim humor, postavim se zase in poiem pomo
prijateljev.
Ko imamo dovolj velik nabor primernih in neprimernih strategij, jih na kratko
ovrednotimo in preletimo skupaj z uenkami in uenci. Naj se razdelijo v toliko skupin, kolikor strategij nameravate obdelati. Nato vsaka skupina uenk in
uencev dobi svojo strategijo, in v nekaj minutah morajo doloiti prednosti in
slabosti te strategije ter navesti nekaj konkretnih primerov. Lahko govorijo tudi
iz izkuenj.
Vsaka skupina naj nato svoje ugotovitve predstavi, ostale skupine pa naj dodajo svoje komentarje ali izkunje. Usmerjajmo diskusijo proti iskanju podpore in
pomoi, asertivnemu nainu odzivanja in odzivanju, ki problemov ne stopnjuje
(npr. nasilno odzivanje).
ZAKLJUEK (5 minut)
Uenkam in uencem se zahvalimo za sodelovanje, pohvalimo tiste stvari, ki so
jih izpeljali zelo dobro. Napovejmo nadaljevalne delavnice ali zakljuimo temo.
Vsebinski sklop I: Nasilje
Delavnica 1
Razred:
Cilji:
52
1. - 4.
1. Uenke in uenci se seznanijo s pojmoma nasilje in sila.
2. Uenke in uenci spoznajo razline oblike nasilja.
3. Uenke in uenci se seznanijo z naini iskanja pomoi.
4. Uenke in uenci se seznanijo z nenasilnimi naini vedenja.
5. Uenke in uenci se seznanijo z lastnimi pravicami do varnosti in
prepovedjo nasilja.
Vsebina:
Na delavnici uenke in uence seznanimo s pojmoma nasilje in sila

ter s pojavom nasilja. Pogovarjamo se o razlinih vrstah nasilnega
vedenja in jih kategoriziramo v vrste nasilja: psihino, fizino, spolno
in ekonomsko nasilje. Govorimo o razliki med nasilnim vedenjem
in neprijetnimi dogodki. Pojasnimo, da nasilje ni le nesprejemljivo
vedenje, temve je lahko tudi kaznivo dejanje. Vsak od nas ima
pravico do tega, da je varen in se pouti varno. Z uenkami in
uenci skozi vaje iemo naine, kako se lahko vedemo nenasilno,
nasilja ne povzroamo in kako si poiemo pomo, e smo rtev
nasilja, e nasilje povzroamo ali e smo pria nasilju.
UVODNI DEL (10 minut) Pogovor o nasilju

Vsebina
Pripomoki
Une metode
Nasilje
Sila
Plakat z napisom Na silo
Razlaga
Vrste nasilja
Varnost
Plakat z napisom Nasilje
Pogovor
V uvodnem delu se z razredom pogovarjamo o tem, kaj razumejo pod besedo

nasilje. Izobesimo plakata z napisoma Na silo in Nasilje in se pogovarjamo
o razlikah med tema pojmoma. Besedo nasilje razlenimo na besedi na silo in
pojasnimo, da gre za vedenje, ki dosega uinek na silo, z zlorabo moi. Govorimo
o oblikah nasilja in jih kategoriziramo v tiri vrste: psihino, fizino, spolno in
ekonomsko nasilje.
VAJA 1 (15 minut) Nasilje in poutje
Vsebina
Nasilje
Sila
Prepoznavanje poutja
Pripomoki
Tablice s poljubnimi imeni Pliasta igraa
Une metode Igra vlog
Pogovor Razlaga
Vajo zanemo z igro vlog: dve uenki oziroma uenca povabimo pred skupino,
vsakemu od njiju damo tablico z novim/drugim imenom. Zaigrati morata, kako
ena drugi oziroma eden drugemu na silo vzame pliasto igrako. Po konani igri
zamenjata vlogi in situacijo ponovno odigrata. Na koncu se priklonita, skupina
zaploska.
Po igri vlog se s skupino pogovarjamo o igri. Iemo naine, kako bi lahko e
drugae prili do igrake.
Pogovor spodbujamo z vpraanji: Kako bi e lahko priel do igrake? Kako se je
poutil otrok A? Kako se je poutil otrok B? Ali sta v tej situaciji lahko oba zadovoljna? Je sploh mono, da sta ob reitvi takne situacije oba otroka zadovoljna?
Se tudi v resnici kdaj zgodi takna situacija? Kaj naredijo takrat? Kaj naj delajo
drugi otroci, kadar se to dogaja? Kateri od teh nainov je po njihovem mnenju
zelo napaen in zakaj? Dodajamo svoje izkunje A gre k prijateljem in grdo
53
govori o B, nikoli ve se noe igrati z njim, uporabi aljivke, se posmehuje, unii

kakno stvar, brcne, odrine, udari Kako vidimo, kako se nekdo pouti, kako
vemo, da nekomu nekaj ni ve?
VAJA 2 (20 minut) Dve oli
Vsebina
Pripomoki
Une metode
Nasilje
Dve razlini sliki ole
(siva in bela)
Pogovor
Sila
Poutje
Samolepilni listki za vsakega
udeleenca
Razlaga
Predstavimo dve razlini sliki ole, eno sivo in eno belo, pri vsaki preberemo opis
ole.
Siva ola (sodelujoa): V sivi oli se uenke in uenci dobro poutijo. Pomembno jim
je, da se dobro poutijo tudi njihovi soolci. Ker se med seboj prijateljsko pogovarjajo,
se lahko dogovorijo, kaj zabavnega bodo poeli skupaj. Vedo, da jim je pomembno,
da upotevajo pravila, saj jim bodo tako odrasli bolj zaupali in ve dovolili. Ko jim kaj
ni ve, to povedo tako, da pri tem nikogar ne ualijo. Uiteljice in uitelji radi pridejo
v ta razred. Radi jih peljejo na izlete. Ko otroci naredijo vse vaje, jim dovolijo, da se
sprostijo in ponejo kaj zabavnega.
Bela ola (nesodelujoa): V belo olo uenke in uenci ne hodijo radi. Ko se zjutraj
zbudijo, pomislijo, kako jim bo danes v oli spet neprijetno. Bojijo se drugih soolk in
soolcev. Bojijo se, da bi jih kdo udaril, krial nanje in jim rekel kaj grdega. Navajeni
so, da jim v oli nihe ne pomaga. S soolkami in soolci se ne morejo dogovoriti o
skupni igri, ampak obiajno nagajajo en drugemu in kvarijo igro. Uiteljice in uitelji
v razred prihajajo slabe volje in se na uenke in uence pogosto jezijo ter jih poiljajo
k ravnatelju oz. ravnateljici. Ko gredo na izlet, porabijo veliko asa samo za to, da se
54
postavijo v vrsto, saj si otroci nagajajo, se pretepajo in kriijo. Otroci imajo obutek,
da ola ni zabavna in da se lahko zabavajo samo tako, da nagajajo drugim.
Otroke pozovemo, da izberejo, katero olo bi raje obiskovali in jih vpraamo,
kako bi se radi poutili v oli. Na sliko ole, ki bi jo raje obiskovali, nalepijo samolepilni listek s svojim imenom.
Po vaji uenke in uence vpraamo: Zakaj ste izbrali sivo olo? Zakaj ste izbrali
belo olo? Zakaj je bolje v sivi oli? Kako se veina eli poutiti v oli? V kateri
oli ima razred ve monosti, da bi jih uiteljica ali uitelj peljal na kopalie ali
sankanje in zakaj?
Uenkam in uencem sporoimo, da se nesodelovanje in nagajanje, etudi
je vasih zabavno, obiajno ne izplaa. Bolje je izbrati manj zabave v nekem trenutku, da bo kasneje veliko bolj zabavno.
Vaja je primerna tudi za uporabo v vsebinskem sklopu ustva 1 in ustva 2.
Delavnica 2
Razred:
Cilji:
Vsebina:
5. - 7.
1. Uenke in uenci se seznanijo s pojmom nasilje.
2. Uenke in uenci spoznajo razline oblike nasilja.
3. Uenke in uenci razlikujejo med nasiljem in neprijetnim
dogodkom.
4. Uenke in uenci se seznanijo s posledicami nasilja.
Na delavnici uenke in uence seznanimo s pojmom nasilja in
nasilje loimo od neprijetnega dogodka oz. neprijetnih obutkov.
Pogovarjamo se o razlinih vrstah nasilnega vedenja in jih
kategoriziramo v vrste nasilja: psihino, fizino, spolno in ekonomsko
nasilje. Pogovarjamo se o uinkih in posledicah nasilja ter kako lahko
vsak na svoj nain prispeva k dobremu vzduju v razredu, ki ima
pozitivne posledice za posameznike.
VAJA 1 (20 minut) Nasilje in neprijetni dogodek

Vsebina
Pripomoki
Une metode
Nasilje
2 koari z
napisoma Nasilje
in Neprijetni
dogodki
Razlaga
Vrste nasilja
Listki z opisanimi
primeri nasilja
in neprijetnih
dogodkov
Pogovor
Neprijeten dogodek
Plakat s pojavnimi
oblikami nasilja
55
Pred skupino postavimo koari eno z napisom Nasilje, drugo z napisom Neprijetni dogodki. Otroke pozovemo, da iz kupa listkov nakljuno izberejo opis
primera nasilja ali neprijetnega dogodka. Vsaka uenka in uenec prebere opis
na svojem listku, nato pa se v razredu skupaj odloimo, v katero koaro listek spada v koaro z napisom Nasilje ali v koaro z napisom Neprijetni dogodek.
Z vajo skuamo razmejiti nasilje od neprijetnih dogodkov ter tako poveati razumevanje, kaj je nasilje.
Po vaji z razredom diskutiramo: Zakaj je po tvojem mnenju ta dogodek nasilje?
Ali tudi ostali mislite tako? Mnenja sooamo z namenom razjasnitve definicije
nasilja ter primere prenesti v resnino ivljenje, jih aktualizirati in pribliati uenkam in uencem. Pri diskusiji si pomagamo s plakatom, kjer so navedene definicije vrst nasilja (pojavne oblike nasilja). Razlikovanje med obema pojmoma je
pomembno zato, da otroci loijo, kdaj je primerno iskati pomo odraslih, kdaj pa
naj z neprijetno situacijo poskusijo opraviti sami, s strategijami, ki jih predstavimo. Otrokom sporoimo, naj v primerih, ko gre za nasilje, dosledno iejo pomo
odrasle osebe.
Primeri za vajo:
Matej je Miha e vekrat napadel, pretepel. Miha je v vsakem pretepu pokodovan, vedno bolj je prestraen, poskua se izogibati Mateju. Matej je vse bolj zadovoljen, ie nove prepire, soolcem opisuje, kako je pretepel Miha.
Majo sem povabila, da pride k meni domov. Rekla je, da noe priti. Zato sem alostna.
Manca in Eva soolcem govorita, da naj se ne druijo z Niko, ker smrdi.
Mojca je Jureta prosila, naj nikomur ne pove, da je namerno polila soolkino jakno z jogurtom.
Otroci kliejo svojo soolko Arijano z vzdevkom Bajsa. Arijana pravi, da je to ne
moti.
Martin je na steno strania napisal: Andreja je seksala z Vidom. Martin sicer ve,
da to ni res.
Oto je bil jezen na Jua, zato ga je prijel za mednoje.
Mirku je ve Anja, kar ji vekrat napie na kaken listek ali v zvezek. Za rojstni dan
ji je kupil rde srek. Anjo zdaj vsi zafrkavajo, da hodi z Mirkom, njej pa je nerodno,
ker ji Mirko sploh ni ve.
Eva je rekla Tjai, da ni ve njena prijateljica, e ji ne posodi puloverja.
Luka in iva se smejeta soolcu Janu, ker ima popackane hlae.
Taja je na Facebooku ustvarila lani profil za Sanjo, s katero se ne razume. Na tem
profilu objavlja neresnine stvari o njej.
Andrej je Gaperju grozil, da ga bo po pouku poakal pred olo in nabil.
Tina in Anja sta imeli konflikt s Tinetom, ker se ne strinjata z njegovo idejo za zakljuni izlet.
Klavdija je svoji sestri Katarini ukazala, naj ji pospravi sobo.
56
Igor je na Facebooku prebral Davidovo objavo: Igor je tak kreten!

Andra je boksnil Julijo v trebuh, ker mu je teila, naj sodeluje pri nalogi, ki sta
jo morala reiti skupaj.
Amel noe v olo, ker ga soolec Janez klie efur.
Tilen, Toma in Jan pri kosilu ne pustijo nobeni punci, da prisede k mizi.
Miha in Sandra sedita skupaj pri pouku. Miha pogosto Sandro boa po nogi; Sandri to ni ve, ne ree pa ni, ker jo je strah, kaj si bodo drugi mislili o njej.
Tanja je zaljubljena v Jakoba, Jakob pa v Ajdo. Tanji je hudo.
Marina je vsem soolcem po mailu poslala sliko Tadeje v spodnjem perilu.
Nea je obljubila Tajdi, da ji bo posodila roza hlae, pa jih je pozabila doma. Tajda
je zato zelo jezna.
Sabina je e tretji ta teden pojedla Timovo malico, Tim je zdaj laen.
Tjaa je vrgla jabolko Ireni, ker jo je Irena prosila. Jabolko je po nesrei padlo Gorazdu na glavo, Gorazd je zato zael kriati na Tjao.
Manca eli, da Tanja dela njene domae naloge. Tanja se Mance boji, ker jo Manca ustrahuje, zato dela Manine domae naloge.
France se slabo pouti v oli, ker ga soolec Mirsad poniuje. Govori mu, da je
kmet.
Sara ima zelo velika uesa. Soolke in soolci pravijo, da zato zelo dobro slii. Sara
si eli manja uesa.
Zarja je povabila Matica v kino. Matic je rekel, da bo priel. Zarja ga je akala pred
kinom, vendar ga ni bilo.
VAJA 2 (20 minut) Ohranjanje vzduja v razredu
Vsebina
Pripomoki
Une metode
Nasilje
Dobra / slaba klima Posledice nasilja

v razredu
2 obrisa loveka v naravni velikosti
Razlaga
Pogovor
Uenkam in uencem pojasnimo, kaj pomeni pojem razredno vzduje in ga

poveemo z dobrim in varnim poutjem v razredu. Pozovemo jih, da navedejo
primere, kako lahko vsakdo sam prispeva k dobremu vzduju v razredu in s katerimi naini vedenja ne prispeva k dobremu vzduju v razredu. Izvajalka oziroma
izvajalec delavnice zapisuje te primere v obrisa loveka enega za dobro klimo,
drugega za slabo klimo.
Z vajo poskuamo uenkam in uencem pojasniti, da imajo naa vedenja,
e posebej nasilna, vpliv in posledice na druge ljudi ter na celotno skupino
(npr. razred).
57
Primeri vpraanj: Zakaj je pomembno, da je v razredu dobra klima? Kaj se zgodi, e ni dobre klime in kaj lahko storimo, da to spremenimo? Kakne posledice
ima nasilje, ki se dogaja, za celoten razred? Kakne posledice ima nasilje za posameznico oziroma posameznika?
Delavnica 3
Razred:
Cilji:
Vsebina:
4. - 5.
1. Uenke in uenci se seznanijo s pojmom ustva in s
prepoznavanjem ustev.
2. Uenke in uenci spoznajo, da ustev ne delimo na dobra
in slaba in da so vsa dovoljena.
3. Uenke in uenci se natanno seznanijo s ustvi jeze,
strahu, alosti, sramu in veselja.
4. Uenke in uenci spoznajo, da lahko ustva nadziramo in
izbiramo svoja vedenja, ne glede na to, kaj utimo.
Na delavnici z uenkami in uenci govorimo o ustvih in
o prepoznavanju ustev pri sebi in pri drugih. Govorimo o
tem, da ustva obutimo vekrat dnevno, z razlino jakostjo
in na razline naine, odvisno od vrednosti, ki jo pripiemo
dogajanju. Nobeno ustvo ni slabo ali dobro, lahko pa je
nae doivljanje ustev bolj ali manj prijetno. e posebej se
osredotoamo na ustva jeze, strahu, alosti, sramu in veselja.
Govorimo o tem, da ustva ustvari vsak sam, in razmejimo
ustva od vedenja.
Vsebina delavnice
Uenke in uence seznanimo z vlogo moi v odnosu in pri nasilju. Govorimo o
doivljanju nasilja s perspektive rtev, povzroiteljev oziroma povzroiteljic nasilja ter pri in pokaemo na razlike v doivljanju nasilja v povezavi z (ne)mojo,
strahom. Pogovarjamo se o ustvih in odgovornosti, o tem, zakaj je pomembno
sprejemati odgovornost za svoje vedenje in kako ustva vplivajo oziroma prepreujejo sprejeti odgovornost. Iemo naine, ki pomagajo sprejeti odgovornost.
Govorimo o tem, da je za nasilje vedno odgovorna tista stran, ki nasilje povzroa.
Nasilno vedenje je izbira in osebe, ki povzroajo nasilje, morajo spremeniti svoje
vedenje. Izberejo lahko nenasilne naine vedenja, ki se jih da nauiti.
58
Vsebinski sklop II: ustva 1

Delavnica 1
Razred:
Cilji:
Vsebina:
1. - 3.
2. Uenke in uenci spoznajo, da ustev ne delimo na dobra in slaba
in da so vsa dovoljena.
3. Uenke in uenci se natanneje seznanijo s ustvi jeze, strahu,
alosti, sramu in veselja.
Na delavnici z uenkami in uenci govorimo o ustvih in o
prepoznavanju ustev pri sebi in pri drugih. Govorimo o tem, da
ustva obutimo vekrat dnevno, z razlino jakostjo in na razline
naine, odvisno od vrednosti, ki jo pripiemo dogajanju. Nobeno
ustvo ni slabo ali dobro, lahko pa je nae doivljanje ustev bolj ali
manj prijetno. e posebej se osredotoamo na ustva jeze, strahu,
alosti, sramu in veselja. Govorimo o tem, da ustva ustvari vsak
sam, in razmejimo ustva od vedenja.
VAJA 1 (45 minut) Vsak od nas razmilja drugae

Vsebina
Pripomoki
ustva
Barvni lepilni trak
zelen in rde
Une metode
Razlaga
Podobnosti in razlike med nami

Slika fanta, ki ga je sram, Ena ali ve
slika deklice, ki se jezi,
protistresnih ogic
slika deka, ki joka
Igra vlog
Pogovor
Z barvnim lepilnim trakom oziroma listi oznaimo dva kroga na tleh v uilnici:
podroje DA (zeleno) in podroje NE (rdee). Uenkam in uencem zastavljamo vpraanja. Ob vsakem vpraanju jih prosimo, da se postavijo v krog, ki ponazarja njihov odgovor na vpraanje. e nimamo barvnih trakov, jih lahko prosimo,
da ob odgovoru DA stojijo, dajo roke v zrak, se drijo za uho, ob odgovoru NE
pa epijo, imajo roke ob telesu ali se ne drijo za uho.
Vpraanja, ki jih postavljamo uenkam in uencem:
Misli, da je deklica na sliki jezna? (Pokaemo sliko deklice, ki se jezi.)
Ima rad(a) pinao?
Misli, da je nasilje, e nekoga uipne/odrine/brcne?
Ali kdaj objame svojo najljubo igrao, ko te je strah?
Misli, da deek na sliki joka? (Pokaemo sliko deka, ki joka.)
Si vpisan(a) v 1.c razred?
Pove starem, kadar te je strah?
59
Krii na ves glas, ko se razjezi?

Rad(a) hodi v trgovino?
Misli, da je deek na sliki jezen? (Pokaemo sliko deka, ki ga je sram.)
Ali kdaj vpije/ploska, ko si vesel/-a?
Rad(a) je sladkarije?
Ti je v razredu neprijetno, e se nihe noe igrati s tabo?
Ti ni ve, e te nekdo pohvali?
Si otrok?
Sledi pogovor. Pogovarjamo se o tem, zakaj so izbrali tak ali drugaen odgovor,
kako je bilo tistim, ki so izbrali odgovor, drugaen od veine, kako so se poutili.
Ko nekdo govori, dri v rokah protistresno ogico ali balon z riem, drugi posluajo. Poskuamo ozavestiti ustva, ki smo jih ustvarili, in poudarjamo, da imamo
navkljub razlikam veliko skupnega. Poudarimo, da smo vsi ok, ne glede na to,
kaj smo razmiljali in kako smo se ob tem poutili. Poudarimo, da nobeno ustvo
ni slabo, naini izraanja ustev pa so lahko primerni ali neprimerni.
Delavnica 2
Razred:
Cilji:
Vsebina:
4. - 5.
2. Uenke in uenci spoznajo, da ustev ne delimo na dobra in slaba
in da so vsa dovoljena.
3. Uenke in uenci se natanno seznanijo s ustvi jeze, strahu,
alosti, sramu in veselja.
prepoznavanju ustev pri sebi in pri drugih. Govorimo o tem, da
ustva obutimo vekrat dnevno, z razlino jakostjo in na razline
naine, odvisno od vrednosti, ki jo pripiemo dogajanju. Nobeno
ustvo ni slabo ali dobro, lahko pa je nae doivljanje ustev bolj ali
manj prijetno. e posebej se osredotoamo na ustva jeze, strahu,
alosti, sramu in veselja. Govorimo o tem, da ustva ustvari vsak
sam, in razmejimo ustva od vedenja.
UVODNI DEL (15 minut) Pogovor o ustvih

Vsebina
Pripomoki
Une metode
60
ustva
Podobnosti in razlike med nami
Plakat z vrstami ustev: veselje, alost, strah, sram, jeza
Razlaga
Pogovor
Na ogled postavimo plakat, na katerem so

zapisana razlina ustva: jeza, veselje, alost,
strah in sram. Pogovarjamo se, kako nam je,
ko ustvarimo doloena ustva, kakno vlogo
pri ustvarjanju ustev odigrajo nae misli in
kako pride do velikih razlik v ustvarjanju ustev med vsemi nami, zakaj je ob nekem dogodku nekdo jezen, drugi pa prestraen. Pogovarjamo se o tem, kako je doivljanje nekih ustev prijetno ali neprijetno, in poudarimo, da nobeno ustvo ni slabo
ali dobro samo po sebi, lahko pa je ustrezno ali neustrezno v doloeni situaciji
(omenimo npr. panien strah pred preizkusi znanja).
VAJA 2 (25 minut) Strip o ustvih
Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
Obutenje ustva
Pripravljeni stripi (po Seligman et al., 2011)
Razlaga
Delo v skupinah
Pogovor
Uenke in uence razdelimo v skupine z najve tirimi osebami. Vsaki skupini

predstavimo trisituacije/dogodke in jim damo navodilo, naj dopolnijo strip. Svetujemo uporabo stripov, navedenih v Seligman et al., 2011 (spodaj primer stripa).
Ko otroci dopolnijo stripe, jih predstavijo. Pogovarjamo se o tem, kaj se je v stripu dogajalo, kaj so razmiljali ob tem ter katero ustvo so po njihovem mnenju v
doloeni situaciji utili junaki v stripih.
Osvetlimo povezave med miljenjem in ustvovanjem, med telesom in ustvi.
Izpostavimo, da lahko v isti situaciji razlini ljudje drugae razmiljajo in ustvarijo
razlina ustva. Govorimo o tem, da lahko po mimiki oziroma neverbalni komunikaciji veliko izvemo o doivljanju druge osebe. Poudarimo, da smo vsi ljudje
del nekih skupin in skupnosti, zato moramo znati nadzorovati svoje vedenje ne
glede na ustva, ki jih utimo. Doivljanje vseh ustev je seveda dovoljeno in
ok, izraanje ustev pa mora biti konstruktivno.
Vaja je primerna tudi za uporabo v vsebinskem sklopu ustva 1 in ustva 2.

61

Delavnica 3
Razred:
Cilji:
Vsebina:
6. - 7.
2. Uenke in uenci spoznajo, da lahko nadziramo izraanje ustev in
izberemo primerno vedenje, ne glede na to, katero ustvo doivljamo.
3. Uenke in uenci spoznajo, da s svojim vedenjem soustvarjamo
odnose.
Na delavnici govorimo o ustvih in o prepoznavanju ustev pri sebi in
drugih. Poudarimo razlinost doivljanja ustev pri razlinih osebah in
razmejimo doivljanje ustev od vedenja. Pojasnimo, da lahko vedenje
nadziramo in da lahko ob doloenem ustvu izberemo razlina
vedenja. Poudarimo, da s svojim vedenjem vplivamo na to, kakne
odnose ustvarjamo z drugimi osebami.
VAJA 1 (45 minut) Igra vlog

Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
Kartonki z
razlinimi zgodbami
(igra vlog)
Razlaga
ustva in vedenje
Oporne toke za
opazovalce
Uinki vedenja
Plakat s trditvami o
ustvih
Igra vlog
Pogovor
Vaja je igra vlog na temo ustev in vedenja. Za izvedbo vaje potrebujemo pet
prostovoljk oziroma prostovoljcev, ki igrajo Jureta, Luka, Robija, Ano in Majo.
Ostali opazujejo, njihova naloga je, da opazujejo doloene stvari, napisane na
listku, ki ga dobijo. Ne opazujejo vsi istih stvari. Igralke in igralci dobijo listek z
opisano vlogo, ki jo bodo igrali, oziroma ozadje dogajanja. Pozovemo jih, naj se
poskuajo im bolj viveti v vlogo. Na voljo imajo pet minut asa, da se na igro
pripravijo, potem pa scenarij odigrajo pred svojimi soolkami in soolci. Reemo:
Predstavljajmo si, da smo na hodniku ole med odmorom. To je Jure, to je Luka,
to pa so ostali soolci: Robi, Ana in Maja, ki so prisotni na hodniku. Zaenjamo z
igro vlog. Konani igri sledijo aplavz, zahvala/pohvala ter pogovor.
Za igro vlog imajo otroci sedem minut asa.
Zgodbo te igre vlog skozi pogovor poveemo s trditvami na listkih.
Trditve na listkih (Muri et al., 2010):
X Ko sem na nekoga zelo jezen, ga moram na neki nain napasti.
Razmiljam lahko tudi, kadar doivljam mona ustva.
Nobenega ustva ne smem izraziti z nasiljem.
X Mislim, da moram svoja ustva vedno pokazati.
62
Vpraanja za igralke in igralce: Kako ste se poutili med igranjem? Vam je bilo
teko viveti se v vloge, ali je to za vas obiajna situacija? Ste se zlahka viveli v
ustva teh oseb?
Vpraanja za opazovalke in opazovalce: Kaj ste opazili? Kako mislite, da se
je Jure poutil? Na podlagi esa tako mislite? Kaj je razmiljal med dogodkom?
Kako se je Luka poutil? Je bila razlika med tem, kako se je poutil pred pogovorom in po Juretovem odzivu? Kaj mislite, da je Luka medtem razmiljal? Kako se
je Jure odzval? Bi se lahko odzval e kako drugae? Kako bi se odzvali vi?
Vpraanja za vse: Zakaj se je Jure tako odzval? Bi se lahko odzval e na kaken
drugaen nain, ki bi bil bolj primeren? Kakne bi lahko bile posledice njegovega
odziva? Mislite, da so imele ostale osebe (Robi, Ana, Maja) kakno vlogo pri njegovem odzivu, so kaj vplivale nanj?
Zgodbe (scenariji) igralcev:
Jure
Ko si bil v tretjem razredu, je tvoja druina odla v Gardaland. Tudi ti bi moral iti zraven, a si bil tako mono prehlajen, da si moral v zadnjem hipu ostati doma pri stricu.
Od takrat naprej si zelo eli obiskati Gardaland, saj ti je stareji brat povedal, da so
se imeli noro dobro in da imajo tam res straljive vlakce smrti.
Luka je tvoj najbolji prijatelj in svojo eljo si mu e vekrat omenil. Pogovarjala sta se o
tem, da bosta najverjetneje skupaj zbrala denar in poleti kar sama odla v Gardaland.
Danes ima zelo slab dan. Matematiko si spet pisal 1 in noe iti domov, ker ve, da
te bodo stari nadrli zaradi slabe ocene. Med odmorom pa pride e Luka in ti mimogrede pove, da je zadel dve karti za Gardaland, kar te sprva zelo razveseli, a zatem
ti pove, da bo s seboj vzel soolca Simona, s katerim se sploh ne druita pogosto. To
je zate e isto preve, zato se spravi na Luka, ga nadere in vso jezo strese nanj.
eprav te skua pomiriti, mu niesar ne verjame, ker si nanj preve jezen.
Luka
Jure je tvoj najbolji prijatelj, z njim se zelo rad drui, imata veliko skupnih interesov.
e dolgo asa si zelo eli obiskati Gardaland, zato si se na internetu prijavil na nagradno igro. Danes si med poukom dobil sms, da si zadel dve karti za Gardaland,
esar si se zelo razveselil. To je opazil tudi tvoj soolec Simon, ki te je vpraal, kaj se je
zgodilo. Povedal si mu za karte in ker se je ob tem razveselil tudi on, si ga povabil s
seboj in mu obljubil drugo brezplano karto.
Sicer ve, da si tudi Jure e zelo dolgo asa eli iti v Gardaland in da sta nartovala,
da ga bosta poleti skupaj obiskala, ampak se ti zdi, da bo razumel, da je bil Simon
prvi, ki si mu povedal za karte in si zato moral povabiti njega.
Med odmorom srea Jureta in mu med drugim pove, da si zadel karte za Gardaland in da si s seboj povabil Simona. Jure nepriakovano ponori in se zane jeziti
nate. Poskua ga pomiriti in mu razloiti situacijo (da si ga povabil, ker je bil ravno
tam in te je vpraal po razlogu za veselje) ter pojasniti, da greste lahko e vedno vsi
trije v Gardaland.
63
Robi
Tvoja soolca Jure in Luka sta najbolja prijatelja. Tudi ti se veliko drui z njima, saj
ivite v isti ulici. Dobro ve, da si Jure e zelo dolgo asa eli iti v Gardaland, saj ti je
to vekrat povedal. Med odmorom slii Luka in Jureta, kako se prepirata. Ujame
pogovor o tem, da je Luka zadel dve brezplani karti za Gardaland in da je s seboj
povabil Simona soolca, s katerim se skoraj nikoli ne druite. To se ti res ne zdi prav,
saj tudi Luka ve, da si Jure e zelo dolgo asa eli iti v Gardaland. Skupaj sta se celo
dogovarjala, da bi poleti sama odla v Gardaland. Zdi se ti razumljivo, da je Jure
jezen na Luka, saj je res grdo, da povabi soolca, s katerim se sploh ne drui, na
svojega najboljega prijatelja pa isto pozabi. Zato se postavi na Juretovo stran
in ga spodbuja h krianju na Luka. Tudi sam si kar malo jezen, ker je Jure to naredil.
Ana
S soolko Majo med odmorom sliita prepir med soolcema Juretom in Lukom. Zdi se
vama zanimivo, zato se postavita malo ob stran in opazujeta dogajanje. Ujameta,
da pogovor tee o Simonu, vajinemu soolcu, ki je tudi vajin dober prijatelj. Sliita,
da se Jure jezi na Luka, ker je povabil Simona v Gardaland, eprav Luka dobro ve, da
si Jure e zelo dolgo eli v Gardaland. To se ti zdi smeno in otroje, saj se zaradi tega
res ne bi bilo treba prepirati. Vseeno pozorno poslua njun prepir, saj namerava vse
podrobnosti kasneje povedati tudi Simonu. Ob tem pa se s soolko Majo, ki s teboj
poslua, zelo zabava, se noruje iz situacije in hihita.
Maja
S soolko Ano med odmorom sliita prepir med soolcema Juretom in Lukom. Zdi se
vama zanimivo, zato se postavita malo ob stran in opazujeta dogajanje. Ujameta,
da pogovor tee o Simonu, vajinemu soolcu, ki je tudi vajin dober prijatelj. Sliita,
da se Jure jezi na Luka, ker je povabil Simona v Gardaland, eprav Luka dobro ve, da
si Jure e zelo dolgo eli v Gardaland. To se ti zdi smeno in otroje, saj se zaradi tega
res ne bi bilo treba prepirati. Vseeno pozorno poslua njun prepir, saj namerava
vse podrobnosti kasneje povedati tudi Simonu. Ob tem pa se s soolko Ano, ki s teboj
poslua, zelo zabava, se noruje iz situacije in hihita.
Opazovalkam in opazovalcem razdelimo listke s kljunimi tokami:
Opazovalke / opazovalci 1:
Kako misli, da se pouti Jure? Po em to sklepa?
O em misli, da razmilja Jure, ki si eli v Gardaland? Kaj mu gre najverjetneje
po glavi med odigranim pogovorom?
Kako misli, da se pouti Luka, ki je dobil karte za Gardaland, pred pogovorom
z Juretom in med prepirom? Po em to sklepa?
O em misli, da Luka razmilja? Kaj mu gre najverjetneje po glavi med odigranim pogovorom?
Kako se je Jure odzval na to, kar mu je Luka povedal? Kaj misli, zakaj je tako
64
reagiral oziroma se je tako odzval?

Bi se lahko odzval e na kaken drugaen nain? Kako?
Delavnica 4
Razred:
Cilji:
Vsebina:
8. - 9.
2. Uenke in uenci spoznajo, da lahko nadziramo izraanje
ustev in izberemo primerno vedenje, ne glede na to, katero
ustvo doivljamo.
3. Uenke in uenci spoznajo, da s svojim vedenjem
soustvarjamo odnose.
Na delavnici z uenkami in uenci govorimo o ustvih
in o prepoznavanju ustev pri sebi in drugih. Poudarimo
medosebno razlinost doivljanja ustev in razmejimo
doivljanje ustev od vedenja. Pojasnimo, da lahko vedenje
nadziramo in da lahko ob doloenem ustvu izberemo
razlina vedenja. Poudarimo, da s svojim vedenjem vplivamo
na to, kakne odnose ustvarjamo z drugimi osebami.
VAJA 1 (15 minut) Polaganje rok

Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
Bonboni
Razlaga
ustva in vedenje
Uinki vedenja
Igra vlog
Pogovor
Za izvedbo vaje potrebujemo dve prostovoljki oziroma prostovoljca iz razreda.

Igrata znano igro polaganja rok, v kateri obiajno zmaga tista stran, ki uspe na
podlago poloiti roko druge ali drugega. Tekmovanje bo trajalo dve minuti. Tekmovalki oziroma tekmovalca za nagrado dobita toliko bonbonov, kolikokrat se
bo roka poraene strani dotaknila mize.
Bistvo vaje je, da otroci ugotovijo, da se izplaa sodelovati. e se namre obe
strani dogovorita, da bo ena drugi im vekrat dovolil zmago, bosta skupaj dobili veliko bonbonov. e bi vztrajali pri tekmovanju, bi lahko ostali brez enega
samega bonbona mono je namre, da v dveh minutah niti enkrat ne bi poloili roke. Vaja eli prikazati, da z medsebojnim sodelovanjem pogosto doseemo
bolje rezultate, in redefinira pojem zmage in zmagovalca.
Vaja je primerna tudi za uporabo v drugih vsebinskih sklopih.
65
VAJA 2 (30 minut) Strinjanje/nestrinjanje

Vsebina
ustva
Pripomoki
ustva in
vedenje
6 zelenih listkov 6 rdeih listkov
Une metode
Razlaga
Uinki vedenja
6 listkov s
trditvami za
plakat
Delo v skupinah Pogovor
Listi s
trditvami za
cel razred
Uenkam in uencem razloimo, da bodo nae aktivnosti namenjene razlinim

predstavam o ustvih. Povemo, da jih bomo razdelili v skupine po 34 (to je 46
skupin v oddelku). Reemo: Vaa naloga bo, da se boste v manjih skupinah
pogovorili o vsaki trditvi s plakata in vaega lista. Pogovarjali se boste o tem, ali
se s trditvijo strinjate ali ne. O vsaki trditvi se boste pogovarjali 3 minute; povedal
vam bom, ko bo ta as potekel. Ni nujno, da poenotite mnenje v skupini. e se
ne boste zedinili, ob poroanju dvignite zeleni in rdei listek hkrati. Sicer dvignite zeleni listek, e mislite, da trditev dri oziroma bolj dri kot ne in rdeega, e
mislite, da trditev ne dri oziroma bolj ne dri kot dri. Nekdo v skupini naj bo
odgovoren oziroma odgovorna za to, da dvigne listek v zrak. Potem se bomo
pogovorili o trditvah in o tem, kako ste prili do odloitve. Ne gre za tekmovanje
med skupinami ali znotraj skupin, pomembno je le, da se o trditvah pogovarjamo in posluamo razlina mnenja. Bolj pomemben je torej proces kot rezultat.
Diskusija po delu v skupinah: po vsaki trditvi uenke in uenci predstavijo svojo
odloitev in razloge zanjo. Izvajalka oziroma izvajalec se odziva na to, kar povejo, in doda pomembna sporoila (z znanjem o ustvih laje ohranjamo odnose,
pot je enako pomembna kot rezultat, dobri odnosi prinesejo ve koristi ali bolji
izkupiek na koncu ).
Trditve na listkih:
Neprijetna ustva, ki jih doivljam, so vedno slaba zame.
Ko doivljamo mona ustva, ne moremo ve razmiljati.
e mi nekdo ree nekaj grdega, povzroi v meni neprijetno ustvo.
Mislim, da moram svoja ustva vedno pokazati.
Ko doivljam mono jezo do nekoga, ga moram na neki nain napasti.
Ni res, da ne smemo nobenega ustva izraziti z nasiljem.
66
Vsebinski sklop III: ustva 2

Delavnica 1
Razred:
Cilji:
1. - 3.
1. Uenke in uenci nadgradijo znanje o ustvih.
2. Uenke in uenci se natanno seznanijo s ustvi strahu,
alosti in sramu.
3. Uenke in uenci spoznajo, da lahko nadziramo izraanje
ustev in izberemo primerno vedenje, ne glede na to, katero
ustvo doivljamo.
4. Uenke in uenci spoznajo, da s svojim vedenjem
soustvarjamo odnose.
Vsebina:

o prepoznavanju ustev pri sebi in pri drugih. Pogovor o
ustvih nadgradimo s pogovorom o nekaterih ustvih,
pogosto povezanih z nasilnim vedenjem. Bolj natanno se
pogovorimo o ustvih sramu, strahu in alosti (jezo zaradi
obiajnih povezav tokrat zanemarimo). Pogovarjamo se o
tem, kaj doivljamo, ko se vedemo na doloen nain, in kaj
doivljajo tisti, ki so deleni tega vedenja.
VAJA 1 (30 minut) Barvanje ustev

Vsebina
Pripomoki
ustva
Oris loveka (vsak
otrok dobi 3)
Une metode
Razlaga
Doivljanje rtve nasilnega vedenja

Orisi jelenka (3
Jelenek (igraka)
jelenki za celo
delavnico, vnaprej
pobarvani)
Delo z delovnim
Pogovor
listom
67
Z jelenkom zaigramo 3 situacije (izvajalci):

1. Sram
Mama je okregala jelenka pred trgovino, to so sliali in videli tudi jelenkovi
prijatelji. Jelenka je bilo sram.
Navodilo: Vsak otrok na orisu loveka pobarva, kako in kje v telesu uti sram. Izvajalec na orisu jelenka pokae, kako je to vnaprej pobarval jelenek.
2. Strah
Danes med telovadbo sta dva soolca jelenku rekla, da ga bosta po pouku poakala pred olo in ga pretepla. Jelenka je zelo strah, zato si ne upa iz ole.
Navodilo: Vsak otrok na orisu loveka pobarva, kako in kje v telesu uti strah.
Izvajalec na orisu jelenka pokae, kako je to vnaprej pobarval jelenek.
3. alost
Jelenek ima pliastega medvedka. Danes mu je nekdo odtrgal roko. Jelenek je
zato zelo alosten.
Navodilo: Vsak otrok na orisu loveka pobarva, kako in kje v telesu uti alost.
Izvajalec na orisu jelenka pokae, kako je to vnaprej pobarval jelenek.
Z uenkami in uenci se pogovorimo o tem, kako nae vedenje vpliva na druge
ljudi, kako se ob tem poutijo in kako vedenje, ki ga izberemo, vpliva na odnose.
Govorimo tudi o povezavi med ustvi in telesom, spraujemo, e jih kdaj zaradi
strahu boli trebuh ali glava in jih spodbujamo, da svoja ustva ozavestijo in o
svojem doivljanju govorijo s stari ali drugo osebo, ki ji zaupajo.
VAJA 2 (15 minut) Odeja
Vsebina
Pripomoki
Une metode
Povezovanje
Odeja
Razlaga
Opazovanje
Spoznavanje
Pogovor
Navodilo za vajo: Otroci hodijo po razredu, na znak se uleejo na trebuh in skrijejo glavo med roke (zamiijo). Medtem izvajalke oziroma izvajalci z odejo pokrijemo celo telo enega izmed njih. Otroke pozovemo, naj odprejo oi in ugotovijo,
koga smo pokrili. Pred vajo povemo, kaj se bo dogajalo da bomo nekoga pokrili
z odejo, da bo pod odejo temno in da bo pokrit toliko asa, da drugi ugotovijo,
kdo je pokrit. Obvezno preverimo, e kdo ne eli, da ga pokrijemo, in to dosledno
upotevamo. Ko uenke in uenci ugotovijo, koga smo pokrili, igro ponovimo.
Kasneje sledi pogovor o tem, kako so se poutili tisti, ki so bili pokriti, in kako so
ostali ugotovili, kdo izmed njih je pod odejo.
68

Delavnica 2
Razred:
Cilji:
3. - 4.
2. Uenke in uenci se natanno seznanijo z neprijetnimi ustvi.
izbiramo svoja vedenja, ne glede na to, katero ustvo doivimo.
4. Uenke in uenci se urijo v izraanju ustev in nadzorovanju
ustev.
Vsebina:

o prepoznavanju ustev pri sebi in pri drugih. Pogovor
nadgradimo s pogovorom o ustvih, povezanih z nasilnim
vedenjem. Bolj natanno se pogovorimo o ustvih sramu, strahu
in alosti (jezo zaradi obiajnih povezav tokrat zanemarimo).
Pogovarjamo se o tem, kaj doivljamo, ko se vedemo na doloen
nain, in kaj doivljajo tisti, ki so deleni tega vedenja.
VAJA 1 (30 minut) Neprijetna ustva

Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
Delovni list
Razlaga
Neprijetna ustva
Izraanje ustev
Delo z delovnim
listom
Pogovor
Uenke in uenci izpolnjujejo delovni list Kako drugim povemo o neprijetnih

ustvih. V pravokotnik na levi otroci napiejo ali nariejo, kar pie v navodilu. Na
desno stran delovnega lista napiejo (lahko tudi nariejo), komu bi povedali, kaj
so narisali v pravokotnik. Pogovarjamo se o vseh ustvih, poudarek pa je na zavisti, ljubosumju, jezi, strahu in ualjenosti.
69
Delovni list Kako drugim povemo o neprijetnih ustvih:

Nadaljuj stavek. Narii ali napii v pravokotnik.
Komu bi
povedal/a?
Tudi jaz bi rad/-a imel/-a
Bojim se, da me ne bi imela rada/imel rad, ker ima raje
Moti me, da ti
Strah me je, ko ti
Pa kaj potem, e ti o meni misli, da sem
VAJA 2 (15 minut) Gremo se dolgoasit

Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
/
Razlaga
Neprijetna ustva
Nadziranje vedenja
Pogovor
Navodilo za vajo: Ne govorimo, sedimo na svojem mestu, ne uporabljamo peresnice ali esa drugega.
Cilj vaje: Uenke in uenci se sooijo z dolgasom, preizkuajo lastno vzdrljivost in sposobnost prilagajanja, tihe zaposlitve brez pripomokov. Vajo lahko
izvedemo na zaetku ure, da vidijo, da zdrijo/prenesejo dolgas. Otroci razmiljajo o lastnih ustvih in obutkih, ki jih doivljajo.
Po vaji se pogovarjamo: Kako so se poutili, kaj so razmiljali oziroma poeli v
tem asu, ali jim je bilo neprijetno, kaj jim je pomagalo, da so zdrali?
70

Delavnica 3
Razred:
Cilji:
Vsebina:
5. - 6.
2. Uenke in uenci spoznavajo, da so vsa ustva ustrezna in da
jih doivljamo razlino.
3. Uenke in uenci spoznajo, da lahko ustva nadziramo
in izbiramo svoja vedenja, ne glede na to, katero ustvo
doivimo.
4. Uenke in uenci spoznavajo, kateri naini izraanja ustev
so primerni in kateri neprimerni.
prepoznavanju ustev pri sebi in pri drugih. Pogovor o ustvih
nadgradimo s pogovorom o nasilnem ravnanju. Pogovarjamo
se o tem, kako lahko razlino doivljamo ustva in da je vsako
ustvo ustrezno. Hkrati poudarimo, da ni vsak izraz ustva
primeren, zato je treba vedenje nadzirati.
VAJA 1 (45 minut) Kviz

Vsebina
Pripomoki
ustva
Pole z vpraanji
Une metode
Razlaga
Nasilje
Loparki z oznako
A, B, C
Delo v skupinah
Vedenje
Bomboni
Pogovor
Uenkam in uencem razdelimo pole z vpraanji in ponujenimi zaprtimi odgovori. Razdelimo jih v skupine po 3 ali 4, ki se bodo pomerile v znanju o ustvih.
Na tablo pripravimo tabelo, kamor sproti vpiemo rezultat. Povemo, da bodo
dobili nagrado, e skupaj kot razred doseejo doloeno tevilo tok (tevilko doloimo sami, glede na tokovanje, ki si ga bomo postavili, mora pa biti takno, da
bo otrokom z nekaj truda uspelo dobiti nagrado). Naroimo jim, naj v majhnih
skupinah odgovorijo na vpraanja, za to imajo deset minut asa. Potem v veliki
skupini preberemo vsako vpraanje posebej, otroci z dvigom loparka A, B ali
C sporoijo odgovor svoje skupine. Odgovore na vsako vpraanje zapiemo na
tablo in tokujemo. Ideja za nain tokovanja: za vsak pravilen odgovor skupina
dobi toko, skupen setevek skupin pa je tevilo tok, ki jih je razred dobil za posamezen odgovor. Pred vajo postavimo kriterij (predlagamo malo ez polovico
vseh monih tok), kdaj razred osvoji nagrado. e jim na koncu zmanjka nekaj
tok, lahko dobijo dodatne toke za sodelovanje in za debato. Tako lahko vseeno
dobijo nagrado, e si pomagajo in timsko delajo.
O vsakem vpraanju oziroma odgovoru se pogovorimo in razloimo, zakaj je pravilen.
71
Primer kviza:
KVIZ Obkroite najbolj primeren odgovor.
1. Kadar mi nekdo dela nekaj, kar mi ni ve,
a) to pone, ker je zloben.
b) je ok lovek, samo njegovo vedenje ni ok.
c) jaz nisem ok.
2. e se dolgoasim, je
a) to odgovornost uiteljev in starev.
b) to moja odgovornost.
c) normalno, da motim druge.
3. Kadar nekdo doivlja mono jezo,
a) je prav, da tega ustva nikoli ne pokae.
b) je dobro, da poie nenasilen nain, da jo izrazi.
c) je razumljivo, da udari tistega, na kogar je jezen.
4. Ko nas nekdo besedno ali,
a) se branimo z besedami ali odidemo stran.
b) ga na silo utiamo.
c) se branimo tako, da ga alimo nazaj.
5. Ljubosumje
a) je ustvo, ki ga doivljamo, ker se bojimo, da nas bo nekdo nehal imeti rad
zaradi nekoga tretjega.
b) je enako kot zavist.
c) pomeni, da nekoga prisili, da te ima rad.
6. Ko nekomu zavidam njegov uspeh, je najbolje, da mu reem:
a) Privoim ti, tudi jaz bi rad to dosegel.
b) Ni poteno, nisi si zasluil.
c) Ti misli, da sem zguba, ker si bolji od mene. Sovraim te!
7. Kadar se nekdo noe druiti z mano
a) sem e vedno ok.
b) sem manjvreden/manjvredna.
c) ga/jo alim, da mu/ji pokaem, da je nepravien/nepravina.
72
8. Jeza, ljubosumje, dolgoasje, sovratvo, prezir, zavist so

a) ustva, ki jih utijo slabo vzgojeni ljudje.
b) utemeljeni razlogi za nasilje.
c) neprijetna ustva, vendar niso opraviilo za nasilje.
9. Nenasilna komunikacija pomeni
a) da mi uspe dokazati, da imam prav.
b) da se spotljivo vedem do vseh, tudi tistih, ki mi niso ve.
c) da nikoli ne povem, kar utim in mislim.
Vaja je primerna tudi za uporabo v drugih vsebinskih sklopih. Vpraanja lahko
prilagodimo oziroma spremenimo glede na temo.
Delavnica 4
Razred:
Cilji:
Vsebina:
7. - 8.
2. Uenke in uenci spoznavajo, da so ustva mono povezana z
miljenjem in da lahko razlino miljenje vzbudi razlina ustva.
izbiramo svoja vedenja, ne glede na to, katero ustvo doivimo.
prepoznavanju ustev pri sebi in pri drugih. Pogovarjamo se
o tem, kako lahko razlino doivljamo ustva in da je vsako
ustvo ustrezno; da so ustva povezana z naim miljenjem in
v veliki meri od njega odvisna (vzpodbujena). Pogovarjamo se
o neprimernosti nasilnega izraanja ustev in o vplivu izraanja
ustev na ustvovanje ljudi okoli nas. Govorimo o definicijah
ustev; otrokom razloimo, kaj nam sporoa doloeno ustvo.
VAJA 1 (15 minut) Povei

Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
Sestavljanka (opis
Napis: ustvo ni opraviilo za nasilno
ustva + ime ustva) vedenje
Razlaga
Delo v dvojicah
Pogovor
Na ogled postavimo napis: ustvo ni opraviilo za nasilno vedenje. To je tudi

sporoilo, ki ga elimo posredovati otrokom. Razdelimo jim (izrezano) sestavljanko z opisi ustev in z imeni ustev. V parih morajo sodelovati in povezati skupaj
ustvo z ustreznim opisom.
73
To, kar se dogaja, mi ni zanimivo, rad/-a bi poel/-a kaj bolj zabavnega.

Dolgas
elim, da spremeni to vedenje: Nehaj s tem poetjem.
Jeza
Ti si manj vreden od mene, hoem da gre stran.
Prezir
Tudi jaz bi si zasluil imeti to, kar ima ti.
Zavist
Bojim se, da bi me nehal imeti rad, ker ima raje nekoga drugega.
Ljubosumje
Po vaji se o teh ustvih pogovarjamo in jih razloimo. Uenke in uenci govorijo
o svojih izkunjah s temi ustvi; ali so jih e utili, kaj se je takrat zgodilo
VAJA 2 (20 minut) Strip ustev
Vsebina
Pripomoki
ustva
Strip
Une metode
Razlaga
Prepoznavanje ustev
Listki z napisi: elja, nezadovoljstvo, dolgas, jeza,
prezir, sovratvo, zavist, ualjenost, kljubovanje,
ljubosumje, sram, ponos, strah
Pogovor
Uenkam in uencem pokaemo spodnjo sliko. Pripravimo listke, na katerih so

poimenovana razlina ustva (elja, nezadovoljstvo, dolgas, jeza, prezir, sovratvo, zavist, ualjenost, kljubovanje, ljubosumje, sram, ponos, strah). Nad sliko
najprej prilepimo listek z napisom elja. Otroke vpraamo: kako mislite, da
razmilja lovek, ki v sebi uti eljo po neem (npr. elim, da skupaj pripraviva
govorni nastop.) Nadaljujemo z naslednjim ustvom, nad sliko prilepimo listek
z napisom Nezadovoljstvo. Uenke in uence vpraamo, kaj mislijo, kako razmilja lovek, ki uti nezadovoljstvo (npr. Nezadovoljen sem, ker me nisi izbral v
svoje motvo.) Tako nadaljujemo z vsakim od natetih ustev.
Bistvo vaje je, da otroci razmiljajo, na podlagi kaknih misli ustvarimo doloena
ustva.
74

Delavnica 5
Razred:
Cilji:
Vsebina:
9.
1. Uenke in uenci se seznanijo z vrstami nasilja in se jih uijo
prepoznavati.
2. Uenke in uenci spoznajo, da je za nasilje vedno odgovorna
oseba, ki nasilje povzroa.
3. Uenke in uenci spoznajo, da je nasilje naueno vedenje in
da se je mogoe nauiti nenasilne komunikacije.
4. Uenke in uenci se seznanijo z razlinimi vlogami, ki jih
imamo v odnosih, kjer je prisotno nasilje: rtve, povzroitelji,
opazovalci.
Na delavnici z uenkami in uenci govorimo o nasilju in vrstah
nasilja. Uimo jih prepoznavati nasilje in izbirati vedenja, ki so
nenasilna. Predstavimo razline vloge v odnosih, kjer je prisotno
nasilje, in predstavimo obutke, ki jih lahko v teh vlogah
doivljamo. Uence uimo, da je nasilje naueno vedenje in
da se da vedenje spremeniti. Pojasnimo, da je dolnost vseh
prepreevati nasilje in delovati v smeri poveevanja varnosti
rtve. Poudarimo pa, da ni dolnost otroka, da zaiti stara, ki je
rtev nasilja ali da neposredno posreduje v nasilju, ki ga opazi.
Povemo jim, kaj lahko naredijo, e opazijo nasilje (npr. povejo
odrasli osebi ).
VAJA 1 (45 minut) Romeo in Julija

Vsebina
Pripomoki
Une metode
Nasilje
Prepoznavanje
nasilja
Tekst o Romeu in Juliji (prilagojen)
Razlaga
Pogovor
Nenasilno vedenje
Uenkam in uencem predstavimo razline vloge, ki jih ljudje zavzemamo v odnosih, kjer je prisotno nasilje: rtve, povzroiteljice oziroma povzroitelji, prie.
Pojasnimo, da ima vsakdo monost poiskati pomo in natejemo razline monosti.
Predstavimo naela Drutva za nenasilno komunikacijo:
Dolnost vseh je prepreevati nasilje in delovati v smeri poveevanja varnosti
rtev.
Za nasilje je odgovorna izkljuno oseba, ki nasilje povzroa.
Nasilje je naueno vedenje. Vsakdo se lahko naui nenasilne komunikacije.
75
Uenkam in uencem preberemo besedilo o Romeu in Juliji, ki ga predavateljice

in predavatelji vekrat uporabijo za razlago dinamike nasilnega odnosa, ki smo ga
prilagodili za namen delavnice. Pogovarjamo se o besedilu, prepoznavamo nasilna
vedenja in vzorce ter razpravljamo o izbiri nenasilnega vedenja. Govorimo o likih
v zgodbi, o tem, kaj je kdo naredil in kaj bi lahko naredil oziroma naredila drugae.
Romeo in Julija
Julija nekega dne spozna Romea. Ve sta si, vse bolj se spoznavata, kmalu se dogovorita, da bosta postala par. Nekega veera gresta skupaj na ples. Romeo ne mara plesati, zato Julija nekaj plesov odplee s prijateljem. Romeo je najprej tiho, ko sta sama, pa
ji oita, da je plesala z drugim in ga pustila samega sedeti ob mizi. Ker partnerske zveze
pa zahtevajo prilagajanje in odpovedovanje, se Julija odloi, da je bolje, da v bodoe
ve ne plee s prijatelji.
Po nekaj mesecih se Romeo in Julija poroita. Njuno skupno ivljenje oba zelo osreuje.
Neko se Romeo pritoi, da Julija preve telefonira in drugim posvea ve pozornosti
in asa kot njemu, ki je njen mo. Julija premiljuje o njegovih besedah in eprav ji je
hudo, se odloi, da bo manj asa preivela na telefonu. Tako bodo tudi rauni za telefon niji. S tem dejanjem se Julija odpove doloenim stikom s svojimi prijateljicami in
prijatelji.
Romea zanima veliko stvari in ima veliko hobijev, zato ga ob ponedeljkih in etrtkih ni
doma. Julija se odloi, da bo hodila na rokomet, ki je ob sredah. Takrat Romeo omeni,
da ima obutek, da sta premalo skupaj. Julija ga razume, skua ga potolaiti. Vsaki ko
gre na rokomet, uti nelagodje. Romeo, ki doma gleda televizijo, se ji smili in pogosto
premiljuje, kako lepo bi bilo, e bi bil njen rokomet ob etrtkih in bi bila v sredo skupaj.
Romeo je nikoli ne sprauje o treningu, kaj so poeli in kako se je imela. Vekrat pa
omeni, da se mu zdi, da rokomet ni zanjo, ker je prepoasna. Ponovno ji zane oitati,
da sta premalo skupaj. Sili jo, naj se potrudi za njun odnos in preneha trenirati neumni
rokomet. Ob tem omenja, da je as, da imata otroka. Julija se teko odpove rokometu.
Vendar njegovo eljo, da bi druino razirila, uti kot potrditev njune ljubezni. Kmalu
postaneta stara.
Podjetje, v katerem je zaposlen Romeo, zaide v finanne teave. Romeo pove Juliji, da
je zadnje ase pod stresom in da se lahko sprosti, e imata redne spolne odnose. Julija,
ki je prej rekla ne, ko si ni elela spolnih odnosov, mu sedaj skua ugoditi, tudi ko si ne
eli spolnosti.
Tako tee njuno ivljenje.
Nekega veera je Julija s prijateljicami dogovorjena, da bodo le na veerjo. Ko pove
Romeu, se ta ualjeno dri in zamomlja, da je kar naprej sam doma. Julija ima slabo
vest in odpove veerjo. Odpove jo, ker ne eli, da bi bil Romeo sam, in ker nima nikogar,
ki bi poskrbel za otroke. Prijateljice ji zamerijo, da ni prila in Julija obljubi, da naslednje veerje ne bo zamudila. Ko se naslednji skua z Romeom dogovoriti, da bo la
na veerjo, ji ta ree, naj vzame s sabo svoja otroka. Zraven pove e, da dobra mama
76
nikoli ne zapusti svojih otrok. Julija je jezna in mu ree, da z njim ne bi hotela imeti
nobenega otroka ve. Zelo se spreta. Julija odpelje otroka k svojim starem in gre na
veerjo slabe volje. Ko pride nazaj, se prepir nadaljuje in Romeo jo udari. Julijo je strah
in joka. Romeo e nekaj asa vpije, potem pa zane jokati tudi sam. Julija ne razume,
kaj se dogaja, Romeo ne razume, zakaj jo je udaril. Objame jo in se ji opravii, ona mu
oprosti. Ko se ez 14 dni e enkrat spreta, jo Romeo spet udari. Da se z Romeom ne bi
ve prepirala in da ne bi prihajalo do udarcev, se Julija trudi, da ga ne bi z niemer razjezila. Niti omeniti ve ne upa, da bi la na veerjo s prijateljicami.
Julija hodi v slubo, sicer pa je ves as doma in z otroki. Ven gre le e v trgovino. To je
ivljenjski prostor Julije, ki je zaljubljena v Romea. To je prostor enske, s kakrno eli
biti Romeo.
Vsebinski sklop IV: Uvod v nenasilno komunikacijo
Delavnica 1
Razred:
Cilji:
Vsebina:
1.-3.
1. Uenke in uenci se seznanijo s pojmom nenasilna komunikacija.
2. Uenke in uenci se seznanijo z naini iskanja pomoi ter
nenasilnimi naini vedenja in komuniciranja.
3. Uenke in uenci se seznanijo s pravico do varnosti in
prepovedjo nasilja.
4. Uenke in uenci se seznanijo z ustreznimi in neustreznimi naini
dajanja in sprejemanja pohvale.
Na delavnici uence seznanimo s pojmom nenasilne komunikacije.
Pogovarjamo se o verbalni in neverbalni komunikaciji, o vplivu
nenasilne komunikacije v odnosih. Poudarimo pomen medsebojne
komunikacije in posluanja. Z vajami iemo naine, kako lahko
uporabljajo nenasilno komunikacijo, nasilja ne povzroajo in kako
poiejo pomo, e so rtev ali pria nasilja. Uence uimo e
primernih nainov dajanja in sprejemanja pohval.
VAJA 1 (25 minut) Ponovitev o nasilju/vrstnikem nasilju in uvod v nenasilno komunikacijo

Vsebina
Nasilje
Izbiranje nenasilnega vedenja
Pripomoki
Jelenek
Slike z razlinimi ivljenjskimi situacijami in
(igraka)
dvema monostma vedenja
Une metode
Razlaga
Pogovor
Jelenek jih za uvodno motivacijo pozdravi, vpraa, kako so, kaj vse se spomnijo,
da smo poeli, kaj se e spomnijo o nasilju.
Pogovarjamo se o slikah, ki smo jih pripravili: skozi slike razlinih situacij bomo
ponovili, kar smo se nauili do sedaj.
77
Navodila:
Pripravljenih imamo nekaj slik, na katerih je narisana neka nasilna ali neprijetna
situacija. Imajo dve monosti, kaj lahko naredijo, da bi razreili teavo. Skozi pogovor poskuamo izbrati bolj uinkovito monost in jo utemeljiti. Povemo, da ne
moremo prepreiti vseh neprijetnih in celo nasilnih situacij, vedno pa se lahko
odloimo, kako se bomo na takne situacije odzvali. Z nekaterimi naini lahko
prepreimo, da bi se situacije ponovile, z drugimi pa jih lahko celo poslabamo.
1. Slika prikazuje dva fanta, ki drita soolca za noge in ga potiskata v ko za smeti.
Uencem damo na voljo e dve sliki; na eni je fant, ki se je umaknil na samo, na
drugi pa je fant, ki se pogovarja z odraslo osebo.
Slika prikazuje, da je nekdo poekal risbico.
Na voljo sta e dve sliki; na eni se dve osebi pogovarjata, na drugi pa je narisan
pretep.
2. Slika prikazuje, da se ena oseba noe igrati z drugo.
Na voljo sta e dve sliki. Na eni je narisana prertana torta (s tem elimo povedati,
da oseba, ki se noe igrati z drugo, ne bo povabljena na rojstni dan druge osebe),
druga pa prikazuje, kako se zavrnjena oseba noruje in s prijateljico ali dekle, ki
se ni hotela igrati.
Vaja je primerna tudi za uporabo v vsebinskem sklopu nasilje in vrstniko nasilje.
VAJA 2 (10 minut) Samopohvala
Vsebina
Pripomoki
Une metode
Pohvala
Samopohvala
Pripravljeni listki, kamor bodo pisali pohvalo o sebi
Razlaga
Pogovor
Navodila za vajo: Uenke in uenci pohvalijo sami sebe. Vsakdo od njih dobi svoj
listek, za pomo, da se pohvalijo. Pohvale preberejo, e elijo.
78
Pohvala
Pohvalil/-a bi se, ker....
Z vajo elimo dosei, da uenke in uenci doivijo prijetna obutja ob samopohvali o njih se pogovarjamo in pojasnimo, da je pomembno, da se znamo ceniti
in pohvaliti, da ne akamo le na pohvalo s strani drugih ljudi. Zelo jasno povemo,
kaj je pohvala in loimo samopohvalo od hvalisanja (irokoustenja).
Sporoila, ki jih dajemo pri vaji:
Potrebno se je nauiti, kako ustrezno sprejeti in dati pohvalo.
Ustrezen odziv na pohvalo je, da se zahvalimo.
Pohvala naj bo kratka in preprosta ter natanna.
Pri pohvali izhajamo iz sebe (jaz stavki), npr.: Zelo mi je ve, kako spretno
si to narisala.
Pomembno je pohvaliti tudi sebe!
eprav smo v zadregi, ko nas nekdo pohvali, se ne norujemo.
Vaja je primerna tudi v drugih vsebinskih sklopih.
Delavnica 2
Razred:
Cilji:
Vsebina:
4.-5.
1. Uenke in uenci se seznanijo s pojmom nenasilna
komunikacija.
prepovedjo nasilja.
4. Uenke in uenci se seznanijo z ustreznimi in neustreznimi
naini dajanja in sprejemanja pohvale.
Na delavnici uenke in uence seznanimo s pojmom nenasilne
komunikacije. Pogovarjamo se o verbalni in neverbalni
komunikaciji, o vplivu nenasilne komunikacije v odnosih.
Poudarimo pomen medsebojne komunikacije in posluanja.
Z vajami iemo naine, kako lahko uporabljajo nenasilno
komunikacijo, nasilja ne povzroajo in kako poiejo pomo, e
so rtev ali pria nasilja. Uenke in uence uimo e primernih
nainov dajanja in sprejemanja pohval.
VAJA 1 (20 minut) Oskar in stripi

Vsebina
Pripomoki
Nasilje
Oskarjeva zgodba (Jurii, 1999)
Une metode
Razlaga
ustva
Trije stripi razlinih situacij
(Jurii, 1999)
Pogovor
79
1. del:
Navodila: Najprej preberemo zgodbo gospoda Oskarja, da se zanejo uenke in
uenci pogovarjati o ustvih in vedenju. Nato predstavimo primere stripov, ki
smo jih pripravili. Z otroki govorimo o situacijah, prikazanih na stripih, debato
spodbujamo z vpraanji.
2. del:
Imamo 3 razline stripe; vsak od njih je pripravljen v dveh razliicah (z dvema
razpletoma) s praznimi oblaki nad liki v stripih. Uenke in uenci v oblake vpiejo, kaj si liki v stripih mislijo, glede na prikazan razplet. Ugotavljamo, zakaj je
prilo do taknega razpleta, kateri razplet je bolji in kako pridemo do taknega
razpleta.
Vajo lahko zastavimo tudi tako, da delajo v dvojicah.
Zgodba gospoda Oskarja:
1.del
Gospod Oskar je bil na neki zabavi. Ob dveh zjutraj se je vraal proti domu in ugotovil, da je izgubil klju svojega stanovanja. Bil je zelo obupan in ni vedel, kaj naj naredi.
Spomnil se je, da ima hinik kljue vseh stanovanj v hii. Ko je hodil proti domu, je
premiljeval, kaj bo rekel hiniku. Mislil si je: Najprej se mu bom opraviil, ker zvonim
ob pozni uri. Potem mu bom pojasnil, da sem bil na zabavi. Sicer pa on tako ali tako
ve, da nikoli nikamor ne grem in da cele dneve sedim sam doma. Potem ga bom prosil, naj mi da rezervne kljue stanovanja. Kasneje je pomislil: Pa kaj bom jaz hiniku
razlagal, kje sem bil. Kaj pa njega briga, kam jaz hodim! Samo opraviil se bom in
ga prosil, naj mi da klju od stanovanja! Hodil je in premiljeval: Vedno se moram
jaz opravievati drugim. Vedno moram jaz nekaj prositi druge! Mene nihe nikoli ni
ne prosi! Od mene pa kar zahtevajo! Hiniku se ne mislim opravievati. Kaj bom jaz
njega prosil, saj je isto navaden hinik. Kar rekel mu bom, naj mi e enkrat da moj
klju. Kdo mu sploh daje to pravico? Tako ali tako niesar ne naredi v hii. Zadnji
sem moral celo sam zamenjati arnico, ker ni ne dela!
Ko je gospod Oskar priel do hie, je bil e zelo jezen. Pozvonil je pri hiniku, ta mu je
odprl vrata in prijazno vpraal: Dober veer, gospod Oskar. Kako vam lahko pomagam? Oskar je jezno zavpil: Solit se pojdite, vi in vai kljui! in zaloputnil z vrati.
Prespal je pri prijatelju v sosednji hii.
2.del
Gospod Oskar je bil na neki zabavi. Ob dveh zjutraj se je vraal proti domu in ugotovil, da je izgubil klju svojega stanovanja. Bil je zelo obupan in ni vedel, kaj naj naredi.
Ko je hodil proti domu in premiljeval, kaj naj naredi, se je spomnil, da ima hinik
kljue od vseh stanovanj v hii. Pomislil je Hinik je dober lovek. Vedno je bil prijazen. el bom k njemu in ga prosil za klju od stanovanja! Malo ga je sicer skrbelo,
ker je bila ura e dve ponoi, pa si je rekel: Saj se mu bom opraviil, ker je tako pozno.
Gotovo mi bo pomagal. Tudi jaz bi njemu, e bi bil v stiski!
80
Ko je gospod Oskar priel do hie, je pozvonil pri hiniku, ta mu je odprl vrata in prijazno vpraal: Dober veer, gospod Oskar. Kako vam lahko pomagam? Gospod
Oskar se je hiniku opraviil in ga prosil za klju od stanovanja. Hinik mu je dal kljue in gospod Oskar se mu je prijazno zahvalil.
VAJA 2 (15 minut) Pohvala

Vsebina
Pripomoki
Une metode
Pohvala
Naini dajanja pohvale
Pripravljeni listki, na katere bodo uenci pisali pohvalo soolca
Razlaga
Pogovor
Navodila za vajo: Uenke in uenci pohvalijo svojega desnega soseda. Vsak

dobi svoj listek, ki mu bo pomagal, da pohvali soseda. Pohvale preberejo.
Za laje reevanje vaje jim ponudimo nekaj odgovorov.

Pohvala
Ve mi je, kadar ti....
Zasmejem se, kadar ti...
Dobro se poutim, kadar ti...
81
Z vajo elimo dosei, da uenke in uenci opazujejo, kako se poutijo ob dajanju in sprejemanju pohvale. O njihovih obutkih se pogovarjamo in pojasnimo,
zakaj je pomembno, da znamo dati primerno pohvalo in jo tudi sprejeti (e zavrnemo pohvalo, nas drugi morda ne bodo ve pohvalili, obutek manjvrednosti
bo slabo vplival na nao samopodobo ).
Pohvala naj bo kratka, preprosta in natanna.
si to narisala.
Delavnica 3
Razred:
Cilji:
Vsebina:
6.-7.
3. Uenke in uenci se seznanijo s pravico do varnosti in prepovedjo
nasilja.
komunikacijo, nasilja ne povzroajo in kako poiejo pomo, e so
rtev ali pria nasilja. Uenke in uence uimo e primernih nainov
dajanja in sprejemanja pohval.
VAJA 1 (20 minut) Oskar in stripi

Glej vajo pri sklopu: Uvod v nenasilno komunikacijo, delavnica 2.
82

Delavnica 4
Razred:
Cilji:
Vsebina:
8.-9.
1. Uenke in uenci se seznanijo s pojmoma nasilje in nenasilna
komunikacija.
nenasilnimi naini vedenja.
prepovedjo nasilja.
4. Uenke in uenci se sooajo z razdelitvijo moi v razlinih
odnosih.
5. Uenke in uenci prepoznavajo ustva, njihov nastanek in vpliv
na vedenje.
komunikacijo in nasilja ne povzroajo ter kako poiejo pomo,
e so rtev ali pria nasilja. Govorimo o razlinih vlogah v odnosih.
Uijo se prepoznavati ustva, njihov nastanek in njihov vpliv na
vedenje.
VAJA 1 (20 minut) Razline vloge v odnosih

Vsebina
Pripomoki
Une metode
Nasilje
/
Razlaga
Mo
Vloge v odnosih
Pogovor
Delo v dvojicah
Navodilo: Delajo v dvojicah. Ena oziroma eden podaja navodila za igro lovek
ne jezi se ali Enka, druga oziroma drugi ta navodila poslua. Navodila uenke in
uenci podajajo, kakor se jih spomnijo. Za vsako vajo imajo 3 minute asa, pri
izvedbi vaj so v razlinih pozicijah v odnosu eden do drugega stojijo ali epijo:
govorec stoji poslualec epi,
govorec stoji poslualec stoji,
govorec epi poslualec stoji.
Po vaji se pogovarjamo: Kako so se poutili v razlinih vlogah in v razlinih poloajih? Kaj jim je bilo najteje?
Z vajo skuamo predstaviti razline pozicije moi v odnosih in kako se ob tem
poutimo. Razmiljamo tudi o tem, kako temu prilagodimo svoje vedenje in ali
je to vedno ustrezno (poloaj otrok/uitelj ali partner/partnerka).
83
VAJA 2 (15 minut) Krog ustvene reakcije in termometer jeze

Vsebina
Pripomoki
Une metode
Nasilje
/
Razlaga
Mo
Vloge v odnosih
Pogovor
Delo v dvojicah
Slika: Krog ustvene reakcije (po Milivojevi, 2008)
Slika: Termometer jeze

(po Faupel et al., 2011)
Uenkam in uencem pokaemo sliko kroga ustvene reakcije in termometer

jeze. Razpravljamo o tem, da je ustvo odvisno od tega, kako interpretiramo doloen draljaj (mu pripiemo pomen in ga vrednotimo).
Uenke in uenci spoznavajo, da je njihova reakcija povezana s tem, kaken pomen pripiejo nekemu draljaju. Spoznajo, da so sami odgovorni za svoje ustvovanje in odzive ter da lahko svoje odzive (vedenje) spreminjajo s pomojo
razmisleka o draljaju. (Ali bo na odziv drugaen, e mislimo, da je soolka ali
soolec slabe volje, ker je dobila oziroma dobil slabo oceno, ali e mislimo, da nas
sovrai in misli, da smo luzerji?)
Pri termometru jeze spoznavajo, da je teje nadzorovati svoje vedenje, kadar je
ustvo zelo mono. Govorimo o nainih ohlajanja ustev.
Alternativno lahko namesto enega od teh dveh
primerov (slike kroga ustvene reakcije in termometra jeze) predstavimo sliko avtomobila, kot
modela za loveka: vsako od koles predstavlja
pomemben element v naem ivljenju: ljubezen,
varnost, ugled, osnovne potrebe. Razpravljamo,
kako se vedemo, kadar ena od pnevmatik na kolesu pua.
84
Vsebinski sklop V: Nenasilna komunikacija

Delavnica 1
Razred:
Cilji:
Vsebina:
1.-2.
3. Uenke in uenci se podrobno seznanijo s ustvom jeze.
komunikacijo, nasilja ne povzroajo ter kako poiejo pomo, e
so rtev ali pria nasilja. Govorimo o razlinih vlogah v odnosih.
Uenke in uenci se uijo prepoznavati ustva, njihov nastanek in
vpliv na vedenje. Podrobneje govorimo o ustvu jeze. Uenke in
uenci se uijo o dajanju in sprejemanju pohval.
VAJA 1 (45 minut) ustvo jeze

Vsebina
ustva
Pripomoki
Prepoznavanje
ustev
Zgodba o Mirku, ki se razjezi
Une metode
Razlaga
Nenasilna
komunikacija
Pogovor
Preberemo zgodbico o Mirku, ki se razjezi (Theobald, 2012). Otroci se uijo prepoznavati ustvo jeze in obutke, ki jih pri tem doivljajo. Ugotavljamo, kako
naa jeza vpliva na druge ljudi. Skupaj iemo naine, kako se izraziti, kadar smo
jezni. Uenke in uenci opiejo, kaj jim pomaga, ko so jezni.
Kratek povzetek knjige:
Nekega dne Metka poje jabolko, ki si ga je elel pojesti Mirko. Mirko se zelo razjezi. Zrastejo mu jezna stopala, jezen rep, jezni zobje Ko razgraja po travniku,
pade v globoko temno luknjo. Iz te luknje mu pomaga Metka. Mirko in Metka se
pogovorita.
85

Delavnica 2
Razred:
Cilji:
Vsebina:
3.
3. Uenke in uenci se podrobno seznanijo s ustvom jeze.
dajanja in sprejemanja kritike.
komunikacije. Pogovarjamo se o verbalni in neverbalni komunikaciji,
o vplivu nenasilne komunikacije v odnosih. Poudarimo pomen
medsebojne komunikacije in posluanja. Z vajami iemo naine,
kako lahko uporabljajo nenasilno komunikacijo, nasilja ne
povzroajo ter kako poiejo pomo, e so rtev ali pria nasilja.
Govorimo o razlinih vlogah v odnosih. Uenke in uenci se
uijo prepoznavati ustva, njihov nastanek in vpliv na vedenje.
Podrobneje govorimo o ustvu jeze. Govorimo tudi o nainih
izraanja moi, kdaj vse je lovek lahko moan. Uenke in uenci se
uijo o dajanju in sprejemanju kritike.
VAJA 1 (45 minut) ustva in mo

Vsebina
ustva
Pripomoki
Jelenek
(igraa)
Une metode
Razlaga
Prepoznavanje
ustev
Zgodba o Lisi
v oli za pasje
mladike
Mo
Plakat o ustvih Pobarvanka
jelenka in
bonboni za
nagrado
Pogovor
Pred vajo ali po vaji postavimo na vidno mesto plakat o ustvih (glej primer plakata v sklopu ustva, delavnica 2) in se pogovarjamo z uenkami in uenci: Za
katero ustvo gre? Kako ga prepoznamo? Kako ga utimo? Kdaj doivljamo to ali
ono ustvo?
Navodila za vajo: Preberemo zgodbo o Lisi v oli za pasje mladike. Otroci se
uijo prepoznavati ustvo jeze in spoznavajo, kako si lahko drugi razlagajo nae
vedenje, ko pokaemo jezo.
Pogovarjamo se o obutku moi: Kdaj in s katerimi naini se lovek pouti monega, pridobi mo? Kateri naini so primerni, kateri neprimerni?
86

Glavno sporoilo vaje je, da se lovek lahko na ve nainov pouti monega. Vsi imamo potrebo po moi. Vedeti moramo, na kakne naine jo lahko
zadovoljimo, da bo varno za nas in za vas.
Lisa v oli za pasje mladike (avtorica: Jerina A., Drutvo za nenasilno komunikacijo):
Neko, ne tako dolgo nazaj, je ivela psika po imenu Lisa. Bila je zelo velika in mona psika. Imela je rno kratko dlako in koat rep. Obiskovala je osnovno olo za
pasje mladike. Na tej oli so bili psi razlinih velikosti; takni, ki so bili bolj majhni
in takni, ki so bili e skoraj odrasli. Lisina najljuba zabava je bil pretep; vasih ga je
zaela kar tako, ker ji je bilo dolgas. Uenci in uenke iz ole za pasje mladike so se
postavili v krog, ji ploskali in vzklikali njeno ime: Li-sa, Li-sa, Li-sa! Tako zelo rada se
je Lisa pretepala, grizla, cufala Bila je hitra, imela je velike take, s katerimi je lahko nasprotnika takoj spravila na tla. Imela je zelo velike in mone zobe. Poleg tega se
je znala zelo hitro gibati. Bila je zmagovalka olskih pretepov, zaradi tega je bila na
oli za pasje mladike zelo priljubljena. Imela je veliko prijateljev in prijateljic, Runo
pa je bil njen najbolji prijatelj. Skupaj sta tekala po poljih, kopala luknje, skrivala in
iskala kosti ter plaila uence iz ole za maje mladike.
Nekega dne so na olo dobili novo uenko po imenu Saja. Tudi Saja je bila velika
in mona psika, podobno kot Lisa. Bila je rjave barve kot okolada. Imela je dolgo
dlako. Saja in Lisa nista bili prijateljici, saj je Saja zelo kmalu po prihodu na olo za
pasje mladike poela iste stvari, ki jih je rada poela Lisa. Tudi Saji je bilo pretepanje
najveja zabava in zato je bila Lisa jezna.
Lisa se je naveliala tega, da ni bila ve najpogumneja psika na oli, zato je Sajo
izzvala na dvoboj. Dvoboj je bil napet, zmagovalka pa je bila Saja. Lisa se po pretepu
ni poutila dobro, bila je alostna, jezna, poniana. Uenci ole za pasje mladike so
vzklikali: Sa-ja, Sa-ja! To jo je e bolj prizadelo.
Lisa je imela vedno manj prijateljev in prijateljic, tudi Runo ni imel ve toliko asa
zanjo. Zato je sama tekala po travniku in kopala luknje.
Nekega dne je sliala, da se Saja in Runo pretepata. Ko je prila do tja, je bilo pretepa
e konec, Saja je bila zmagovalka, Runo pa je imel pokodovano tako in rano na
nosu. Lisa mu je pomagala, mu oskrbela rano in povila tako. Ko so ostali uenci ole
za pasje mladike to videli, so ji zaeli ploskati. Lisa je bila ponosna nase in poutila
se je e bolj pomembno in e bolje kot med aplavzom po zmagi v pretepu. Zato se
je odloila, da bo od zdaj naprej drugim uencem ole za pasje mladike pomagala.
Pomagala jim je pri domaih nalogah, spremljala jih je domov, e so se bali iti sami
in e mnogo drugih rei ... Zelo kmalu si je nabrala veliko prijateljev, nekateri stari so
jo ponovno sprejeli, pridruili pa so se jim e mnogi drugi.
87

Delavnica 3
Razred:
Cilji:
Vsebina:
4.-5.
3. Uenci spoznavajo, da so vsa ustva ustrezna in da jih doivljamo
razlino.
4. Uenci spoznajo, da lahko ustva nadziramo in izbiramo svoja
vedenja, ne glede na to, katero ustvo doivljamo.
5. Uenci spoznavajo, kateri naini izraanja ustev so primerni in
kateri neprimerni.
Skupaj skozi vaje iemo naine, kako lahko uporabljamo
nenasilno komunikacijo, nasilja ne povzroamo in kako si
poiemo pomo, e smo rtev ali pria nasilja.
VAJA 1 (15 minut) Kviz

Glej vajo pri sklopu: ustva 2, delavnica 3.
Spremenimo vpraanja v bolj primerna za nenasilno komunikacijo.
Primer kviza:
1. Nenasilna komunikacija pomeni,
a) da vedno takoj povem vse, kar mislim.
b) da povemo svoje mnenje in posluamo mnenje drugega.
c) da se nikoli ne deremo, ne vpijemo, se ne jezimo, ne jokamo in se ne prepiramo.
2. Kadar mi nekdo pone nekaj, kar mi ni ve,
a) je zloben.
b) je v redu lovek, samo njegovo vedenje ni v redu.
c) ni pravi prijatelj. e bi bil, bi vedno naredil to, kar jaz elim.
3. Kadar posluam, ko mi nekdo nekaj govori,
a) je prav, da ga im prej ustavim, da lahko e jaz kaj povem.
b) je dobro, da pozorno posluam.
c) je normalno, da tipkam po svojem pametnem telefonu.
88
4. Kadar elimo nekomu nekaj povedati,

a) govorimo nerazlono in tiho.
b) smo odkriti in ne ovinkarimo.
c) ne pokaemo svojih ustev.
5. Nenasilje je,
a) da ne udarimo nikogar, lahko ga le alimo.
b) da izraamo spotljivo vedenje, ki drugih ne ogroa.
c) da vsakomur dovolimo, da nas ali.
6. Kaj lahko naredim, ko me drugi zafrkavajo?
a) Odlono povem, da mi to ni ve. e ne odnehajo, grem stran in poiem
pomo odraslega.
b) Tiste, ki me zafrkavajo, udarim in brcnem, da se me ustraijo in potem nehajo.
c) Jih zafrkavam nazaj s e hujimi aljivkami.
7. Nenasilno komunikacijo uporabljamo
a) zato, da lahko druge poniujemo.
b) na skrivaj, da nas drugi ne sliijo.
c) zato, da na spotljiv nain povemo, kar elimo in ohranimo dobre odnose.
8. Nasilje je dovoljeno:
a) nikoli,
b) vasih, za kazen,
c) vedno.
Delavnica 4
Razred:
Cilji:
Vsebina:
6.-7.
dajanja in sprejemanja pohvale in kritike.
komunikacije. Pogovarjamo se o verbalni in neverbalni komunikaciji,
o vplivu nenasilne komunikacije v odnosih. Poudarimo pomen
medsebojne komunikacije in posluanja. Skupaj skozi vaje iemo
naine, kako lahko uporabljajo nenasilno komunikacijo, nasilja ne
povzroajo ter kako poiejo pomo, e so rtev ali pria nasilja.
Uenke in uenci se uijo o dajanju in sprejemanju pohvale in
kritike.
89
VAJA 1 (35 minut) Pohvala in kritika

Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
Kritika
Kocka za vsakega udeleenca (mrea)
Razlaga
Pogovor
Pohvala
Z vajo elimo dosei, da uenke in uenci doivijo obutke ob dajanju in sprejemanju pohvale in kritike o njih debatiramo in pojasnimo, da je pomembno, da
znamo dati primerno pohvalo in kritiko ter ju tudi sprejeti.
Potrebno se je nauiti, kako ustrezno podati in sprejeti kritiko.
Pohvala naj bo kratka, preprosta in natanna.
si to narisala.
Navodila za vajo: Razdelimo fotokopije razstavljenih kock, uenke in uenci jih
dopolnjujejo po navodilih.
V prvi kvadratek napiejo kritiko sebi. Ko to naredijo, v naslednji kvadratek napiejo kritiko, ki jim jo vasih dajo drugi. Nadaljujejo, dokler ne zapolnijo celotne
mree kocke:
kritika sebi,
kritika, ki jo drugi dajo meni,
kritika, ki jo drugim dam jaz,
pohvala sebi,
pohvala, ki jo dam drugemu,
pohvala, ki jo drugi dajo meni.
Potem pa se pogovarjamo o tem, kaj jim je bilo najteje napisati in kaj najlaje:
Kritika sebi: je bilo teko, prelahko?
Pohvala sebi: je bilo teko, jo pogosto dajemo?
Jim je bilo pri kritiki, ki jo damo drugim, teko? Kako jo napisati? Je kritika
primerna?
Ali so kritike, ki jo dobijo, upraviene/neupraviene in primerne/neprimerne?
Kako mi pohvalimo druge?
Kako nam je, ko nas drugi pohvalimo? Se s pohvalami strinjamo?
90
Med pogovorom lahko izreejo

kocke in jih sestavijo.
Vsebinski sklop VI: Medvrstniko nasilje

Delavnica 1
Razred:
Cilji:
Vsebina:
1.-3.
1. Uenke in uenci se seznanijo s pojmom medvrstniko nasilje.
3. Uenke in uenci prepoznavajo, da so jim nekatere elje bolj
pomembne kot druge.
4. Uenke in uenci se sooajo s tem, da je potrebno na
uresniitev nekaterih elja poakati in da nekatere nae elje
nikoli ne bodo izpolnjene.
Na delavnici z uenkami in uenci govorimo o medvrstnikem
nasilju, o ustvih in prepoznavanju ustev. Govorimo tudi o
njihovih eljah in potrebah, uijo se prepoznavati, katere elje
so jim pomembneje od drugih. Uijo in sooajo se s tem, da
elja ni vedno izpolnjena in da to zmorejo prenesti. Po drugi
strani je nujno, da so zadovoljene njihove potrebe.
91
VAJA 1 (45 minut) ustva in elje

Vsebina
Pripomoki
Une metode
ustva
Prazni listi za risanje
Razlaga
elje in potrebe
Plakati za est skupin
Delo v skupinah
Pogovor
Navodilo: Uenkam in uencem reemo, naj si predstavljajo, da morajo v desetih

sekundah zapustiti dom. Odhajajo v nov dom, kjer bodo tudi njihovi stari, hrana in pijaa, ne bo pa drugih njihovih stvari. Kaj bi vzeli sabo? Kateri predmet bi
vzeli? Vsaka uenka in uenec narie risbico njihove najveje dragocenosti.
Ko konajo z risanjem, jih razdelimo v skupine po tiri ali pet in naroimo, da vsaka skupina nalepi risbice vseh njenih lanov na plakat in tako ustvari skupinsko
sliko.
Z vajo uenke in uenci razmiljajo o eljah in potrebah, o tem, kaj jim je
pomembno v ivljenju, in o tem, kaj lahko pustijo za seboj ter je za kvaliteto njihovega ivljenja manj pomembno.

Delavnica 2
Razred:
Cilji:
Vsebina:
4.-5.
2. Uenke in uenci se seznanijo s pojmom nasilje in razlinimi
oblikami nasilja.
4. Uenke in uenci prepoznavajo primerna in neprimerna
vedenja.
Na delavnici z uenkami in uenci govorimo o medvrstnikem
nasilju, o ustvih in prepoznavanju ustev. Govorimo o
vedenju, ki ga motivirajo ustva, in razpravljamo o tem, katero
vedenje je primerno in katero neprimerno. Uenke in uence
uimo prepoznavati primerno vedenje.
VAJA 1 (25 minut) Poii par

Vsebina
Pripomoki
Une metode
92
ustva
Razrezana tabela s
pripravljenimi teksti
Razlaga
Primerno in neprimerno vedenje

Bonboni za nagrado
Delo v skupinah
Pogovor
Navodilo: Uenkam in uencem opiemo primere neprimernega, ponekod nasilnega vedenja (prvi stolpec tabele) in konstruktivne odzive nanje (drugi stolpec).
Tabelo razreemo, vsak otrok dobi listek z enim stavkom nekateri iz prvega,
drugi iz drugega stolpca. Najprej vsaka oziroma vsak v veliki skupini prebere svoj
stavek. V drugem krogu branja iejo pare poskusijo logino povezati opis dogodka in konstruktiven odziv nanj.
Za laje sledenje primerom lahko razred delimo na pol, da je jasno, da so otroci v
eni polovici dobili listke z opisi dogodkov, v drugi pa opise konstruktivnih odzivov. Z uenkami in uenci se pogovarjamo o teh primerih.
Na tablo nariemo razpredelnico za tokovanje. Tokovanje je lahko podobno
kot pri kvizu.
Primeri, ki jih lahko uporabimo:
Opis dogodka
Moji najljubi pliasti igraki je Tadej
odtrgal uhelj.
Konstruktiven odziv na dogodek

Tadeju povem: To je moj pliko , ki ga
imam zelo rad. Zelo sem alosten, ker
si mu odtrgal uhelj. elim, da mi ga
pomaga popraviti.
Uiteljica bere zgodbico, ki je zelo
Res mi je dolgas. Nekako bom skual
dolgoasna.
zdrati in vsaj malo posluati do konca.
Vano je, da ne motim ostalih. Med
posluanjem lahko riem, da bom laje
zdral.
Tajda me je zatoila uiteljici, da sem
Tajdi povem, da sem jezna in da se bojim
ji skrila kornje. To ni res. Zelo sem
kazni. Tajdi predlagam, da greva skupaj
razburjena, ker se bojim, da ji uiteljica
k uiteljici in se pogovorimo o tem, zakaj
verjame.
Tajda misli, da sem jih skrila jaz.
S soolcem sva se med odmorom prerivala. Grem k soolcu in mu povem, da mi je al
Po nesrei sem mu strgal majico. Soolec in da ne vem, kako naj to popravim.
je zaradi tega jokal in ni hotel ve govoriti
z mano.
Bojim se Brenclja iz 7. razreda. Rekel mi je, Zelo me je strah, zato bom o tem povedal
da e mu ne prinesem okolade, naj se ga uiteljici in drugim otrokom. Morda je
pazim.
Brencelj grozil tudi drugim.
Veraj sem el po hodniku in videl, da sta el sem po uiteljico in povedal, kaj
se Brencelj in Sren iz 7. razreda tepla.
se dogaja, kljub temu da sem se bal
Okoli njiju je stalo veliko otrok. Eni so
maevanja. Uiteljica mi je povedala,
navijali za Brenclja, eni za Srena, eni so bili da sem zelo pogumen, ter druge otroke
isto tiho. Mene je bilo zelo strah.
opozorila, da bi morali v taknih primerih
tudi oni poiskati pomo odraslih.
93
Opis dogodka
Konstruktiven odziv na dogodek
Soolci so uiteljici rekli, da sem Tanji rekla Na Tanjo sem bila res jezna in pogosto
grdo besedo.
mi gre na ivce, ker me zafrkava. Vem,
da sem sama odgovorna, da sem ji rekla
grdo besedo. Tanji bom povedala, da ne
dovolim, da me zafrkava.
Veraj mi je Marko pomagal pri pisanju
Zelo sem vesela. Marku povem, da mi je
domae naloge.
odlino razloil nalogo in da zna res dobro
razlagati.
Berem veliko poasneje kot drugi uenci v Bil sem zelo vesel in ponosen nase, da mi
razredu. Ko je uiteljica preverjala branje, je uspelo dobiti 3.
me je bilo zelo strah. Dobil sem oceno 3.
Oe mi ni dovolil uporabljati orodja. Rekel Zelo sem razoaran, res ga nujno rabim.
je, da zato, ker ga zadnji nisem pospravil. Razumem, da mi ga oe ne dovoli, ker
ga prejnji res nisem pospravil. Oeta
vpraam, kaj lahko naredim, da mi bo e
kdaj dovolil uporabiti orodje.
Kaja mi ni prinesla nazaj zvezka, ki sem ji Rekla sem ji, da sem jezna, ker mi je
ga posodila, da je prepisala snov.
obljubila, da mi ga bo danes prinesla.
Rekla sem ji, naj mi ga po pouku prinese
domov, sicer ji ga drugi ne bom ve
posodila.
Danes me je uiteljica poklicala,
Kasneje sem mu povedal, da mi je zelo
da preberem reitve rezultatov pri
pomagal, da se je javil in se mu zahvalil.
matematiki. Jaz pa teh raunov nisem reil,
ker jih nisem razumel. V tistem trenutku je
Klemen dvignil roko, da jih eli on prebrati,
in uiteljica je dovolila.
Pri pouku sedim z Manco, ki skoraj vsak
Povem ji, da me to zelo moti, ter ji
dan nekaj pozabi doma.
predlagam, da skupaj narediva nart, ki ji
bo v pomo, ko si pripravlja torbo. Tako ne
bo ve pozabljala stvari.
Danes ponoi sem zelo slabo spal. Ko sem Drug dan sem se jim opraviil in jim
priel v olo, so vsi soolci nekaj eleli od razloil, da sem bil zaspan in da niso
mene. Vse sem nadrl, da elim, da so tiho naredili ni narobe.
in mi dajo mir.
Halid je priel iz Romunije in ne zna
eprav sem bil malo v zadregi, sem el k
slovensko. Zdel se mi je uden.
njemu in se mu predstavil.
94

Delavnica 3
Razred:
Cilji:
Vsebina:
6.-7.
2. Uenke in uenci se seznanijo s pojmom nasilje.
3. Uenke in uenci spoznajo razline oblike nasilja, s
poudarkom na medvrstnikem nasilju.
4. Uenke in uenci spoznavajo razline vloge v odnosih, v
povezavi z nasiljem.
5. Uenke in uenci se seznanijo s primernimi in neprimernimi
vedenji in s posledicami nasilja.
Na delavnici uenke in uence seznanimo s pojmom nasilja,
posebej z medvrstnikim nasiljem. Uenke in uenci spoznavajo
razline vloge v odnosih, v povezavi z nasiljem in koliino moi
v odnosu. Spoznavajo doivljanje rtve in povzroitelja nasilja.
Pogovarjamo se o razlinih nainih vedenja ob istih situacijah
in uinkih in posledicah nasilja na nas in na druge.
VAJA 1 (45 minut) Medvrstniko nasilje

Vsebina
Pripomoki
Nasilje
Uni listi
Une metode
Razlaga
Medvrstniko nasilje Vloge v odnosih

Plakat s ustvenimi Listki s sporoili Bonboni
odzivi
Delo v skupinah
Pogovor
Navodilo: Uenke in uenci reujejo vajo v skupinah po 3. Dobijo delovni list, ki

ima 3 stolpce, v srednjem so zapisani konkretni primeri, v levega in desnega pa
zapiejo moni odziv. V levi stolpec zapiejo primer nasilnega odziva, v desnega
pa primer nenasilja.
Sledi debata: skupaj preberemo vsak primer in pokomentiramo odzive. Zakaj je
odziv nasilen ali nenasilen? Kaj je v tem odzivu dobrega ali slabega? Kaken je
uinek doloenega odziva? Govorimo tudi o tem, kako se povzroitelj/-ica nasilja in rtev nasilja pouti v obeh situacijah in kako bo to lahko vplivalo na vedenje rtve v prihodnje.
95
Za pomo imamo plakat s ustvenimi odzivi.
vesel
alosten
iven
Nasilen odziv
96
jezen
ljubosumen razoaran
radoveden nezadovoljen
srameljiv
utrujen
razburjen
zgroen
prestraen
kriv
preseneen
Primer
Nenasilen odziv
1. Veraj sem za nagrado dobil novi
iPhone. Prinesel sem ga v olo. Soolec mi
ga je hotel vzeti, ob tem pa je e rekel, da
butlji tako ali tako ne potrebujejo takega
telefona.
2. Soolka, ki je zelo vneta loevalka
odpadkov, mi je rekla, naj poberem
olupke od pomarane iz koa za papir.
3. Pri portni vzgoji je Romeu ula oga za
koarko. Ker se mu ni dalo ponjo, je vzel
mojo.
4. V razred smo dobili novo soolko, ki e
ne govori dobro slovensko.
5. Na oli smo izvedeli, da nekaterim ni
potrebno plaevati malice, ker so socialno
ogroeni. Njihova malica se plauje iz
olskega sklada. Na tabli se je pojavil
napis: Kdor ne plaa, naj ne j.

Delavnica 4
Razred:
Cilji:
Vsebina:
8.-9.
2. Uenke in uenci se seznanijo z ustreznimi in neustreznimi
naini dajanja in sprejemanja pohval in kritik.
prepoznavanju ustev. Uenke in uenci se uijo o dajanju in
sprejemanju pohval in kritik.
VAJA 1 (45 minut) pohvala in kritika

Glej vajo pri sklopu: Nenasilna komunikacija, delavnica 4.
Zakljuek delavnic
Na zadnji delavnici uenkam in uencem razdelimo listke, na katerih so zbrana glavna sporoila
delavnic. Na vsakem listku je pripeta bela pentlja, simbol nenasilja.
Uenkam in uencem od 1. do 4. razreda pa razdelimo pobarvanko jelenka, ki nas je spremljal
skozi delavnice, s sporoilom:
Sporoila za uenke in uence od 5. do 9. razreda:
Za nasilje je vedno odgovoren tisti,
ki nasilje povzroa.
Nasilje ni nikoli OK.
Vsa ustva so dovoljena.
Jaz sem v redu, ti si v redu.
97
4 AKTIVNOSTI V POSAMEZNIH SKUPINAH

Posamezne skupine oblikujemo na osnovi statistine obdelave vpraalnikov (npr.
eno skupino sestavljajo uenke in uenci, ki so povzroali nasilje, imajo ustvene
teave ter uenke in uenci, ki so se pokazali kot visoko prosocialni; v drugi skupini so uenke in uenci, ki so visoko prosocialni in uenci, ki prihajajo iz razlinih
jezikovnih podroij) ter glede na interes posameznice oziroma posameznika ali
glede na aktivnost, ki jo nartujemo. Skupine naj bodo oblikovane im bolj heterogeno, saj interakcija med otroci ponuja veliko monosti za medsebojno uenje
in urjenje socialnih vein. Glede na zastavljene cilje, ki jih zasledujemo, pa je
skupina lahko tudi bolj homogena. Predlagamo nekatere aktivnosti za skupine.
4.1 MULTIKULTURNI FESTIVAL

Uenke in uenci iz tujegovoreega okolja se pogosto teje vkljuijo v razred,
zlasti e se vanj vkljuijo v vijih razredih in e e ne znajo jezika. Ker prihajajo iz razlinih kulturnih okolij, so pogosto izkljueni iz vrstnike skupine ali so
celo rtve medvrstnikega nasilja. e poskrbimo, da se bodo lahko izkazali pred
vrstniki, delujemo preventivno. Omogoimo jim, da znotraj doloene une vsebine predstavijo svojo deelo, kulturo ali svoj materni jezik. Poiimo monosti,
da predstavijo olo na katerem od dogodkov, ki so temu namenjeni. Eden taknih dogodkov je npr. vsakoletna prireditev ob evropskem dnevu jezikovJezikajmo!na Bledu, ki se nanaa na aktualno temo zblievanja kultur. V okviru
sreanja in prireditve se otroci uijo medkulturnega spotovanja. Seznanjajo se
z raznolikostjo tujih jezikov in medkulturnimi razlikami ter se tako uijo naela
zblievanja kultur. Uenke in uenci na festivalu predstavijo olo v svojem maternem jeziku.
4.2 TABOR, OLA V NARAVI

Razlini naravoslovni tabori in ole v naravi so odlina prilonost za elemente doivljajske pedagogike in ivljenja v naravi. V manj formalnih situacijah se uenke
in uenci e posebej uijo sodelovanja in reevanja medosebnih problemov, ki
nastanejo, e preivijo skupaj ve dni.
V okviru projekta NasVIZ smo izvedli tri tridnevne tabore v Beli krajini. Dva tabora smo pripravili skupaj z otroki in uiteljema III. Osnovne ole akovec, na
tretjem taboru pa so se nam poleg uenk in uencev iz akovca pridruili tudi
vrstnice in vrstniki iz Vzgojnega zavoda Kranj.
98
Posamezne elemente in zlasti cilje taborov je smiselno integrirati v tabore

in ole v naravi, ki so del olskega programa. e se bomo na oli opogumili in organizirali tabor kot samostojen dogodek, pa sestavimo im bolj
heterogeno skupino. Npr. skupino otrok, ki so prosocialni, otrok, ki imajo
vedenjske teave, in otrok, ki prihajajo iz tujegovoreega okolja. Tabor bo
odlien poligon uenja za vse. Uenke in uenci, ki se bodo udeleili taknega dogodka, bodo naueno zagotovo posredovali svojim vrstnicam in
vrstnikom v razredu.
Temeljni cilji tabora:
oblikovanje pravil za sobivanje,
spoznavanje razlinih kultur, jezika,
spoznavanje in sprejemanje razlinosti,
medsebojno prilagajanje, dogovarjanje, sodelovanje,
razvijanje strategij reevanja medvrstnikih konfliktov,
razvijanje asertivnosti,
spoznavanje ivljenja v naravi,
druenje.
Navajamo nekaj aktivnosti za dosego navedenih ciljev:
Fotostrip
Veina otrok e ima izkunjo, da so se znali v vlogi rtve nasilja s strani svojih
vrstnikov; bodisi fizinega ali internetnega nasilja, aljenja ali izloanja. Zato na
taboru oblikujte fotostrip, v katerem uenke in uenci po korakih odigrajo in fotografirajo situacije, kako pomagati, e nasilje nad vrstnikom vidi, in kako ravnati, e si v vlogi rtve. Fotostrip bo zagotovo uporaben kot didaktini pripomoek
pri razrednih urah v vseh razredih.
Skupno oblikovanje protokolov ravnanja
Na taboru projekta so nastali protokoli, povzeti, modernizirani in preoblikovani
po knjigi Ellio, M. (2002). Trpinenje. Ljubljana: Educy. Naslovili smo jih Hoem
in zmorem poskrbeti zase in so namenjeni vsem otrokom v oli. Tudi protokoli
imajo za uenke in uence posebno vrednost. Sestavimo svoje protokole.
Socialne igre
Eden izmed ciljev tabora je spoznavanje drug drugega, sodelovanje in dogovarjanje med uenci. Zato so razline socialne igre prisotne na taboru ez cel dan.
Naredim nekaj za drugega
Otroci nakljuno izrebajo ime prijatelja in zanj naredijo lovilec sanj. Podobna
socialna igra je tudi Veliki brat; udeleenke in udeleenci tabora izvleejo ime
enega izmed vrstnic oziroma vrstnikov in tej osebi vsak veer napiejo prijazno
pismo, naredijo zanjo dobro delo ... Imena ostanejo skrita do konca tabora.
99
HOEM IN ZMOREM POSKRBETI ZASE

1. Ne pristajam na vlogo rtve.
2. Ignoriram povzroitelja nasilja ali pa mu odlono reem ne in odidem
stran.
Ne obremenjuj se s tem, kaj si bodo mislili drugi. Zapomni si, da povzroitelj
nasilja teko nadaljuje z nadlegovanjem, e rtev ni pripravljena stati in
posluati. Povzroitelj uiva v tvoji reakciji to ga zabava. e ostane na zunaj miren in skrije svoja ustva, se bo tisti, ki te nadleguje, morda navelial
in te pustil pri miru.
3. Ne branim se, e res ni nujno.
e uti, da je situacija nevarna, raje popusti.
4. Vnaprej si izmislim uinkovite odgovore.
S primernim odgovorom bo mogoe povzroitelja spravil v zadrego. Vasih
deluje, e ga prosi, naj e enkrat ponovi, kar je rekel.
5. Poskrbim, da ne bom sam na krajih, kjer me po navadi napade
povzroitelj nasilja.
Vedno se dri skupine uencev, tudi e jih ne pozna. Povzroitelji nasilja se
najraje spravijo na rtev, ko je sama.
6. Verjamem vase in v svoje sposobnosti.
Vsak od nas ima mona podroja. Poii svoja in jih razvijaj.
7. Piem dnevnik vsega, kar se mi dogaja.
Zapii podrobnosti dogodka, predvsem pa svoje obutke. Ko se bo odloil,
da bo nekomu zaupal, ti bo laje.
8. Povem starem ali drugemu odraslemu, da potrebujem pomo.
To ni toarjenje, saj je tvoj namen zaititi sebe ali prijatelja. Ko pove, kaj se dogaja, se problem razkrije. Anonimnost je za osebo, ki te nadleguje, najbolja zaita. V oli povej razredniku/razredniarki ali uitelju/uiteljici, ki mu/ji zaupa.
e ne zmore povedati, napii pismo in ga oddaj v tajnitvo ole. Tajnik/tajnica
bo poskrbel/a, da bo pismo prejela prava oseba.
9. Zaupam se prijatelju/prijateljici in ga/jo prosim za nasvet.
10. Poiem pomo in podporo na spletu.
S teavami se laje spoprijemamo, e o njih poiemo tudi dodatne informacije
pri strokovnjakih in vrstnikih, ki imajo podobne izkunje.
Tabornike veine
e organiziramo tabor v naravi, povabimo s seboj tabornice in tabornike tabornikega odreda iz naega okolja. Tabornike veine, igre, znanja in taborni
ogenj so odlina izkunja za otroke in ponujajo monost uenja in sodelovanja.
Na taborih ima pomembno vlogo zlasti taborni ogenj. Ne le v veernem asu,
tudi ez dan se uenke in uenci zbirajo in druijo ob ognjiu. Tam se pogovarjajo, dogovarjajo, zabavajo in si irijo vrstniko mreo. Dobra in podporna vrstnika
mrea je eden od pomembnih preventivnih dejavnikov pri nasilju med vrstniki.
100
4.3 NO BRANJA
V dogodek, ki se odvija na mnogih olah, vkljuimo uenje za nenasilje, strpnost,
sodelovanje.
Udeleenci: uenke in uenci predmetne stopnje
Izvajalci: uiteljice in uitelji osnovne ole
Temeljni cilji aktivnosti: razvijanje bralne, sporazumevalne zmonosti in ustvarjalnosti; spodbujanje ustvene in socialne obutljivosti (strpnost do drugih in
druganih) ter razvijanje sposobnosti javnega nastopanja.
Uenke in uenci estega in sedmega razreda se pogovarjajo in razmiljajo o vsebini knjige Jaz sem Jack, ki jo predhodno preberejo. Uenke in uenci osmega in
devetega razreda pa se udeleijo pogovora o medvrstnikem nasilju. Uenke in
uenci obravnavajo strip, zgodbo v slikah, teorijo pa nadgradijo s svojim izdelkom delom stripa, ki ga nato sestavijo v skupen strip. Predvajajmo jim film, o
katerem se pogovarjamo. Po filmu pa se posvetijo tihemu branju. Tako izkusijo
branje knjievnega besedila kot prijetno doivetje, ki omogoa in spodbuja tudi
razline jezikovne in druge ustvarjalne odzive posameznice oziroma posameznika ter razline druabne dejavnosti v skupini. Nartovano in vodeno dogajanje uencem in uenkam omogoa zaznavati in sprejemati druganost oziroma
razlike med posamezniki (v pogledih, mnenjih, izkunjah in odzivih). Poseben
dogodek je veerja, ki jo pripravijo skupaj. e imamo monost, naj uenke in
uenci prespijo v oli.
Podoben dogodek s prilagojeno vsebino pripravimo tudi za otroke razredne
stopnje.
Skupina, ki jo oblikujemo (npr. z otroki, ki so prepoznani kot nadarjeni, s
prosocialnimi uenkami in uenci, ter z otroki, ki imajo ustvene ali vedenjske teave), ponuja mnoge izzive in prilonosti za povezovanje med otroki,
medsebojno spoznavanje in sprejemanje ter medvrstniko pomo. V manj
formalnih druenjih, kjer ni poudarka na tekmovanju, ima vsak prilonost,
da se izkae pred vrstniki. Otroci, ki v razredu povzroajo nemir, so navadno odlini pri izraanju skozi stripe.
4.4 RAZISKOVALNA NALOGA

V to aktivnost vkljuimo manje tevilo otrok (raziskujejo naj npr. v paru), predvsem tiste, ki imajo eljo po raziskovanju. e pri izbiri raziskovalne teme je pomembno sodelovanje uenk in uencev, zato upotevajmo njihove predloge.
Pomo bodo potrebovali v vseh fazah raziskovanja, pa tudi pri pisanju in razlagi
rezultatov.
101
e smo v letni delovni nart zapisali, da bomo v olskem letu bolj poglobljeno delali na podroju medvrstnikega nasilja, naj bo tudi raziskovanje
usmerjeno v to podroje. Uenca na O Simona Jenka sta v okviru projekta
raziskovala, kaj si njuni vrstniki in vrstnice predstavljajo pod besedo asertivnost in ali bi jo lahko nadomestili z ustrezno slovensko besedo. Poleg
izjemne, statistino obdelane naloge, ki je nastala, je njuno raziskovanje
odprlo pot razmiljanju vrstnic in vrstnikov, kaj je asertivnost, in hkrati
omogoilo uiteljicam in uiteljem, da so v razredih spregovorili na temo
asertivnosti, ki je pomembna veina vsakega posameznika; poskrbeti
zase, a ne na kodo drugega.
4.4 DELO S PROSOCIALNIMI UENKAMI IN UENCI

V vzgoji in izobraevanju obiajno namenimo veino nae pozornosti in virov
majhnemu deleu uenk in uencev, ki spadajo v eno izmed izstopajoih skupin.
Veliko delamo z otroki s specifinimi unimi teavami, z uno neuspenimi, socialno prikrajanimi ali pa izjemno moteimi uenkami in uenci. Prav tako nekaj
pozornosti usmerimo tudi v drugi ekstrem, ki ga predstavljajo uenke in uenci z
izjemnimi unimi, umetnikimi ali portnimi doseki. To so otroci, ki so obiajno
identificirani kot nadarjeni.
Tihi povprene se tako velikokrat izmuzne nai pozornosti ali pa zanj oziroma
zanjo enostavno zmanjka asa in virov. Ker pa smo dandanes v olskem sistemu
naravnani na spodbujanje monih podroij vsakega edinstvenega otroka, bomo
predstavili delo s e eno specifino skupino uenk in uencev, in sicer s prosocialnimi uenkami in uenci. Res je, da so nekateri prosocialni otroci najverjetneje
hkrati pripadniki nadarjenih uenk in uencev ali otrok s posebnimi potrebami,
pa vendarle ni nujno tako.
Delo s prosocialnimi uenkami in uenci je izjemno pomembno delo. V prvem
delu prironika smo e govorili o pozitivnem vplivu socialnih vein na dobrobit olske klime in kulture. Uenke in uenci z monimi socialnimi veinami ter
veinami reevanja problemov in konfliktov lahko to znanje prenesejo v iro
vrstniko skupino. Sluijo lahko kot zgled pri modelnem uenju, lahko so moan
podporni steber otrokom v stiski in lahko predstavljajo pomemben katalizator
pozitivnega socialnega uenja vein, vrednot in prosocialnosti.
Kako sestaviti skupino prosocialnih uenk in uencev?
Katero vedenje je prosocialno vedenje?
Kot prosocialno oznaujemo tisto vedenje, pri katerem posameznica ali
posameznik uporabi svoja lastna sredstva za doseganje pozitivnih rezultatov za nekoga drugega. To vkljuuje pomo, deljenje, skrb in vkljuevanje
(po Warden in Christie, 2001).
102
Prosocialne uenke in uence lahko identificiramo s pomojo psiholokih testov,

npr. SDQ, s poroanjem uiteljev, razrednikov, starev ali otrok samih ter z opazovanjem. Pri tem je smotrno, da se v identifikacijo vkljui tudi olska svetovalna
sluba.
Skupina prosocialnih uenk in uencev, s katero delamo, naj bo sestavljena kar
se da starostno heterogeno. Najlaje jo bomo oblikovali, e v vsakem razredu
(npr. od 6. do 9. razreda) identificiramo tiste uenke in uence, ki najbolj izraajo
lastnost prosocialnosti, in jim ponudimo monost sodelovanja. To so lahko otroci, ki e kaejo visoko stopnjo prosocialnega vedenja in socialnih vein, ali pa
so to otroci, ki izraajo eljo po prosocialnih dejanjih, ampak e nimajo izraziteje
razvitih socialnih vein.
Heterogenost skupine prosocialnih otrok ima mnogo prednosti. Spodbuja medgeneracijsko povezovanje. Ponuja izkunje in perspektive razlino starih vrstnikov, saj se bodo te uenke in uenci mogoe znali v vlogi podpornikov ali
mediatorjev starejim ali mlajim vrstnicam in vrstnikom. Uenkam in uencem
heterogena skupina omogoa tudi vejo raznolikost prilonosti za razvoj socialnih vein ter iskanje in nudenje podpore.
Kaj poeti s skupino prosocialnih uenk in uencev?
Delo s prosocialnimi otroki naj poteka na dveh nivojih. Prvi nivo je konkretno
delo s prosocialnimi uenkami in uenci. Ponudimo jim delavnice ali dejavnosti,
ki krepijo tiste veine, za katere so kot prosocialni naravnani. Takne dejavnosti
so npr. poglobljen trening socialnih in komunikacijskih vein, trening asertivnosti, trening strategije reevanja problemov, mediacija
Drugi nivo pa je delo prosocialnih uenk in uencev med svojimi vrstnicami in
vrstniki. Organizacija dejavnosti in pouka naj poteka na tak nain, da so prosocialni otroci v neposrednem stiku s tistimi uenkami in uenci, ki imajo na socialnem podroju teave. Tako spodbudimo vzajemno uenje. Lahko npr. organiziramo tabore, pri katerih morajo uenke in uenci izpolnjevati skupinske naloge.
Uiteljica oziroma uitelj lahko pri pouku organizira skupinsko delo, pri emer
skupine tvori tako, da prosocialni otroci sodelujejo z uenkami in uenci, ki imajo
teave. Ko postane skupina prosocialnih e bolj vea in ima e nekaj izkuenj,
pridobljena znanja vnaa neposredno v svoj razred pri razrednih urah, mediaciji, nudenju pomoi pri reevanju problemov in podobnem.
Uenje socialnih vein
Vsebina uenja socialnih vein je pogosto odvisna od tega, kako opredelimo
socialne veine. e na socialne veine gledamo kot na sposobnost prepoznavanja in izbire monosti ravnanja v socialnih situacijah (Zurilla in Goldfried po
Lisec Metelko, 2003), je potrebno uenke in uence nauiti samozavedanja, analitinega in kritinega razmiljanja. e razumemo socialne veine kot vedenjske
spretnosti, ki pripomorejo k boljemu razumevanju z drugimi ljudmi (Teaching
po Lisec Metelko, 2003), moramo spodbujati empatijo, asertivnost ter sproeno
103
in uinkovito komunikacijo. Nekateri avtorji razumejo socialne veine preprosto kot sposobnost reevanja problemov (Spence, Shepherd po Lisec Metelko,
2003). V tem primeru uenke in uence uimo konkretnih strategij reevanja
problemov. Navedene definicije se razlikujejo, pri vseh pa je pomemben del socialnih vein ravno sposobnost zavedanja ter kontrole samega sebe in sveta
okoli nas.
5 SKLEPNO
Temeljna vloga preventive je, da omejimo nastajanje novih problemov, hkrati pa
z uspeno preventivo omejimo intenzivnost e nastalih problemov. Uinkovita
preventiva izbolja uinkovitost dela posameznice oziroma posameznika, razreda in ole kot celote (Punder, 2011). Predstavili smo le nekaj monosti preventivnega delovanja v oli, razredu in v skupinah. Vsaka ola pa bo, v okviru svojih
zmonosti, interesnih podroij in kompetenc zaposlenih ter glede na nartovano delo, izbrala svoje dejavnosti ali modificirala predlagane.
104
Literatura
Beaj, J. (2001). Razrednik in olska kultura. Sodobna pedagogika, letn. 52, t.
1, str. 3244. Ljubljana: Zveza drutev pedagokih delavcev Slovenije.
Jurii, B. D. (1999). Zakaj mi to delajo?: spreminjanje moteega vedenja v
oli s kognitivno modifikacijo vedenja. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za
olstvo.
Chaplain, R. (2010). Managing classroom behaviour. Learning to teach in
the primary school. Ur. james Arthur in Teresa Cremin. Abingdon: Routledge,
129145.
Ellio, M. (2002). Trpinenje. Ljubljana: Educy.
Faupel, A., Herrick, E., Sharp, P. (2011). Anger Management: a practical guide.
Second edition. Routledge.
Hoge, R. D., Andrews, D. A., in Leschied, L. W. (1996). An investigation of risk
and protective factors in a sample of youthful offenders. J Child Psychol Psychiatry, 37(4), 419424.
Jakin, S. (2013). Vloga nadarjenih uencev v medvrstnikem nasilju. Neobjavljeno diplomsko delo. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Oddelek za psihologijo.
Klemeni, I. (2016). Sistemski pristop k medvrstnikemu nasilju v osnovni
oli. Neobjavljeno magistrsko delo. Pedagoka fakulteta. Ljubljana.
Kozina, A. (2014). Lestvica agresivnosti za uence in dijake. Center za
psihodiagnostina sredstva. Ljubljana.
Lenik Mugnaioni, D. (2012). Kako celostno prepreevati nasilje v druini. V:
Muri, M. (ur.), Filipi, K., Klemeni, I., Punik, M. in Lenik Mugnaioni, D. (O)
krog nasilja v druini in oli. Ljubljana: Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Lenik Mugnaioni, D., Koren, A., Logaj, V., Brejc, M. (2009). Nasilje v oli: opredelitev, prepoznavanje, prepreevanje in obravnava. Kranj: ola za ravnatelje.
Lenik Musek, K. (2008). Lestvica stali do nasilnega vedenja. IPSOS. Ljubljana.
Lenik Musek, K. (2008). Vpraalnik poutja v oli. IPSOS. Ljubljana.
Lisec Metelko, T. (2004). Socialne veine - orodje za vejo socialno uspenost.
Socialna pedagogika, 8(1), 97-112.
Milivojevi, Z. (2008). Model krone emocionalne reakcije: Emocije. Prometej.
Novi Sad.
Mueser K.T., Gingerich S., Agresta j., Bellack A.S. (1997). Social Skills Training
for Schizophrenia. The Guilford press, New York London.
Muri, M. in Filipi, K. (2010). Krog nasilja. Konferenca Upotevanje ustev pri
sooenju z nasiljem v oli. Ljubljana: Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
105
Muri, M., Milivojevi, Z., Brvar, B., Filipi, K., Mugnaioni Lenik, D., Punik, M.
(2010). Znanje o ustvih za manj nasilja v oli. Intitut za kriminologijo. Ljubljana.
Olweus, D. (1995). Trpinenje med uenci, kaj vemo in kaj lahko naredimo.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo.
Pastirk, S. (2004). Predstavitev nekaterih tehnik kognitivne terapije. V: Ani, A.
(ur.). Prispevki iz vedenjsko-kognitivne terapije. Ljubljana: Drutvo za vedenjsko
in kognitivno terapijo Slovenije.
Pejak, S. (2014). Medvrstniko nasilje v oli. Filozofska fakulteta. Ljubljana.
Popp, U. (2003). Nasilje v oli in koncepti njegovega prepreevanja. Sodobna
pedagogika, 54(120), 2, 2641.
Punder, M. (2011). Vodenje razreda. Maribor: mednarodna zaloba Oddelka
za slovanske jezike in knjievnosti, Filozofska fakulteta.
Punik, M. (1999). Vrstniko nasilje v olah. Modeli delovanja. Spodbudno
vzgojno-uno okolje. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za olstvo.
Seligman, M. E. P., Reivich K., Jaycox L., Gillham, J. (2011). Optimistien otrok :
preizkuen program za varovanje otrok pred depresijo in ustvarjanje odpornosti
za vse ivljenje. Modrijan.
Theobald J. (2012). Mirko se razjezi.. Alica. Ljubljana.
Verbnik Dobnikar, T. (2002). Vrstniko nasilje v oli. V: Lenik Mugnaioni, D. (ur).
Nasilje nenasilje, str. 3575. Ljubljana: i2.
Warden, D., in D. Christie.(2001). Spodbujanje socialnega vedenja. Ljubljana:
Intitut za psihologijo osebnosti.
What is the SDQ? (2012). Dostopno na spletni strani http://www.sdqinfo.com/
a0.html (20.6.2016)
Zabukovec Kerin, K. ( 2006 ). Nasilje v oli. Mladi in nasilje v oli. Ljubljana:
Zavod Ema.
Zabukovec, V. (1998). Merjenje razredne klime: prironik za uitelje. Center za
psihodiagnostina sredstva. Ljubljana.
106
107
V tem prironiku najdemo:

Preventiva kot del sistemskega pristopa k
medvrstnikemu nasilju
Preventivne aktivnosti na nivoju ole
Preventivne aktivnosti na nivoju razreda
Preventivne aktivnosti na nivoju skupine
Klju
n
Projekt podpirajo:
108
Brezplaen izvod
p
s
a
la
i
o
or
Medvrstniko
nasilje kot namerna,
praviloma ponavljajoa se
uporaba fizinega, psihinega
spolnega, ekonomskega ali
spletnega nasilja nad vrstnikom j
nedopustno upravljanje z mojo,
ki kri pravice drugega.

Preventivne Dejavnosti Sistemskega Pristopa K Medvrstniškemu Nasilju V VIZ - Priročnik Št. 2

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Preventivne Dejavnosti Sistemskega Pristopa K Medvrstniškemu Nasilju V VIZ - Priročnik Št. 2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

INTITUT ZA KRIMINOLOGIJO

pri Pravni fakulteti v Ljubljani

O Simona Jenka Kranj

Naslov: PREVENTIVNE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA PRISTOPA

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

1 PREVENTIVA KOT DEL CELOSTNEGA

1.1 NARTOVANJE PREVENTIVNIH DEJAVNOSTI

Na nivoju cele ole

Oblikovanje olske politike proti

Vzgojni nart ole je dokument, ki je vsem delenikom ole podpora, kaipot in

Kako je na nai oli?

Vsaka ola naj oblikuje lastno strategijo

ola naj oblikuje jasen sistem vrednot.

Razredna pravila, novo oblikovan olski

Ko ola oblikuje olsko politiko o nenasilju, so potrebni e konkretni koraki:

KLJUNI KAZALNIKI SISTEMSKEGA PRISTOPA

Partnersko sodelujemo z lokalno skupnostjo na podroju

Pregled stanja II. faza

pozornosti ali ustrezno pozornost. Prav tako pa identificiramo skupino uenk in

4. Moj razred in Razredno okolje (Zabukovec, 1998).

7. Vpraalnik medvrstnikega nasilja (Yoon in Kerber, 2003 po Pejak, 2014)

1.2 PREVENTIVNE DEJAVNOSTI IN KURIKUL

Cilji v povezavi s temo

Dejavnosti uiteljice/uitelja ter uenk in uencev

Dejavnosti uiteljice/uitelja ter uenk in uencev

Priprava za uno uro: zgodovina, 7. razred

Cilji v povezavi s temo

Dejavnosti uiteljice/uitelja ter uenk in uencev

Priprava za uno uro: port, 5. razred

Cilji v povezavi s temo

Dejavnosti uiteljice/uitelja ter uenk in uencev

Sedemo v krog in se pogovorimo.

Priprava za uno uro: slovenina, 6. razred

Dejavnosti uiteljice/uitelja ter uenk in uencev

Dejavnosti uiteljice/uitelja ter uenk in uencev

Postavite se v vlogo pastirja in napiite, kako je on doivljal Petra,

2 AKTIVNOSTI NA NIVOJU OLE

im manj aktivnosti, ki so zasnovane frontalno (klasine delavnice);

2.1 PROJEKTNI DAN

Branje knjige Elisabeth Zoller: Kim je mona

2.2 KULTURNI DAN

Predlog aktivnosti kulturnega dne, s katerimi uresniujemo zastavljene cilje:

Delavnica risanja grafitov

2.3 LITERARNI NATEAJ

Predlagamo nekaj tem oziroma mone naslove, s katerimi bodo otroci

2.4 HUMANITARNE AKCIJE

e nekaj praktinih nasvetov:

2.5 MEDVRSTNIKA POMO

2.6 UENJE STRATEGIJ REEVANJA KONFLIKTOV

Priloena delavnica je opisana dokaj natanno in z vsemi koraki. Uiteljica

- Ozaveanje, zakaj je uinkovito reevanje problemov

kovito strategijo in pozitivnimi izkunjami ta stres zmanjujemo ter postanemo

3 AKTIVNOSTI NA NIVOJU RAZREDA

3.1 RAZREDNA PRAVILA

Chaplain (2010) loi olska pravila od razrednih. Pravi, da medtem ko so

14. Se obnaamo primerno svojim letom!

3.2 RAZREDNI PROJEKTI

skrb za sooblikovanje dobre socialne klime in odnosov v razredu ter

Pripovedi devetoolk in devetoolcev otrokom na razredni stopnji (3., 4.,

Razredna kronika (6.9. razred)

Koncert v gozdu (1.3. razred)

Uenje dogovarjanja in sprejemanja kompromisa je veina, ki je nujno

Razredna pravila in leposlovje (5.8. razred)