You are on page 1of 94

katedra za stavbe in konstrukcijske elemente

STAVBARSTVO

VERTIKALNE
KOMUNIKACIJE
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Obravnavani konstrukcijski sklopi:


omogoajo komunikacijo med razlinimi
nivoji v stavbi
opravljajo:
nosilno funkcijo
zaitne funkcije:
zagotavljajo primerne bivalne razmere v
notranjem prostoru
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Obremenitev se po
horizontalni nosilni
konstrukciji
prenaa na
vertikalno nosilno
konstrukcijo in od
tam v temeljna tla
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

FUNKCIONALNA ANALIZA
KONSTRUKCIJSKEGA SKLOPA

NK OF
TI NKOF
KS OF
ZK HI ZKOF NKOF
ZI ZKOF

PFI
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

VERTIKALNE
KOMUNIKACIJE:
definirajo jih:
razmere
funkcija (nain
uporabe)
dimenzije
uporabnika
tevilo uporabnikov
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

dimenzije uporabnika:
irina 60 cm
dolina v mirovanju 35 cm
dolina pri hoji 75 cm
dolina koraka 63 cm

viina cca. 180cm


med ramami min. 2,00m
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

obravnavamo:
stopnice
klanine
tekoe stopnice
(eskalatorje)
dvigala
(elevatorje)
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

STOPNICE
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

stopnice in klanine so najstareji, toda e


vedno najvekrat uporabljen element za
premagovanje viinske razlike v grajenem
okolju.
glede na njihov pomen (tudi simbolni) in
zahtevano funkcionalnost izbiramo obliko,
dimenzije, material nosilne konstrukcije in
finalno obdelavo
prilagajamo jih razmeram v okolju in
nainu uporabe
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

ker razmere bistveno vplivajo na izvedbo KS:

ENDOSKELET
ZUNANJE
EKSOSKELET
STOPNICE
ENDOSKELET
NOTRANJE
EKSOSKELET
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

STOPNICE
Definiramo:
glede na nain NK
glede na pozicijo TI
glede na nain HI
???
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

med seboj enakomerno razvrene


horizontalne ravnine po katerih se lovek
premika z lastno silo
dimenzije irine in viine stopnice so
proporcionirane tako, da omogoajo udobno
hojo (korak)
minimalne in maksimalne dimenzije viine
in irine so predpisane
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

preverimo lastnosti in zahteve prostorov, ki


jih povezujejo
konstrukcijski sklop mora optimalno
opraviti svojo funkcijo
pozicija ZK glede na nosilno konstrukcijo
specifine zahteve in detajli
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

nosilna konstrukcija
vertikalna obteba (lastna tea, koristne
obtebe)
horizontalne obtebe (potres)

hidroizolacija
meteorna voda, talna voda, talna vlaga

toplotna zaita, zvona zaita


glede na funkcijo konstrukcijskega sklopa
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

najpomembneja vidika pri oblikovanju in


namestitvi stopnic sta
varnost in
udobnost
rame morajo biti logino vkljuene v
zasnovo NK stavbe
predvideti prostor volumen za namestitev
stopnia
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

CPD 89/106 EEC ID4 Varnost pri uporabi


Definicija osnovne zahteve:
"Objekti morajo biti nartovani in grajeni
na nain, ki ne predstavlja
nesprejemljivega tveganja nezgod, kot so
zdrsi, padci, udarci, opekline, smrti in
pokodbe zaradi udara elektrinega toka
in eksplozij, pri njihovi uporabi oziroma
delovanju."
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

faktorji za oceno sprejemljivosti tveganja:

teo predvidenih monih nezgod;


verjetnost teh nezgod;
tehnina in ekonomska izvedljivost
preventivnih ukrepov.

Ocena tveganja temelji na normalni uporabi objektov.


Z normalno je miljena uporaba objektov s strani starejih
in invalidnih oseb ter otrok, ne upoteva pa zavestnega in
namernega tveganega obnaanja uporabnikov.
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Prva skupina tveganj se nanaa na:


pokodbe zaradi padcev, katerih vzrok so
predvsem lastnosti talnih povrin (podov,
tlakov in cestia);
pokodb in udarcev, ki nastanejo kot posledica
stika uporabnika s pritrjenimi oz. preminimi
deli objektov ali ravnanja z njimi (zmekanine,
vreznine, ipd.);
pokodb in udarcev ki so posledica padca delov
objekta na uporabnika oz. mimoidoega.
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Primer analiznega lista:


Tveganje padci (1. skupina tveganj) obsega
predvsem pokodbe, kot so na primer zvini in
izpahi. Tveganja naprej delimo na:
A/ Padce po zdrsu
B/ Padce po opotekanju ali spotikanju
C/ Padce zaradi sprememb v nivoju tal in
skozi odprtine
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Varnost:
dimenzija (vzpon, sestop)
drsnost nastopne ploskve
varovanje pred padcem v globino
oprijemala
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

NOTRANJE STOPNICE
Loimo:
ravne
zavite
notranje stopnice: vpliv lege in
uporabnikov:
velike obremenitve (trajnost)
varnost
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

elementi stopnic

nastopna ploskev oprijemalo

elo viina

irina
ograja
rama
irina rame
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

nain dimenzioniranja viin in irin stopnic


poznati moramo:
viino, ki jo moramo premagati (svetla
finalna mera)
funkcijo stopnic
prostor, ki je na voljo
doloimo:
obliko
priblino dimenzijo stopnic (tevilo stopnic)
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

izraunamo:
konna viina 1
stopnia V se deli z 2
elenim tevilom V/n=v 3
stopnic n 4
rezultat je viina 1 5
stopnice v
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO


uporabimo formulo: 2v + = 63
v
izraunamo irino stopnice
pomnoino s tevilom stopnic (t. viin je
vedno za 1 viino veje od tevila stopnic -
zadnja viina je na podestu)
rezultat je dolina stopnine rame
5
4
3
2
1
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

dolina koraka = 63 cm
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

nakloni vertikalnih komunikacij


izvlene stopnice
lestve kletne stopnice
stopnice v
druinski hii
javna notranja
stopnia
zunanje stopnice

klanine
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

velik naklon povzroi telesni napor in


psiholoko oviro
sestopanje postane nevarno

e je naklon majhen, mora biti nastopna


ploskev (globina) dovolj velika za nastop
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

zaradi varnosti hoje morajo biti vse viine in


irine stopnic na stopniu enake !

napano izhodie

pravilno izhodie
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Profil stopnice
ravno elo neudobna
hoja
nagnjeno elo veja
udobnost hoje, veja
nastopna ploskev
e je nastopna ploskev
manja kot 26 cm
podaljana s previsom
do 3cm
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

NIKOLI!!!

vedno najmanj 3 stopnice


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Hojnica
pri ravnih stopnicah
odmik hojnice od
ograje min. 55 cm
pri zavitih stopnicah
razmik med hojnico
in vretenom 35-40
cm
na hojnici vedno
enak ritem stopanja
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

konzolno vpenjanje pri strani

spiralne pomone stopnice


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

irina rame
doloamo glede na skupino in tevilo
uporabnikov
minimalna irina rame v enostanovanjski hii
je 90 cm
v vestanovanjski hii 120 cm
vratno krilo pri odpiranju ne sme segati v
ramo
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

poevni nosilec, vpenjanje zgoraj in spodaj

enoramne stopnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

poevni nosilec, vpenjanje zgoraj in naslonjene


spodaj

enoramne pomone stopnice


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Podest
hoja po stopnicah veliko naporneja kot po ravnem -
vstavljamo podeste
irina podesta enaka rami
dolina podesta vsaj 2 stopnice
e bolje: n-krat doline koraka + 1 stopnica (podesti
v stan. enotah so lahko globoki min. 90cm)
rama ima lahko najve 18 stopnic, navadno
vstavimo podest na 15 stopnic
vmesni podest med dvema ramama mora biti globok
vsaj 1 irino stopnine rame (+10cm).
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

poevni nosilec, vpenjanje zgoraj in spodaj

dvoramne stopnice s podestom


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Ograja
iti pred padcem v globino
psiholoki faktor
trdnost
ograje obvezno pri viinski razliki ve kot 1m
viina ograje pod 12 m je 90 cm
nad 12 m je 1,10 m
predpisani razmaki med elementi
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

poevni nosilec, vpenjanje zgoraj in spodaj

stopnice v L in enoramne stopnice


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Oprijemalo - roaj
na obeh straneh rame
izjeme v stan. hiah,
ozkih stopniih pod 120 cm
pri manj kot 4 stopnicah
nagibu 1:4 (10/41)
viina roaja med 85 in 95 cm na finalno
ravnino stopnice
otroko dralo za roke na viini 60cm
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

kombinacija stransko vpenjanje in nosilec

zavite stopnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

konzolno vpenjanje pri strani

enoramne stopnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Oprijemala
roaj mora potekati zvezno (ne sme ga
prekiniti ograja)
roaj se zakljui vsaj 30cm + 1 stopnica
dalje od zadnje stopnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Oblike stopnic
enoramne ravne stopnice
rama se brez prekinitve v
ravni liniji vzpne na viji
nivo
omejitev doline rame
stopnice L
pravokotni obrat na izbrani
viini
vmes se pojavi podest
simetrine ali nesimetrine
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

poevni nosilec, vpenjanje zgoraj in spodaj

enoramne stopnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

dvoramne stopnice
obiajno se na sredini
pojavi obrat za 180
stopinj (podest)
simetrine
nesimetrine
troramne stopnice
obrat za 180 stopinj
2 podesta
simetrine ali
nesimetrine
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

dvoramne stopnice:
tloris in prerez

finalna dimenzija

rama v prerezu

rama v pogledu
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

zavite stopnice
so keterekoli stopnice
od prej natetih, ki
imajo neprekinjen
potek
manja poraba
prostora
teja pohodnost
prirezanih stopnic
nastopna ploskev
nikoli ni prirezana v
konico !
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

zavite stopnice: eden od nainov konstruiranja


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

okrogle stopnice
lahko uporabimo kot
glavno komunikacijo
e ima notranji radij
dovolj velik (2x
dimenzija irine stopnic)
vkljuimo podeste
spiralne stopnice
enake prirezane nastopne
ploskve okoli vretena
zasedejo min. povrino
ne uporabimo kot glavno
komunikacijo
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

poevni nosilec, vpenjanje zgoraj in spodaj

okrogle stopnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

sistemi nosilnih konstrukcij stopnic

endo ali eksoskelet


materiali
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

sistemi nosilnih
konstrukcij
stopnic:
lomljeni nosilec
(polno vpet)
poevni nosilec
(lei na konzolah)
stransko vpeta
posamezna
stopnica ali rama
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

sistemi nosilnih konstrukcij stopnic


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

sistemi nosilnih konstrukcij stopnic


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

sistemi nosilnih konstrukcij stopnic


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

sistemi nosilnih konstrukcij stopnic


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

ZUNANJE STOPNICE
Loimo:
ravne
zavite
zunanje stopnice: vpliv podnebnih in
vremenskih razmer:
velike obremenitve (trajnost)
varnost
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

zunanje stopnice
morajo biti
poloneje:
veje nastopne
ploskve
drsnost
glej primerne
nagibe (16/30)
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

KLANINE
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

ker naklon bistveno vpliva na izvedbo KS:

ENDOSKELET
ZUNANJE
EKSOSKELET
KLANINE
ENDOSKELET
NOTRANJE
EKSOSKELET
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

KLANINE
Definiramo:
glede na nain NK
glede na pozicijo TI
glede na nain HI
???
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

nosilna konstrukcija
vertikalna obteba (lastna tea, koristne
obtebe)
horizontalne obtebe (potres)

hidroizolacija
meteorna voda, talna voda, talna vlaga

toplotna zaita, zvona zaita


glede na funkcijo konstrukcijskega sklopa
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

preverimo lastnosti in zahteve prostorov, ki


jih povezujejo
konstrukcijski sklop mora optimalno
opraviti svojo funkcijo
pozicija ZK glede na nosilno konstrukcijo
specifine zahteve in detajli
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

ravnine v blagem naklonu, po katerih se


lovek premika z lastno silo
dimenzije so izbrane tako, da omogoajo
udobno hojo (korak)
minimalni in maksimalni nakloni ter
dimenzije so predpisani
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

omogoajo neoviran (gladek) prehod med


dvema nivojema v stavbi
uporabimo pri veliki frekvenci oseb
ko potrebujemo dostop z vozili (javne in
stanovanjske stavbe)
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

najpomembneja vidika pri oblikovanju in


namestitvi klanin sta
varnost in
udobnost
klanine morajo biti logino vkljuene v
zasnovo NK stavbe
predvideti prostor volumen za namestitev
klanin
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Dimenzije:
nagibi klanin:
polone do 6 stopinj
srednji nagib 6-10 stopinj
strme klanine 10-24 stopinj
dolina klanine do 6 m
irina klanine minimalno 90 cm
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Podesti
na obeh koncih klanine podest
min. dolina 150cm
podest enako irok kot klanina
pri menjavi smeri min. dimenzija podesta
150 x 150 cm

pohodna povrina stabilna, trdna in


nedrsea
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Ograja in oprijemalo
rob, stena ali ograja zavarujejo pred padcem s
klanine
Rob: min. viina roba 50 cm
Oprijemalo: klanine, ki se dvignejo za ve kot
150 cm ali so dalje kot 18 m morajo imeti roaj
na obeh straneh:
viina roaja 85-95 cm nad konnim nivojem
pohodne ploskve
roaj se podalja v ravni del podobno kot pri
stopnicah
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Vrste klanin:
stopenjske klanine
polona klanina z
vmesnimi podesti
stopniaste klanine
kombinacija klanine
in nizke stopnice (3
cm)
nagibi
kratka, strma klanina
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

TEKOE STOPNICE
ESKALATORJI
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Eskalator:
alternativa dvigalu
hitro in uinkovito
omogoa transport
velikega tevila oseb
po omejenem tevilu
eta
v gradbenem
smislu niso stopnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Vrste eskalatorjev:
zunanje in
notranje

Loimo:
tekoe stopnice
pomine steze
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Dimenzije
eskalatorjev:
irina:
60cm za 1 osebo
100cm za dve osebi
ali osebo s prtljago
nagibi 30-35 stopinj,
hitrost 0,5m/s
izstopne ploskve
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

shema tekoih stopnic, tloris in prerez


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Pomine steze:
omogoajo hiter
prevoz,
velika zmogljivost,
ljudje, voziki,
prtljaga
horizontalna ali
malo nagnjena steza
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Pomine steze:
najveji nagib je 12 stopinj
hitrost 0,5m-0,7m/s
kratke 30m,
dolge 250m
zaporedno sestavljenje zaradi lajega
vstopanja in izstopanja
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

DVIGALA
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

preprosta dvigala se
pojavijo ob koncu 17.
stol. v Versaillesu
(chaise volante)
razmah s pojavom
visokih stavb na
prelomu v 20. stoletje

palaa Nicolavaski Kremelj,


dvigalo iz leta 1890
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Dvigala:
nameamo v venadstropne stavbe (nad 4
nadstropja)
prenaajo osebe, opremo in tovore iz
enega v drugo nadstropje
za dostopnost javnih in poslovnih
prostorov pravilnik o arh. ovirah
predpisuje dvigala za hendikepirane osebe
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

v venadstropnih stavbah prevzamejo veino


prometa
glede na namen:
osebna in
tovorna dvigala
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

primera osebnih panoramskih dvigal


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

primer osebnega panoramskega dvigala


katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

primera tovornih dvigal


(dimenzija, prenaanje velikih bremen)
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

sestavni deli dvigala:


jaek dvigala
kabina
vrata (avtomatska)
avtomatika za vodenje
dvigala
strojnica
vodila
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

gradbeni del:
konstrukcija jaka - AB
predvideti prostor za strojnico
prepreiti irjenje hrupa v stavbi
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

dvigalo del
komunikacijskega vozla
(dvigala in stopnia)
nartovanje kapacitete
prostor pred dvigalom
(najmanj dimenzija
vstop, izstop
kabine) akanje
dimenzije odprtin
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

Glede na nain dvigovanja kabine loimo:


hidravlina dvigala
z vkopanim cilindrom
brez vkopanega cilindra
vrvna dvigala
brezreduktorska
reduktorska
brez strojnice
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

hidravlina dvigala:
hidravlini bat dviga
kabino
uporabljamo pri viini
5-6 nadstropij
poasneja
gibanje kabine
mehko
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

vrvna dvigala:
brezreduktorska
elektrina
s protiutejo,
hitra
reduktorska
ibkeji motor,
poasneja
katedra za stavbe in konstrukcijske elemente
STAVBARSTVO

vrvna dvigala:
dvigala brez strojnice
nova konstrukcija
manja vrvenica (jekleni
trakovi prevleeni s
poliuretanom)
pogon vgrajen v jaek
dvigala (strojnica ni
potrebna)

You might also like