VSEBINA

PREDGOVOR 3

UVOD: SLEDITE DENARJU! 4

BRENT SPAR 13

METODE PREPRIČEVANJA 17

OZONSKA LUKNJA 24

DDT 29
GENSKO SPREMENJENE RASTLINE IN ŽIVALI 33
DOBIČEK IN POLITIKA 36
GENSKI INŽENIRING V KORIST LJUDI 41
ZAVAJANJE, POTVORBE IN MEDIJSKE GROZLJIVKE 43
SENZACIONALIZEM V ŠKODO LJUDI 49

AZBEST 52
AMFIBOLI ALI MODRI AZBEST 53
KRISOTIL ALI BELI AZBEST 54
UPORABA IN PREPOVEDI 55
POSLEDICE - KAKOR ZA KOGA 57

IZUMIRANJE VRST 59
OCENA STOPNJE IZUMIRANJA VRST 60
IN REALNOST 65
KORALE KOT MERILO BIOLOŠKE RAZNOLIKOSTI IN SPREMEMB 69
ČLOVEK IN IZUMIRANJA VRST 72
POLITIČNE IN DRUŽBENE POSLEDICE PRETIRAVANJA 74

SVINEC - NAJPREJ V BENCINU 78

IN POTEM ŠE SVINEC V ELEKTRONIKI 82

NEVARNI IZPUSTI ŽIVEGA SREBRA 85

IN POTEM ŠE BOLEČE 91

NARAVNI PLIN 94

ZGODBA O GLOBALNEM OGREVANJU GRE NAPREJ 101

IN POTEM ŠE POLITIKA 109
KDO ODLOČA O UKREPIH 111

ZELENE LAŽI IN POSLEDICE 116

LAŽI IN DEMOKRACIJA: GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI 117
NIZKOOGLJIČNO ZA VSAKO CENO 120
»ZELENO« PRISVAJANJE ZEMLJE 122
GLOBALIZIRANO OKOLJEVARSTVO 125

DI-VODIKOV MONOKSID 127

NAŠ NEVARNI SVET 133

 
 
 

  2  
Predgovor
 
Če pa se je Božja resnica povečala zaradi moje laži, v njegovo slavo, le kako
me zadeva obsodba, da sem grešnik?
Sv. Pavel, Rimljanom 3,7

Po propadu okoljskih vrhov v Kopenhagnu (2009), Cancunu (2010) in

Durbanu (2011) postaja tudi v splošni javnosti vse bolj očitno, da teorija o
antropogenem ogrevanju dejansko nima znanstvene osnove, niti potrditve v
resničnem obnašanju podnebja. Ozračje se že od leta 1998 ne ogreva več,
kljub temu, da človeški izpusti ogljikovega dioksida še vedno naraščajo. Po
razkritju interne e-pošte med podnebnimi znanstveniki novembra 2009
(Climategate) se je pokazalo, da so bile tudi trditve o ogrevanju ozračja v 20.
stoletju pretirane ter podprte s prikrojenimi podatki. Človeštvo je v preteklosti,
že davno pred industrijsko dobo, doživelo mnogo toplejša obdobja, katera
prav gotovo ni mogoče pripisati “nenaravnim” izpustom CO ; celo v 20.
2

stoletju se je ozračje pred 2. svetovno vojno enako ogrelo kot po letu 1975 –
ob vsaj desetkrat manjših antropogenih izpustih toplogrednih plinov. In še bi
lahko naštevali – a vse to je že stara zgodba, ki je argumentirano podana v
knjigi “Podnebna prevara”, sedaj dostopni tudi na spletu:
http://www.podnebna-prevara.si/.

Vendar teorija o ogrevalnem učinku človeških izpustov CO še zdaleč ni

2

edina, ki jo je znanost povsem diskreditirala, a jo poklicni okoljevarstveniki in

mediji še vedno vztrajno ponavljajo. Na osnovi še drugih znanstveno povsem
neutemeljenih groženj, ki pa so bile dobro medijsko podprte, smo si že
nakopali vrsto stroškov, zakonskih obveznosti in omejitev, ki nič ne prispevajo
k izboljšanju okolja ali človeškega življenja. Ampak, mnoge znanstveno
neupravičene trditve mediji še vedno ponavljajo kot nesporne, in politiki jih
upoštevajo v predvolinih obljubah ter pri oblikovanju zakonov – to je poglavitni
uspeh množice poklicnih okoljevarstvenih organizacij, ki nas vedno znova
strašijo z novimi grožnjami našemu preživetju.

Zgodovina človeštva kaže, da je propad preteklih velikih civilizacij vedno

spremljalo pojavljanje iracionalnih prerokov in nelogičnih verovanj, ki so s
svojimi nesmiselnimi prioritetami še poslabšala že tako težko stanje družb v
preživetveni krizi. Zgodovinarji si niso enotni, ali so ta nerazumna verovanja
dejansko prispevala k propadu npr. Rimskega imperija, ali pa so se le pojavila
kot izraz obupa, kot iskanje iracionalnih rešitev v stanju, ko racionalnih ni bilo
več. A vsekakor je nesporno, da gre pojavljanje ter širitev vpliva neracionalnih
verovanj skupaj s propadanjem (vsaj preteklih) civilizacij.

Ali je uspešno delovanje sodobnih prerokov katastrof, poklicnih

okoljevarstvenikov, iracionalnost naše dobe? Ali so politični uspehi
Greenpeace, WWF in še mnogih organizacij s podobnim “poslovnim
načrtom”, ter nesmiselne obveznosti, ki nam jih vsiljujejo, indikator propadanja
naše civilizacije?
Mišo Alkalaj, september 2012

  3  
Uvod: sledite denarju!
Živimo v času, ko je posamezniku dostopnih več informacij kot kdajkoli prej v
človeški zgodovini. Ne samo v obliki novic tisočev televizijskih ter radijskih
postaj in časopisov, tudi objava znanstvenih člankov je za nekaj velikostnih
redov večja kot še pred 25 leti, in vse je dostopno tudi preko interneta. Zato
bo teza te knjige za marsikoga presenetljiva, če ne kar šokantna: da smo
danes na področju okolja - kjer bi trditve vendarle morale temeljiti na
objektivnih znanstvenih rezultatih - dejansko bolj zavedeni, kot so bili naši
predniki. Da verjamemo v nevarnosti, za katere ne obstajajo nikakršni
znanstveni dokazi, in mnoštvo dokazov proti. Da prestrašeni in zaskrbljeni
nad stanjem okolja mirno sprejemamo vedno nove omejitve, prepovedi,
stroške in davke, v prepričanju, da s tem rešujemo Zemljo, ali da si
zagotavljamo bolj varno življenje. Vse to počnemo, čeprav je mogoče najti
nesporne znanstveno utemeljene dokaze, da nevarnosti, v katere verjamemo,
bodisi sploh ne obstajajo, ali, da ukrepi, ki se jim pokorno podrejamo, nimajo
nikakršnega koristnega učinka. Kako je mogoče, da smo vsaj v načelu
bistveno bolje obveščeni, ampak nas je vendarle prav tako lahko - ali še laže -
zavesti, kot naše pretežno nepismene prednike v Srednjem veku?

Očitno je, da nihče ne more prebrati vseh znanstveno recenziranih člankov o

fenomenu, ki ga zanima - niti znanstveniki, ki se s področjem poklicno
ukvarjajo ne. Zato smo pač odvisni od poročanja medijev, ki naj bi v naši
posredniški demokraciji “držali ogledalo oblasti” in nas opozarjali na ekscese
vladajočih, na neskladje med obljubami, trditvami in razglašanimi cilji politike
na eni strani, in dejanskimi ukrepi, davki ter izdatki države na drugi.

Ampak žal prva prioriteta medijev ni objektivno obveščanje: večino prihodkov

ustvarijo z objavo reklam, zato je televizijskim ter radijskim postajam,
časopisom in revijam, najpomembneje pritegniti čim več občinstva. To
neizogibno vodi v senzacionalizem: “Ni novica, če pes ugrizne človeka -
novica je, če človek ugrizne psa”; ali “Če krvavi, je glavna novica” (“If it
bleeds, it leads”). Zato bo v medijih izstopajoče postavljena, na primer,
spekulacija, da bi lahko pospeševalnik LHC v CERNu genenriral črno luknjo,
ki bo uničila Zemljo1; znanstveno utemeljen argument, da je teza popolna
neumnost, bo komajda našel mesto na zadnji strani spodaj, če sploh kje. Žal
na naše mnenje bolj vpliva količina in poudarjenost novic, kot objektivnost, saj
slednje tipično niti ne moremo sami preveriti. In vedno nove prominentne
objave v slogu “JUTRI BO KONEC SVETA!” nam pač ustvarjajo občutek, da
živimo v strašno nevarnem svetu, v katerem gre vse vsak dan vse bolj
narobe.

Ilustrirajmo tu le z enim, še posebno zabavnim primerom, kako poklicni

okoljevarstveniki s pridom izkoriščajo nagnjenost medijev k senzacionalizmu,
da ne samo pretiravajo okoljske nevarnosti, ampak pogosto celo ustvarjajo
                                                                                                               
1
Collider Triggers End-of-World Fears; By Eben Harrell, Time Science, Sept. 04, 2008 -
http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1838947,00.html

  4  
paniko s popolnimi izmišljotinami.

Kanadski časopis The Canadian (ki se na vsaki naslovnici hvali, da je

“socialno napreden in multikulturalen”) je 8. januarja 2007 objavil
senzacionalno znanstveno ugotovitev: “Do leta 2012 bi lahko 4,5 milijarde
ljudi umrlo zaradi globalnega ogrevanja in njegovih posledic”2. Prišlo je
leto 2012, svetovno prebivalstvo je preseglo 7 milijard in nikakršnega znaka
ni, da bi “zmanjkalo” 4,5 milijarde ljudi. The Canadian se pa svoje “novice” do
danes še ni popravil, kaj šele, da bi se opravičil.

Vendar se poklicni okoljevarstveniki ne zanašajo le na senzacionalistični

učinek “obvestil za medije” - svojega “poslanstva” se lotevajo tudi z bistveno
bolj dragimi prijemi. Na primer, kanadsko okoljsko gibanje Environmental
Defense (ki skuša preprečiti izkoriščanje bitumenskih peskov) je v okviru
kampanje obveščanja javnosti delilo brezplačne I-Pade3. Od kod denar za
tako “obveščanje”?

Kadar na televiziji spremljamo posnetke o demonstracijah Greenpeace ali

WWF, si lahko mislimo, da so barvito in “nekonvencionalno” oblečeni
protestniki v najslabšem primeru le nekoliko zavedeni in zmedeni
posamezniki, ki vendarle mislijo dobro. Mnogi najbrž tudi so - ampak
organizacije, ki take proteste spodbujajo, niso nekakšni amaterski
dušebrižniki.

Greenpeace je danes mednarodna organizacija z letnimi prihodki 226

milijonov € (2010)4 (za primerjavo: 29. v Sloveniji po celotnem prihodku
Talum, d.d. (2010) - 228.217.234 € 5). Na prvi pogled se to ne zdi veliko v
primerjavi s proračuni, npr. naftnih korporacij - ampak, Greenpeace nima
nikakršnih proizvodnih stroškov. Le majhen del tega denarja gre za dejansko
organizacijo protestnih akcij, večina je porabljenih za medije in komunikacije
(npr. v Franciji 56% - 1995 6). Tako razmerje operativnih stroškov je značilno
za lobistične in reklamne organizacije.

Ker bomo v tem besedilu mnogokrat omenili organizacije poklicnih

okoljevarstvenikov, si oglejmo še največjega. WWF, World Wildlife Fund for
Nature ima predstavništva v 30 državah, z osebjem 3000 zaposlenih. V letu
2010 so njegovi prihodki znašali 525 milijonov evrov7 (za primerjavo: 10. OMV
                                                                                                               
2
Over 4.5 Billion people could die from Global Warming-related causes by 2012; Hydrate
hypothesis illuminates growing climate change alarm; Compiled by John Stokes, The
Canadian, January 2007 -
http://www.agoracosmopolitan.com/home/Frontpage/2007/01/08/01291.html
3
Environmentalists Use Foreign-Funded War Chest to Fight Canada - and they give away
free iPad(s). Rethink Campaigns 02/15/2011 -
http://fairquestions.typepad.com/rethink_campaigns/2011/02/ed-letters-ipad-campaign.html
4
Greenpeace International Annual Report 2010 -
http://www.greenpeace.org/international/Global/international/publications/greenpeace/2011/G
PI_Annual_Report_2010.pdf
5
Največja podjetja v letu 2010 po celotnih prihodkih; Delo, Vir: Bisnode -
http://www.delo.si/assets/media/other/20110606//0601__300podjetij_prihodki.pdf
6
ForumSCPO.com Greenpeace - http://www.forum-scpo.com/geopolitique/greenpeace.htm
7
Annual Report 2010 - World Wildlife Fund -
http://www.worldwildlife.org/who/financialinfo/2010AR/WWFBinaryitem18606.pdf

  5  
Slovenija, d.o.o. (2010) - 556.487.593 € ; 11. v Sloveniji po celotnem prihodku
Impol, d.o.o. (2010) - 507.788.388 € (5))

S tolikšnimi sredstvi je mogoče kupiti precej profesionalnih lobističnih uslug in

plačati “proizvajanje soglasja” v skladu z interesi naročnika. Oglejmo si dobro
dokumetiran primer vplivanja WWF na Medvladno komisijo za podnebne
spremembe (IPCC).

Oktobra 2011 je kanadska novinarka Donna Laframboise objavila knjigo

“Delikventni najstnik, ki so ga zamenjali za vodilnega svetovnega podnebnega
strokovnjaka”8, ki je sprožila pravo poplavo zanikanja poklicnih
okoljevarstvenikov, predvsem WWF9. Drugim so z mnogimi citati utemeljene
trditve Laframboisove odkrile nov vidik že prej sumljivega delovanja IPCC in
predstavile nazorne dokaze za hipotezo, da imajo poklicni oklojevarstveniki z
jasno izraženimi ideološkimi usmeritvami mnogo večji vpliv na oblikovanje
poročil Medvladne komisije za podnebne spremembe kot znanost10.

Naslov (“Delikventni najstnik, ki so ga zamenjali za vodilnega svetovnega

podnebnega strokovnjaka”) temelji na v knjigi dobro dokumentiranih podatkih,
da nekateri avtorji poglavij v četrtem poročilu Medvladne komisije za
podnebne spremembe (AR4) in celo nekateri uredniki poglavij, v času
priprave AR4 niso imeli niti magisterija znanosti (kaj šele doktorata), niti niso
delali v znanstvenih inštitucijah, ki bi lahko izvajale raziskave, iz kakršnih bi
bilo mogoče sklepati (domnevno) znanstveno utemeljene zaključke tega
temeljnega dokumenta ZN o človeških vplivih na podnebje11. Ampak, to
dejansko ni največji greh IPCC, ki ga Laframboisova razkriva. Iz izkušenj
vemo, da niti akademski naziv niti članstvo v ugledni znanstveni inštituciji ne
zagotavlja kakovosti posameznikovega dela, zato ne bi smeli predpostaviti, da
pomanjkanje takih kvalifikacij neizogibno razvrednoti vse, kar tak človek
naredi. Poklicne okoljevarstvenike so razburile predvsem trditve
Laframboiseove, da si je WWF z zavestno lobistično dejavnostjo zagotovil
neupravičen vpliv na vsebino in zaključke poročila IPCC.

O ideoloških temeljih odnosa WWF do vprašanja podnebnih sprememb ne bi

smelo biti nobenega dvoma, saj eksplicitno pišejo: “Praktično nemogoče je
pretiravati o nevarnostih podnebnih sprememb.”12 V drugi polovici leta 2004
(prav v času, ko je IPCC pričel zbirati ljudi, ki bodo oblikovali zgodovinsko
poročilo AR4) je WWF objavil začetek novega “obveščevalnega programa”

                                                                                                               
8
Donna Laframboise: The Delinquent Teenager Who Was Mistaken for the World's Top
Climate Expert; CreateSpace (October 28, 2011), ISBN-10: 1466453486
9
WWF Refutes "Ludicrous" Allegation It Infiltrated IPCC; MarketWatch, PRESS RELEASE
Oct. 23, 2011 - http://www.marketwatch.com/story/wwf-refutes-ludicrous-allegation-it-
infiltrated-ipcc-2011-10-23
10
Max Rheese: The Crumbling Edifice Of The IPCC; The Global Warming Policy Foundation,
12 November 2011 - http://thegwpf.org/opinion-pros-a-cons/4315-max-rheese-the-crumbling-
edifice-of-the-ipcc.html
11
Book excerpt: Conspiracy of silence; By Donna Laframboise, Financial Post Oct 21, 2011 -
http://opinion.financialpost.com/2011/10/21/book-excerpt-conspiracy-of-silence/
12
Climate & Energy; WWF Global -
http://wwf.panda.org/what_we_do/footprint/climate_carbon_energy/

  6  
Podnebna priča (Climate Witness)13; kakšen prispevek WWF pričakuje od
“podnebnih prič” tudi ni vprašljivo: “Skozi (program) Podnebna Priča, WWF
povezuje ljudi po vsem svetu in jim omogoča, da delijo svoje zgodbe o tem,
kako podnebne spremembe vplivajo na njihova življenja, tukaj in danes.”
Prispevke “podnebnih prič” naj bi ovrednotilo posebno strokovno telo,
Znanstveni svet (Science Advisory Pannel - SAP)14. V svojem dokumentu iz
leta 2008 se WWF eksplicitno pohvali, da njegov “SAP sestavljajo vodilni
podnebni znanstveniki, pretežno, a ne izključno iz Medvladne komisije za
podnebne spremembe (IPCC), ...”15. Do tu seveda z iniciativo WWF dejansko
ni nič narobe: v predstavniški demokraciji lobiranje ni prepovedano.

Ampak, WWF je v svojih smernicah za delovanje Znanstvenega sveta jasno

napisal, da želi “... v okolju [podnebnih prič, op.p.] spodbuditi močnejše
delovanje proti podnebnim spremembam. Naš cilj je zgraditi gibanje
posameznikov, ... ki hočejo biti dejavni v odnosu do te grožnje.” Čeprav je bilo
sodelovanje v SAP v načelu volontersko, WWF našteva vrsto priložnosti, ki jih
članom ponuja: “možnosti za nadaljnje sodelovanje v vrsti drugih dejavnosti
WWF”, vključno s “sodelovanjem na konferencah, forumih ali delovnih
srečanjih, ter interakcija z mediji”; možno je tudi “bodoče sodelovanje med
WWF in znanstvenimi inštitucijami.” Znanstvenikom, ki so se vključevali v
SAP, torej nihče ni lagal o tem, kaj se od njih pričakuje, niti, kaj lahko oni
pričakujejo v zameno za tvorno sodelovanje.16 WWF je uspelo v svoj
Znanstveni svet (SAP) programa Podnebna priča zbrati 130 znanstvenikov in
kot se WWF sam pohvali, so ti “pretežno ... iz IPCC.” Kaj to potem pomeni za
četrto poročilo (AR4) Medvladne komisije za pomembne spremembe, za
katero je IPCC dobil Nobelovo nagrado za mir?

Pomeni, da je v 28 od 44 poglavij AR4 sodeloval vsaj en znanstvenik, ki je na

plačilnem spisku WWF. Da so, na primer, znanstveniki, povezani z WWF,
sodelovali pri prav vseh 20 poglavjih, ki jih je za AR4 napisala delovna
skupina II (zadolžena za analizo vplivov, prilagoditev in ranljivosti zaradi
podnebnih sprememb). Pomeni, da so urejanje kar 15 poglavij AR4 vodili
znanstveniki, povezani z WWF; in tako naprej. Zato najbrž res ni pretirana
trditev Laframboisove, da je WWF z programom Podnebna priča zavestno
pridobil ideološki vpliv na oblikovanje dokumentov IPCC.17

Ob tolikšni udeležbi in vplivu znanstvenikov, povezanih z WWF, z nespornim

                                                                                                               
13
About WWF Climate Witness; WWF Global -
http://wwf.panda.org/about_our_earth/aboutcc/problems/people_at_risk/personal_stories/abo
ut_cw/
14
Climate Witness Science Advisory Panel (SAP); WWF Global -
http://wwf.panda.org/about_our_earth/aboutcc/problems/people_at_risk/personal_stories/abo
ut_cw/cwscientists/
15
The Climate Witness Programme – Scientific Advisory Panel (SAP) Guidelines; WWF
International Climate Witness - The Climate Witness Programme – Scientific Advisory Panel
(SAP ...
16
How the WWF Infiltrated the IPCC; Donna Laframboise, No Frakking Consensus,
September 23, 2011 - http://nofrakkingconsensus.com/2011/09/23/how-the-wwf-infiltrated-
the-ipcc-–-part-1/
17
How the WWF Infiltrated the IPCC – Part 2; Donna Laframboise, No Frakking Consensus,
September 23, 2011 - http://nofrakkingconsensus.com/2011/09/26/how-the-wwf-infiltrated-
the-ipcc-part-2/

  7  
ideološkim odnosom do vprašanja podnebnih sprememb, lahko razumemo,
zakaj so avtorji Povzetka za oblikovalce politike (SPM) AR4 povsem ignorirali
več kot polovico prispevkov, ki so zavračali tezo o človeških vzrokih
sodobnega ogrevanja ozračja.18 Ali, kako je mogoče, da npr. poglavje delovne
skupine II brez znanstvene utemeljitve in na osnovi napačnega
preračunavanja verjetnosti močno pretirava grožnjo bodočih skrajnih
vremenskih pojavov.19 Zakaj je po objavi AR4 iz IPCC protestno izstopila cela
vrsta vrhunskih znanstvenikov20. Ali, zakaj je Paul Reiter, eden vodilnih
svetovnih strokovnjakov za tropske bolezni in nekdanji član IPCC, v uradni
izjavi za britanski parlament med drugim zapisal: »... IPCC-jeva obravnava
tega vprašanja [širjenja tropskih bolezni zaradi podnebnih sprememb] temelji
na pomanjkljivih podatkih, je pristranska in znanstveno nesprejemljiva.«21

Zanimiv primer vpliva interesnih skupin na domnevno objektivno poročanje

medijev je razkril britanski časopis The Independent.22 Delo britanske državne
televizije BBC financira proračun, zato je dolžna v svojih programih ali novicah
jasno povedati, če je zanje dobila še kakšne zunanje subvencije. Ampak, BBC
je na primer predvajal dokumentarec o Egiptu, za katerega so - domnevno po
krivdi producenta programa FBC Media - “pozabili” povedati, da je
“dokumentarno gradivo” dejansko posnela in dala v brezplačno v uporabo
televizija na plačilnem spisku takratnega egiptovskega predsednika Hosnija
Mubaraka.23 Komisija je tudi ugotovila, da je BBC predvajala še vrsto
domnevnih dokumentarnih oddaj, dejansko izdelanih z “neprimernim”
sponzorstvom teles Združenih Narodov, ki so imeli pri obravnavanih temah
jasno izražene interese: UNESCO, UNEP, UNDP in UNFAO.

UNEP je seveda Program Združenih Narodov za okolje, s pomembnimi

pristojnostmi pri Okvirni konvenciji Združenih Narodov o podnebnih
spremembah (UNFCCC - organizator in skrbnik Kyotskega protokola),
Svetovni Meteorološki Organizaciji (WMO), IPCC in mnogih drugih
mednarodnih telesih z vnaprej določenim stališčem do okoljskih vprašanj in
tako ali drugače nujnih ukrepov. Kar nas seveda privede do vprašanja, kako
objektivne so “dokumentarne” oddaje BBC na te teme.

Preiskava izvora dokumentarnih programov BBC je med drugim ugotovila, de

je BBC predvajal oddajo “Taking the Credit” produkcijske hiše Rockhopper
                                                                                                               
18
Climate Change Reconsidered - 2009 Report of the Nongovernmental International Panel
on Climate Change (NIPCC), p. 5, 7, 13 -
http://www.nipccreport.org/reports/2009/pdf/Front%20Matter.pdf
19
Mišo Alkalaj: Podnebna prevara, Orbis, oktober 2010; Znanstvene napake IPCC, p.53, ali
http://www.podnebna-prevara.si/ppwwww/Znanstvene_napake_IPCC_%285%29.html è
20
Ibid., In potem še politika, pp. 54 - 57, ali http://www.podnebna-
prevara.si/ppwwww/In_potem_se_politika.html è
21
Memorandum by Professor Paul Reiter, Institut Pasteur; Paris; UK Parliament, Select
Committee on Economic Affairs Written Evidence -
http://www.publications.parliament.uk/pa/ld200506/ldselect/ldeconaf/12/12we21.htm
22
BBC 'cheap programming' scandal exposed; IAN BURRELL , The Independent, 15
NOVEMBER 2011 - http://www.independent.co.uk/news/media/tv-radio/bbc-cheap-
programming-scandal-exposed-6262533.html
23
BBC aired documentary made by TV company in the pay of Mubarak; IAN BURRELL, The
Independent, 16 NOVEMBER 2011 - http://www.independent.co.uk/news/media/tv-radio/bbc-
aired-documentary-made-by-tv-company-in-the-pay-of-mubarak-6263074.html

  8  
Television, ki prikazuje probleme ter rešitve, povezane s posledicami
podnebnih sprememb v Afriki. A pri tem so “pozabili” omeniti, da je izdelavo
oddaje dejansko financiralo podjetje Envirotrade24, ki prav v Afriki trži
poslovne modele za zmanjševanje ogljičnega odtisa; “presenetljivo” oddaja
predstavlja Envirotrade v zelo pozitivni luči.

Poslovni model, ki ga Envirotrade trži v Afriki, je zasajanje plantaž dreves, za

kakršno investitor iz razvite države dobi od ZN dovoljenja za izpuste CO 2

(CER - Certified Emission Reduction), ki jih je mogoče prodati na podnebnih

borzah. Združeni Narodi priznavajo take “ogljične odpustke” le za pogozditev
področij, kjer prej ni bilo gozda. Zato se investitorji pogozditvenih projektov za
“zmanjševanje ogljika” tipično lotevajo na zemlji, ki je bila izkrčena za
poljedelstvo - in pogosto za tako “zniževanje izpustov CO “ s silo izženejo 2

revne kmete, kot npr. v Ugandi septembra 2011.25

Iz BBCjevega škandala izvemo še posebno zanimivo zgodbo, v kateri igra

glavno vlogo Jeffrey Sachs, (nekdaj) eden vodilnih svetovnih ekonomistov.
Sachsa se dobro spomnimo tudi pri nas, sa je vladi Lojzeta Peterleta svetoval
gospodarsko “šok terapijo”, s hitro privatizacijo in pretvarjanjem javnih
servisov v vire zasebnega profita. Sachs je podobne nasvete dajal drugim
državam nekdanjega socialističnega bloka - pri nas se lahko vsaj tolažimo, da
smo dejansko utrpeli manj škode kot npr. Poljska ali Rusija. Jeffrey Sachs je
marca 2002 postal direktor Instituta za Zemljo, okoljevarstvenega oddelka
Columbia University.26

BBC je v okviru programa “Tretje oko” predvajala pogovor z Jeffreyjem

Sachsom kot neodvisnim strokovnjakom, v oddaji, ki jo je produciralo
medijsko podjetje FBC, in je hvalila program Malezijske vlade, ki postavlja
plantaže oljnih palm za proizvodnjo biogoriv. V oddaji so “pozabili” povedati,
da je produkcijo z 17 milijoni funtov dejansko financirala vlada Malezije, v
okviru kampanje “globalnega strateškega komuniciranja“. Producent FBC je
tudi delal za podjetje Sime Darby, ki je največji proizvajalec palmovega olja
na svetu - in podjetje Sime Darby eksplicitno navaja Jeffreyja Sachsa kot
enega svojih “šampionov”.27 Državne subvencije za proizvodnjo biogoriv,
kakršno zagovarja Jeffrey Sachs, so vzpostavile konkurenco med pridelavo
za hrano in pridelavo za gorivo - seveda, na škodo pridelave za hrano, ki se je
bistveno podražila, kar je že povzročilo smrt tisočev zaradi lakote.28

Dokazi o konfliktih interesov producentskih hiš, ki za britanski BBC pripravljajo

domnevno objektivne dokumentarne oddaje, predvsem zbuja neprijeten
                                                                                                               
24
Envirotrade - http://www.envirotrade.co.uk/html/home.php
25
Uganda: UK Company Evicts 20,000; Raymond Baguma and Miriam Ochakolong, 23
September 2011 - http://allafrica.com/stories/201109231054.html
26
PROF. JEFFREY SACHS, DIRECTOR; The Earth Institute, Columbia University -
http://www.earth.columbia.edu/articles/view/1804
27
The BBC's Green Corruption Scandal Deepens; Ian Burrell, The Independent ,17
November 2011 - http://www.thegwpf.org/the-climate-record/4355-the-bbcs-green-corruption-
scandal-deepens.html
28
Could Biofuel Policies Increase Death and Disease in Developing Countries? Indur M.
Goklany, Ph.D.; Journal of American Physicians and Surgeons, Volume 16, Number 1, Spring
2011 - http://www.jpands.org/vol16no1/goklany.pdf

  9  
občutek, da je to le vrh ledene gore. BBC je namreč kot državna televizija
obvezna razkriti morebitne konflikte interesov, torej, vse financiranje zunanjih
sponzorjev, ki bi si lahko s tako finančno “pomočjo” zagotovili vpliv na vsebino
domnevno dokumentarnih oddaj ali novic. Skrbi nas lahko predvsem zato, ker
se na naših televizijah vrti še vrsta dokumentarnih programov, na primer
Discovery Channel, National Geographic, Viasat Explorer in drugi, ki nas
opozarjajo na okoljske probleme, vendar niso zavezani, da morebitno
financiranje in vpliv takšnih ali drugačnih interesnih skupin tudi obelodanijo.

Indice o z denarjem podprtih interesnih povezavah med politiko,

gospodarstvom in poklicnimi okoljevarstveniki lahko brez težav najdemo tudi
pri nas.

17. marca 2011 je vlada Republike Slovenije na predlog Službe Vlade

Republike Slovenije za podnebne spremembe imenovala člane Sveta za
trajnostni razvoj. Direktor Službe za podnebne spremembe je bil Jernej
Stritih. Svet za trajnostni razvoj je - kot navaja uradna razlaga - namenjen
vzpostavljanju dialoga Vlade RS s predstavniki civilne družbe in gospodarstva
o pomembnih vprašanjih trajnostnega razvoja29, predseduje mu slovenska
članica Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC) Lučka Kajfež
Bogataj. Med člani Sveta najdemo, na primer, tudi Vido Ogorelec,
ustanoviteljico in direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni
razvoj; in Lidijo Živčič, strokovno voditeljico Focusa, društva za sonaraven
razvoj.30 Med bolj zanimivimi člani Sveta za trajnostni razvoj velja omeniti še
Uroša Merca, predsednika uprave podjetja BISOL, katerega glavna dejavnost
je proizvodnja fotonapetostnih modulov (modulov za sončne elektrarne); vsaj
tako piše v uradnem opisu sestave Sveta za trajnostni razvoj - a bolj pošteno
bi bilo povedati, da BISOL preprodaja fotonapetostne module, ki jih uvaža is
Kitajske. Seveda je BISOL poslovno uspešen, saj Slovenija (kot mnoge druge
države EU) zagotavlja proizvodnji elektrike iz t.i. obnovljivih virov visoke feed-
in tarife, in za svojo poslovno uspešnost je bil Uroš Merc leta 2009 izbran za
podjetnika leta.31

V življenjepisu Jerneja Stritiha bomo med drugim našli: Leta 1989 je s petimi
partnerji ustanovil zasebno okoljsko svetovalno podjetje “Oikos”, ki ga je vodil
v letih 1991 – 1993 in bil v njem zaposlen do leta 2006. Tudi za Lidijo Živčič
lahko izvemo (31), da je leta 1999 ustanovila Oikos Ljubljana – študentsko
organizacijo za trajnostno ekonomiko in menedžment; ampak morda gre le za
podobno ime. Med leti 1993 in 1994 je bil Jenej Stritih državni sekretar za
okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, odgovoren za nacionalni program
varstva okolja in mednarodno pomoč na področju okolja. Bil je tudi prvi
predsednik nadzornega sveta Ekosklada. Jernej Stritih je bil član uprave

                                                                                                               
29
Vabilo predstavnikom javnosti na 1. sejo Sveta za trajnostni razvoj; Republika Slovenija,
Služba vlade za podnebne spremembe, NOVICA 24.03.2011 -
http://www.svps.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/43/51/
30
Republika Slovenija, Služba vlade za podnebne spremembe, SESTAVA SVETA ZA
TRAJNOSTNI RAZVOJ -
http://www.svps.gov.si/si/svet_za_trajnostni_razvoj/sestava_sveta_za_trajnostni_razvoj/
31
Uroš Merc – podjetnik leta 2009; Primož Kaučič, Podjetnik, december, 2009 -
http://www.podjetnik.si/default.asp?ClanekID=4914

  10  
Umanotere ob njeni ustanovitvi 1994 do 1996 in od 2005 do 2009, zadnji dve
leti kot predsednik uprave. Bil je tudi predsednik CIPRA Slovenija, Društva za
varstvo Alp in podpredsednik CIPRA International.32 33 Stritih ima tudi
zasebno svetovalno podjetje za področje trajnostnega razvoja Stritih d.o.o.34

Vpogled v aplikacijo Komisije za preprečevanje korupcije SUPERVIZOR35

(Obdobje: januar 2003 - april 2015) nam razkrije, da je Umanotera od januarja
2003 do februarja 2012 iz javnih virov (večino od vladnih ministrstev) prejela
1.208.657,15€; in Focus 462.018,39€. Obe okoljevarsveni organizaciji
najdemo na istem naslovu: Okoljski center, Trubarjeva 50, Ljubljana.

Na istem naslovu bomo našli sedeže ali pisarne še treh okoljevartsvenih

oranizacij, ki so prejemala javna sredstva: Zavod ITR - 718.951,44€;
DRUŠTVO ZA ENERGETSKO EKONOMIKO IN EKOLOGIJO SLOVENSKI
E-FORUM - 285.660,68€; in že omenjani CIPRA SLOVENIJA, DRUŠTVO ZA
VARSTVO ALP - 192.664,14€. Skupaj so torej slovenske javne finance samo
na naslov Trubarjeva 50 v obdobju od januarja 2003 do aprila 2015 prispevale
2.867.951,80 €. To so samo sredstva, izplačana neposredno iz slovenskih
javnih virov (kar lahko Supervizor prikazuje), okoljevarstveniki prejemajo
denar tudi iz skladov EU, od veleposlaništev in iz drugih izvorov. Ker je sploh
večina slovenskih nevladnih organizacij tako ali drugače (vsaj deklarativno)
zavezana varovanju okolja, si velja še ogledati podatke za CNVOS, Zavod
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij;
Supervizor izda, da je od januarja 2003 do aprila 2015 iz javnih virov prejel
2.902.041,58€.

Po uradnih podatkih36 je bilo aprila 2015 v Sloveniji registriranih 21

društev/nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju
okolja37; te so od januarja 2003 - aprila 2015 iz javnih virov RS skupaj prejele
15.294.110,00 €. Na spisku društev, ki delujejo v javnem interesu na področja
ohranjanja narave38 jih najdemo 31, od tega 25 takih, ki niso tudi na prvem
spisku – te so v istem obdobju iz javnih virov dobile 9.283.498,14 €. Skupaj
torej 24.536.175,70 €.

                                                                                                               
32
Jernej Stritih, predsednik uprave Umanotere -
http://www.umanotera.org/upload/files/Jernej_Stritih.pdf
33
Republika Slovenija, Služba vlade za podnebne spremembe, VODSTVO Jernej Stritih,
direktor - http://www.svps.gov.si/si/o_sluzbi/vodstvo/
34
Stritih svetovanje za trajnostni razvoj d.o.o. - http://www.stritih.com/
35
SUPERVIZOR – spletna aplikacija za spremljanje transakcij javnih institucij -
http://supervizor.kpk-rs.si
36
Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in postor, NEVLADNE ORGANIZACIJE -
http://www.mop.gov.si/si/nevladne_organizacije/
37
Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in postor, NEVLADNE ORGANIZACIJE, Seznam
društev/nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju okolja -
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/nevladne_organizacije/nvo_okolje.xl
s
38
Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in postor, NEVLADNE ORGANIZACIJE, Seznam
društev, ki delujejo v javnem interesu na področja ohranjanja narave
-
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/nevladne_organizacije/nvo_ohranja
nje_narave.xls

  11  
Kar vse skupaj daje tudi vsaj malo čuden prizvok nazivu “nevladne
organizacije”.

Ugotavljanje npr. BISOLovih prihodkov iz javnih virov je nekoliko bolj

zapleteno, saj gre za več kapitalsko povezanih podjetij - omenimo le tista, ki
so od januarja 2003 do aprila 2015 prejela neposredna nakazila javnih
sredstev, torej, podatki, ki jih lahko pridobimo preko aplikacije Supervizor:

• BISOL Group d.o.o. 217.942,96 €

• GENKO d.o.o. 1.581.245,94 €
• BISOL EPC, d.o.o. 238.701,49 €
• IPB, d.o.o. 1.548.729,04 €
• BISOL Proizvodnja, d.o.o. 581.925,33 €
• BISOL PVPP 7 d.o.o. 27.137,69 €
• BISOL PVPP 4 d.o.o. 58.230,51 €
• BISOL PVPP 5 d.o.o. 116.219,19 €
• BISOL PVPP 6 d.o.o. 143.750,60 €
• BISOL PVPP 1 d.o.o. 68.401,94 €
• BISOL PVPP 2 d.o.o. 24.411,90 €
• BISOL PVPP 3 d.o.o. 124.242,89 €
• BISOL PVPP 8 d.o.o. 62.493,99 €
• BISOL PVPP 9 d.o.o. 72.532,31 €
• BISOL PVPP 10 d.o.o. 30.365,20 €
• BISOL PVPP 11 d.o.o. 141.246,08 €
• BISOL PVPP 12 d.o.o. 62.168,99 €
• BISOL PVPP 13 d.o.o. 26.350,06 €
• BISOL PVPP 14 d.o.o. 12.153,29 €
• BISOL Vzdrževanje d.o.o. 1.003,10 €

Skupaj torej 5.139.252,50 € - in najbrž vseh kapitalskih povezav sploh nisem

našel. Ob tem velja poudariti, da ustvarijo preprodajalci vsakovrstnih državno
subvencioniranih “zelenih tehnologij” večino svojega prihodka z navidezno
komercialno prodajo, ki pa je visoko subvencionirana na strani kupca – kar se
v prihodkih preprodajalca ne vidi kot plačilo iz javnega vira. V letu 2014 je
država za podporo “proizvodnji okolju prijazne energije” iz OVE in SPTE
izplačala skupaj 130,8 milijonov €.39

Očitno se tudi pri nas splača biti okoljevarstveno osveščen.

                                                                                                               
39
Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Energetika > Statistika
V letu 2014 izplačanih 130,8 mio EUR za podpore proizvodnji okolju prijazne energije iz OVE
in SPTE - http://www.energetika-portal.si/novica/n/v-letu-2014-izplacanih-1308-mio-eur-za-
podpore-proizvodnji-okolju-prijazne-energije-iz-ove-in-spte/

  12  
Brent Spar
Leta 1991 je Royal Dutch Shell zgradil naftovod na obalo Škotske in začasni
plavajoči rezervar za nafto Brent “E”40 je postal nepotreben. Shell se je ob
podpori britanske vlade odločil, da rezervar potopi v globokem morju.
Britanska vlada, ki je pristojna za ta del Atlantskega oceana, mu je predpisala,
kako mora biti rezervar očiščen, in ko je leta 1995 preverila ter potrdila
ustreznost, je Shell pridobil dovoljenje, da Brent “E” potopi v globino 2500 m,
250 km od obale Škotske.

Ampak, takrat je primer “prevzela” mednarodna organizacija poklicnih

okoljevarstvenikov Greenpeace. Trdili so, da je v rezervarju ostalo 5500 ton
surove nafte, da so v njem še druge nevarne snovi kot težke kovine in celo
radioaktivni odpadki. Geenpeace je pozval na bojkot in blokado Shellovih
črpalk po Evropi - nekatere demonstracije so postale nasilne, 50 črpalk je bilo
poškodovanih, eno so protestniki celo zažgali in pri tem je en Shellov
uslužbenec umrl. Greepeacovi aktivisti so 30. aprila 1995 celo okupirali

                                                                                                               
40
The End of Brent Spar - http://www.risk-ed.org/pages/spar/spar_facts.htm

  13  
ploščad in takrat naj bi iz rezervarja vzeli vzorce, na osnovi katerih so
Greenpeacovi “strokovnjaki” trdili, da imajo dokaze, da rezervar ne ustreza
pogojem, kot jih je predpisala britanska vlada.41

Akcija Greenpeace je bila medijsko izjemno odmevna, časopisi, televizija in

radijske postaje so obsežno povzemali senzacionalistične proteste, na vse to
so se pričeli odzivati tudi politiki, in v juliju 1995 je Shell popustil42 ter Brent “E”
zvlekel na obalo Norveške43. Tam so rezervar pokazali vsem zainteresiranim
novinarjem, povabili so tudi predstavnike Greenpeacea, ki so bili prisiljeni
priznati, da je bil Brent “E” res očiščen v skladu s pogoji britanske vlade.44
Greenpeace je po tem sicer izdavil nekakšno opravičilo45 46, ampak stroške
večletnega bojkota, škodo na črpalkah in končno tudi ne zanemarjivo ceno
vleke Brent “E” na norveško obalo je plačal Shell (skupna škoda je bila
ocenjena na 250 mio. USD), in torej posledično, porabniki naftnih derivatov.

Greenpeace danes predstavlja epizodo z Brent Spar kot veliko zmago.47

“Količina nafte, ki je ostala v rezervarju, nikoli ni bila osrednja [tema]
kampanje”, danes trdi Greenpeace - v nasprotju s stotinami medijskih poročil
iz leta 1995, ki povzemajo izjave Greenpeace-ovih predstavnikov. Z
zanikanjem in naknadno redefinicijo danes Greenpeace trdi, da je s kampanjo
proti Brent Spar uspel doseči mednarodno prepoved odlaganja strupenih
industrijskih odpadkov v morje 48 - kar se sploh ni zgodilo, niti ni bil deklarirani
cilj kampanje.

Greenpeaceova trditev, da je “vedno” nasprotoval odlaganju na morskem dnu

zveni še posebno svetohlinsko, če vemo, da je Greenpeace leta 1987 v otočju
Cavalli (Nova Zelandija) potopil svojo poškodovano ladjo Rainbow Warrior.49

                                                                                                               
41
Michael Watkins, Samuel Passow: Sunk Costs: The Plan to Dump BrentSpar (A). Harvard
Business School, July 31, 2002 -
https://www.kent.ac.uk/politics/carc/pdf/Hrvd_Bus_Sch%20Plan%20to%20Dump%20the%20
Brent%20Spar.pdf
42
The future of North Sea oil industry abandonment in the light of the Brent Spar decision;
Jonathan Side, Marine Policy, Volume 21, Issue 1, January 1997, Pages 45–52 -
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0308597X96000450
43
Greenpeace victory as Brent Spar heads for shore Shell caves in Shell bows to protest
pressure and Brent Spar heads for shore; WILLIAM TINNING, STUART TROTTER, Herald
Scotland, 21 Jun 1995 - http://www.heraldscotland.com/sport/spl/aberdeen/greenpeace-
victory-as-brent-spar-heads-for-shore-shell-caves-in-shell-bows-to-protest-pressure-and-
brent-spar-heads-for-shore-1.674814
44
Greenpeace Admits Error Against Shell : Environment: Group overestimated impact of
sinking drilling platform. Los Angeles Times, September 06, 1995 -
http://articles.latimes.com/1995-09-06/business/fi-42780_1_brent-spar
45
Greenpeace Apologizes To Shell Oil Company; The New York Times, September 06, 1995
- http://www.nytimes.com/1995/09/06/world/world-news-briefs-greenpeace-apologizes-to-
shell-oil-company.html
46
Greenpeace's Brent Spar apology; NICHOLAS SCHOON, The Independent, 6 September
1995 - http://www.independent.co.uk/news/greenpeaces-brent-spar-apology-1599647.html
47
The Brent Spar; Greenpeace, June 21, 2007 -
http://www.greenpeace.org/international/en/about/history/the-brent-spar/
48
Consequences of The Brent Spar Victory; Greenpeace archive -
http://archive.greenpeace.org/odumping/noticeboard/reports/brent.pdf
49
The Rainbow Warrior Shipwreck; By Dr J Floor Anthoni (2009) -
http://www.seafriends.org.nz/issues/res/rainbow_warrior.htm

  14  
Da ne bo nesporazuma: sam Greenpeaceju tega dejanja nikakor ne očitam.
Prav nasprotno, dobro vem, da take trdne strukture na morskem dnu -
odslužene ladje, tramvaji, celo letala - predstavljajo stabilno osnovo, na katero
se pritrdijo alge, korale in druga prirastlo življenje ter s tem obogatijo predel
dna, ki bi bil sicer pust ali vsaj manj obljuden. Obrastle strukture nudijo
množico skrivališč za mlade živali, zato se v okolje takih potopljenih
zanimivosti naselijo še druga bitja ter s tem povečajo biološko raznolikost.
Mnoga letovišča in celo morski rezervati se kar potegujejo za tako ”odlaganje
odpadkov” na svojem morskem dnu, saj se vedno zelo hitro in bogato
obrastejo, privabijo množico rib, ter predstavljajo zanimivo okolje za obisk
potaplačev. In tudi ne dvomim, da je bila Rainbow Warrior pred potopitvijo za
ta namen ustrezno očiščena - vendar, prav tako je bil Brent E!

Razumen človek bi pomislil, da bi morala tako javno razkrita laž, za kakršno

se je bil Greenpeace celo prisiljen opravičevati, uničiti reputacijo te skrajne
okoljevarstvene organizacije. Ampak je ni - podobne manipulacije so si še
večkrat privoščili. Zato kljub uspešnim reprizam ostaja prav Brent Spar najbolj
odmeven primer zmage za Greenpeace - samo ne zmage, kakršne bi se
lahko veselil kdorkoli, ki se zavzema za resnično zaščito okolja.

“Epizoda z Bent Spar je danes splošno sprejeta kot simbol moči političnega
protesta nad močjo interesov velikih podjetij in vlad,” zaključi študija Oxford
University Press.50 Kot ugotavlja okoljski novinar Dirk Maxeiner, je
Greenpeaceova medijska uspešnost izpostavila razliko med kredibilnostjo in
resnico. Kredibilnost ni vedno posledica resnice, kot bi radi verjeli. Včasih
prav nasprotno. V primeru Brent Spar je Greenpeace lagal. Shell je povedal
resnico: Greenpeaceovi podatki o količini škodljivih snovi v rezervarju Brent
“E” so bili povsem napačni, verjetno celo izmišljeni; in kot danes vemo, ne bi
imela potopitev rezervarja nikakršnega negativnega vpliva na morsko življenje
severnem Atlantiku. Ampak, leta 1995 je imel Greenpeace - ob vsestranski
podpori medijev - na svoji strani kredibilnost; Shell je imel na svoji strani samo
resnico in zato ni imel nikakršnih možnosti.51

Skrivnost Greenpeaceovega uspeha - ki je postal model za množico

nacionalnih in mednarodnih organizacij poklicnih okoljevarstvenikov - je v
“upravljanju stikov z mediji”, preprosteje, v medijskem širjenju propagande.
Ker so Greenpeaceovi prihodki odvisni od medijskega (in posledično
političnega) vpliva organzacije, ni nikakršno presenečenje, da je
senzacionalističnost njegovih akcij pomembnejša od znanstvene
utemeljenosti, ali koristnosti za okolje.

V 1990tih letih je Greenpeace “odkril” novo nevarnost: klor. Pod sloganom

“nobena uporaba klora ni varna” so zastavili široko kampanjo za popolno
globalno prepoved uporabe klora. Znanstveno neutemeljena “iniciativa” je
sicer propadla, a še prej je uspela prepričati nekatere “okoljevarstveno
                                                                                                               
50
Brent Spar, Atlantic Oil and Greenpeace, by Lynn G. Bennie; Parliam Aff (1998) 51 (3):
397-410. - http://pa.oxfordjournals.org/content/51/3/397.extract
51
Lessons from Brent Spar; Comment by Dirk Maxeiner; Dirk Maxeiner and Michael Miersch,
The VIII Zavikon Conference "Global Values and Global Stability", February 2003 -
http://www.maxeiner-miersch.de/lessons_from_brent_spar_e.htm

  15  
zavedne”: tako je, npr. upravitelj vodovodnega omrežja v kanadskem mestu
Walkerton (Ontario) pod vplivom Greenpeaceove “znanosti” bistveno znižal
uporabo klora za dezinfekcijo mestne vode - in posledica je bila velika
epidemija zastrupitev z bakterijo E. coli 52.

V avgustu 2006 se je Greenpeace po prej uspešnem receptu lotil

računalniške industrije in še posebno velikana Apple: po Greenpeacovi
“analizi” proizvodnih procesov računalniških podjetij naj bi bila prav Appleova
najbolj umazana in okoljsko škodljiva.53 Namesto, da bi se poklicnim
okoljevarstvenikom uprl, je Apple raje sklenil “kompromis”: najel je svetovalne
usluge Greenpeaceovih “strokovnjakov” in spremenil proizvodne postopke.54
Ampak leta 2011 spet znašel na Greenpeaceovi široko razglašeni črni listi 55
56
- kot se je kmalu izkazalo, spet povsem neupravičeno 57, za kar se je
Geenpeace spet moral opravičevati 58.

A izgleda, da opisani in še mnogi drugi znani primeri še vedno niso izučili

podjetij, da “pozitiven odnos” do zahtev poklicnih okoljevarstvenikov nima
nikakršnega smisla. Morda zato, ker se mediji tudi še niso naučili, da so
“obvestila” in akcije poklicnih okoljevarstvenikov predvsem senzacionalizem
za samoreklamo - resničnost je povsem drugotnega pomena.

Brent Spar je res simbol uspeha - uspeha neznanja, praznoverja in

nerazumnosti nad znanostjo in realnimi podatki. Je demonstracija moči
senzacionalizma in medijske propagande nad resnico. In na žalost je Brent
Spar postal vzorec delovanja poklicnih okoljevarstvenikov. Ni prvi primer, ko
je propaganda uspela proti resnici. In žal tudi ne zadnji.

                                                                                                               
52
Greenpeace: Activities, Agendas, and Worldviews; By Jacob Laksin,
DiscoverTheNetworks.org 2005 -
http://www.discoverthenetworks.org/Articles/Greenpeaceactivitiesand.html
53
Greenpeace, Apple clash over toxic waste; By Andrew Donoghue, CNET August 29, 2006 -
http://news.cnet.com/Greenpeace,-Apple-clash-over-toxic-waste/2100-1014_3-6110513.html
54
How Apple and Greenpeace made peace; by Candice Lombardi, CNET October 7, 2011 -
http://news.cnet.com/8301-11128_3-20116690-54/how-apple-and-greenpeace-made-peace/
55
Greenpeace: Apple has the dirtiest data; CNN, April 22, 2011 -
http://articles.cnn.com/2011-04-22/tech/greenpeace.apple.dirtiest_1_greenpeace-coal-and-
nuclear-energy-wind-and-solar-power?_s=PM:TECH
56
Apple named 'least green' tech company; Felicity Carus, The Guardian 21 April 2011 -
http://www.guardian.co.uk/environment/2011/apr/21/apple-least-green-tech-company
57
Top Secret: Greenpeace Report Misleading and Incompetent; RoughlyDrafted September
2, 2006 - http://www.roughlydrafted.com/RD/Home/29C5599A-FCD8-4E30-9AD5-
5497999ABA1B.html
58
Greenpeace Apologizes For Apple Stink; RoughlyDrafted September 18, 2006 -
http://www.roughlydrafted.com/RD/Home/ABC6DFDA-9DE9-4EA8-A269-
65EAAB628676.html

  16  
Metode prepričevanja
Mediji, na katere pogosto vplivajo politični ali komercialni interesi, nas redno
obveščajo o vsakovrstnih okoljskih nevarnostih. Njihovi viri so večinoma
poklicni okoljevarstveniki. Kako lahko potem vemo, katera grožnja je
znanstveno utemeljena in katera ne, saj nihče od nas nima časa, da bi vse
vire preveril? Dejansko smo kot potrošniki medijskih informacij pri tem v
slabem položaju, največ, kar lahko ob novici ali dokumentarini oddaji
premišljamo je, ali zveni predstavitev verjetno ali ne.

Na srečo lahko pri ocenjevanju kredibilnosti trditev o okoljskih grožnjah

vendarle opazimo indice, ki bi nam morali vzbuditi sum, da trditev ni tako
utemeljena, kot nas medijska informacija prepričuje. Predstavljena grožnja bi
namreč morala temeljiti na znanstvenih rezultatih: na matematično korektno
izpeljanih ter preverljivih teorijah, na ponovljivih poskusih in objektivnih
meritvah. In kadar je cilj medijske “informacije” prepričevanje, se avtorji
poslužujejo povsem enakih prijemov kot reklamne agencije, ter argumentov,
ki na prvi pogled sicer zvenijo prepričljivo, ampak nimajo nikakršne
znanstvene teže. Uporaba metod za “upravljanje stikov z javnostmi” sama po
sebi ne dokazuje, da osnovna trditev ni resnična, morala pa bi nam vzbuditi
sum, da zagovorniki morda nimajo zadostnih znanstvenih dokazov, če se
morajo pri “obveščanu javnosti” poslužiti podobnih prijemov kot reklame za
pralni prašek.

O propagandnih metodah, ki izkoriščajo posebnosti naše psihologije, je

mogoče najti množico odličnih analiz. Osebno bi kot praktični uvod v
spoznavanje propagandnih trikov priporočil knjigo psihologa Roberta B.
Cialdinija “Vpliv: psihologija prepričevanja”59, ki z množico konkretnih
primerov in razumljivo razlago ključnih psiholoških prijemov opisuje
najpomembnejša orodja praktične propagande.

Oglejmo si tukaj le nekaj vrst znanstveno neutemeljenih argumentov, ki se

pogosto pojavijo prav v “informacijah” in razpravah o okoljskih problemih.

Monogokrat nas zagovorniki konkretne okoljske nevarnosti, ki zahteva

takojšnje ukrepanje, prepričujejo z t.i. argumentom množičnosti: “97%
znanstvenikov verjame, da ...” ali “večina znanstvenih člankov ne oporeka, ...”
Če se lotimo preverjanja temeljev takih trditev, se presenetljivo pogosto
izkaže, da viri, na katere se zagovorniki sklicujejo, bodisi ne trdijo nič tako
določenega, ali so njihovi sklepi sploh povsem napačno povzeti.60 Ampak tudi
brez preverjanja virov nam mora v takih primerih uporaba “argumenta
množičnosti” vzbuditi sum: znanost namreč ni demokracija, meritve in teorije
niso veljavne zato, ker se je tako odločila večina, ali, ker jim večina ne
nasprotuje.
                                                                                                               
59
Robert B. Cialdini: Influence: The Psychology of Persuasion; Harper Paperbacks; Revised
edition (December 26, 2006), ISBN-10: 006124189X -
http://www.goodreads.com/book/show/28815.Influence
60
Mišo Alkalaj: Podnebna prevara, Orbis, oktober 2010; Znanstveni konsenz? p.61-64, ali
http://www.podnebna-prevara.si/ppwwww/Znanstveni_konsenz.html

  17  
Ameriški pisec in avtor mnogih iskrivih domislic Mark Twain je najbolj
populariziral izrek, kako bi morali stopnjevati besedo ‘laži’: “Laži, preklete
laži, in statistika.” Neutemeljena uporaba argumentov na osnovi (lahko
povsem korektno izračunanih) statističnih podatkov je presenetljivo pogost
način utemeljevanja znanstveno šibkih trditev, ki poklicnim okoljevarstvenikom
dobro služi pri popularizaciji senzacionalistično zasnovanih nevarnosti. In
statistična korelacija je pri tem najpogostejše orožje.

Korelacija je le merilo, kako pogosto se dva dogodka pojavljata sočasno.

Vendar iz statističnega izračuna, ki kaže na visoko sočasnost, ne moremo
sklepati na vzročno odvisnost. Moj profesor za verjetnost in statistiko dr.
Rajko Jamnik nam je to ilustriral na svoj, precej staromoden način: “Kadar
nosim cilinder, nosim tudi lakaste čevlje. Ampak ne nosim cilindra zaradi
lakastih čevljev, niti lakastih čevljev zaradi cilindra.” (Že v mojih študentskih
časih je bila ta prilika težko razumljiva, danes je pa še teže: za dr. Jamnika so
bili cilinder, lakasti čevlji in frak obvezni sestavni deli oblačila za svečane
prilike.) Ker ta del besedila slučajno pišem prav ob Martinovem, naj poskusim
znanstveno pravilo, da iz sočasnosti ne sledi vzročna zveza, osvetliti s časom
bolj primernimi dogodki. Za Martinovo se mošt spremeni v vino, manj
romantično povedano, alkoholno vretje v grozdnem soku proizvede dovolj
alkohola, da lahko iz tekočine odstranimo kvasovke in jo shranimo kot stabilno
vino. In hkrati ob Martinovem zelo pogosto odpada zadnje listje z listopadnih
dreves. Ampak nihče ne bo pomislil, da listje odpada zato, ker se mošt
spreminja v vino, niti, da se mošt spreminja v vino zato, ker odpada listje.

Dejansko je lahko statistična korelacija samo namig, da je vredno pogledati,

ali sta dogodka vzročno povezana. Ampak, korelacija sama po sebi vzročne
povezave ne dokazuje: če statistični izračun pokaže, da se dogodka A in B
pogosto pojavljata skupaj, to še ne pomeni, da A povzroča B ali B povzroča A
(v logiki je tak zgrešen sklep znan kot napaka Lat. “cum hoc ergo propter hoc”
- “s tem, torej zaradi tega”). O znanstveno utemeljeni možni vzročni povezavi
lahko govorimo le, če lahko (poleg korelacije) pokažemo tudi mehanizem,
kako A vpliva na B (ali obratno).

Neutemljen zaključek, da korelacija pomeni vzročno zvezo, pogosto spremlja

še druga napaka v sklepanju: prenašanje bremena dokaza, kar je vrsta
sklepanja iz neznanja - Lat. argumentum ad ignorantiam. Tako bodo
samopooblaščeni zaščitniki okolja pogosto argumentirali, da, na primer, hrana
iz gensko spremenjenih rastlin povzroča zmanjšanje števila semenčic 61, torej,
delno neplodnost, in kot dokaz citirali študijo62, ki je tako zmanjšanje dejansko
ugotovila. Če se med poslušalci najde nekdo, ki je članek prebral, in bo
pripomnil, da citirani znanstveni članek dejansko ne identificira nobenega
vzroka za zapaženo stanje, bo zagovornik krivde GS soje očitek zavrnil z
zahtevo “No, potem pa vi povejte, kaj je vzrok” ali “Pa dokažite, da tega ni
                                                                                                               
61
Soy Side Effects; Forever Looking Younger - http://www.foreverlookingood.com/soy-side-
effects
62
Gene linked to low sperm count; Nursing Times 10 November, 2010 -
http://www.nursingtimes.net/nursing-practice/clinical-specialisms/genetics/gene-linked-to-low-
sperm-count/5020980.article

  18  
povzročilo uživanje olja iz gensko spremenjene soje!” Seveda je tak način
argumentiranja le politično uporaben, nima pa nikakršne znanstvene teže:
tisti, ki trdi, da A povzroča B, mora dokazati mehanizem, ki učinek posreduje -
če druge razlage ni (ali je nasprotnik ne ve), to še ne pomeni, da mora veljati
neutemeljena vzročna interpretacija statistične korelacije.

V zadnjem času se je med poklicnimi okoljevarstveniki in drugimi, ki bi nas

hoteli (seveda, na račun proračunskega financiranja) ščititi pred doslej
neznanimi nevarnostmi, uveljavil nov način upravičevanja trditev, ki bi ga
najbolje opisali kot “hipoteza o linearnem odnosu brez praga”. Njihovo
prepričevanje poteka približno takole: če je določena snov v neki količini sto
odstotno smrtna, potem je v polovični količini petdeset odstotno smrtna, v
desetini smrtnega odmerka deset odstotno smrtna, in tako naprej - skratka, če
kakršnakoli količina povzroča nevarne posledice, potem jo lahko vsaj nekomu
povzročijo vse, poljubno majhne količine.

Žal daje taki zgrešeni interpretaciji navidezno kredibilnost prav način, kako v
medicini opisujemo strupenost snovi. Najpogosteje bomo v opisu toksičnosti
našli oznako LD , ki je mnogokrat zavajajoče opisana kot “povprečna
50

smrtonosna doza”: dejansko številka (tipično podana kot teža v miligramih)

pomeni, da 50% testnih subjektov, ki prejmejo LD toksične snovi na kilogram 50

telesne teže, zaradi tega (v določenem času testiranja) umre. Ampak, iz tega
ni mogoče sklepati, da bi pri pol manjšem odmerku umrlo 25% “zastrupljenih”,
niti, da bi pri dvakrat večjem odmerku umrli prav vsi. V znanstveno
uveljavljenem označevanju toksičnosti pač upoštevamo, da se ljudje (ali
laboratorijske podgane) med seboj razlikujemo, zato je lahko za nekoga
smrten odmerek, kar lahko drugemo povzroči samo prebavne težave. Ampak,
iz tega ne moremo sklepati, da je še tako majhen odmerek za koga lahko
nevaren - kot ne moremo predpostavljati, da lahko kdo preživi poljubno velik
odmerek strupene snovi.

V ilustracijo neutemeljenosti takega sklepanja najprej povejmo, da je kobalt

strupen - npr. v obliki klorida (vodotopen) je LD 80 mg na kilogram telesne 50

teže 63. To pomeni, da bi 5,2 g kobalta v telesu povprečnega Slovenca

(predpostavljena povprečna teža 65 kg) povzročilo smrt 1 milijona državljanov
naše države. Če bi od tu dalje sklepali v skladu s “hipotezo o linearnem
odnosu brez praga”, bi bila torej desetina odmerka LD - 0,52 g - smrtonosna 50

za 100.000 ljudi; in torej, stotina LD - 0,052 g - smrtna za 10.000 ljudi; 50

tisočina - 0,0052 g - za 1000; in desettisočina - 0,00052 g - za 100 ljudi v

Sloveniji. Tak izračun nas je že pripeljal do absurda: človeško telo vsebuje v
povprečju 0,0000021% kobalta (kar pri 65 kg telesne teže znese 0,001365 g)
in ga tudi potrebuje, saj je kobalt sestavni del življensko nujnega vitamina B 12
64
. Ne le, da desettisočinka “povprečne smrtne doze” LD ne bi nikomur 50

škodila, prav nasprotno, verjetno imajo resne zdravstvene težave ljudje, ki

nimajo v sebi vsaj 0,52 mg kobalta.

Priljubljena metoda kvazi-znanstvenega dokazovanja je še “sklepanje iz ene

                                                                                                               
63
Cobalt - Agency for Toxic Substances and Disease Registry -
http://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp33-c3.pdf
64
Mediline Plus Vitamin B12 - http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/002403.htm

  19  
same točke”: na videz korekten statistični izračun, ki fenomen, izmerjen na
določenem številu dogodkov, z metodo interpolacije (in iz tega izračunanga
trenda) razširi na celoten prostor, kjer bi se fenomen lahko dogajal - ampak je
vir meritve en sam dogodek. Sama statistična metoda interpolacije (izračun
vmesnih vrednosti) ni sporna. Če, na primer, v razmaku 5 minut izmerimo
temperaturo vode npr. 20°C in 50°C, in če vemo, da se razmere v vmesnem
času niso spremenile, potem lahko predpostavimo, da je bila temperatura na
polovici vmesnega časa, recimo, 35°C - to je (linearna) interpolacija. Če
vemo, da se razmere tudi v bodoče ne bodo spremenile, lahko statistično
utemeljeno ugibamo, da bo temperatura vode čez 5 minut dosegla 80°C - to
je linearni trend. Seveda, ni nujno, da bomo izračunali ali uganili prav (npr.
zato, ker temperatura vode ne bo rastla linearno s časom), vendar statistično
pristop ni povsem zgrešen, samo preveč pomena ne smemo pripisati
izračunanim ali uganjenim vrednostim.

Ampak kaj lahko sklepamo, če imamo le eno izmerjeno vrednost? Dejansko

nič - iz enkratne meritve temperature vode npr. 35°C lahko “izračunamo”, da
se bo voda ogrela ali ohladila, in “statistični trend” je pač tisto, kar bo izvajalec
takega nekorektnega izračuna vnaprej izbral. Vendar lahko najdemo primer,
ko je “sklepanje iz enega samega podatka” osnova za znanstveni članek, ki je
postal osnova morda najbolj udarnega argumenta poklicnih okoljevarstenikov:
globalno ogrevanje naj bi povzročilo bistveno krčenje arktičnega ledu, kar
ogroža polarne medvede.

Da je zgodba o ogroženosti polarnih medvedov povsem izmišljena lahko

preberemo v mnogih virih, ki opisujejo propagandne prijeme zagovornikov
globalnega ogrevanja, npr. tudi v knjigi “Podnebna prevara” 65. Propagandno
izjemno učinkovita trditev o ogrožensti polarnih medvedov se je dejansko
razvila na osnovi recenziranega znanstvenega članka66. Glavni avtor Charles
Monnett, arktični biolog ameriške agencije BOEMRE67 je v intervjuju za
Alaska Dispatch68 povedal, da je sklep o ogroženosti polarnih medvedov, ki
morajo predaleč plavati, da bi našli led, napisal samo na osnovi trupel štirih
polarnih medvedov, ki so jih opazili med preletom z letali. Trupel niso nikoli
pregledali, da bi sploh ugotovili vzrok smrti. Drugi raziskovalci polarnega
življenja so Monnettove trditve označili kot pretirane in neupravičene69 ter
izrazili mnenje, da je bolj verjetno, da so so štirje zapaženi medvedi utopili v
hudem neurju.

                                                                                                               
65
Mišo Alkalaj: Podnebna prevara, Orbis, oktober 2010; Mediji z udarnimi novicami, pp.65-
67, ali http://www.podnebna-prevara.si/ppwwww/Severni_medvedi.html è
66
Observations of mortality associated with extended open-water swimming by polar bears in
the Alaskan Beaufort Sea; Charles Monnett, Jeffrey S. Gleason, Polar Biol (2006) 29: 681–
687 DOI 10.1007 s00300-005-0105-2 -
http://www.springerlink.com/content/p235r60mu4878820/
67
Bureau of Ocean Energy Management, Regulation and Enforcement -
http://www.boemre.gov/
68
Lost interview: Alaska scientist described how he discovered 'drowned polar bears'; Tony
Hopfinger, Alaska Dispatch Jul 29, 2011 - http://www.alaskadispatch.com/article/lost-
interview-alaska-scientist-described-how-he-discovered-drowned-polar-bears
69
Global Warming Link to Drowned Polar Bears Melts Under Searing Fed Probe; by Audrey
Hudson, Human Events 08/11/2011 - http://www.humanevents.com/article.php?id=45447

  20  
Metod zavajajočega in logično neutemeljenega argumentiranja okoljskih
nevarnosti, ki se jih poslužujejo poklicni okoljevarstveniki, bi lahko našteli še
veliko, a omenimo le še eno, ki ima (žal) v naši državi celo zakonsko podlago:
načelo previdnosti. Ta priljubljen slogan okoljevarstvenikov zahteva, da
zagovornik ali predlagatelj, na primer, nove tehnologije ali proizvoda, vnaprej
dokaže, da ta ne bo imel nikakršnih škodljivih posledic. In seveda, če tega ni
mogoče dokazati (kot nikoli ni, saj v naravoslovni znanosti ni mogoče dokazati
negativne trditve), bodo skrajni okoljevarstveniki trdili, da “obstaja možnost”
nevarnih posledic in da zato proizvoda ali tehnologije ni dovoljeno uporabljati.

Absurdnost načela previdnosti si lahko predočimo že na besedilu v slovenski

zakonodaji:

ZAKON O VARSTVU OKOLJA

uradno prečiščeno besedilo
(ZVO-1-UPB1)

8. člen
(načelo previdnosti)

Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov je

dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter
možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih
učinkov na okolje ali zdravje ljudi.

Za začetek se lahko vprašamo o tem, kako je pisec besedila sploh razumel

slovenski jezik. V slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) namreč piše:

nèpredvidljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da predvideti, predvidevati:

nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave

Po sami definiciji besede torej “nepredvidljivih škodljivih učinkov” nikoli ni

mogoče predvideti, in še manj pričakovati, vsaj logično ne. Seveda si lahko
“nepredvidljive škodljive učinke” česarkoli vedno izmislimo, ali zatrdimo, da
lahko obstajajo, ker pač vseh možnih posledic nikoli ne poznamo. Ampak,
tako “oceno” brez pozitivnega znanstvenega dokaza lahko razumemo kot
“pričakovanje” le, če smisel besede raztegnemo daleč preko njenega
slovarskega pomena.

A tudi, če pustimo ob strani semantično nesmiselnost slovenskega zakona o

načelu previdnosti, smo lahko veseli, da se naši predniki takega pravila niso
držali.

Ogenj ima povsem pričakovane škodljive učinke na okolje ali zdravje ljudi:
lahko se opečemo ali povzročimo požar; praljudje so očitno prekršili načelo
previdnosti, ko so pričeli uporabljati ogenj. Z nožem se lahko urežemo, s
kladivom udarimo, hiša se nam lahko podre na glavo, ... Če bi se naši predniki
v kameni dobi držali načela previdnosti, bi bili danes še vedno v kameni dobi -
no, še to ne, saj ima tudi kameno orodje povsem pričakovane škodljive učinke
na okolje ali zdravje ljudi.

  21  
Danes živimo dlje in bolje kot kdajkoli v človeški zgodovini, ker se naši
predniki niso ustrašili vsakega novega odkritja in potencialno koristnih
tehnologij niso že v kali zavrgli samo zato, ker niso poznali vseh njenih
možnih posledic - kar nikoli ni mogoče. Vsaka nova tehnologija - od ognja do
letala, od obdelave kovin do razvoja plastičnih mas, od prvega kamenega
orodja do računalnikov - je vedno zahtevala tudi žrtve. Šele v uporabi novih
tehnologij ali izdelkov spoznamo tudi njihove negativne strani, in le tako lahko
svoj odnos prilagodimo tako, da je koristi več kot škode. Življenska raven v
razvitih okoljih nesporno dokazuje, da zagotavlja tak pristop največjo korist za
največje število ljudi.

Poglejmo, na primer, transport. V letih 1999 do 2010 se je pripetilo 2062

letalskih nesreč, v katerih je umrlo 17.073 ljudi.70 Po podatkih Svetovne
zdravstvene organizacije (WHO) je že leta 2000 na cestah umrlo 1,26 milijona
ljudi71 in številka je od takrat samo narastla. Cena napredka? So sodobna
transportna sredstva nevarna?

Dejansko so sodobna prometna sredstva varnejša od starejših. Statistika

smrtnih primerov na enoto prepotovanih potniških kilometrov pove, da je
letalski promet sploh najvarnejši, in da je potovanje z osebnim avtomobilom
dobrih 14-krat varnejše od vožnje z biciklom, ter 17,5-krat varnejše od
pešačenja72:

Način transporta Število smrtnih primerov na milijardo

prepotovanih potniških kilometrov
letalski prevoz 0,05
avtobus 0,4
vlak 0,6
kombinirana vozila 1,2
ladje, čolni 2,6
osebni avtomobil 3,1
dvokolo 44,6
pešačenje 54,2
motocikel 108,9

                                                                                                               
70
Wikipedia Aviation accidents and incidents -
http://en.wikipedia.org/wiki/Aviation_accidents_and_incidents
71
Wikipedia List of countries by traffic-related death rate -
http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_traffic-related_death_rate
72
Wikipedia Air safety - http://en.wikipedia.org/wiki/Air_safety#Statistics

  22  
O varnosti ježe na konju ni niti vredno izgubljati besed.73 To je dejansko “cena
napredka”: več ljudi lahko dlje potuje ob manjšem tveganju.

                                                                                                               
73
How dangerous is horse riding? BBC News Magazine 3 November 2009 -
http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8339097.stm

  23  
Ozonska luknja
Med okoljevarstveniki in politiki velja Montrealski protokol74 kot najbolj
pravočasen in učinkovit globalni dogovor v prid zaščite okolja. Predpisal je
namreč stroge pogoje za zmanjšanje izpustov kloro-fluoro-ogljikov (CFC), ki
naj bi po mnenju nekaterih znanstvenikov povzročali nevarno stanšanje
ozonskega sloja. Montrealski protokol je bil odprt za podpis 16. septembra
1987, ratificiralo ga je 196 držav. Protokol je določil mednarodno obvezujoča
pravila za zmanjšanje proizvodnje ter uporabe spojin, ki lahko stanšajo
ozonski plašč, in tudi popolno ustavitev proizvodnje ter uporabe od leta 1996
dalje.

Združeni Narodi so ustanovili posebno telo za spremljanje uresničevanja

protokola (UNEP Ozone Secretariat)75, ki redno poroča o zračni vsebnosti
kloro-fluoro-ogljikov ter stanju ozonskega sloja. In do leta 2005 so lahko
Združeni Narodi redno poročali o uspešnem izvajanju Montrealskega
protokola: proizvodnja kloro-fluoro-ogljikov je hitro upadla na zanemarljive
količine, zračna vsebnost CFCjev se je zniževala, in ozonski sloj se je debelil -
kot so napovedovali zagovorniki teorije, ki je privedla do prepovedi uporabe in
proizvodnje CFCjev. Meritve so torej nesporno kazale, da je bil Montrealski
protokol znanstveno utemeljen, in da je njegovo izvajanje povzročilo
“okrevanje” ozonskega plašča. Ampak ta idila je trajala le do leta 2006.

Leta 2006 je morala tudi Svetovna meteorološka organizacija (WMO) priznati,

da je ozonska luknja nad Antarktiko dosegla nov rekorden obseg76 - postala je
večja kot leta 2000, ko naj bi po napovedih zagovornikov Montrealskega
protokola dosegla vrhunec77; in to kjub temu, da so človeški izpusti CFCjev že
leta upadali in je bila proizvodnja skoraj povsod po svetu povsem ustavljena.
V naslednjih letih se ozonski sloj ni več odebelil, prav nasprotno, stanjšanje je
dosegalo vedno nove rekordne vrednosti: v letih 2009 in 2010 so bile
dosežene nove najnižje vrednosti ozona nad Južnim polom, leta 2010 se je
na novo najnižjo vrednost stanjšal tudi ozonski sloj nad Severnim polom78; in
končno je leta 2011 ozonski sloj nad Arktiko ne le dosegel najnižjo vrednost
(od kar ga merimo), ampak se je tudi prvič v zgodovini meritev izenačil z
ozonsko luknjo nad Antarktiko79! Novo rekordno stanjšanje severnega
ozonskega sloja so potrdile mnoge znanstvene raziskave, ter tudi članek v

                                                                                                               
74
The Montreal Protocol on Substances that Deplete the Ozone Layer -
http://www.epa.gov/ozone/intpol/
75
UNITED NATIONS ENVIRONMENT PROGRAMME, OZONE SECRETARIAT -
http://ozone.unep.org/new_site/en/index.php
76
NASA Earth Observatory, 2006, Ozone Hole Reaches Record Size -
http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=7044
77
Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2006; Executive Summary; World
Meteorological Organization Global Ozone Research and Monitoring Project - Report No. 50 -
http://www.esrl.noaa.gov/csd/assessments/ozone/2006/executivesummary.html
78
The Ozone Hole History - http://www.theozonehole.com/ozoneholehistory.htm
79
Huge Arctic Ozone Hole Leaves Scientists Gaping; by Rebecca Terrell, New American 04
October 2011 - http://www.thenewamerican.com/tech-mainmenu-30/environment/9252-huge-
arctic-ozone-hole-leaves-scientists-gaping

  24  
prestižni znanstveni reviji Nature80.

Kljub trendu tanjšanja ozonskega sloja, ki traja dejansko že od leta 2005, je

danes še prezgodaj reči, da Montrealski protokol ni imel nikakršnega
pozitivnega učinka, da je torej bila “ozonska luknja” povsem naravno
dogajanje, na katerega človeški izpusti CFCjev niso mogli vplivati. Vendar
lahko že rečemo, da so bila domnevno “nesporne” znanstvene osnove
Montrealskega protokola najmanj pomanjkljive in bi morale po znanstvenih
kriterijih veljati kot nezadostne. Ampak, Montrealski protokol je bila politična
odločitev.

Lahko bi se sicer tolažili, da so se znanstveniki, ki so napovedovali izgubo

ozonskega sloja zaradi človeških izpustov CFCjev, pač zmotili in pretiravali v
ocenah zanesljivosti svojih napovedi - kar v znanosti ne bi bilo nič posebno
neobičajnega. Ampak, znanstvena literatura iz časov pred predstavitvijo
Montrealskega protokola, kot članki iz obdobja pred mednarodno uzakonitvijo
prepovedi proizvodnje in uporabe CFCjev jasno kažejo, da skrajne napovedi
posledic človeških izpustov CFC še zdaleč niso predstavljale večinskega ali
najbolj splošno kredibilnega mnenja znanstvenih krogov.

Tezo, da človeški izpusti CFCjev povzročajo stanjšanje ozonskega sloja, sta

leta 1973 prva oblikovala Mario Molina in Sherwood Rowland ter svoje
ugotovitve naslednje leto objavila v reviji Nature 81. Molina in Rowland sta kot
osnovo svojih dognanj trdila, da so CFCji tako stabilni, da se naravno ne
morejo absorbirati. Zato (tako Molina in Rowland) se slej ali prej dvignejo v
stratosfero, kjer se zaradi delovanja ultravijoličnih žarkov iz njih izloči klorov
monoksid, ki povzroči hitrejši razpad ozona.

Seveda je mogoče take kemijske reakcije demonstrirati pod laboratorijskimi

okoliščinami, vendar so že takrat znanstveniki opozarjali, da v naravi tako
sosledje dogodkov ni verjetno. Najprej, ni res, da se CFCji ne absorbirajo
naravno - prav nasprotno, zelo hitro se vpijejo v zemljo, metabolizirajo jih
bakterije, raztapljajo se v oceanih, vežejo se na rastlinske lipoproteine, itd.
Drugič, ni posebno verjetno, da bi se lahko omembe vredna količina CFCjev
dvignila v stratosfero: CFCji so namreč precej težji od zraka, npr. najpogosteje
uporabljani freon (CFC-12) je kar 12-krat težji od povprečja plinov v zraku,
zato si je težko predstavljati, kako bi se ga lahko dovolj dvignilo do višine 16
km. In končno, dejavnik stanjšanja ozonskega sloja je klor (natančneje, klorov
monoksid, ki se po mnenju Moline in Rowlanda izloči iz CFCjev) - naravni viri
klora pa so za nekaj velikostnih redov večji kot (so bili) človeški izpusti
CFCjev. Na primer, samo aktivni ognjenik Mt. Erebus na Antarktiki izbruha
vsako leto 50-krat toliko klora kot je na vrhuncu proizvodnje CFCjev znašala

                                                                                                               
80
Unprecedented Arctic ozone loss in 2011; Gloria L. Manney et al, Nature 02 October 2011;
doi:10.1038/nature10556 -
http://www.nature.com/nature/journal/vaop/ncurrent/full/nature10556.html
81
Stratospheric sink for chlorofluoromethanes: chlorine atomc-atalysed destruction of ozone;
MARIO J. MOLINA & F. S. ROWLAND; Nature 249, 810 - 812 (28 June 1974);
doi:10.1038/249810a0 - http://www.nature.com/nature/journal/v249/n5460/abs/249810a0.html

  25  
človeška poraba!82 In čeprav je tudi klor težji od zraka, je bistveno lažji od
CFCjev, torej je bolj verjetno, da se bo dovolj naravno izločenega klora
dvignilo v stratosfero kot človeški CFCji. K temu velja dodati še “neprijetno”
dejstvo, da je bil vir večine človeških izpustov CFCjev na severni polobli,
“ozonsko luknjo” in največje stanjšanje ozonskega sloja pa so izmerili nad
južnim polom.

Zagovorniki človeškega vpliva na ozonski sloj so tudi “pozabili” upoštevati

zgodovino: kot začetek meritev so izbrali leto 1969, ko je bil ozonski sloj
najdebelejši. Norveška znanstvenika Søren Larsen in Thormod Henriksen
sta analizirala ozonski plašč nad Arktiko nazaj do leta 1935 in ugotovila, da je
bila leta 1962 “ozonska luknja” dejansko večja kot leta 1989, ko naj bi zrastla
zaradi človeških izpustov CFCjev: “Podatki iz dolgoročnih meritve ozona
kažejo večletna obdobja z negativnim trendom [upadanje] in druga obdobja s
pozitivnim trendom [naraščanje]. Skupni rezultati do leta 1989 ne dajejo
nobenega dokaza o dolgoročnem negativnem trendu Arktičnega ozonskega
sloja ...”83

In končno, še pred mednarodno uveljavitvijo Montrealskega protokola so se

pojavili tudi resni dvomi o načinu merjenja debeline ozonskega sloja.

Meritve, ki so ugotavljale stanjšanje ozonskega sloja, so bile opravljene s

površine in so temeljile na predpostavki, da je porazdelitev ozona v stratosferi
enakomerna (oz. enakomerno upada z višino), torej je povečanje
ultravijoličnega sevanja lahko le posledica zmanjšanja količine ozona.
Satelitske meritve projekta Crista-Spas84 pa so pokazale, da je struktura
stratosfere bistveno bolj zapletena, kot so prej predpostavljali. Satelitske
meritve so odkrile kompleksno strukturo plinov v stratosferi, ki se stalno
spreminja kot vremenski vzorci v troposferi. Višja vrednost ultravijoličnega
sevanja na površini torej ni nujno posledica zmanjšanja količine ozona, ampak
(bolj pogosto) sprememb v gostoti in porazdelitvi ozonskih skladov.85

V času predpriprav za oblikovanje Montrealskega protokola in v obdobju, ko

so potekale “obveščevalne” dejanosti za njegov podpis ter ratifikacijo, je
potekalo zelo selektivno poudarjanje in priznavanje znanstvenih rezultatov:
sistematsko pretiravanje pomembnosti (in raziskovalne kakovosti) tistih
člankov ter poročil, ki so čim bolj pretiravala nevarne posledice človeških
izpustov CFCjev - ter na drugi strani, prezir in celo aktivno prikrivanje meritev
ter raziskav, ki teze niso podpirale.

Podatek, da gre prepoved domnevno nevarnih CFCjev roko v roki z

zaslužkom, ki ga ustvarijo proizvajalci nadomestka, samo po sebi ne

                                                                                                               
82
Holes in the Ozone Scare; Jeremy Beck, 23rd August 1999 -
http://www.gwb.com.au/gwb/news/beck/230899.htm
83
Persistent Arctic ozone layer; Larsen, Søren H. H.; Henriksen, Thormod; Nature, Volume
343, Issue 6254, pp. 124 (1990).
84
CRISTA ( CRyogenic Infrared Spectrometers and Telescopes for the Atmosphere),
University of Wuppertal - http://www.crista.uni-wuppertal.de/
85
New Scientific Evidence Proves Ozone Depletion Theory False; by Rogelio Maduro -
http://www.mitosyfraudes.org/Ingles/Crista.html#2link

  26  
predstavlja dokaza, da snov ni nevarna - vendar mora vzbuditi vsaj malo
suma o motivaciji zaščitnikov okolja. Industrijsko najpomembnješi plin iz
družine kloro-fluoro-ogljikov je bil Freon-12, lastnik patenta (do 1979) in
praktični monopolist pri proizvodnji freona pa je bil ameriški kemijski gigant
DuPont. Zato bo morda marsikoga presenetilo, da je podjetje v začetku sicer
nasprotovalo prepovedi CFCjev, a kmalu po odprtju Montreaskega protokola
je pričel prav DuPont intenzivno lobiral za prepoved vseh kloro-fluoro-ogljikov.
Take nedoslednosti se velikim podjetjem ne dogajajo po pomoti: DuPontovo
nenadno okoljevarstveno zavednost morda obrazloži podatek, da je njegov
patent za Freon-12 iztekel leta 1991 in so pričeli ta potisni oz. hladilni plin
mnogo ceneje ponujati drugi proizvajalci npr. iz Južne Afrike. Ampak, DuPont
je uspel patentirati novi “nadomestni” potisni plin brez klora, R (HFC) 132a86 -
in s prodajo R132a je dejansko ustvaril bistveno več prihodka kot prej s
prodajo freona.87 88

Danes se pojavlja vse več strokovnih člankov, ki dokazujejo, da “ozonska

luknja” s konca 20. stoletja ni bila nova, in torej ni mogla nastati (samo) kot
posledica človeških izpustov CFCjev.89 Zagovorniki iz krogov poklicnih
okoljevarstvenikov pa take trditve označujejo kot “revizionizem”90 - kar je
zanimiva izbira izraza, glede na vzore v stalinistični propagandi.

Za Združene Narode in okoljske aktiviste, ki so dosegli globalno prepoved

proizvodnje in uporabe CFCjev, je Montrealski protokol še vedno vzoren
primer hitrega in učinkovitega mednarodnega dogovora za uveljavitev načela
previdnosti91: tudi, če so znanstveni rezultati takratnega časa kazali samo
potencialno nevarnost izpustov CFC, je bila njihova prepoved upravičena, saj
je preprečitev možne grožnje ni prinesla nobenih omembe vrednih stroškov.

Ampak, sploh ni res, da je bila cena uveljavitve Montrealskega protokola

majhna, kaj šele zanemarljiva. Freon je bil po izteku DuPontovega patenta
cenen ter učinkovit potisni / hladilni plin, ki praktično ni povzročal korozije.
Nadomestni (in zaradi DuPontovega patenta seveda dražji) R-132a je zelo
koroziven, manj učinkovit in zahteva višji pritisk, da se ohrani v tekočem
stanju. Za proizvajalce raznovrstnih pršilk - od kozmetike, čistilnih sredstev in
osveževalcev prostora, do zdravil - je pomenil drago zamenjavo tehnologije,
saj prvotne pločevinaste pršilne konzerve niso mogle zdržati pritiska in
korozije nadomestkov, kar je seveda njihove proizvode bistveno podražilo. A
še bolj drage so bile posledice za vso hladilno tehniko: že zaradi korozivnosti

                                                                                                               
86
DuPontTM Suva® refrigerants -
http://www2.dupont.com/Refrigerants/en_US/assets/downloads/h45945_hfc134a_push.pdf
87
Dirty Deeds Are No Longer Dirt Cheap; by Rob Blackstock, LewRockwell.com April 3, 2007
- https://www.lewrockwell.com/2007/04/rob-blackstock/dirty-deeds-are-no-longer-dirtcheap/
88
Holes in the Ozone Scare; By Jeremy Beck, BE, 23rd August 1999 -
http://www.gwb.com.au/gwb/news/beck/230899.htm
89
D’Aleo on ozone hole: “It is very likely to have been there forever”; By Joseph D’Aleo,
Watts Up With That, October 20, 2011 - http://wattsupwiththat.com/2011/10/20/daleo-on-
ozone-hole-it-is-very-likely-to-have-been-there-forever/
90
False narratives and ozone revisionism; By Joe Romm, Climate Progress, Apr 25, 2011 -
http://thinkprogress.org/romm/2011/04/25/207963/false-narratives-and-ozone-revisionism/
91
Montreal vs. Kyoto: A Tale of Two Protocols; Cass R. Sunstein, Harvard Environmental
Law RevieW Vol. 31 - http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=913395

  27  
R-132a ga ni bilo mogoče uporabiti v starih kompresorjih, a ker R-132a tudi
slabše hrani toploto, so morali kompresorji za nove hladilne sisteme
zagotavljati večji pretok, rabili so večje hladilne površine in večje radiatorje -
skratka, potreben je bil povsem nov razvoj, od temeljnih komponent kot so
kompresorji, do izolacijje in velikosti hladilnikov, klimatskih naprav in sorodne
tehnike, kar je seveda pomenilo bistveno podražitev, med drugim, vseh
hladilnih sistemov za hrano. Celo takratni predsednik Komisije ZN za trende
ozonskega sloja Robert Watson je priznal, da bo (zaradi prepovedi CFCjev)
“verjetno več ljudi umrlo od zastrupitve s hrano zaradi posledic
neprimernega hlajenja, kot bi jih umrlo zaradi stanjšanja ozonskega
sloja.”92

                                                                                                               
92
New Scientific Evidence Proves Ozone Depletion Theory False; By Rogelio Maduro, 21st
Century Science & Technology, Spring 1996 Vol. 9, No. 1 -
http://www.mitosyfraudes.org/Ingles/Crista.html

  28  
DDT
Če bi sklepali po pogostosti in alarmantnosti medijskih poročil, bi pomislili, da
sodijo med najbolj nevarne bolezni našega časa “bolezen norih krav”, SARS,
“ptičja” ali “nova” gripa, morda celo okužba z E. coli O157:H7. V resnici vse
navedene skupaj niso povzročile niti 1% števila smrtnih primerov, ki jih vsako
leto zakrivi povsem navadna gripa. Dejansko je - poleg lakote - najhujši
morilec našega časa malarija.

Danes povezujemo bolezen predvsem s tropskimi okolji, a malarija ni

specifično tropska bolezen. Samo ime je prvi uporabil italijanski zdravnik
Francisco Torti leta 1740 - obolenje je pripisal “slabemu zraku” (“mala aria”)
v močvirnih predelih Italije, tudi na severu. Največja epidemija malarije v
človeški zgodovini se je pripetila v Sovjetski zvezi 1922–1923, okuženih je bilo
preko 10 milijonov ljudi vse do Arktike, vsaj 60.000 jih je umrlo.93

Malarijo lahko povzroči pet vrst enoceličnih eukariotov iz družine Plasmodium.

Mikroorganizem se naseljuje v rdeče krvničke okužene žrtve, kjer se
periodično razmnožuje ter s tem celice uniči. Simptomi bolezni so napadi
vročine, glavoboli, bolečine v mišicah ter sklepih, splošna slabost in bruhanje.
Ponavljajoči se napadi malaričnih simptomov postajajo vse hujši ter lahko
privedejo tudi do kome in smrti. Leta 2008 je bilo na vsem svetu 247 milijonov
obolelih za malarijo, in 1 milijon smrtnih primerov - od tega večina otrok,
katerim je malarija najbolj nevarna. Samo v Afriki, kjer je danes bolezen
najbolj razširjena, zaradi malarije umre en otrok vsakih 45 sekund, v celotnem
svetu en otrok vsakih 30 sekund.94

Zelo redki ljudje so na malarijo naravno odporni, in žal je (vedno le delna)

genetska odpornost pogosto povezana z drugimi neprijetnimi boleznimi, kot je
npr. anemija srpastih celic. Kljub obsežnim raziskavam do danes še nismo
uspeli odkriti nobenega cepiva proti malariji. Nobeno znano zdravilo ni
stoodstotno uspešno, najboljša so patentirana in zelo draga. Preventivno
uživanje antimalarikov kot je klorkinin ali meflokin ne zagotavlja popolne
zaščite pred okužbo, hkrati pa je povezano s pogosto neprijetnimi stranskimi
učinki.

Kot danes priznava vsa strokovna literatura, je edini zares učinkovit način
boja proti malariji uničevanje njenih prenašalcev, 30-40 vrst komarjev
Anopheles sp., torej, zapraševanje malaričnih predelov z dovolj splošno
dostopnim in poceni insekticidom. Kar niti ne bi smelo biti poseben problem,
saj primeren insekticid poznamo: diklorodifeniltrikloroetan ali kratko DDT.

                                                                                                               
93
Malaria Epidemics, Detection and Control Forecasting and Prevention; WHO, 1998 -
http://helid.desastres.net/en/d/Jh0180e/1.1.1.html
94
WHO Malaria Fact sheet N°94, April 2010 -
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs094/en/index.html

  29  
DDT so prvič sintetizirali že leta 1874, a njegove izredne insekticidne lastnosti
je šele leta 1939 znanstveno opisal švicarski kemik Paul Hermann Müller (za
svoje delo je leta 1948 prejel Nobelovo nagrado).

Müllerjeve ugotovitve so prišle v javnost še pred največjimi operacijami II.

svetovne vojne in DDT je pričela najprej množično uporabljati ameriška
vojska. Na mnogih tropskih otokih in drugih področjih, ki so prej veljala za
izjemno nevarna, je uporaba DDT skoraj v celoti iztrebila komarje in povsem
zaustavila okužbe ne le z malarijo, ampak tudi z drugimi boleznimi, ki jih
komarji prenašajo, med drugim, rumeno mrzlico, mrzlico dengue, in tifusom.
Po vojni se je uporaba DDT razširila in okužbe ter smrtnost zaradi malarije so
pričele po vsem svetu strmo upadati.

Že v 1950tih letih so nekatere raziskave ugotovile, da posledice DDT niso

samo pozitivne. Ker spojina dolgo ostaja v okolju (zato je tudi tako učinkovit
insektcid), se neizogibno kopiči v živalih na vrhu prehrambene verige.
Raziskave so pokazale, da lahko koncentracija DDT pri nekaterih pticah
povzroči stanšanje jajčnih lupin in prav to naj bi ogrožalo razmnoževanje
ameriškega beloglavega orla (Haliaeetus leucocephalus) (orel v ameriškem
grbu!), rjavega pelikana (Pelecanus occidentalis), sokola selca (Falco
peregrinus) in morskega orla (Pandion haliaetus). Dejansko je bil laboratorijski
eksperiment, ki naj bi dokazoval stanjšanje lupin, izveden samo na fazanih,
pri 100-krat prekoračenih dozah in nikoli potrjen v naravi95! Kakorkoli že,
morebitne škodljive posledice uporabe DDT bi se lahko pokazale le ob vsaj
10krat prekoračenih dozah DDT. A žal je bila takrat pretirana uporaba DDT
običajna: zaradi izjemne nevarnosti bolezni, ki jih komarji prenašajo, so se
marsikje držali previdnostnih načel “bolje preveč kot premalo” in “nikoli ni
preveč” - predvsem v bogatejših državah kot so ZDA, kjer so si “preveč” z
lahkoto privoščili.

Znanstvene ugotovitve o možnih posledicah pretirane uporabe DDT pri živalih

na vrhu prehrambene lestvice bi lahko upoštevali tako, da bi smiselno omejili
njegovo uporabo. A teme se je v (danes že uveljavljenem) slogu
okoljevarstvenega alarmizma lotila ameriška biologinja Rachel Carson, ki je
postala začetnica in ikona skrajnih okoljevarstvenih gibanj. Leta 1962 je
                                                                                                               
95
100 things you should know about DDT; by J. Gordon Edwards and Steven Milloy -
http://junksciencearchive.com/ddtfaq.html

  30  
objavila knjigo “Tiha pomlad”96, v kateri je dramatično opisovala bodoči svet, v
katerem bodo zaradi uporabe DDT utihnile vse ptice. Knjiga je takoj postala
uspešnica in casus belli za organizacije poklicnih okoljevarstvenikov,
predvsem Greenpeace in WWF (World Wildlife Federation), ki so pričele
lobirati za popolno prepoved DDT, čeprav je celo Carsonova sama priznavala,
da ob smiselno omejeni uporabi škodljivih posledic ni pričakovati.

A Rachel Carson je vse bolj okoljevarstveno občutljivo javnost še bolj

razburila s trditvijo, da DDT povzroča raka pri ljudeh. Dejansko o
karcinogenosti DDT ni bilo nobenega dokaza (in ga še danes ni), a ker je
Rachel Carson dve leti po izdaji knjige sama umrla za rakom, so njeni verniki
tudi njeno smrt uspešno izkoriščali kot povod za nujno prepoved DDT.

Leta 1971 je takratni direktor ameriške Agencije za varstvo okolje

(Environmental Protection Agency - EPA) William Doyle Ruckelshaus
najprej zavračal zahteve po prepovedi DDT, a je pod hudim pritiskom
okoljevarstvenih lobistov delno popustil ter ukazal uradno preiskavo. Sodnik
Edmund Sweeney, ki je vodil delo strokovne skupine, je po sedmih mesecih
predstavitev in evaluacij uradno sporočil, da DDT za ljudi ne predstavlja
nikakršnega tveganja raka. Ampak, ugotovitve komisije so sprožile tolikšno
jezo poklicnih okoljevarstvenikov, da je Ruckelshaus leta 1972 uporabo DDT
v ZDA prepovedal, z obrazložitvijo, da je snov karcinogena (in bojda
Sweenyjevega poročila ni niti prebral).

Pod pritiskom ZDA so se morale DDTju odpovedati tudi druge države in na

posledice ni bilo treba dolgo čakati.

                                                                                                               
96
Carson, Rachel. Silent Spring. Boston: Houghton Mifflin, 1962.

  31  
 Smrtnost zaradi malarije v 20. stoletju (Vir: WHO)

V bogatih državah, ki so si lahko privoščile množično uporabo dražjih

patentiranih insekticidov (in ki so komarje prenašalce pretežno iztrebile že
pred prepovedjo), je pogostost malarije še naprej upadala, čeprav počasneje.
Prav tako v državah, ki prepovedi niso upoštevale, npr. Sovjetska Zveza,
Kitajska, Kuba,...V celotnem svetu je pričela incidenca malarije nekoliko
naraščati. Ampak, v podsaharski Afriki, kjer je bila nevarnost okužbe vedno
visoka, in kjer živijo najrevnejši ljudje na svetu, se je pričela malarija spet širiti,
z enakim tempom, kot je pred prepovedjo DDT upadala.

Ponovimo si: vsako leto umre zaradi malarije milijon ljudi; samo v Afriki, kjer je
danes bolezen najbolj razširjena, zaradi malarije umre en otrok vsakih 45
sekund. Torej je ameriški pisec Michael Crichton kar dobro ocenil, ko je
zapisal: “Prepoved DDT je pobila več ljudi kot Hitler.”97

                                                                                                               
97
Michael Crichton: State of Fear; HarperCollins, December 7, 2004

  32  
Gensko spremenjene rastline in živali
Gensko spremenjene živali in rastline - tudi “gensko spremenjeni organizmi”,
GSO - so v našem svetu pridobile sloves Frankensteinove pošasti, grozljive
slike posledic “nenaravne” uporabe tehnologij, ki lahko privede do
“nepredvidljivih” - ampak zanesljivo škodljivih posledic za okolje in ljudi.
Poklicni okoljevarstveniki vseh barv so tu enotni: gensko spremenjene
organizme je treba prepovedati, preprečiti nadaljnje raziskave na tem
področju, onemogočiti kakršnokoli uvajanje takih organizmov v “naravno”
okolje, prepovedati trženje hrane, ki vsebuje GSO,... In večina prebivalcev -
vsaj v razvitih državah, kjer je hrane dovolj - se strinja, da predstavljajo GSO
“nevarnost”, ki jo je treba na vse načine odstraniti.

Kakšno nevarnost? Pri tem vprašanju postanejo odgovori poklicnih

okoljevarstvenikov in drugih zagovornikov popolne prepovedi GSO nekoliko
megleni: temeljijo namreč samo na t.i. načelu previdnosti, na tezi “kaj vemo,
kaj se lahko zgodi, če ...”.

Kako zavajajoče, prenapihnjene in znanstveno neutemeljene so trditve o

nevarnosti GSO, sta najlepše pokazala ameriška iluzionista Penn Jillette in
Teller v 11. epizodi prvega leta njune dokumentarne nadaljevanke
Bullshit!98. Ključni del epizode je javno dostopen na spletnem naslovu
http://www.youtube.com/watch?v=tIvNopv9Pa8.99

A lotimo se vprašanja še na osnovi znanstvenih argumentov.

Na straneh poklicne okoljevarstvene organizacije Greenpeace bomo našli

trditev, ki je najbolj običajen ugovor proti GSO: “Genetski inženiring omogoča
znanstvenikom, da z manipulacijo genov ustvarjajo rastline, živali in
mikroorganizme na način, ki se ne pojavlja naravno.”100

Kot vsi premišljeno oblikovani propagandni slogani je Greenpeace-ova trditev

dejansko banalno resnična: v naravi seveda res ni laboratorijev in opreme, s
katero bi se v sterilnih posodah spreminjala genska zasnova živih
organizmov. Ampak ključno vprašanje je, ali se genske zasnove “naravnih”
organizmov spreminjajo tudi brez človeškega vmešavanja. In seveda se:
razen naravnih klonov - npr. brstov ali enojajčnih dvojčkov - je vsak potomec
spolnega razmnoževanja genetsko različen od svojih prednikov. Prav na tej
raznolikosti temelji razvoj živih bitij z izborom vrst, ki se ni ustavil s prihodom
Homo sapiens, z nastankom industrijskih družb ali z nastopom poklicnih
okoljevarstvenih skupin: evolucija še vedno razvija povsem nove “rastline,
                                                                                                               
98
Penn&Teller: Bullshit! official site - http://www.sho.com/site/ptbs/home.do
99
Norman Borlaug on Penn and Teller: BS, YouTube -
https://www.youtube.com/watch?v=8TxqJk0-Gz4
100
Greenpeace International – Genetic engineering could be a threat to human and
environmental health -
http://www.greenpeace.org/international/en/campaigns/agriculture/problem/genetic-
engineering/

  33  
živali in mikroorganizme”, ki jih prej ni bilo.

Tudi človeško “vmešavanje” v “naravni” proces spreminjanja genskih zasnov

se je pričelo že davno pred odkritjem metod sodobnega genetskega
inženiringa: dejansko se je pričelo še pred nastankom prvih poljedelskih
združb, saj so že naši lovsko-nabiralski predniki v omejeni meri pospeševali
razmnoževanje za hrano primernih rastlin, in zatirali nekoristne.101 Z
nastankom živinoreje in poljedelstva pa je človeški “genski inženiring” začel
na veliko “ustvarjati rastline, živali in mikroorganizme na način, ki se ne
pojavlja naravno” - s selekcijo v prid lastnosti, ki so zagotavljale večji pridelek
ali prirejo, enostavneše gojenje, bolj všečen okus, ...

Vse žitarice, ki jih danes gojimo, se očitno ločijo od svojih divjih prednikov po
velikosti zrna. Ampak še bolj ključno se ločijo po zelo “nenaravni” posebnosti:
za razliko od “naravnih” trav, udomačene žitarice same ne otresejo semen -
zato jih lahko požanjemo ter s plodom vred prenesemo na varno, kjer semena
izločimo ter shranimo; v divjini bi taka žitarica hitro izgubila evolucijsko bitko
proti sorodnim vrstam, ki zrela semena takoj razsujejo.

Domače govedo je človek vzgojil s selekcijo iz divje vrste aurohov (Bos

primigenus). Danes veljajo aurohi kot izumrla vrsta102, ki pa ni izginila zaradi
konkurence domačega goveda, ampak zaradi izlova: v povprečju 2 m visoki in
1000 kg težki auroh je še posebno zaradi svoje napadalnosti veljal za izjemno
lovsko trofejo, in nevarnejši plen kot so bili medvedi ali levi. Zadnji evrazijski
aurohi so v 16. stoletju živeli v lovskih rezervatih polskih plemičev.103

Pasma Holstein je po “naravni” poti vzgojeni potomec aurohov in danes

najbolj razširjena vrsta domačega goveda za pridelavo mleka: ta mirna in
nenevarna žival tehta do 580 kg in doseže višino 1,5 m. V povprečju dajejo
krave vrste Holstein dnevno po 22 l mleka104 , rekord drži ameriška Lucy,
kateri so v letu 1998 namolzli povprečno 90 litrov mleka na dan!105 Vse
udomačene živalske in rastlinske vrste, od kmetijskih rastlin do domačih
ljubljenčkov in okrasnega cvetja, so proizvod “nenaravnega” človeškega
vmešavanja, ki je razvilo organizme, kakršnih v naravi ni nikoli bilo.

                                                                                                               
101
Why Only Some Became Farmers - A Global View; By Noel Broadbent, Goran Burenhult,
and Moreau Maxwell, The People of the Stone Age, American Museum of Natural History, p.
187-193 - http://www.worldhistoryblog.com/2005/07/why-only-some-became-farmers-
global.html
102
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2011.1 Bos primigenius -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/136721/0
103
Wikipedia Aurochs - http://en.wikipedia.org/wiki/Aurochs
104
Wikipedia Holstein Friesian cattle - http://en.wikipedia.org/wiki/Holstein_cattle
105
Answers.com “What is the World record milk production from a cow?” -
http://wiki.answers.com/Q/What_is_the_World_record_milk_production_from_a_cow

  34  
 Auroh (Bos primigenius) Domača krava pasme Holstein

Procesi, ki so v razvoju življenja na Zemlji prisotni že od začetka, ustvarjajo

tudi vedno nove gene. Brez mutacij106, ki vnašajo v genetski material povsem
nove lastnosti, bi bilo današnje življenje še vedno na stopnji enoceličnih
prokariotov, ali morda še to ne. Kateri geni živih bitij so potem “naravni”,
“prvotni”? Če bi znal nek super-genetik v zarodno celico auroha vstaviti v
laboratoriju izdelano gensko zasnovo sodobne krave vrste Holstein - ali bi
lahko na kakršenkoli način ločili med izdelkom genskega inženiringa in živaljo,
vzgojeno s selekcijo “po naravni poti”? In če bi v živem bitju odkrili gen, ki ga
še nikoli nismo srečali (dejansko je takih večina) - ali bi lahko na kakršenkoli
način ugotovili, ali je bil gen ustvarjen v laboratoriju, ali pa je nastal po
“naravni” poti, z mutacijami? Odgovor na obe vprašanji je: ne.

Če vemo, kako je potekal in še poteka razvoj življenja na Zemlji, kako povsem

brez človeškega vmešavanja nastajajo povsem novi geni in kako se v
razmnoževanju širijo (ter včasih tudi izginjajo), je očitno, kako propagandno
zavajajoč je naslednji Greenpeaceov ugovor proti GSO: “Ti gensko
spremenjeni organizmi se lahko v naravi širijo in križajo z naravnimi
organizmi, ter tako onesnažujejo gensko nespremenjena okolja in bodoče
generacije, na nepredvidljiv in nenadzorovan način.”

Ali se res lahko zgodi, da bi laboratorijsko spremenjeni geni prešli v “naravne”

rastline in jih, na primer, spremenili v “super-plevele”, ki bi izrinili druge
rastline? Dejansko nas skušajo poklicni okoljevarstveniki in njihovi
znanstveniki prav v to prepričati: na primer, julija 2005 so mnogi mediji
poročali, da naj bi deli laboratorijsko spremenjenega DNK iz kanole (vrsta
ogrščice, Brassica napus) preskočili v divjo gorčico (Sinapis arvensis), katere
potomci naj bi zato postali “super-pleveli”, odporni na vse poljedelske
herbicide.107

Trditev poklicnih okoljevarstvenikov je bila takoj sumljiva že zato, ker

“mešanje” genskih zasnov med spolno nekompatibilnimi genusi (kot sta
Brassica in Sinapis) ni verjetno. In ob podrobnejšem pregledu sumljive divje
gorčice se je izkazalo, da je trditev o križanju transgene rastline z “naravno”

                                                                                                               
106
Wikipedia Mutation - http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation
107
GM crops created superweed, say scientists; Modified rape crosses with wild plant to
create tough pesticide-resistant strain; Paul Brown, environment correspondent, The
Guardian, 25 July 2005 - http://www.guardian.co.uk/science/2005/jul/25/gm.food

  35  
povsem izmišljena.108 Seveda za objektivne znanstvenike pojav divje gorčice
kot “super-plevela” ni nikakršno presenečenje, saj je divja gorčica že sploh
močno invazivna vrsta109, še dodatno odpornost na herbicide pa je pridobila
po povsem “naravni” poti: uporaba herbicidov je pač povzročila selekcijo S.
arvensis v rezistentno obliko - kot je selekcija v prid večje pridelave mleka iz
divjega auroha “ustvarila” kravo pasme Holstein.

Ampak, ali bi bilo mogoče z razvojem novih genov v laboratorijih slučajno ali
namerno ustvariti “super-plevele”, ki bi prerasli poljedelske površine ter zatrli
druge rastline? Teoretično je najbrž mogoče, vendar je skrajno neverjetno.
Vse divje rastline so zmagovalci stotin milijonov let evolucijske tekme, v kateri
so tiste, ki so le malo zaostale, neizogibno izumrle - to je najbolj zanesljiva pot
do “super-plevelov”; kot je jedrnato povedal nobelovec Francis Crick:
“Evolucija je pametnejša od tebe!” Zato seveda ni nikakršno presenečenje, da
“super-pleveli” že obstajajo in so se razvili po povsem “naravni” poti: divja
gorčica, mala marjetica (Bellis perenis), regrat (Taraxacum sp.), zeleni muhvič
(Setaria viridis), ... Da nas nobena od teh vrst še ni prerastla, je le posledica
dejstva, da se je celotno (evrazijsko) biološko okolje razvijalo v tekmovanju
(tudi teh) vrst, zato se je (zaenkrat) vzpostavilo ravnotežje med mnogimi
agresivnimi rastlinami. Do danes ni nobenega dokaza, da bi lahko tako
ravnotežje porušili z uvedbo v laboratoriju gensko spremenjenih organizmov.
Ampak, kaj se lahko zgodi, če povsem naravni super plevel prenesemo v
okolje, kjer lokalne rastline in živali niso razvile ustreznih “proti-orožij”, lahko
vidimo na primeru mikonije.

V naših krajih je mikonija (Miconia calvescens) tropska lončnica z atraktivnim

listjem, ki izhaja iz Južne Amerike in pri nas ni prezimno trdna. Kot okrasno
rastlino so jo zanesli na Havaje in Tahiti, kjer se je eksplozivno razmnožila
tako, da resno ogroža biološko raznolikost.110 In vse to brez genetskega
inženiringa. Takih zgodb je še veliko: nobenega “super-plevela” nismo
ustvarili sami, dovolj je bilo že, da smo “naravno” invazivno rastlino, žival ali
mikroorganizem prenesli v okolje, ki je prej ni poznalo.111

Dobiček in politika

Seveda spremljajo razvoj gensko spremenjenih organizmov tudi negativna

dogajanja. Na primer, možnost, da komercialne družbe patentirajo genske
zasnove, ki že obstajajo, in potem zahtevajo nadomestilo za vzgojo rastlin, ki
jih je človeštvo že stoletja gojilo. Dejansko je celo ameriška vlada - ki sicer pri
patentih dopušča največ “zasebne iniciative” - 29. oktobra 2010 sprejela

                                                                                                               
108
Claims of GM-field ‘superweed' are dismissed; by Rowan Hooper, New Scientist, 26 July
2005 - http://www.newscientist.com/article/dn7729-claims-of-gmfield-superweed-are-
dismissed.html#.VSQpXbqA2-I
109
Sinapis arvensis - Weed Research and Information Center -
http://wric.ucdavis.edu/information/natural%20areas/wr_S/Sinapis.pdf
110
PCA Least Wanted Velvet Tree Miconia calvescens -
http://www.nps.gov/plants/alien/fact/mica1.htm
111
100 of the World's Worst Invasive Alien Species -
http://www.issg.org/database/species/search.asp?st=100ss

  36  
spremembo predhodne politike in po novem več ne dovoljuje patentne zaščite
(človeških) genskih struktur “naravnega” izvora.112 Ampak, pravna definicija
“naravnega izvora” je dovolj nejasna, da omogoča veliko dela iznajdljivim
advokatom, ki si jih take korporacije lahko privoščijo in dobro plačajo.

Drugi domnevno škodljiv vidik komercialnega uvajanja GSO, ki ga nasprotniki

GSO radi navajajo je, da se profitne korporacije bolj redko odločijo za razvoj
nove poljščine, ki bi se izkazovala z boljšim pridelkom, večjo odpornostjo, ipd.
Bolj pogosto so komercialne transgene rastline oblikovane tako, da so
dodatno odporne, recimo, na specifični insekticid ali herbicid, ki ga ima isto
podjetje patentiranega.113 Take transgene rastline lovijo pridelovalca v dvojno
past: poljščino s patentirano gensko zasnovo lahko uspešno prideluje samo s
patentiranim (seveda, dražjim) zaščitnim sredstvom - a za večji pridelek mora
seme kupovati pri lastniku patenta. Ker potem dejansko uporablja več
herbicida ali pesticida114, postane zemlja v nekaj letih tako prenasičena z
zaščitnimi sredstvi, da je za gojenje “naravnih” (to je, nepatentiranih) rastlin
več let sploh ni mogoče uporabiti.

Ampak, to je v resnici ugovor, ki je bil morda utemljen v začetku razvoja

genskih tehnologij. Dejansko so se prav velike multinacionalke hitro in dobro
prilagodile vse bolj zahtevnim postopkom uradnega testiranja ter registracije
GSO, in danes celo podpirajo uvajanje še nadaljnjih omejitev. S tem namreč
onemogočajo konkurenco, saj manjši genetski laboratoriji enostavno nimajo
dovolj denarja, da bi lahko financirali dolgotrajen ter vse bolj zapleten
postopek legalizacije, in ob tem še vodili drago lobistično kampanjo med
politiki, ki o vprašanju odločajo. Kot je postala zakonodaja o GSO zapletena
(predvsem v EU), in kot se ob vedno novih "pomislekih" poklicnih
okoljevarstvenikov še bolj komplicira, bi bilo danes najbrž povsem nemogoče
pridobiti dovoljenje za uporabo GSO, ki bi nastala samo za javno dobro, brez
profitnega interesa. V tem smislu poklicni okoljevarstveniki dejansko utrjujejo
položaj ter monopol velikih agrikulturnih multinacionalk, katere v svoji javni
retoriki toliko kritizirajo.

Vendar, vse to so skrajnosti sodobne neoliberalne ekonomske politike, ne

“pomanjkljivosti” ali nevarne posledice genetskega inženiringa. Kadar politiki
(ali poklicni okoljevarstveniki) nasprotujejo uvajanju GSO na osnovi takih
ugovorov, jih velja vprašati, kje so bili, ko so države EU (tudi Slovenija)
uzakonile TRIPS115 , t.i. “programske patente”116 , ACTA117 , in drugo

                                                                                                               
112
Medicine, drugs, genes and the death of a patent niche? By John Rizvi, Medical & Dental
Device, November 5, 2010 -
http://www.medicaldevicepatentattorneys.com/2010/11/articles/medicine-drugs-genes-and-
the-death-of-a-patent-niche/
113
4 examples of genetically modified crops; BIONET -
http://www.bionetonline.org/english/content/ff_cont3.htm
114
GM Crops Increase Pesticide Use; Lim Li Ching, ISIS Report 11/12/03 - http://www.i-
sis.org.uk/GMCIPU.php
115
Agreement on Trade-Related Aspects of Intellectual Property Rights; WHO -
http://www.wto.org/english/tratop_e/trips_e/t_agm0_e.htm
116
Wikipedia Software patent - http://en.wikipedia.org/wiki/Software_patent
117
OPINION on the compatibility of the Anti-Counterfeiting Trade Agreement (ACTA) with the
European Convention on Human Rights & the EU Charter of Fundamental Rights. by Douwe

  37  
zakonodajo v prid nadnacionalnih korporacij, ki še razširja že tako pretirane
zaščite na osnovi patentnih in avtorskih pravic. Dokler države ščitijo pravice
kapitala nad interesi ljudi, je seveda neizogibno, da bodo komercialne
korporacije tudi genetsko tehnologijo izkoriščale za povečanje svojih dobičkov
- ampak to ni nekakšna neizogibna ali nepredvidljiva nevarnost genske
tehnologije.

V dokumentih poklicnih okoljevarstvenikov bomo našli izraženo zahtevo, da je

treba prepovedati raziskave, razvoj in uporabo vseh oblik gensko
spremenjenih organizmov.118 Vendar se celo vodilni predstavniki
okoljevarstvenih gibanj ne bodo odpovedali, na primer, zdravljenju z
antibiotiki, ki so pridelani z GS bakterijami. Prav tako ne obsojajo sirov, ki so
fermentirani z GS encimi. In samo najbolj fanatični nasprotujejo izdelkom iz
GS bombaža. Najbrž zato, ker je ljudi bolj učinkovito strašiti z “nevarno”
hrano.

Temeljni argument nasprotnikov genskih tehnologij - ki žal vedno znova najde

mesto v zakonodajah - jr trditev, da “uvajanje in predvsem uživanje ‘tujih’
genov grozi z nepredvidljivimi okoljskimi katastrofami in je kar neposredno
nevarno ljudem ali živalim“. Uživanje, gojenje ali celo razvoj gensko
spremenjenih organizmov naj bi torej prinašalo nove grožnje, v primerjavi z
“naravnimi” metodami kot so križanje in selekcija, ki jih človeštvo izkorišča že
od nastanka poljedelskih družb.

A dejansko celo EU - ki je sicer uvedla največ omejitev in prepovedi uporabe

GSO - uradno in z dokumenti potrjeno ve, da to sploh ni res. Evropska Unija
je v letih 2001 - 2010 s skupno 300 milijoni € financirala 500 neodvisnih
raziskovalnih skupin, ki so ugotavljale potencialna tveganja uporabe gensko
spremenjenih organizmov. Povzetek rezultatov je zbran v uradnem
dokumentu Evropske Komisije “Desetletje EU-financiranih raziskav GSO”.119
Končni sklep je: “GSO sami po sebi ne predstavljajo nič večjega tveganja
kot običajne tehnologije za razvoj (rastlin in živali).”

O jeziku zapisa genskih struktur vemo premalo, da bi lahko določili, kakšne se

lahko razvijejo po naravnih poteh, in kakšne je mogoče izdelati le umetno,
zato ne moremo nesporno ugotoviti, ali je določen gen v zasnovo umetno
vstavljen, ali se je vanjo naselil po naravni poti. Morda kdo poreče, da EU
predpisuje obvezno označevanje gensko spremenjenih organizmov v hrani in
ima torej tudi metode za identifikacijo GSO. Res, ima jih (in jih tudi vsiljuje
deželam v razvoju, ki želijo izvažati hrano v EU), ampak zavedati se je treba,
na kakšnih predpostavkah te metode temeljijo in kaj lahko sploh identificirajo.
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
Korff, Professor of International law, London Metropolitan University London (UK) & Ian
Brown, Senior Research Fellow Oxford Internet Institute University of Oxford (UK) -
http://www.greens-
efa.eu/fileadmin/dam/Documents/Studies/ACTA_fundamental_rights_assessment.pdf
118
FOOD, THE ENVIRONMENT AND GENETICALLY MODIFIED ORGANISMS;
Greenpeace -
http://www.greenpeace.org.uk/files/pdfs/migrated/MultimediaFiles/Live/FullReport/1222.PDF
119
A decade of EU-funded GMO research (2001 - 2010); Directorate-General for Research
and Innovation - Biotechnologies, Agriculture, Food; EUR 24473 EN -
http://ec.europa.eu/research/biosociety/pdf/a_decade_of_eu-funded_gmo_research.pdf

  38  
Kajti tudi sama EU v nobenem uradnem dokumentu ne trdi, da je hrana GSO
izvora nevarna, ampak kot razlog za obvezno označevanje navaja “Potrebno
je zagotoviti, da so potrošniki popolno in zanesljivo obveščeni o GSO in
proizvodih, hrani ter hranilih, ki so iz njih izdelani, da jim omogočimo
obveščeno izbiro proizvoda”.120 Identifikacijske metode EU torej služijo le
informativnemu označevanju hrane.

Tehnološko najbolj zahtevna metoda temelji na odkrivanju »ostankov

tehnologije« v genski zasnovi – podobno, kot policija ugotavlja, ali je bila
ključavnica vlomljena, na osnovi prask, ki jih naredi vitrih na mestih, ki se jih
pravi ključ ne bi dotaknil. Ta pristop lahko odkrije kot umetno vstavljen le gen,
ki je bil vstavljen z znano gensko tehnologijo, kakršna pušča znane sledi.
Kogar zanima več strokovnih podrobnosti, si lahko npr. podrobneje pozanima
o t.i. “real time PCR”121 in sledeh, ki jih postopek pusti v genski zasnovi.122
Ampak, najnovejše tehnologije za ustvarjanje genskih sprememb takih “sledi”
ne puščajo in jih z znanimi metodami tudi ni mogoče odkriti.

Najbolj pogosto uporabljena metoda za ugotavljanje prisotnosti GSO v

prehrambenih izdelkih temelji na uradni zahtevi, da morajo biti vse “umetno
ustvarjene” genske zasnove registrirane. Laboratoriji, ki se ukvarjajo z
genskim inženiringom, so dolžni ustvarjene spremembe prijaviti in registrirati v
uradni, javno dostopni bazi GSO. Ker sodobna zakonodaja omogoča
patentiranje novo ustvarjenih genskih zasnov, so registri GSO tudi dokazno
gradivo v sporih o uporabi patentno zaščitenih genomov, zato komercialni
razvijalci svoje strukture zares redno prijavljajo. No, in identifikacija GSO v
prehrambenem proizvodu se po tej metodi zreducira na ugotavljanje, ali je
katera od genskih zasnov sestavin živila registrirana kot GSO. Očitno ta
metoda ugotavlja le, ali je genska zasnova sestavine na uradnem spisku – in
če bi nek šaljivec v uradne registre vnesel kako povsem naravno prisotno
gensko zasnovo, bi vsa hrana, ki bi jo vsebovala, postala uradno »gensko
spremenjena«.

In končno, gensko zasnovo “sumljivega” organizma je mogoče primerjati z

znanimi genetskimi strukturami divjih vrst: če vsebuje gen, ki ga v “naravnih”
organizmih ni, je bil ta gen umetno vstavljen. Ampak, ta metoda najprej temelji
na predpostavki, da imamo za vse rastline in živali popolne baze divjih
genskih zasnov – kar pa sploh ni res: dostopne baze genomov so zelo
omejene in še zdaleč ne dajejo osnove za sklep, da nečesa, česar v bazah ni,
tudi v naravi ne more biti. Vendar domnevno zanesljivost te metode krni še
                                                                                                               
120
REGULATION (EC) No 1830/2003 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE
COUNCIL of 22 September 2003, concerning the traceability and labelling of genetically
modified organisms and the traceability of food and feed products produced from genetically
modified organisms and amending Directive 2001/18/EC; Official Journal of the European
Union L 268/24, 18.10.2003 - http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2003:268:0024:0028:EN:PDF
121
RT-PCR: The basics; by Subbu Dharmaraj, MS -
http://www.lifetechnologies.com/si/en/home/references/ambion-tech-support/rtpcr-
analysis/general-articles/rt--pcr-the-basics.html
122
Identification of Genetically Modified Organisms in Foodstuffs; Anamarie Beluch, Fordham
University -
http://fordham.bepress.com/cgi/viewcontent.cgi?article=1072&context=environ_theses

  39  
druga neutemeljena predpostavka: da v naravi (kot trdijo poklicni
okoljevarstveniki) ne prihaja do t.i. “horizontalnega prenosa” genov, to je,
prenosa genov med vrstami. Dejansko imamo množico znanstvenih člankov,
ki identificirajo take primere horizontalnih prenosov genov, tudi rezultate
raziskav slovenskih znanstvenikov.123

Metode za identifikacijo GSO, na katere prisega EU, lahko torej odkrijejo le

ostanke tehnologije za vnos genov – ki jih novejše metode sploh ne puščajo –
ali pa gen proglasijo za “tuj”, ker je tako registriran, ali, ker ni zaveden v
uradnih (in zelo nepopolnih) bazah “naravnih” genov. Kar spominja na že v
rimskih časih znano birokratsko načelo “Quod non est in registro, non est in
Mundo ” – “Česar ni v (uradnih) spisih, tega ni na svetu”. Očitno znani pristopi
za ugotavljanje GSO ne povedo nič o vlogi (naravnega ali umetno
vstavljenega) gena v genetski zasnovi ali skladnosti z “naravno” gensko
strukturo, kaj šele o morebitnih škodljivih posledicah za človeka ali okolje.

Dejansko postopki za ugotavljanje prisotnosti GSO v hrani spominjajo na

druge birokratske metode “ugotavljanja ustreznosti”, kot jih že poznamo, npr.
pri tehničnih pregledih osebnih avtomobilov. Čeprav naj bi tehnični pregled
preverjal, ali je avtomobil varen za vožnjo, v resnici ugotavlja predvsem, ali so
vsi sestavni deli skladni z deklaracijo proizvajalca v homologacijskem kartonu.
Tako je, na primer, uporaba “nehomologiranih” kolesnih obročev
protizakonita, ne glede na to, ali izboljša ali poslabša vozne lastnosti - ker
zakonodaja implicitno ali eksplicitno vsebuje predpostavko, da so obroči, ki jih
odobri uradni proizvajalec, idealni in edino pravi. Tak pristop k ugotavljanju
“ustreznosti” - pa naj so to avtomobili ali gensko spremenjeni organizmi -
koristi predvsem velikim proizvajalcem, katerim skozi drag in zapleten
postopek uradne legalizacije proizvoda zagotavlja ključno prednost pred
manjšimi in manj bogatimi. S tega vidika zvenijo še posebno plehko trditve
raznoraznih “zelenih” gibanj, ki predstavljajo svojo ideologijo kot
nasprotovanje brezobzirnemu ravnanju kapitala, kot revulocionarno delovanje
proti brezskrupulozni potrošniški družbi. S svojimi dejanji namreč utrjujejo
prav monopolni položaj bogatih multinacionalk - in predvsem revnim
onemogočajo, da bi si izboljšali življenje z izsledki sodobne znanosti. Dr.
Patrick Moore je soustanovitelj organizacije Greenpeace in je bil dolgo let
njen predsednik; zaradi rastočega senzacionalizma je izstopil in danes pravi,
da je kampanja proti GSO “zločin proti človeštvu“.124

                                                                                                               
123
KORDIŠ, Dušan, GUBENŠEK, Franc. Unusual horizontal transfer of a long interspersed
nuclear element between distant vertebrate classes. Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A., 1998, vol.
95, str. 10704-10709 - http://www.pnas.org/content/95/18/10704.full.pdf
124
Dr. Patrick Moore “How Greenpeace turned its back on science”; By P.A. Sévigny, The
Metropolitan, April 21, 2011 - http://www.themetropolitain.ca/articles/view/973

  40  
Genski inženiring v korist ljudi

Nobenega znanstveno utemeljenega dokaza ni, da bi lahko katerakoli hrana

na osnovi GSO škodila ljudem, živalim, ali okolju nasploh. Vendar je mogoče
nesporno koristnost genske tehnologije izdatno ilustrirati s primeri uspešnega
razvoja vsestransko koristnih poljščin, ki so nastale na povsem neprofitni
osnovi. Z največjimi povsem praktičnimi “nenaravnega” spreminjanja
prehranskih rastlin je najpogosteje povezano ime ameriškega agronoma
Normana Borlauga.125

Norman Borlaug je tako rekoč sam povzročil “zeleno revolucijo”: uvajanje

učinkovitejših poljedelskih metod in gensko spremenjenih žitaric, ki so dajale
večji pridelek in so bile manj občutljive na sušo ter škodljivce. Leta 1944 je
prišel v Mehiko in v okviru programa mehiške vlade razvil nove visokorodne
vrste pšenice, ki so bile bistveno bolj odporne na škodljivce in sušo. Pridelek
poljščin v Mehiki je v naslednjih 20 letih tako porastel, da je lakota zaradi
slabih letin izginila. Podobne uspehe je pozneje dosegel še v Pakistanu, Indiji,
na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Povečani hektarski donosi ključnih
prehrambenih poljščin, ki jih je dosegel Norman Borlaug, so vsaj milijardo ljudi
rešili smrti zaradi lakote.126 Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za mir. In še
tako mimogrede: Norman Borlaug in njegovi sodelavci niso patentirali ali
drugače avtorsko zaščitili nobenega organizma, niti svojih tehnologij, niti
učinkovitejših metod za pridelavo hrane, ki so jih razvili; vsi rezultati njihovega
raziskovalnega dela so javno dostopni vsem.

Zakaj potem ime Normana Borlauga ni vsaj tako dobro znano, kot drugi
Nobelovi nagrajenci za mir z mnogo bolj spornim delovanjem, npr. Al Gore,
Henry Kissinger ali Andrej Saharov? Zakaj se o njem ne učijo v šolah, kot
primeru človeka, ki je rešil skoraj 20-krat toliko življenj kot jih je odnesla II.
svetovna vojna?

Zato, ker je Norman Borlaug najhujši sovražnik fanatičnih okoljevarstvenikov,

                                                                                                               
125
The Nobel Peace Prize 1970: Norman Borlaug Biography -
http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1970/borlaug-bio.html
126
Norman Borlaug - a billion lives saved; Global Envision, September 15, 2005 -
http://www.globalenvision.org/library/10/797

  41  
ki so vedno znova skušali ustaviti njegove projekte in predvsem revne države,
kjer je redno kosila lakota, prepričevali, naj zavrnejo Borlaugovo “nenaravno”
pridelavo hrane.127 Borlaug je brez dlake na jeziku povedal, da je “organska
pridelava” hrane, kakršno zagovarjajo okoljevarstveniki, neumnost, in ne more
prehraniti niti 4 milijarde ljudi.128 Pogosto in argumentirano je kritiziral
neznanstveni pristop poklicnih okoljevarstvenikov.129 In ker je dokazal, da je
mogoče pridelati dovolj hrane za 7 milijard ali več - na manjših površinah, z
manj porabe gnojil ter zaščitnih sredstev, ob manjšem izsekavanju gozdov in
ob večjem ohranjanju naravnih okolij.

Na koncu se vse trditve poklicnih okoljevarstvenikov zreducirajo na t.i. načelo

previdnosti: ne vemo, kaj se lahko zgodi, če ... V vsaj malo racionalni družbi bi
morali glasnikom takih vesti odgovoriti: ko boste vedeli, kaj se zares lahko
zgodi, če ... vas bomo poslušali. Prej pa ne, saj v znanosti negativnih trditev ni
mogoče nikoli dokazati: tudi ne vemo, kaj se lahko zgodi, če se bomo
odpovedali gensko spremenjenim organizmom; če bomo nosili črne ali bele
nogavice; če bomo ali ne bomo jedli redkvice ... Če nekdo trdi, na primer, da
je v Savi mogoče najti zlato, naj ga najprej najde in s tem dokaže svojo trditev
- do takrat bodo pa razumni ljudje predpostavili, da ga ni, in ne bodo kupovali
parcel ob reki ali skled za izpiranje zlata.

                                                                                                               
127
Save the rain forest — boycott organic? BY ANDREW LEONARD, Salon, DEC 11, 2006 -
http://www.salon.com/2006/12/11/borlaug/
128
Greens and Hunger; By JOHN TIERNEY, The New York Times, MAY 19, 2008 -
http://tierneylab.blogs.nytimes.com/2008/05/19/greens-and-hunger/?pagemode=print
129
Ending World Hunger. The Promise of Biotechnology and the Threat of Antiscience
Zealotry; Norman E. Borlaug, Plant Physiology October 2000 vol. 124 no. 2 487-490; doi:
10.1104/pp.124.2.487 - http://www.plantphysiol.org/content/124/2/487.full

  42  
Zavajanje, potvorbe in medijske grozljivke

Ampak, žal obveščanje javnosti v naši družbi ne temelji na objektivnihm,

znanstveno potrjenih dejstvih. Mediji živijo pretežno od reklam, zato jim je bolj
pomembna “udarnost” novice kot resničnost. Tako nagnjenost novinarjev in
urednikov poklicni okoljevarstveniki s pridom izkoriščajo: vedno znova
lansirajo alarmistična “obvestila za javnost” o Frankensteinovskih učinkih
gensko spremenjenih virov hrane, ki so brez znanstvene osnove, utemljena
pogosto samo na močno pristranski oceni samih poklicnih okoljevarstvenikov.
In čeprav v veliki večini primerov resne znanstvene raziskave pozneje
dokažejo, da je bila trditev povsem neutemeljena ali celo lažniva, lahko
poklicni okoljevarstveniki še v nedogled ponavljajo trditev o “dokazanih”
škodljivih učinkih GSO , ker večina medijev objavi le prvotno
senzacionalistično “obvestilo za javnost”, popravka pa ne.

Kot zanimiv primer si oglejmo pogosto citirano trditev o škodljivosti

transgenega krompirja. Árpád Pusztai, biokemik madžarskega rodu, ki je
delal v raziskovalmem institutu Rowett v Abberdeenu na Škotskem, je leta
1998 na televiziji130 in potem še leta 1999 v objavljenem znanstvenem
članku131 zatrdil, da gensko spremenjen krompir, ki so ga razvili v
biogenetskem podjetju Cambridge Agricultural Genetics, povzroča poškodbe
v prebavnem tkivu podgan, na katerih je krompir preizkušal. Iz Pusztaijeve
objave se je razvila mednarodna medijska senzacija, in njegovo trditev
nekateri “zeleni” mediji še danes ponavljajo kot dokaz, da je gensko
spremenjena hrana škodljiva.132 Ampak resnica ni bila tako preprosta.

Najprej, krompirja, ki ga je Puzstai preizkušal, ni nihče gojil za hrano - v

laboratorij so ga poslali kot eksperimentalni izdelek genske tehnologije, na
preizkuse, iz katerih bi lahko zbrali dovolj podatkov za odločitev, ali je
primeren za komercialno gojenje. Drugič, poškodbe, ki jih je ugotovil Pusztai,
ni povzročila neka nepredvidena lastnost tega transgenega krompirja, ampak
znana in namerno povzročena vsebnost lektina, kar so dosegli s prenosom
ustreznega gena iz navadnega pomladnega zvončka (Galanthus nivalis); in
seveda, lektin je znano strupen.

Zakaj bi torej kdorkoli sploh razvijal krompir, ki vsebuje strup? Zato, ker je
lektin dobro znana toksična snov, ki je tudi sicer prisotna v nekaterih vrstah
povsem “naravne” hrane, na primer, v fižolu. Surov fižol je strupen, zato ga
vedno skuhamo - pri kuhanju pa lektin povsem razpade (dovolj je že 10 minut
v vreli vodi). Zdrav krompirjev gomolj sicer ne vsebuje nobenih nevarnih

                                                                                                               
130
Genetically modified plants and human health; Suzie Key Julian K-C Ma Pascal MW
Drake; Journal of the Royal Society of Medicine, 1 June 2008 vol. 101 no. 6 290-298, doi:
10.1258/jrsm.2008.070372 - http://jrsm.rsmjournals.com/content/101/6/290.full
131
Effect of diets containing genetically modified potatoes expressing Galanthus nivalis lectin
on rat small intestine; Stanley WB Ewen, Arpad Pusztai PhD, The Lancet, Volume 354, Issue
9187, 16 October 1999, Pages 1353-1354, doi:10.1016/S0140-6736(98)05860-7 -
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140673698058607
132
Dr Arpad Pusztai: GM Potatoes Damage Gastrointestinal Tract in Rats -
http://www.gmoevidence.com/aberdeen-university-gm-potatoes-damage-gastrointestinal-
tract-in-rats/

  43  
količin toksinov, ampak v steblih, listih in drugi zelenih delih so strupeni
glikoalkaloidi - in če so gomolji izpostavljeni svetlobi ali poškodovani, se te
toksične snovi izrazijo tudi v njih. (Tudi) zato krompirja ne jemo surovega,
ampak ga skuhamo. Lektin bi krompirjeve gomolje dodatno zavaroval pred
škodljivci, kot to naredi pri fižolu; je namreč eden mnogih naravno razvitih
pesticidov in insekticidov, ki rastline varujejo pred večino potencialnih
napadalcev. Ljudem pa taka hrana ne bi škodila, ker krompir kuhamo in naj bi
lektin pri tem razpadel, kot pri fižolu. Osnovni cilj testiranja tega transgenega
krompirja bi torej moral biti, kakšne posledice lahko povzroči kuhan krompir,
ali morda vsebovani lektin vendarle ne razpade dovolj hitro, ipd.

A Pusztai je testne podgane hranil tudi s surovim krompirjem! Ta pomemben

podatek je v javnih nastopih “pozabil” omeniti, v strokovnem članku pa
navedel zavajajoče ter ugotovitve o škodljivih posledicah izvajal iz statistike o
vseh testnih podganah, tako tistih, ki so dobile le surov krompir, kot tistih, ki
so dobile kuhanega. In zato je lahko “ugotovil”, da transgeni krompir povzroča
poškodbe na črevesju testnih živali! Naknadna in resna recenzija
Pusztaijevega članka je ugotovila še vrsto dodatnih pomanjkljivosti raziskave:
Pusztai je med drugim uporabil premajhno število testnih živali, in (tudi) zato
je strokovna revizija Royal Society ugotovila, da “je študija kompromitirana z
mnogih vidikov priprave, izvedbe in analize” ter da zato na njeni osnovi “ne bi
smeli ustvarjati nikakakršnih zaključkov”.133 Pusztai je bil zaradi znanstveno
neprimernega dejanja odpuščen - a zaradi svojega “poguma” (ker je javnost
“opozoril” na znanstveno povsem neutemeljen škodljiv učinek GSO) je postal
mučenik zelenih gibanj.134 Kljub temu, da so bile njegove trditve znanstveno
povsem neosnovane, je pritegnil senzacionalistično pozornost in trajno okrnil
ugled britanske znanosti135, njegove “ugotovitve” (in posledice za njegovo
kariero) pa poklicnim okoljevarstvenikom še danes predstavljajo “dokaz” o
škodljivosti GSO in zlonamernosti “agroindustrijskega lobija.”

Podobnih zgodb je še veliko: senzacionalistična novica o domnevnem

škodljivem učinku GSO preplavi medije, korektno izvedene raziskave
predpostavko sicer zavrnejo, ampak mediji popravka ne objavijo. Nakažimo le
nekaj najbolj znanih primerov.

Koruza StarLink evropskega podjetja Aventis povzroča alergijo pri ljudeh?136

Sploh ne. Koruza StarLink je bila prvotno razvita in odobrena samo za
prehrano živali. Vendar so okoljevarstvene organizacije “na osnovi lastnih
raziskav” ugotovile, da je GS koruza znašla tudi v človeški hrani, predvsem v
(v ZDA) priljubljenem koruznem čipsu, in da povzroča alergije. Zaradi
                                                                                                               
133
Review of data on possible toxicity of GM potatoes; The Royal Society, June 1999 -
http://www.pages.drexel.edu/~ls39/peer_review/ewen.pdf
134
Arpad Pusztai: Biological divide - James Randerson, The Guardian, 15 January 2008 -
http://www.theguardian.com/education/2008/jan/15/academicexperts.highereducationprofile
135
“The Pusztai affair - science loses”; BBC News Online's Science Editor Dr David
Whitehouse, BBC News, October 15, 1999 -
http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/474978.stm
136
Comments on the Assessment of Scientific Information Concerning StarLink Corn (Cry9C
Bt Corn Plant-Pesticide) EPA Docket Number OPP-00688; By Michael Hansen, Ph.D.
Consumer Policy Institute/Consumer Union November 28, 2000 -
http://www.consumersunion.org/pub/core_food_safety/002294.html

  44  
intenzivne medijske kampanje poklicnih okoljevarstvenikov je več desetin ljudi
dejansko prijavilo alergične reakcije, domnevno povzročene s koruznim
čipsom - ampak klinične preiskave so domnevo povsem ovrgle137, kot tudi
tezo o alergenosti koruze StarLink.

Cvetni prah gensko spremenjene koruze ubija ličinke metuljev monarhov

(Danaus plexippus)?138 Ne zares: trditev je temeljila na laboratorijskih
poskusih, izvedenih v povsem nerealističnih okoliščinah, edinega primera
večje smrtnosti ličink v naravi ni mogoče pripisati GSO koruzi.139 140

Ob tem primeru velja še omeniti, da ima poudarjeno izpostavljanje

ogroženosti metuljev monarhov v ZDA še posebno močan propagandni
učinek. Pri nas tega metulja ne poznamo (imamo na videz podobno vrsto,
lastovičarja, Papilio machaon), a v ZDA so monarhi še posebno slavni: če
pozna Američan ime vsaj eno vrsto metuljev, so to najverjetneje prav
monarhi. O njih se namreč učijo v vseh osnovnih šolah: atraktivna posebnost
monarhov so njihove dolge selitve, v času razmnoževanja se monarhi iz
severnih predelov Amerike, od kanadske meje, selijo v mehiške gozdove. Za
povprečnega Američana nosi torej trditev “GS koruza ogroža monarhe”
podoben čustveni naboj, kot če bi pri nas, na primer, trdili, da nek GSO
ogroža obstoj lipe.

                                                                                                               
137
CDC: No StarLink Allergies; CBSNews, February 11, 2009 -
http://consumersunion.org/news/comments-concerning-starlink-corn/
138
Toxic pollen from genetically modified corn kills monarch butterflies, researchers find in lab
tests; By Blaine P. Friedlander Jr, Cornell Chronicle, May 20, 1999 -
http://www.news.cornell.edu/chronicle/99/5.20.99/toxic_pollen.html
139
THREE YEARS LATER: Genetically Engineered Corn and the Monarch Butterfly
Controversy. Pew Initiative on Food and Biotechnology -
http://www.pewtrusts.org/~/media/legacy/uploadedfiles/wwwpewtrustsorg/reports/food_and_bi
otechnology/vfbiotechmonarchpdf.pdf
140
Impact of Bt corn pollen on monarch butterfly populations: A risk assessment; Mark K.
Sears, Richard L. Hellmich, Diane E. Stanley-Horn, Karen S. Oberhauser, John M. Pleasants,
Heather R. Mattila, Blair D. Siegfried, and Galen P. Dively; PNAS October 9, 2001 vol. 98
no. 21 11937-11942, doi: 10.1073/pnas.211329998 -
http://www.pnas.org/content/98/21/11937.full

  45  
Multinacionalni agrikulturni velikan Monsanto je od kanadskega kmeta
Percyja Schmeiserja izsilil velikansko odškodnino za gojenje patentiane
ogrščice, ki se je na Schmeiserjevem polju znašla le zato, ker jih je
“onesnažil” cvetni prah drugje gojene GSO?141 Pojasnjevanje te medijske
manipulacije bi lahko začeli v slogu odgovorov radia Erevan “načeloma da,
ampak ...”. Najprej, Percy Schmeiser ni mali kmet, ampak veleposestnik, ki
dobro služi z gojenjem ogrščice (oljne repice) za veleprodajo industrijskim
predelovalcem. Drugič, Schmeiserjeva pritožba proti zahtevani odškodnini je
bila zavrnjena na vseh sodnih stopnjah. Njegova trditev, da se je patentirana
ogrščica na njegovih poljih pojavila samo zaradi “onesnaženja” s cvetnim
prahom od drugje, stoji na šibkih temeljih: najbližje polje, kjer so legalno gojili
patentirano ogrščico, je namreč kar 8 km oddaljeno od Schmeiserjevih
“onesnaženih” njiv - a kljub temu je GS cvetni prah uspel “okužiti” kar 95
odstotkov Schmeiserjeve oljne repice!

Sodišče je tudi ugotovilo, da je Percy Schmeiser nakupil velikanske količine

herbicida Roundup - le zakaj (če je nameraval gojiti samo svojo ogrščico, ki bi
jo Roundup uničil), ko pa je Roundup mogoče uporabljati samo pri
Monsantovi GM ogrščici, ki je specifično razvita za odpornost na ta
herbicid?142 Kljub nespornemu sodnemu epilogu ostaja “mali kmet” Percy
Schmeiser heroj poklicnih okoljevarstvenikov143, ki se srčno bori proti gigantu
Monsantu in brani pravice kmetov proti velikim korporacijam. O njegovem
“neenakopravnem boju” za “svobodo kmetov” so celo posneli “dokumentarni”
film David proti Monsantu.144

V “informativnemu” gradivu poklicnih okoljevarstvenikov bomo pogosto našli

trditev, da gensko spremenjena hrana povzroča alergijske reakcije - in kot
“dokaz” bodo največkrat navajali primer brazilskih oreškov in soje.145
Dejansko je citirani “dokaz” samo poročilo o raziskavah na GS soji podjetja
Pioneer, ki so ji zato, da bi imela bolj ugodno beljakovinsko sestavo, dodali
gen iz brazilskega oreška. Kljub temu, da je bila GS soja namenjena samo za
prehrano piščancev, so nadaljnji razvoj ukinili, ko so ugotovili, da je dodani
gen lahko povzročal alergično reakcijo pri ljudeh - “sporna” soja torej nikoli ni
bila gojena niti kot hrana za živali. Pri tem velja še dodatno poudariti, da bi
(lahko) povsem opuščena GS soja povzročila alergijsko reakcijo le pri ljudeh,
ki so sicer alergični na brazilke oreške, in tudi alergena snov je bila povsem

                                                                                                               
141
Percy Schmeiser vs Monsanto: The Story of a Canadian Farmer’s Fight to Defend the
Rights of Farmers and the Future of Seeds; By Democracy Now! , September 18, 2010 -
http://foodfreedom.wordpress.com/2010/09/18/percy-schmeiser-vs-monsanto-the-story-of-a-
canadian-farmer’s-fight-to-defend-the-rights-of-farmers-and-the-future-of-seeds/
142
GENSKO SPREMENJENA HRANA B. Bohanec, B. Javornik, B. Strel, 2004, Univerza v
Ljubljani, Biotehniška fakulteta - http://www.bf.uni-
lj.si/fileadmin/groups/2718/Gensko_spremenjena_hrana/6.pdf
143
Percy Schmeiser v. Monsanto; Greenpeace, June 16, 2004 -
http://www.greenpeace.org/usa/Global/usa/report/2007/7/percy-schmeiser-v-monsanto.pdf
144
Percy Schmeiser - David versus Monsanto, a film by Bertram Verhag -
http://www.denkmalfilm.tv/index.php?l=en&page=percy-schmeiser-4
145
FOOD, THE ENVIRONMENT AND GENETICALLY MODIFIED ORGANISMS;
Greenpeace -
http://www.greenpeace.org.uk/files/pdfs/migrated/MultimediaFiles/Live/FullReport/1222.PDF

  46  
enaka146 - vendar brazilski oreški (ki isto alergeno snov vsebujejo povsem
naravno) niso nikjer prepovedani.

Ko poklicni okoljevarstveniki zahtevajo prepoved uporabe vseh gensko

spremenjenih organizmov in njihovega razvoja, kot razlog pogosto navajajo,
da GSO vsebujejo gene za odpornost na antibiotike. Ti geni bi potem lahko iz
npr. rastlin preskočili v bakterije ter tako izničili uporabnost antibiotikov za
zdravljenje vrste bolezni.147 148 Kot mnoge trditve poklicnih okoljevarstvenikov,
ki še danes predstavljajo osnovo za propagando proti GSO, vsebuje tudi ta
kanec resnice: mnoge gensko spremenjene rastline prve generacije dejansko
vsebujejo (poleg funkcionalno vgrajenih genov) še gen za odpornost na
antibiotik kanamicin. Vendar, pri novejših tehnologijah za gensko manipulacijo
vključevanje teh t.i. promotorskih genov ni neizogibno, tako, da se lahko
ugovor nanaša le na že dolgo uporabljane GSO; posebna znanstvena
skupina Evropskega urada za varnost hrane (EFSA) je uradno analizirala
posledice gojenja tovrstnih GSO in v svojem poročilu ugotovila, da imajo te
gensko spremenjene rastline “13-letno zgodovino varne uporabe za
prehrano.”149

Ampak, v istem dokumentu (pa tudi drugje) najdemo podatek, ki tezo o

nevarnosti možnega prenosa gena za odpornost na antibiotike postavi v
povsem drugačno luč: “odpornost na te vrste antibiotikov (kakršno ustvarja
sporni genski dodatek) je splošno razširjena pri vrsti naravno prisotnih
mikrobov, pri ljudeh, in v (naravnem) okolju nasploh”. Promotorski geni, ki so
jih uporabljali v genski tehnologiji, niso umetno ustvarjene tvorbe, kakršne se
v naravi ne bi pojavljale - taki geni so v povsem naravnih organizmih prisotni
že milijone let! Dejansko je verjetnost prenosa takega gena med vrstami zelo
majhna150 - ampak, tudi, če se lahko zgodi151, se lahko pojavlja povsem
naravno in se je pojavljala že davno pred človeško uporabo genskih
tehnologij, zato uporaba GSO tveganja nič ne poveča.

Oglejmo si še novejši primer.

                                                                                                               
146
Identification of a Brazil-Nut Allergen in Transgenic Soybeans; Julie A. Nordlee, M.S.,
Steve L. Taylor, Ph.D., Jeffrey A. Townsend, B.S., Laurie A. Thomas, B.S., and Robert K.
Bush, M.D.; N Engl J Med 1996; 334:688-692, March 14, 1996 -
http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM199603143341103
147
ANTIBIOTIC RESISTANCE IN GENETICALLY MODIFIED PLANTS; Richard Caplan,
June 2002 - http://www.iatp.org/files/Antibiotic_Resistance_and_Genetically_Engin_2.pdf
148
ANTIBIOTIC RESISTANCE GENES IN TRANSGENIC PLANTS, IN PARTICULAR
AMPICILLIN RESISTANCE IN Bt-MAIZE; Executive summary; Oekoinstitut Freiburg on
behalf of Greenpeace Germany - http://skeptictank.org/treasure/GP1/ANTIBREP.TXT
149
Opinion of the Scientific Panel on Genetically Modified Organisms on the use of antibiotic
resistance genes as marker genes in genetically modified plants1 (Question N° EFSA-Q-
2003-109); Opinion adopted on 2 April 2004; The EFSA Journal (2004) 48, 1-18 -
http://www.gmo-compass.org/pdf/documents/efsa_marker.pdf
150
Horizontal Transfer of DNA From GM Crops to Bacteria and to Mammalian Cells; J.A.
THOMSON, JOURNAL OF FOOD SCIENCE—Vol. 66, No. 2, 2001 -
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-2621.2001.tb11314.x/abstract
151
Transformation of Acinetobacter sp. Strain BD413(pFG4ΔnptII) with Transgenic Plant DNA
in Soil Microcosms and Effects of Kanamycin on Selection of Transformants; Kaare M.
Nielsen, Jan D. van Elsas, and Kornelia Smalla; Appl Environ Microbiol. 2000 March; 66(3):
1237–1242. - http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC91972/

  47  
Ruska nevrologinja Irina Ermakova je na okoljevarstveni konferenci v Nemčiji
decembra 2005 predstavila presenetljive rezultate svojih raziskav: mladiči
podgan, ki jih je Ermakova hranila z gensko spremenjeno sojo ameriškega
podjetja Monsanto naj bi množično umirali v prvih dneh po rojstvu, preživeli so
imeli zavrt razvoj ali so bili sterilni.152 Seveda je ugotovitev Irine Ermakove
takoj postala prima facie dokaz o nevarnosti GSO, ki ga v medijih poklicnih
okoljevarstvenikov ponavljajo še danes153 154. Ampak, resnica je bila precej
drugačna.

Znanstvenike je najprej presenetilo dejstvo, da je Ermakova svoje rezultate,

kakršnih ni do tedaj odkril še noben laboratorij, odmevno predstavljala le v
medijih in na okoljevarstvenih srečanjih, nikoli pa ni članka poslala v objavo
nobeni recenzirani znanstveni reviji. Zaradi velike medijske pozornosti
domnevnim ugotovitvam o nevarnosti GSO je ugledna znanstvena revija
Nature Biotechnology zaprosila Ermakovo za detajlno poročilo o njenem delu
in ga objavila skupaj s komentarji štirih vodilnih strokovnjakov za
biotehnologijo.155 Sklep strokovnjakov je bil: “... ugotavljamo, da iz teh
rezultatov ni mogoče potegniti nobenega definitivenga sklepa. Poskus ni bil
izveden v skladu z mednarodno sprejetimi protokoli ... Narava izvornega
materiala [soje] je neznana; količine, ki so jih posamične živali zaužile, so
neznane; sestava njihove prehrane je neznana ... Nenormalno visoka
smrtnost in počasna rast v kontrolnih skupinah nakazujejo slabo skrb za
živali.” Ermakova je torej vse podgane stradala - in običajne posledice
podhranjenosti pripisala GS soji! Do danes še noben drug laboratorij, ki se
drži pravil o izvajanju znanstvenih raziskav, ni uspel ponoviti njenih
“raziskovalnih rezultatov” - ampak to poklicnih okoljevarstvenkov nič ne moti:
Ermakova je (predvidljivo) postala heroj boja proti GSO in okoljevarstveni
mediji njene članke objavljajo kot nesporno znanost.

                                                                                                               
152
Ermakova, I.V. Influence of genetically modified soya on the birth-weight and survival of rat
pups. in Proceedings of the Conference Epigenetics, Transgenic Plants and Risk
Assessment, Frankfort am Main, Germany, December 1, 2005 (ed. Moch, K.) 41–48 (Öko-
Institut, Freiburg, 2006). http://somloquesembrem.org/wp-
content/uploads/2013/01/Ermakovasoja.pdf
153
GM Soya Fed Rats: Stunted, Dead, or Sterile; Dr. Mae-Wan Ho, ISIS Report 28/11/06 -
http://www.i-sis.org.uk/GM_Soya_Fed_Rats.php
154
What biotech doesn’t want you to know about GMOs; Food Freedom, September 17, 2010
- http://foodfreedom.wordpress.com/2010/09/17/what-biotech-doesnt-want-you-to-know-
about-gmos/
155
GM soybeans and health safety—a controversy reexamined; Andrew Marshall, Nature
Biotechnology 25, 981 - 987 (2007); doi:10.1038/nbt0907-981 -
http://www.nature.com/nbt/journal/v25/n9/full/nbt0907-981.html

  48  
Senzacionalizem v škodo ljudi

Takih primerov “nevarnosti GSO”, ki jih poklicni okoljevarsteniki s pridom

izkoriščajo, bi lahko našli še veliko. Dejansko mi ni uspelo najti niti enega
samega primera, ko bi se gensko spremenjene živali ali rastline izkazale za
nevarne ali tvegane, kot jih skušajo predstaviti Greenpeace, WWF in podobne
organizacije poklicnih okoljevarstvenikov. Prav nasprotno, resne študije,
utemeljene na znanstveni metodologiji, ugotavljajo: “Stotine milijonov ljudi po
vsem svetu že 15 let uživa hrano iz gensko spremenjenih poljščin, vendar ni
nobenih poročil o negativnih posledicah (niti sodnih primerov, povezanih s
človeškim zdravjem), čeprav mnogi od uporabnikov prihajajo iz ZDA, države,
ki je najbolj nagnjena k pravdanju.”156

Že samo na osnovi strokovne literature, citirane v tem besedilu (in ta

predstavlja le majhen del podobne) bi bilo edino razumno prevzeti znanstveno
osnovano “ničelno hipotezo”: uporaba gensko spremenjenih organizmov ne
prinaša novih tveganj za človeka ali naravo; in kdor trdi drugače, naj svoje
trditve dokaže na znanstveno utemeljen način, sicer taki ugovori ne morejo
predstavljati utemeljenega razloga za omejevanje uporabe GSO. Bilo bi
znanstveno utemeljeno in razumno - ampak žal niti znanost niti razum ne
igrata bistvene vloge pri razmišljanju tistih, ki o uporabi GSO dejansko
odločajo: pri politikih. Zato lahko poklicni okoljevarstveniki s svojimi
“strokovnimi” nasveti pri politikih vedno znova dosežejo odločitve, ki so
najmanj absurdne, a pogosto kar tragične.

Tako lahko poklicni okoljevarstveniki razglasijo za zmago uspešno lobiranje, s

katerim so uspeli vlado Južne Afrike prepričati, da zavrne predlog Sveta za
agrikulturne raziskave (ARC), naj kmetom dovoli vzgojo in prodajo gensko
spremenjene različice krompirja.157 Ali, okoljevarstveni “dosežek”, da je Indija
razglasila trajni moratorij za gojenje GS jajčevcev, ki so z dodatno beljakovino
odporni proti napadom škodljivih žuželk - poklicni okoljevarstveniki so s tem
uspešno preprečili uvedbo prve GS poljščine v Indiji. 158 Da je Kenija
prepovedala uvoz gensko spremenjene koruze iz Južne Afrike.159 Morda eden
nabolj tragičnih “uspehov” fanatičnega boja poklicnih okoljevarstvenikov proti
GSO se je pripetil oktobra leta 2002 v Zambiji: vlada je zavrnila mednarodno
pomoč v obliki koruznega zrnja, pridelanega iz GS koruze. Zambijski
predsednik Levy Mwanawasa je pomoč v hrani označil kot “strup”, minister
za poljedelstvo Mundia Sikatana pa je povedal, da je vlada svojo zavrnitev
pomoči utemeljila na “načelu previdnosti.” In to se je zgodilo prav v času, ko je

                                                                                                               
156
Robert Paarlberg: Starved for Science - How Biotechnology Is Being Kept Out of Africa;
Harvard University Press, avgust 2009 -
http://www.hup.harvard.edu/catalog.php?isbn=9780674033474
157
Victory: South Africa Rejects GM Potato; Care2 News Network, October 2009 -
http://www.care2.com/news/member/785880716/1281447
158
After Acrimonious Debate, India Rejects GM Eggplant; Pallava Bagla, Science 12
February 2010: Vol. 327 no. 5967 p. 767, DOI: 10.1126/science.327.5967.767 -
http://www.sciencemag.org/content/327/5967/767.short
159
Kenya rejects S.Africa's GM maize exports: report; Reuters Africa, Apr 8, 2010 -
http://af.reuters.com/article/investingNews/idAFJOE63707820100408

  49  
v Zambiji zaradi suše vladala huda lakota, in so tisoči umirali zaradi
pomanjkanja hrane.160

Ni presenetljivo, da se “opozorilom” poklicnih okoljevarstvenikov najpogosteje

uklonijo prav revne države v razvoju, še posebno v Afriki. V Afriki je malo
industrije, velik del zunanjetrgovinskih prihodkov lahko te pretežno revne
države ustvarijo le z izvozom tržnih viškov v kmetijski predelavi - in njihovi
najpomembnejši trgi so v EU.

Poleg sredstev, ki so jih še posamične članice vložile v lastne raziskave, je

EU financirala za preko 425 mio. US$ v raziskave možnih škodljivih učinkov
GSO - in vse skupaj niso do danes prinesle niti enega nespornega dokaza o
dejansko nevarnih posledicah. Kljub temu ostaja zakonska regulativa EU
daleč najbolj skeptična in celo sovražna do uvajanja gensko spremenjenih
organizmov. Zato so “nasveti” Greenpeacea v Afriki tako “prepričljivi”: z
uvedbo gensko spremenjenih kultur bi lahko država izgubila pomemben delež
izvoza v EU in že sicer skromnega zunanjetrgovinskega prihodka.161

Med tem, ko to pišem, vodijo Greenpeace in sorodne okoljevarstvene

organizacije predvsem v Aziji pravo propagandno vojno proti gensko
spremenjenim izvedenkam riža.162 163 Gre za nove vrste riža, ki npr. t.i. zlati
riž164, ki na osnovi dodatnega gena izraža betakaroten, snov, iz katere naše
telo tvori vitamin A. Pomanjkanje vitamina A, ki je značilno za populacije,
katerim je riž poglavitna hrana, med drugim povzroča kseroftalmijo (oko ne
proizvaja solz, kar povzroči oslepitev) in nočno slepoto. Okoljevarstveniki tudi
nasprotujejo uvedbi gensko popravljenih vrst riža, v katerih so vzpostavili
med tisočletno selekcijo izgubljene gene sistema za vezavo ogljikovega
dioksida, zato te vrste hitreje rastejo, hitreje dozorijo in dajo ob manjših
vložkih gnojila ter vode večji pridelek.165

Že kar navadili smo se, da okoljski skrajneži občasno uničijo polja in rastline,
ki jih sumijo greha genske spremenjenosti166 167 168 . Ampak Greenpeaceovi

                                                                                                               
160
Famine-hit Zambia rejects GM food aid; BBC News World Edition, 29 October, 2002 -
http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/2371675.stm
161
Response to issues on GM agriculture in Africa: Are transgenic crops safe? Ademola A
Adenle, BMC Research Notes 2011, 4:388; doi:10.1186/1756-0500-4-388 -
http://www.biomedcentral.com/1756-0500/4/388
162
Take action: Stand up for your rice! Greenpeace International, October 15, 2009 -
http://www.greenpeace.org/international/en/campaigns/agriculture/problem/genetic-
engineering/Greenpeace-and-Golden-Rice/hands-off-our-rice/hands-off-our-rice/
163
Hands off our rice! Greenpeace International -
http://www.greenpeace.org/international/en/campaigns/agriculture/problem/genetic-
engineering/Greenpeace-and-Golden-Rice/hands-off-our-rice/
164
The Golden Rice Project; Jorge E. Mayer, Peter Beyer, Ingo Potrykus -
http://www.goldenrice.org/PDFs/The_Golden_Rice_Project_Mayer_et_al_2006.pdf
165
GM rice yields 50% more harvest even with less fertilizer and water use; By MELODY M.
AGUIBA, MB.com.ph, April 9, 2009 - http://www.bic.searca.org/news/2009/apr/phi/10.html
166
Protesters destroy Finland's study on GM trees; The Times of Higher Education, 25 June
2004 - http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=189680&sectioncode=26
167
GM protesters cut down crop; BBC News, 18 May, 2003 -
http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/3038393.stm

  50  
aktivisti v Avstraliji so začeli z novostjo v svojem boju proti GSO: uničili so kar
raziskovalne posevke avstralskega instituta CSIRO.169 Na zaprtih poljih
inštituta so testno gojili vrsto novih GS pšenice, ki so poleg večjega pridelka
izražale tudi odpornost na rdečo rjo170, nevarno in uničujočo bolezen pšenice,
ki jo povzročajo gljive Puccinia sp. in se zaradi naravnih mutacij povzročitelja
vztrajno širi, nove variacije pa so tudi bolj odporne na fungicide. V državnem
inštitutu CSIRO so torej ob vseh predpisanih varnostnih ukrepih preizkušali
nove vrste pšenice, ki naj bi Avstraliji in morda tudi celotnemu človeštvu v
bodoče zagotavljale pretežni delež prehrane - ampak to za Greepeace ni
dopustno.

Očitno po mnenju okoljskih skrajnežev ne bi smeli niti več testirati, kako varna
je uporaba GS poljščin, ki naj bi nam omogočale nadaljno pridelavo ob manjši
uporabi fungicidov! Kljub škodi in velikim stroškom avstralska eksibicija
Greenpeaceja morda le ni bila brez haska: po tej norosti se pričenjajo celo
zagovorniki zaščite okolja spraševati, kakšen je smisel podpore takšnim
organizacijam.171 Morda se bodo nekoč vprašali tudi naši politiki in oblastniki.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
168
Dutch activists destroy 1,000 GM seed potatoes (GMWatch, 20/7/2004) -
http://www.gmwatch.org/latest-listing/43-2004/1061-dutch-activists-destroy-1000-gm-seed-
potatoes-2072004
169
On Green Dread and Agricultural Technology; By ANDREW C. REVKIN, New York Times,
The Opinion Pages, July 22, 2011 - http://dotearth.blogs.nytimes.com/2011/07/22/on-green-
dread-and-agricultural-technology/
170
Brave new wheat. Elizabeth Finkel, Issue 41 of Cosmos, October 2011 -
http://archive.cosmosmagazine.com/features/brave-new-wheat/
171
The Greenpeace Australia GMO Wheat Action: A Sad Day For Bread. A Sad Day For
Science; BY STEVE SAVAGE, JULY 15, 2011 -
http://blog.sustainablog.org/2011/07/greenpeace-australia-gmo-wheat/

  51  
 Azbest
Azbest je bil že v antičnih časih znan kot čudežna ognjevarna snov. Petični
Rimljani so se, na primer, radi razkazovali s prtički, spletenimi iz azbestnih
vlaken: po pojedini so umazani prtiček teatralno vrgli v ogenj, ga po nekaj
minutah otresli - in blago je bilo magično čisto!

Ampak, fizikalne lastnosti azbestnih vlaken, ki omogočajo tkanje in

ognjevarnost, so zdravju nevarne. Če ostra vlakna azbesta zaidejo v pluča, se
zapičijo v tkivo in jih praktično ni mogoče več izkašljati. Drobne ranice se sicer
zacelijo, ampak brazgotinasto tkivo ne more več absorbirati kisika - posledica
večje izpostavljenosti je zato progresivna izguba pljučne kapacitete, znana kot
azbestoza172. Ker prisotnost ostrih azbestnih vlaken povzroča vedno nove
ranice v pljučih, azbestozo spremljajo tudi (bolj) pogosta infekcijska oboljenja
kot npr. pljučnica. In ker so prizadeta pljuča nadnaravno obremenjena, lahko
azbestoza povzroči tudi pljučnega raka, in še posebej, specifično in redko
obliko, znano kot maligni mezoteliom173.

Azbestoza - povečana slika preseka prizadetega pljučnega tkiva.

Črne pege so brazgotinasto tkivo, ki ne more absorbirati kisika.

Azbestoza je dejansko neozdravljiva, očitni znaki se lahko pojavijo šele leta

po “okužbi” z azbestnimi vlakni. Bolezen se je še posebno razširila v 20.
stoletju, ko je skokovito rastla uporaba azbestnih vrvi ter tkanin za izolacijo pri
parnih strojih in drugih “vročih” napravah. Zato je seveda razumljivo, da so se
predvsem po II. svetovni vojni razširila prizadevanja, da bi uporabo azbesta

                                                                                                               
172
Asbestosis - U.S. National Library of Medicine - Diseases and Conditions -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0001177/
173
Mesothelioma – Mayo Clinic - Diseases and Conditions -
http://www.mayoclinic.com/health/mesothelioma/DS00779

  52  
povsem prepovedali ter tako delavce kot splošno javnost zaščitili pred to
zahrbtno boleznijo.

“Azbest povzroča azbestozo in raka“, je postalo geslo zagovornikov

prepovedi. Še danes bi marsikaterega poklicnega okoljevarstvenika vsaj malo
presenetili, če bi ga vprašali: “Kateri azbest?” Najbrž bi se hitro znašel in
odločno zatrdil “Vsako vlakno!” - ampak to dejansko ni res.

Amfiboli ali modri azbest

Že sama beseda “azbest” (v današnjem pomenu) je posledica pomote. Grški

zdravnik in botanik Pedanius Dioscorides je prvi uporabil besedo asbestos
(ἄσβεστος) za snov, ki je “neugasljiva”, ki torej povzroča gorenje tudi, če jo
polijemo z vodo - pisal je o živem apnu. Plinij starejši je besedo povsem
zgrešeno uporabil za “snov, iz katere lahko stkemo negorljivo blago” - za kar
so antični Grki imeli izraz amiantos - in žal pomen našega sodobnega izraza
temelji na Plinijevi zmoti.174

“Negorljive kamnine”, katerim rečemo azbest, dejansko obsegajo šest vrst

naravno prisotnih silikatnih mineralov.

Amfibolni azbesti obsegajo pet vrst mineralov, vključno z nekoč najbolj

priljubljenim amositom. Vlakna amfibolnih azbestov so trda in se ne topijo v
šibkih kislinah (kakršne najdemo v pljučih). In nesporno povzročajo
azbestozo.175 Ker je bil prav amosit še posebno pomembno izolacijsko
sredstvo med II. svetovno vojno, ko so v ZDA množično gradili ladje (na parni
pogon), je samo v ZDA povzročil vsaj 100.000 obolelih za azbestozo, od
katerih jih je večina že umrla. V okoljih z obsežnimi ladjedelnicami, kot je na
primer Hampton Roads (mejno območje med ameriškima zveznima državama
Virginija in Severna Karolina) je (bila) pojavnost malignega mezotelioma
sedemkrat večja od povprečja ZDA.

Vendar tudi za amfibolne azbeste ni res, da bi bilo že vsako posamično

vlakno nevarno. Azbesti so namreč naravne snovi in njihovim vlaknom se
preprosto ne moremo nikjer izogniti, saj se ob normalni eroziji kamenin
znajdejo tudi v zraku: v povprečju vdihamo vsak dan 14.000 mikroskopskih
azbestnih vlaken176 in če naše telo ne bi imelo naravnih obrambnih
mehanizmov, bi vsi že zdavnaj umrli. Nadomeščanje amfibolnih azbestov z
drugimi snovmi - ki so tipično izdelane na osnovi steklenih ali mineralnih
vlaken - tudi v industrijske procese ne vnaša nobene dodatne varnosti:
uporabna vrednost amfibolnih azbestov namreč temelji na fizikalnih lastnostih
                                                                                                               
174
Online Etymology Dictionary asbestos -
http://www.etymonline.com/index.php?term=asbestos
175
J.C.WAGNER, C.A.SLEGGS,and PAUL MARCHAND: DIFFUSE PLEURAL
MESOTHELIOMA AND ASBESTOS EXPOSURE IN THE NORTH WESTERN CAPE
PROVINCE; Brit. J. industr. Med., 1960, 17, 260. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1038078/pdf/brjindmed00208-0014.pdf
176
“Asbestos and other natural mineral fibres”, Environmental Health Criteria, 53 (WHO,
Geneva, 1986) - http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc53.htm

  53  
njihovih vlaken - trdoti, netopljivosti in ognjevarnosti - zato bo vsaka snov, ki
lahko nadomesti industrijsko uporabo amfibolnih azbestov, neizogibno imela
trda, netopljiva vlakna, ki bodo lahko ranila plučno tkivo. Delo s stekleno ali
mineralno volno je torej enako nevarno kot delo z amositom - ampak, v
današnjem času smo se navadili, da pri vsakem stiku s takimi snovmi (in
sploh pri delu v prašnih okoljih) nosimo vsaj protiprašne maske. In če bi
protiprašne maske uvedli v npr. ameriških ladjedelnicah pred in med II.
svetovno vojno, poznejših katastrofalnih posledic tudi ne bi bilo.

Kot čudežni ognjevarni izolator so pričeli amfibolni azbest izkoriščati že v

začetku industrijske revolucije. Njegova uporaba se je eksplozivno razširila v
20. stoletju, še posebno med in po II. svetovni vojni. Amfibolni azbesti so se
znašli ne le v izolacijskih materialih, ampak tudi v ognjevarnih prevlekah,
avtmobilskih zavornih ploščicah in celo v cigaretnih filtrih. Znanstvena
literatura škodljive posledice dolgotrajne izpostavljenosti amfibolnemu prahu
opisala že v 1920-tih letih. Celo v komercialnem sektorju so že kmalu po II.
svetovni vojni vedeli, da je pretirano vdihavanje azbestnih vlaken nevarno: na
primer, direktor za varnost podjetja National Gypsum napisal uradni (a interni)
predlog, da bi morali delavci, ki so v stiku z amositom, nositi zaščitne maske.
Vendar je vodstvo podjetja dopis skrilo, predvsem zato, ker bi uvedba
zaščitnih mask pomenila priznanje, da je nezaščiteno delo z amositom
nevarno, in posledično predstavljala osnovo za odškodninske tožbe mnogih,
ki so že zboleli. Zato so pričeli proizvajalci in industrijski uporabniki amfibolov
uvajati zaščitne ukrepe šele v poznih 1950-tih letih ali še pozneje, in ob rasti
industrijske proizvodnje je rastlo tudi število obolelih.

Ampak, potencialni povzročitelji azbestoze so le amfibolni azbesti kot njihovi

nadomestki na osnovi mineralne ali steklene volne, ki imajo trda vlakna in se
ne topijo v blagih kislinah. Pregled znanstvene literature pokaže, da je celo
nevarnost amfibolnih azbestov pretirana in da se ob upoprabi zaščitnih mask
(kakršne danes nosimo že pri žaganju lesa) potencialna tveganja znižajo pod
nivo drugih (politično povsem “korektnih”) industrijskih dejavnosti.177

Krisotil ali beli azbest

Vlakna krisotila ali “belega” azbesta so mehka (zato ne morejo raniti

pljučnega tkiva) in se topijo v blagih kislinah (kakršne najdemo v plučih);
vdihana vlakna krisotila torej bodisi izkašljamo, ali pa se v pljučih razkrojijo,
zato ne morejo povzročiti azbestoze. Zagovorniki popolne prepovedi vseh
oblik azbesta sicer pogosto trdijo, da tudi krisotil povzroča maligni
mezoteliom, ampak take trditve temeljijo le na preveč splošnih statistikah, ki
bolezni ne morejo pripisati specifično krisotilu. Še več: epidemološke študije
oboljenj z malignim mezoteliomom kažejo, da krisotil ni vzrok, oziroma, da
krisotil ne poveča tveganja.178 179 39-letno spremljanje zdravstvenega stanja
                                                                                                               
177
Is Abestos Killing 100,000 People Each Year? -
http://www.chrysotile.com/data/Bleu_anglais.pdf
178
Yarborough CM. Chrysotile as a cause of mesothelioma: an assessment based on
epidemiology. Crit Rev Toxicol. 2006 Feb;36(2):165-87. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16736942

  54  
zaposlenih v grški tovarni azbestno-cementnih izdelkov je celo pokazalo, da je
bila smrtnost manjša kot v splošni populaciji.180 Pri krisotilu je panika sploh
povsem neupravičena181 , saj je lahko nevarno le vdihavanje tako velikih
količin, da masa vlaken fizično “zamaši” pluča - kar pa velja sploh za marsikaj,
tudi za politično sprejemljive bombaž, volno, lan, ...

Kot je v svoji študiji (184) zapisal C.M. Yarborough: “Današnje odločitve o

tveganosti mazotelioma zaradi krisotila odražajo javno politiko, in ne rezultate
znanstvenih raziskav.” Kot ugotavljajo tudi drugi znanstveniki, se je krisotil
znašel na spiskih potencialnih rakotvornih snovi mimo dejanskih podatkov, in
predvsem zaradi političnih razlogov.182

Uporaba in prepovedi

Zgodovinsko je najstarejša uporaba amfibolnih azbestov, ki jih je mogoče

plesti v vrvi ali tkati v tkanine, kar so najbolj praktične oblike za toplotno in
ognjevarno izolacijo. Vendar je pričela uporaba amfibolnih azbestov upadati
že po II. svetovni vojni, saj jih je v večini aplikacij mogoče nadomestiti s
cenejšim krisotilom, ki je tudi enostavnejši za obdelavo in nič bolj nevaren kot
velika večina industrijskih surovin. Amfibolni azbesti kot je amosit se danes (in
še to redko) najdejo samo v zares specializiranih proizvodih, kot so na primer
kompozitni oklepi tankov in oklepnih transporterjev, ali notranje ognjevarne
plasti bančnih sefov.
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
179
NONOCCUPATIONAL EXPOSURE TO CHRYSOTILE ASBESTOS AND THE RISK OF
LUNG CANCER; MICHEL CAMUS, PH.D., JACK SIEMIATYCKI, PH.D., AND BETTE MEEK,
M.SC., The New England Journal of Medicine, VOLUME 338 MAY 28, 1998 NUMBER
180
MORTALITY FROM OCCUPATIONAL EXPOSURE TO RELATIVELY PURE
CHRYSOTILE: A 39-YEAR STUDY; L. Sichletidis; D. Chloros; D. Spyratos; A.-B. Haidich; I.
Fourkiotou; M. Kakoura; D. Patakas; Laboratory for the Study of Environmental Diseases,
Pulmonary Clinic of Aristotle University of Thessaloniki, Thessaloniki, Greece; Clinical
Investigations October 9, 2008 - DOI: 10. 1159/000163443 -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18843176
181
Asbestos Fibre Types and Health Risks; Are Perceptions Related to FACTS? -
http://www.chrysotile.com/data/Orange_anglais_lr.pdf
182
Asbestos on the carcinogenic substances list; David Bernstein, Allen Gibbs, Fred Pooley,
Arthur Langer, Ken Donaldson, John Hoskins, Jacques Dunnigan; Indoor Built Environment,
Opinion Paper, 2007; 16; 94-298, December 1, 2006; 2007 Sage Publications DOI :
10.1177/1420326x06076258. - http://www.chrysotile.com/en/sc_publi/ibe.aspx

  55  
95% sodobne uporabe azbesta predstavlja krisotil. Njegova mehka,
ognjevarna vlakna predstavljajo odlično armaturo za tenke gradbene plošče in
vodo-neprepustne cevi. Azbestno-cementni izdelki kot so “salonitni” strešniki,
cevi za vodovod ali kanalizacijo, in podobno so omogočili bistveno pocenitev
gradnje ter tako tudi v revnejših okoljih omogočili izvedbo kakovostnejših
streh, vodovoda in kanalizacije. Zato bi moral biti najmanj šokanten podatek,
da vse več držav zakonsko prepoveduje uporabo vseh oblik azbesta, vključno
s krisotilom. Nekaj primerov:

• V ZDA je EPA leta 1989 prepovedala uporabo vseh oblik azbesta;

• V Italiji je uporaba vseh oblik prepovedana od 1992;
• V Franciji je uporaba vseh oblik azbesta prepovedana od 1997;
• V Avstraliji je od leta 2003 prepovedana uporaba vseh oblik azbesta;
• EU od marca 2010 prepoveduje uvoz vseh izdelkov, ki vsebujejo
katerikoli azbest.

Dejansko popolna prepoved vseh oblik azbesta v ZDA ni vzdržala. Združenje

industrijskih uporabnikov azbesta je proti EPA sprožilo tožbo183 in sodišče je
tožniku pritrdilo, da je vsesplošna prepoved uporabe vseh oblik azbesta
pretirana. 184 EPA je bila zato obvezna spremeniti prepoved, in čeprav se v
svoji uradni razlagi izogne omembi besede “krisotil”, so na drugi strani
pojasnila185 kot ekplicitno izvzeti iz prepovedi (med drugim) navedeni
azbestno-cementni izdelki iz krisotila kot so strešniki, vodovodne in
kanalizacijske cevi, ognjevarne gradbene plošče, in še.

Z vidika dejstva, da prepoved vseh oblik azbesta v EU (in drugje) še vedno

velja, si je zanimivo ogledati, zakaj je v ZDA padla. EPA je popolno prepoved
med drugim opravičevala s trditvijo, da kakršnakoli uporaba katerekoli oblike
azbesta predstavlja nerazumno tveganje in da torej prepoved rešuje življenja.
A sodišče je pritrdilo tožeči stranki, ki je ugovarjala, da EPA sploh ni
upoštevala sodobnih zaščitnih ukrepov (npr. uporabe protiprašnih zaščit v
proizvodnji in instalaciji azbestnih izdelkov). EPA je tudi zanemarila dejstvo,
na npr. ognjevarni gradbeni elementi rešujejo življenja - da bi torej popolna
prepoved tudi povečala tveganja in smrtnost. Nadalje je EPA trdila, da za vse
oblike azbesta obstajajo ekvivalentni nadomestki (enako trdi evropska
zakonodaja186). Sodišče je pritrdilo tožniku, da to ne velja. Sodišče tudi ni
pritrdilo EPA, ki je (na osnovi statistik, ki so segale pred uvedbo protiprašnih
zaščit) trdila, da stroški splošne prepovedi pomenijo reševanje življenj za ceno
30-40 mio. US$. Sodišče je tako posplošeno oceno razvrednotilo s podatkom,

                                                                                                               
183
CORROSION PROOF FITTINGS, et al., Petitioners, v. The ENVIRONMENTAL
PROTECTION AGENCY and William K. Reilly, Administrator, Respondents. No. 89-4596.
United States Court of Appeals, Fifth Circuit. Oct. 18, 1991. -
http://openjurist.org/947/f2d/1201/corrosion-proof-fittings-v-environmental-protection-agency
184
Law School Briefs - Environmental Law - Corrosion Proof Fittings v. EPA, 947 F.2d 1201
(5th Cir. 1991) - http://www.invispress.com/law/environmental/corrosion.html
185
EPA Asbestos Materials Bans: Clarification May 18, 1999 -
https://rms.unlv.edu/occupational/asbestos/EPA%20Asbestos%20Ban.pdf
186
COMMISSION DIRECTIVE 1999/77/EC of 26 July 1999 - http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1999:207:0018:0020:EN:PDF

  56  
da v ZDA zato, ker pogoltnejo zobotrebec, umre letno dvakrat več ljudi, kot
predvidevajo projekcije EPA za smrtnost zaradi posledic stika z azbestom;
torej bi lahko rešili več življenj (za ceno 250 mio. US$), če bi prepovedali
zobotrebce?(190).

Dejansko je ameriško sodišče potrdilo pravico EPA, da regulira uporabo

materialov, ki predstavljajo zdravstveno tveganje ali okoljsko nevarnost -
ampak regulacija se ne more izvajati kar s splošno prepovedjo, na osnovi
“načela previdnosti”: ne vemo, kaj se lahko zgodi, če ... Po drugi strani navaja
prepoved EU(192) v (7) prav tak argument: “ker do sedaj še ni bila določena
pragovna vrednost izpostavitve, pod katero krizotilni azbest ne predstavlja
tveganja za nastanek raka”. Eurokrata, ki je to brilijantno pravno obrazložitev
napisal, bi veljalo vprašati, ali je bila kdajkoli določena “pragovna vrednost
izpostavitve” kuhinjskim nožem, ki dokazano povzročijo bistveno več poškodb
in smrti kot krisotil; kolikor mi je znano, ni bila - ali bi morali potem prepovedati
tudi kuhinjske nože?

Z izjemo ZDA prepoved vseh oblik azbesta velja povsod, kjer so jo

zakonodajni organi uvedli. In najpogosteje navedeni razlog za prepoved proti
znanstvenim dejstvom je razvpito “načelo previdnosti”, ki je postalo že kar
blagovna znamka poklicnih okoljevarstvenikov.

Posledice - kakor za koga

Generalna prepoved uporabe belega azbesta seveda pomeni neizogibno

podražitev cevi za vodovod in kanalizacijo. V revnejših okoljih, kjer so si še
cenene azbestnocementne cevi težko privoščili, bo to neizogibno povzročilo
manj urejanja kanalizacije in vodovodov. Vse več ljudi bo torej živelo ob
odprtih kanalih in pilo okuženo vodo iz primitivnih vodnjakov - kar so
najpogostejši viri tifusa187 188, kolere189 190 in okužb z E. coli 191. S tifusom se
letno okuži 21 milijonov ljudi in 200.000 jih umre; med okuženimi je smrtnost
12-30%.192 S kolero se letno okuži 3-5 milijonov ljudi,100.000–120.000 jih
umre.193 Izbruhi okužb z nevarnimi oblikami E. coli - predvsem z različico
                                                                                                               
187
Poor food hygiene and housing as risk factors for typhoid fever in Semarang, Indonesia.
Gasem, M. Hussein and Dolmans, Wil M. V. and Keuter, M M and Djokomoeljanto, Robert
(2001); Tropical Medicine & International Health, 6 (6). pp. 484-490. -
http://eprints.undip.ac.id/550/
188
In Haiti, Typhoid Outbreaks Reported, Diarrhea Threat Looms. International Action July
13, 2010 - http://haitiwater.org/media-center/reports/2010/07/haiti-typhoid-outbreaks-reported-
diarrhea-threat-looms
189
Cholera Ghana’s headache with open Sewers revisited -
http://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/artikel.php?ID=338415
190
Open Sewers Challenge Cholera Treatment Efforts in Haiti. Emily Schmall, Huffington
Post 12/1/10 - http://www.huffingtonpost.com/emily-schmall/open-sewers-challenge-
cho_b_790848.html
191
SA: Zululand's rivers are open sewers: typhoid, e-coli warnings issued. African Crisis 03-
Feb-2008 - http://images.frompo.com/4e009512a429fd143b938e4ce2ee2725
192
CDC Typhoid Fever -
http://www.cdc.gov/nczved/divisions/dfbmd/diseases/typhoid_fever/technical.html
193
WHO Cholera Fact sheet N°107 August 2011 -
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs107/en/

  57  
O157:H7 - so občasni, smrtnost je 3-5% 194 .

Ampak prepoved belega azbesta škodi samo revnim. V bogatih državah - na

primer, v EU, ki je najbolj pod vplivom poklicnih okoljevarstvenikov - je
spodbudila, recimo, razcvet ekonomske dejavnosti. Lep primer je sedež
Evropske Komisije, palača Berlaymont v Bruslju.

Berlaymont so pričeli graditi leta 1963. Do leta 1975 je bila stavba (grajena po
fazah) dokončana in birokracija Evropske Komisije jo je v celoti zasedla. Že v
1980tih letih so se pojavili prvi predlogi, da je stavba zastarela in da bi jo bilo
treba obnoviti, vendar za tak projekt ni bilo mogoče zagotoviti sredstev.

A potem so leta 1990 v stavbi “nenadno” odkrili nevarni azbest! Odkritje

seveda ni bilo nič presenetljivega (ali, vsaj ne bi smelo biti): stavba je bila
zgrajena po najvišjih varnostnih standardih, zato so bile vgrajene
azbestnocementne protipožarne pregrade, kar je bilo tudi jasno vpisano na na
vseh načrtih. Ampak, v začetku 1990tih let je poklicnim okoljevarstvenikom že
dodobra uspela kriminalizacija belega azbesta. “Ogroženi” evrokrati so
zagrozili s stavko, takoj jim je bilo treba najeti nove pisarne, kjer bodo lahko
“varno” opravljali svoje delo. In seveda, palačo Berlaymont je bilo treba
nemudoma “sanirati”.

Odstranjevanje “nevarnih” azbestnocementnih plošč in rekonstrukcija zgradbe

so trajali 14 let. Evropska Komisija je stavbo spet prevzela 1. julija 2004.
Rekonstrukcija je stala 824 millijonov €, v to niso všteti stroški najema
nadomestnih prostorov. Če vemo, da obsega palača Berlaymont 240.500 m²,
lahko izračunamo, da je rekonstrukcija stala 3426 € na kvadratni meter!195

                                                                                                               
194
WHO Enterohaemorrhagic Escherichia coli (EHEC), Fact sheet N°125 December 2011 -
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs125/en/
195
Wikipedia Berlaymont building - http://en.wikipedia.org/wiki/Berlaymont_building

  58  
Izumiranje vrst
Na spletnih straneh mednarodne organizacije poklicnih okoljevarstvenikov
World Wildlife Federation (WWF) najdemo podatek, da vsako leto izumre
10.000 živalskih in rastlinskih vrst196, ali celo 73.000197 in to pretežno zaradi
onesnaževaja, krčenja naravnih okolij, ter seveda antropogenih podnebnih
sprememb. Vendar je ta ocena še skromna: v objavah Greenpeacea bomo
našli podatek 30.000198 , 40.000 - 60.000199, do “več sto tisoč”200 na leto.
Bogastvo raznolikih številk da misliti, da niso ravno plod resne znanstvene
raziskave. Ali lahko na bolj utemljen način pridemo vsaj do ocene največjega
možnega števila? Lahko - ampak po znanstveni metodi, ki je lahko
dolgočasna, zato naj ne bo nikomer zamerjeno, če naslednje poglavje izpusti.

                                                                                                               
196
WWF - How many species are we losing? -
http://wwf.panda.org/about_our_earth/biodiversity/biodiversity/
197
WWF - Stopping the spiral to extinction - http://wwf.panda.org/?200077/Stopping-the-
spiral-to-extinction
198
Greenpeace - Born at Rio 1992: The Convention on Biological Diversity (CBD) -
http://www.greenpeace.org/international/Global/international/publications/RioPlus20/20-
Years-of-CBD.pdf
199
PROTECTING BIODIVERSITY: An overview of problems facing the biodiversity of our
planet - http://archive.greenpeace.org/comms/cbio/bdfact.html
200
BEYOND UNCED; Published by Greenpeace International, Keizersgracht 176, 1016DW
Amsterdam, The Netherlands. © May 1992 Stichting Greenpeace Council -
http://www.nzdl.org/gsdlmod?e=d-00000-00---off-0cdl--00-0----0-10-0---0---0direct-10---4-------
0-1l--11-en-50---20-about---00-0-1-00-0-0-11-1-0utfZz-8-
00&cl=CL4.75&d=HASH5ef259d9358d2a6a2f9aea.6.2&gt=1

  59  
Ocena stopnje izumiranja vrst

Dejansko obstaja uradni vir za spremljanje stanja biološke raznolikosti: t.i.

Rdeči spisek Mednarodnega združenja za zaščito narave201 (International
Union for Conservation of Nature, IUCN). Spisek ogroženih vrst IUCN obstaja
od leta 1963 in predstavlja uradno osnovo za izvajanje Konvencije o
mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi
vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild
Fauna and Flora - CITES), ki je stopilla v veljavo 1975.202

Rdeči spisek IUCN razvršča obravnavane rastlinske ter živalske vrste v

sedem kategorij:

oznaka opis število %

izumrla vrsta 842 2,13%
izumrla v divjini 75 0,19%
kritično ogrožena 3744 9,48%
ogrožena 5256 13,31%
ranljiva 9694 24,55%
potencialno grožena 3829 9,70%
ni ogrožena, “brez skrbi” 16043 40,63%
skupaj vseh vrst v IUCN Red List 39438 100,00%

Od teh le vrste, označene z CR, EN in VU veljajo kot ogrožene, kategoriji NT

in LC sta namenjeni spremljanju nekoč ogroženih vrst, ki se jim je stanje
izboljšalo.

Poleg 6702 vrst, za katere IUCN nima zadostnih podatkov za oceno stanja,
vsebuje Rdeči spisek 39.438 živalskih ter rastlinskih vrst, od katerih jih 842
(2,13%) velja za izumrle (januar 2010). IUCN sicer vzdržuje spisek od leta
1963, ampak, med izumrlimi vrstami navaja (pretežno) take, ki so izginile že
davno prej. Na primer, na spisku izumrlih bomo našli mauricijski dodo
(Raphus cucullatus)203 - vendar, dodo je izginil že v 17. stoletju; podobno je
na spisku tasmanski tiger (Thylacinus cynocephalus)204 - ampak zadnji znani
primerek naj bi umrl v živalskem vrtu leta 1936 (vendar obstajajo poročila o
sledeh živali na Tasmaniji205); in falklandski volk (Dusicyon australis)206 -
                                                                                                               
201
The IUCN Red List of Threatened Species™ - http://www.iucnredlist.org/
202
Agencija republike Slovenije za okolje - Konvencija CITES -
http://www.arso.gov.si/narava/konvencija%20CITES/
203
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Raphus cucullatus -
http://www.iucnredlist.org/details/22690059/0
204
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Thylacinus cynocephalus -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/21866/0
205
Parks and Wildlife Service Tasmania - THREATENED SPECIES Thylacine - Tasmanian
tiger Thylacinus cynocephalus -
http://web.archive.org/web/20061002050127/http://www.parks.tas.gov.au/factsheets/threaten
ed_species/Thylacine.pdf
206
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Dusicyon australis -

  60  
zadnjega so ubili leta 1876. Še bolj zanimiva vrsta je Cuscomys oblativus,
“činčilska” podgana z Machu Picchu: na rdečem spisku IUCN je zavedena kot
izumrla207, a leta 2009 so jo uspeli fotografirati208! Rdeči spisek IUCN torej
dejansko navaja vrste, ki so izumrle (ali pa tudi ne) od 17. stoletja dalje - 842
navedenih izumrlih vrst je torej izginilo v zadnjih (bodimo velkodušni) najmanj
250 letih! Kar pomeni, da je (bila) povprečna letna stopnja izumiranja vrst,
zavedenih v Rdečem spisku IUCN, 0,008530% na leto.

Seveda, Rdeči spisek IUCN ne obsega vseh obstoječih vrst. Koliko pa je na

Zemlji vseh živalskih in rastlinskih vrst? WWW in Greenpeace oblikujeta svoje
ocene na predpostavki, da je vseh znanih in neznanih vrst 100 milijonov. Če v
celotnem biotopu upoštevamo enako letno stopnjo izumiranja kot je v Rdečem
spisku IUCN, dobimo (zaokroženo) 8530 na leto, kar je že manj kot najnižja
ocena WWF ali Greenpeacea. Ampak, ta številka je še precej pretirana.

Namreč, Rdeči spisek IUCN je oblikovan kot register ogroženih vrst. Vse vrste
so bile vnešene, ko so bile ogrožene (oznaka CR, EN ali VU). IUCN vzdržuje
neogroženi kategoriji (NT in LC) za spremljanje vrst, ki se jim je stanje
izboljšalo. V celotnem biotopu seveda niso prav vse vrste ogrožene -
dejansko sam IUCN ocenjuje, da velja danes kot ogroženih 40% vseh živečih
rastlinskih in živalskih vrst209 , kar je najbrž pretirano. Celo ob predpostavki, da
je vseh vrst 100 milijonov, je torej stopnja izumiranja največ 40% tiste iz
Rdečega spiska, torej 0,003412% ali 3412 na leto.

Vendar, za prejšnji oceni smo upoštevali predpostavko, da živi na Zemlji 100

milijonov vrst - taka ocena pa nima nobenega kredibilnega znanstvenega vira
in jo navajajo samo poklicni okoljevarstveniki.

Med ocenami, ki temeljijo na vsaj nekakšni znanstveni metodologiji, velja kot

najvišja številka, ki jo je oblikoval Terry L. Erwin, entomolog Smithsonian
Institution: na osnovi biološke raznolikosti hroščev na enem samem drevesu v
amazonskem pragozdu je ocenil, da je na vsej Zemlji okoli 30 milijonov vrst
rastlin in živali.210 Če v oceni izumiranja upoštevamo to najvišjo, vendar
metodološko vendarle utemeljeno številko, je rezultat 1024 na leto.

Kot rečeno, Erwinova ocena velja za pretirano. Zato poglejmo, kaj o številu
obstoječih vrst pravijo viri, katere upošteva večina strokovnjakov.

IUCN ocenjuje, da je vseh znanih živalskih in rastlinskih vrst 1.740.330.211 Kot

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/6923/0
207
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Cuscomys oblativa -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/136658/0
208
'Extinct' cat-sized chinchilla found alive in shadows of Machu Picchu, The Guardian, 26
September 2014 - http://www.theguardian.com/environment/2014/sep/26/extinct-cat-sized-
chinchilla-found-in-shadows-of-machu-picchu
209
Wikipedia Endangered Species - http://en.wikipedia.org/wiki/Endangered_species
210
Terry L. Erwin: How many species are there? -
http://faculty.plattsburgh.edu/thomas.wolosz/howmanysp.htm
211
The World Conservation Union. 2010. IUCN Red List of Threatened Species. Summary
Statistics for Globally Threatened Species. Table 1: Numbers of threatened species by major

  61  
referenčni vir za oceno števila še neznanih vrst velja delo Arthuja D.
Chapmana “Numbers of Living Species in Australia and the World”212, ki
obseg še neodkritih ocenjuje na 5.523.300. Če obe številki seštejemo, dobimo
7.263.630 živečih vrst - kar nam ob IUCNjevi predpostavki, da jih je 40%
ogroženih, in je stopnja izumiranja ogroženih vrst enaka kot v Rdečem spisku
IUCN, da (zaokroženo navzgor) 248 na leto.

To je torej številka, ki jo je mogoče podpreti z nekakšnimi znanstveno

utemeljenimi viri: na leto lahko izumira do 248 rastlinskih in živalskih vrst - v
pirmerjavi s trditvami poklicnih okoljevarstvenikov (10.000, 30.000, 40.000-
60.000, 73.000, več 100.000). Seveda ni zanemarljivo (če je sploh toliko) -
ampak, ali smo zares za vse ali večino krivi ljudje? Speciacija (nastajanje
novih vrst) in posledično izumiranje starejših je namreč povsem normalen
potek razvoja življenja na Zemlji: preko 99,99% vrst, ki so kdajkoli živele na
našim planetu, je danes izumrlih.213 Celo v dolgoročno stabilnih razmerah bi
lahko pričakovali, da bo vsako leto izumrlo 15 vrst214 - in kot bomo videli
pozneje, današnje razmere niso dolgoročno stabilne.

Spomnimo se, da smo našo oceno, da lahko na leto izumre 248 vrst
izračunali ob predpostavki IUCN, da je 40% vseh vrst v današnjem svetu
ogroženih. Ta ocena dejansko velja za pretirano, kar potrjujejo tudi znanstveni
članki.215 Kar je seveda po svoje razumljivo, saj gre za oceno IUCN, ki je
uradni organ Združenih Narodov za ugotavljanje stanja (ogroženih) vrst, zato
ni presenetljivo, da najbrž pretiravajo.

Metodam za ugotavljanje ogroženosti ali celo izumrtja vrst, ki so najbolj

pogosto temelj skrajnih trditev, je mogoče podati mnoge strokovne očitke.

Problem je predvsem, da je zelo težko ugotoviti dejansko stanje vrste - kot

ilustracijo naj navedem primer iz lastnih izkušenj.

Ribico Rudarius excelsus je prvotno odkril avstralski morski biolog Barry

Hutchins leta 1977216 - kot novo vrsto jo je identificiral na osnovi dveh mrtvih
primerkov, najdenih med ulovom v mreži na Velikem koralnem grebenu ob
Avstraliji. Prvo fotografijo žive ribice je posnel podmorski fotograf Greg R.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
groups of organisms (1996–2010). -
http://www.iucnredlist.org/documents/summarystatistics/2010_1RL_Stats_Table_1.pdf
212
Arthur D Chapman. 2009. Numbers of Living Species in Australia and the World. 2nd
edition. Australian Government, Department of the Environment, Water, Heritage and the
Arts. Canberra, Australia. -
http://www.environment.gov.au/biodiversity/abrs/publications/other/species-
numbers/2009/index.html
213
UCSD Life in the Universe: Extinction: A Brief History of an Idea -
http://earthguide.ucsd.edu/virtualmuseum/litu/07_1.shtml
214
Encyclopedia Britannica CALCULATING BACKGROUND EXTINCTION RATES -
http://www.britannica.com/EBchecked/topic/133385/conservation/272660/Calculating-
background-extinction-rates
215
Mass Species Extinction Is Exaggerated - http://www.w1d.net/%20/evolution/mass-
species-extinction-is-exaggerated-2/
216
FishBase - Rudarius excelsus Hutchins, 1977 -
http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=7988

  62  
Allen leta 1990217, ob otoku Ambon v Indoneziji. Med odkritjem in prvim s
fotografijo potrjenim srečanjem živega primerka je torej preteklo 13 let -
dovolj, da bi lahko po metodologiji IUCN R. excelsus že proglasili za izumrlo.
Po tem je minilo nadaljnjih 18 let (spet dovolj za “izumrtje”) do druge
fotografije žive ribice v naravnem okolju.

Prva fotografija je bila torej posneta 13 let po odkritju R. excelsus, preko 1000
km severno od prve najdbe; in druga fotografija žive ribice je nastala še 18 let
pozneje, približno 450 km S-SV od prve.

Ob cenejših in kakovostnejših podvodnih fotoaparatih je po letu 2008 nastalo

še več fotografij R. excelsus, in danes velja, da je njeno prebivališče celotni
zahodni Tihi ocean, od Avstralije do Japonske - vendar ribica še vedno velja
za izjemno redko.

Rudarius excelsus - Kri, Raja Ampat, maj 2008

Ampak, ali so fotografije redke, ker je primerkov R. excelsus dejansko malo -

ali zato, ker jo je izjemno težko opaziti, saj se ta majhna ribica izjemno dobro
zlije s svojim naravnim okoljem. In to je seveda očitno vprašanje, ko po taki ali
drugačni metodologiji ugotavljamo izumrtje: ali zares ni več nobenega
primerka vrste - ali pa ga samo ne uspemo najti?

Proti pretiranim ocenam o izumiranju vrst je mogoče navesti tudi matematično

utemeljene pomisleke. Poglavitni razlog za pogosto citirano “katastrofalno”
izumiranje vrst v našem času naj bi bila izguba življenskega prostora, ki ga
ljudje zasedamo s svojimi prebivališči, cestami, poljedelskimi površinami,
izsekavanjem gozdov, gradnjo hidroelektrarn, in še čem. Ampak, Fangliang

                                                                                                               
217
Randall, J.E., G.R. Allen and R.C. Steene 1990 Fishes of the Great Barrier Reef and Coral
Sea. University of Hawaii Press, Honolulu, Hawaii. 506 p.

  63  
He in Stephen P. Hubbell v članku v reviji Nature 218 opozarjata, da privzete
predpostavke o odvisnosti vrst od obsega njihovega življenskega prostora
povzročajo močno pretirane ocene o stopnjah izumiranja, saj temeljijo na
povsem napačni uporabi statističnih metod. V nasprotju z uporabljano
metodologijo je področje, ki je potrebno za ugotovitev izumrtja, dejansko
bistveno večje od področja, ki je omogočilo identifikacijo vrste, dokazujeta He
in Hubbell. Sklep, da je vrsta izumrla, ker je na področju, kjer je bila prvič
odkrita ni mogoče več najti, privede do “anomalij”, kakršno smo že opisali v
primeru Cuscomys oblativus, “činčilske” podgane z Machu Pichu. In tudi
pretiranime ocene o posledicah izgube življenskega prostora privedejo do
katastrofičnih trditev o izumiranju vrst, kakršne navajajo organizacije poklicnih
okoljevarstvenikov kot so WWF, Greepeace in podobne. Še bolj pretirane so
(medisko priljubljene) ocene o pričakovanem izumiranju vrst zaradi
“podnebnih sprememb”, kot v publikaciji Royal Society utemeljeno
argumentira Owen T. Lewis.219

Z vidika krnenja biološke raznolikosti našega planeta bi morali tudi upoštevati,

da posledice izumrtja vrste, ki se je v zelo majhnem številu ohranila samo še
na enem otoku, ne morejo biti enake kot pri izumrtju vrste, ki je bila razširjena
po celotnem kontinentu. In analize kažejo, da na našo oceno splošnega
izumiranja vrst bistveno vplivajo prav izginotja redkih, eksotičnih in prostorsko
zelo omejenih živali ali rastlin, v izoliranih okoljih kot so majhni otoki..

Craig Loehle in Willis Eschenbach sta podrobno analizirala stopnje

izumiranja ptičev ter sesalcev od leta 1500 dalje, ločeno za populacije na
celinah ter na otokih.220 Ugotovila sta, da je je na celinah v tem času izumrlo
le šest vrst ptičev in tri vrste sesalcev - med tem, ko je na otokih zabeleženo
123 izumrtij ptičev in 58 sesalcev. Kar 95% registriranih izumrtij zadnjih 510
let (med ptiči in sesalci) se je torej pripetilo na otokih, v majhnih in izoliranih
okoljih, z majhnimi populacijami, ki so tam preživele predvsem zato, ker niso
prihajale v stik s preživetveno bolj agresivnimi celinskimi vrstami.

Loehle in Eschenbach sta stopnje izumiranja (od leta 1500) po posameznih

področjih primerjala s t.i. temeljno stopnjo izumrtij, to je, na osnovi fosilnih
ostankov izračunanim številom izumrtih vrst ptičev ter sesalcev v daljšem
geološkem obdobju, pred razvojem Homo sapiens. Ugotovila sta, da je
stopnja izumiranja ptičev na celinah od leta 1500 dalje 0,69 do 5,9 temeljne
stopnje - npr. v Evraziji je v zadnjih 510 letih dejansko izumrlo manj ptičev kot
je bilo povprečje pred prihodom človeka. Za kontinentalne sesalce je stopnja
izumiranja od 0,89 do 7,4 temeljne stopnje - tudi tu je v Evraziji izumrlo manj
                                                                                                               
218
Species–area relationships always overestimate extinction rates from habitat loss;
Fangliang He & Stephen P. Hubbell, |NATURE VOL473 19 MAY 2011,
doi:10.1038/nature09985 -
http://research.iae.ac.cn/web/UploadFiles_6498/201105/2011051916461907.pdf
219
Owen T Lewis: Climate change, species–area curves and the extinction crisis; Phil. Trans.
R. Soc. B 29 January 2006 vol. 361 no. 1465 163-171, doi: 10.1098/rstb.2005.1712 -
http://rstb.royalsocietypublishing.org/content/361/1465/163.full
220
Historical bird and terrestrial mammal extinction rates and causes; Craig Loehle and Willis
Eschenbach, Biodiversity Research, Diversity and Distributions, (Diversity Distrib.) (2011) 1–
8, DOI: 10.1111/j.1472-4642.2011.00856.x -
http://www.ncasi.org/publications/Detail.aspx?id=3463

  64  
sesalcev kot je predhodno geološko povprečje. Po drugi strani je stopnja
izumiranja na otokih bistveno večja od temeljne: za ptiče 98 do 844-krat, za
sesalce 82 do 702-krat večja kot temeljna stopnja.

Seveda ni dvoma, da so za precejšen del povečanih stopenj izumiranja, tako

na “novih” celinah kot na otokih, krivi človeški dejavniki. Obdobje, ki sta ga
preučevala Loehle in Eschenbach, sovpada prav s časom, ko so Evropejci
“odkrivali” in naseljevali “nova ozemlja.” S seboj so pripeljali evrazijske
rastlinske ter živalske vrste, ki so jih bodisi gojili za hrano, ali so prispele v
“nove svetove” kot slepi potniki - na primer, podgane, ki so povzročile izumrtje
mnogih redkih avtohtonih glodalcev na karibskih otokih, in celo mauricjijskega
dodoja. Domači zajci, ki so pobegnili iz ujetništva, so preplavili npr. Novo
Zelandijo in Avstralijo ter neizogibno povzročili izumrtje mnogih lokalnih vrst, s
katerimi so tekmovali za hrano. In še mnogo takih primerov bi lahko našteli,
na katere prav gotovo ne moremo biti ponosni.

Ampak, obdobje “osvajanja novih teritorijev” je mimo. Danes je nameren ali

nenameren prenos invazivne vrste v okolje, kjer se lahko eksplozivno
razmnoži, skrajno redek dogodek. Lov na redke vrste je praktično povsod po
svetu strogo omejen. Dejansko so dokazani primeri izmrtja vrst po letu 1950
izjemno redki.

In realnost

Začeli smo s trditvami poklicnih okoljevarstvenikov, da letno izumre od 10.000

do več 100.000 živalskih in rastlinskih vrst. Analiza uradnih podatkov o
izumrtjih nam je pokazala, da številka ne more biti več kot 248 na leto; kritike
metodologije IUCN dajo sumiti, da je še to najbrž precej preveč. Dejansko je
mogoče za obdobje 2000 - 2010 v arhivih IUCN najti le 10 vrst sesalcev,
ptičev in dvoživk, za katere je bilo metodološko ugotovljeno, da so v tem
času izumrli (a lahko so tudi pred letom 2000)221:

1. pirenejski kozorog (Capra pyrenaica pyrenaica); leto, ko je bilo

izumrtje ugotovljeno: 2000
2. havajska vrana (Corvus hawaiiensis); 2004
3. kama'o (Myadestes myadestinus) (vrsta havajskega drozga); 2004
4. po'o-uli (Melamposops phaeosoma) (havajski ptič, ki je bil edini
primerek v svojem genusu); 2004
5. Spixov makak (Cyanopsitta spixii); izumrl v divjini 2004 (precej
primerkov še živi v ujetništvu)
6. zahodnoafriški črni nosorog (Diceros bicornis longipes); 2006
7. kitajski jezerski delfin (Lipotes vexillifer); 2006
8. Holdridgova krastača (Incilius holdridgei); 2007
9. krastača Craugastor escoces; 2007
10. zlata krastača (Incilius periglenes); 2007

                                                                                                               
221
Animals extinct this century - http://devon.freepgs.com/articles/animals-extinct-this-
century.php

  65  
Zato je razumljiva zadrega poklicnih okoljevarstvenikov, ki zagovarjajo skrajne
številke izumiranja - kadar jih kdo vpraša, naj navedejo vsaj eno vrsto, ki je
izumrla letos. Saj je neizogibno, da bomo nekatera izumrtja, ki so se pripetila
v prvem desetletju 21. stoletja, odkrili šele čez leta - ampak, ali lahko res
racionalno pričakujemo, da jih bo od 100.000 do več milijonov, če jih za
preteklih 500 let nismo našli niti 1000?

Vendar nastajajo vedno novi članki, ki napovedujejo “katastrofalno” izumiranje

vrst zaradi človeške dejavnosti, in mediji jih radi povzamejo.

Na primer, v reviji Nature marca 2011 objavljen članek z naslovom “Ali se že

dogaja šesto množično izumrtje na Zemlji?”222 , ki predstavlja eno najbolj
odzivnih “napovedi katastrofe” v zadnjem času. Da bo laže razumeti, s čim
nam avtorji grozijo, si najprej oglejmo kratko preglednico preteklih petih
množičnih izumrtij.

obdobje izumrtja najbolj verjetni razlog odstotek

izumrlih
vrst
Ordovicij, pred ~443 mil. ohladitev, začetek ledenih dob in 57 - 86%
leti medglacialnih obdobij
(trajanje: 1,9 - 3,3 mil. let)
Devon, pred ~359 mil. leti ohladitev, bistveno znižanje zračnega CO2, 70 - 75%
(2 - 29 mil. let) sprememba rastlinskih vrst
Permij, pred ~251 mil. leti izbruhi supervulkanov v Sibiriji, zastrupitev 83 - 96%
(160.000 - 2,8 mil. let) morij s H2S; možen tudi udar velikega
meteorita
Trias, pred ~200 mil. leti ni soglasja; možen masovni vulkanizem, 48 - 80%
(600.000 - 8,3 mil.) ohladitev, velika variacija morske gladine, ...
Kreda, pred ~65 mil. leti udar meteorita v polotok Jukatan 75 - 76%
(1 leto - 2,5 mil. let)

“Tak članek ne bi nikoli smel priti skozi strokovno recenzijo revije Nature,”
pravi dr. Patrick Moore, kanadski ekolog in soustanovitelj organizacije
Greenpeace.223 Vendar je (žal) tak način senzacionalističnega pisanja celo za
(nekatere) znanstvene publikacije postal sprejmljiv, čeprav ni povsem pošten.
Razumeti moramo namreč, da znanstveni članek ne more do podrobnosti
                                                                                                               
222
Has the Earth’s sixth mass extinction already arrived? Anthony D. Barnosky, Nicholas
Matzke, Susumu Tomiya, Guinevere O. U. Wogan, Brian Swartz, Tiago B. Quental, Charles
Marshall, Jenny L. McGuire, Emily L. Lindsey, Kaitlin C. Maguire, Ben Mersey & Elizabeth A.
Ferrer; Nature 471, 51–57 (03 March 2011) doi:10.1038/nature09678; Published online 02
March 2011 -
http://www.nature.com/nature/journal/v471/n7336/full/nature09678.html?WT.ec_id=NATURE-
20110303
223
Greenpeace Co-Founder Slams Species Extinction Scare Study as proof of how 'peer-
review process has become corrupted' – Study 'greatly underestimate the rate new species
can evolve'; by Marc Morano, Climate Depot, March 04, 2011 -
http://www.climatedepot.com/a/9996/Greenpeace-CoFounder-Slams-Species-Extinction-
Scare-Study-as-proof-of-how-peerreview-process-has-become-corrupted-ndash-Study-
greatly-underestimate-the-rate-new-species-can-evolve

  66  
preveriti vseh podatkov, na katerih temelji, zato je običajna praksa, da vire
citira in svoje zaključke izvaja ob predpostavki, da so citirani viri pravilni.
Potem je seveda pomembno, kakšne vire članek izbere. Članek navaja vire -
in torej izvaja svoje sklepe na njihovih podatkih - ki citirajo najvišje možne
stopje izumiranja, izvedene iz meritev na zelo majhnih območjih; in iz teh
podatkov napoveduje katastrofalne dogodke na osnovi najbolj strmih krivulj
možnega odnosa med razpoložljivim prostorom in izumiranjem vrst.224
Seveda povsem ignorira vrsto znanstvenih člankov, ki dokazujejo, da je že
močno stara metoda SAR (species area relationship) pomanjkljiva225 in da
pretirava stopnjo izumiranja.226

Če sprejmemo kot osnovo podatek, da danes izumre 10.000 - 50.000 vrst na

leto (kar smo že pokazali kot hudo pretirano), potem bi ob taki stopnji izumrle
sploh vse vrste v 600 - 3000 letih, kar bi bilo mnogo huje kot med katerokoli
od preteklih petih velikih ekstinkcij (in seveda povsem absurdno).

Poročila, ki grozijo z masovnim izumrtjem, povsem zanemarjajo nastajanje

novih vrst, poudarja Dr. Moore. Na primer, polarni medved (ki ga poklicni
okoljevarstveniki najpogosteje omenjajo kot vrsto, ki naj bi bila ogrožena
zaradi “globalnega ogrevanja”) se je dejansko razvil šele pred 150.000 leti.
Evolucija je stalna bitka za preživetje, preko 99% živalskih ter rastlinskih vrst,
ki so kdaj živele na Zemlji, je danes izumrlih - ampak nadomestile so jih
druge; in tudi nas ne bi bilo, če ne bi v velikem izumrtju ob koncu Krede izginili
dinozavri. Od leta 1990 dalje je samo program Conservation International
odkril 1300 novih vrst227, kar je precej več kot število vseh izumrlih na
Rdečem spisku IUCN. Po najbolj kredibilnihh ocenah je še neznanih vrst 5 -
6,5 milijonov; če upoštevamo, da je “povprečna življenska doba vrste” okoli
500.000 let, se vsako leto razvije 10 - 13 novih vrst!228

Zagovorniki teze, da smo priča “šestemu množičnemu izumiranju” primerjajo

(ne najbolje dokumentirano) izginotja vrst v zadnjih 500 letih z domnevnim
povprečjem skozi zgodovino življenja na Zemlji.229 Ampak taka primerjava je
zelo zavajajoča. Ni namreč posebno verjetno, da izumiranje vrst in nastajanje
                                                                                                               
224
Scheiner, S.M. 2003. Six types of species-area curves. Global Ecology and Biogeography
12:441-447 - ftp://ftp.unice.fr/users/francour/Scheiner2003_SA%20curves_six%20types.pdf
225
Connor, E.F. and E.D. McCoy. 1979. The statistics and biology of the species-area
relationship. American Naturalist 113:791-833 -
http://garfield.library.upenn.edu/classics1990/A1990CD80200001.pdf
226
Drakare S, Lennon J.L., Hillebrand H., 2006 The imprint of the geographical, evolutionary
and ecological context on species-area relationships Ecology Letters 9 (2), 215–227 -
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1461-0248.2005.00848.x/abstract
227
1,300 New Species Discovered: Conservation International Celebrates 20 Years Of Rapid
Assessment Program; The Huffington Post 04-13-11 -
http://www.huffingtonpost.com/2011/04/13/new-species-2011-conservation-
international_n_848787.html
228
Total Number of Species Estimated in the World; by Liz Osborn, Current Results Nexus -
http://www.currentresults.com/Environment-Facts/Plants-Animals/estimate-of-worlds-total-
number-of-species.php
229
The Big Question: How quickly are animals and plants disappearing, and does it matter?
By Steve Connor, The Independent, 2 January 2007 -
http://www.independent.co.uk/environment/nature/the-big-question-how-quickly-are-animals-
and-plants-disappearing-and-does-it-matter-430489.html

  67  
novih poteka enakomerno. Evolucijski biolog Stephen Jay Gould je že leta
1997 s statistično analizo pokazal, da nastanek novih vrst (speciacija) ter
posledično izumiranje starejših ni enakomeren proces. V relativno kratkih
obdobjih se pripeti veliko število sprememb, katerimi sledijo daljša obdobja
relativne stabilnosti (“punctuated equilibria”).230 In ker je evolucija dejansko
stalna vojna za omejen življenski prostor, se velike spremembe v razmerju
vrst dogajajo ob velikih spremembah okolja.

Danes seveda živimo v obdobju velikih okoljskih sprememb - ampak ne le

zadnjih 500 let, in ne zaradi človeškega vpliva. Pred približno 9000 leti se je s
Holocenskim toplim obdobjem končala zadnja velika ledena doba, ki je trajala
100.000 let in prešli smo v t.i. medglacialno obdobje: podnebje je postalo
bistveno toplejše, temperature so postale v povprečju za 5 stopinj Celzija višje
kot med predhodno ledeno dobo. Naša vrsta, ki pred otoplitvijo ni nikoli
presegla 25 milijonov ljudi na vsej Zemlji, je v Holocenu razvila živinorejo in
poljedelstvo, ter s tem postavila osnove za nastanek poljedelskih družb in
naše civilizacije. Toplejše podnebje je neizogibno poslabšalo pogoje
preživetja za vrste, ki so bile dobro prilagojene na hladno vreme ledene dobe
- in seveda pripomoglo k širitvi ter nastanku vrst, ki so bolje prilagojene
toplejšemu podnebju.

Na primer, izumrtje velikih sesalcev na ameriškem kontinentu - mamuti,

mastodonti, veliki lenivci, sabljaste mačke,... - zagovorniki “človeškega greha”
radi pripišejo prihodu prvih ljudi iz Evrazije in izlovu. Ampak, novejše analize
kažejo, da so prvi ljudje prišli v Ameriko že pred 50.000 leti231, vsekakor pred
30.000 leti, izumrtje se pa je pričelo pred 12.000 leti.

Množično zumiranje velikih sesalcev na ameriškem kontinentu so dejansko

povzročile “podnebne spremembe”, t.i. holocenska otoplitev.232 Podobno so
ugotovili za druga velika izumrtja ob nastopu “našega” medglacialnega
obdobja.233

                                                                                                               
230
Gould, Stephen Jay, & Eldredge, Niles (1977). "Punctuated equilibria: the tempo and
mode of evolution reconsidered." Paleobiology 3 (2): 115-151. (p.145) -
http://www.jstor.org/discover/10.2307/2400177?sid=21105940273351&uid=70&uid=2&uid=37
39008&uid=2129&uid=4
231
New Evidence Puts Man In North America 50,000 Years Ago; ScienceDaily Nov. 18, 2004
- http://www.sciencedaily.com/releases/2004/11/041118104010.htm
232
Blame North America Megafauna Extinction On Climate Change, Not Human Ancestors.
ScienceDaily Oct. 25, 2001 -
http://www.sciencedaily.com/releases/2001/10/011025072315.htm
233
Megafauna extinction mystery. By SUSAN OKIE, The Washington Post November 15,
2001 - http://www.trussel.com/prehist/news275.htm

  68  
Korale kot merilo biološke raznolikosti in sprememb

Radikalno spremembo razmerij, ki jo je prinesla otoplitev medglacialnega

obdobja, lahko lepo vidimo na koralnih grebenih, ki v alarmističnih novicah
poklicnih okoljevarstvenikov sicer pogosto - in znanstveno povsem
neutemeljeno - igrajo vlogo še posebno ogroženega biotopa zaradi
“globalnega ogrevanja” in človeških izpustov toplogrednih plinov. Večino
današnjih koralnih grebenov sestavlja genus Acropora, ki ponekod (npr. na
Velikem koralnem grebenu ob Avstraliji) predstavlja celo preko 90% mase
vseh apnenčastih koral, ki sestavljajo greben. Ampak, ni bilo vedno tako.

Acropora sp. je pričela osvajati koralne grebene po Holocenski otoplitvi.

Večina koral tega genusa namreč hitro raste in še posebno dobro uspeva v
topli vodi234 , zato so v toplejših morjih medglacialnega obdobja v zadnjih
10.000 letih preprosto izrinile druge vrste. Koralni grebeni, kjer Acropora sp. ni
v večini, so danes izjemno redki - na primer, ob japonskem otočju Ryukyu,
kjer se je v veliki meri ohranilo precej “ledenodobno” razmerje235, v vodi s
povprečno temperaturo 16°C, ki je prehladna za uspešno rast Acropora sp.

                                                                                                               
234
Veron, J. Corals of the World. Townsville, Queensland, Australia: Australian Institute of
Marine Science, 2000. S.A. QL377 .C5 V44 2000.
235
Development of coral reefs of the Ryukyu Islands (southwest Japan, East China Sea)
during Pleistocene sea-level change; T. Nakamori, Y. Iryu and T. Yamada, Sedimentary
Geology,Volume 99, Issues 3-4, November 1995, Pages 215-231 doi:10.1016/0037-
0738(95)00045-A -
http://www.researchgate.net/publication/248232815_Development_of_coral_reefs_of_the_Ry
ukyu_Islands_(southwest_Japan_East_China_Sea)_during_Pleistocene_sea-level_change

  69  
Koralni grebeni so sicer naravni biotop, ki se zelo hitro spreminja ter prilagaja
novim razmeram. Zato nam lahko koralna okolja dobro ilustrirajo odzive
naravnega okolja na domnevne spremembe ter tudi dajo dobro oceno o času
in vplivu sprememb na biološko raznolikost.

Apnenčaste korale pokrivajo le 0,07% morskega dna, in vendar živi na

koralnih grebenih več kot četrtina vseh živalskih in rastlinskih vrst. Le tropski
deževni gozdovi premorejo primerljivo stopnjo biološke raznolikosti. Koralni
grebeni uspevajo le v toplih morjih in so plavalcem in potapljačem lahko
dosegljivi, saj praviloma ne segajo globje od 20 metrov pod gladino. Kljub
temu, da jih morski biologi preučujejo že desetletja, vsako leto znova odkrijejo
na desetine novih živalskih ali rastlinskih vrst.

Med koralni polipi - sorodniki morskih vetrnic - najdemo tudi “velikane”, ki

preko razširjenih lovk merijo 10 cm, a večina jih je manjših od centimetra.
Polipi ponoči razprejo lovke in lovijo plankton, a v resnici so “poljedelci”: z
ulovom namreč nahranijo simbiotske alge Zooxantheallae, ki podnevi
proizvedejo večino hrane, potrebne za življenje in rast koral. Grebene
ustvarjajo polipi, ki iz morske vode izločajo kalcijev karbonat in iz njega gradijo
svoja bivališča. Na odmrlih koralah se v zdravem morskem okolju naselijo
novi polipi in tako grebeni počasi rastejo – v povprečju le 1 cm na leto.

Simbiotsko sodelovanje med koralnimi polipi in njihovimi algami je zelo

odvisno od razmer v okolju: specifične vrste so zelo natančno prilagojene
majhnemu razponu v temperaturi vode, določeni stopnji osončenosti, toku,
količini hrane - in če se okoliščine le malo spremenijo, na primer, če se
gladina morja za daljši čas spusti ali dvigne ter se s tem spremeni osvetljenost
koral, mnoge vrste odmrejo, ali vsaj zaostanejo v rasti ter jih druge izrinejo.
Ob nastopu velike ledene dobe se gladina morja bistveno spusti (ker je več
vlage vezane v ledenikih), in v medglacialnem obdobju se spet dvigne, zato ni
presenečenje, da se ob teh rednih in največjih spremembah podnebja
bistveno spremenijo tudi razmerja na koralnih grebenih. Sprememba azmeraj
ob nastopu velike ledene dobe (znižanje morske gladine) je še posebno
velika, saj živijo apnenčaste korale le v globini do 20 m, kjer obraščajo otoke
toplih morij. A ko se gladina oceanov spusti tudi za 70 m, ostanejo koralne
kolonije visoko na suhem ter odmrejo, z njim pa tudi vsa druga bitja, ki jih
naseljujejo. Zato se ob nastopu medglacialnega obdobja in dviga morske
gladine biološka raznolikost novih koralnih grebenov “hrani” iz redkih
“rezervatov”, kjer so se koralne vrste ohranile skozi ledeno dobo.

Eno takih področij je otočje Raja Ampat.

Otočje Štirih Kraljev (kar v indonezijskem jeziku pomeni “Raja Ampat”)

obsega dobrih 40.000 km velik arhipelag na severovzhodnem delu 2

indonezijske Papue (Irian Jaya). Štirje večji otoki in preko 1500 manjših
veljajo danes za koralno okolje z največjo biološko raznolikostjo na vsem
svetu.236
                                                                                                               
236
Historical Ecology of the Raja Ampat Archipelago, Papua Province, Indonesia; Maria
Lourdes D. Palomares, Johanna J. Heymans, Daniel Pauly, Hist. Phil. Life Sci., 29 (2007),
33-56 -

  70  
Posebnost Raja Ampata je v 1990tih letih prvi “odkril” nizozemski potapljač
Max Ammer, ki je v teh krajih iskal ostanke bojnih letal iz druge svetovne
vojne.237 Pričel je organizirati potapljaške izlete, najprej le za bolj
avanturistične potapljače, ki so bili pripravljeni živeti v šotorih; leta 2004 je
postavil prvo letovišče v zalivu Sorido na otoku Kri, ki je prilagojeno predvsem
potrebam potapljačev. Med Maxovimi rednimi gosti, med katere sodita tudi
slavna podvodna fotografa Gerald Allen in Roger Steene, je bilo precej časa
priljubljeno tekmovanje: koliko različnih vrst je mogoče opaziti v enem
potopu? Septembra 2008 je bil rekord 283 in nedvomno je že presežen.

V področju Raja Ampat so do sedaj odkrili 1.309 vrst rib, 537 koral, 699 vrst
mehkužcev, in vsako leto najdejo še povsem nove. Za primerjavo: v celotnih
Karibih, ki obsegajo okoli 7000 otokov ter čeri na površini 239.681 km je “le” 2

70 različnih vrst koral.238

Od kod tolikšna raznolikost? Prva hipoteza je bogastvo morskega življenja

pripisovala morskim tokovom iz Indijskega oceana in južnega Pacifika, ki se tu
srečujejo in predvidoma prinašajo vzorce iz različnih koralnih okolij.

Podrobnejše raziskave so pokazale na drugačen vzrok. To je kraški teren in v

daljni preteklosti so bili prelivi med današnjimi otoki kraške jame. Ko so se
svodi podrli, so ostali otoki s strmimi skalnimi stenami. Med zadnjo ledeno
dobo se je območje Raja Ampat se je pretvorilo v velikansko jezero, v
katerem so korale in živali preživele. In ko se je morje spet dvignilo, so se
razselile v Pacifik in Indijski ocean. Raja Ampat torej najverjetneje ni posledica
biološke raznolikosti teh južnih morij, ampak v veliki meri njen izvor.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
http://www.seaaroundus.org/researcher/dpauly/PDF/2007/JournalArticles/HistoricalEcologyOf
TheRajaAmpatArchipelago.pdf
237
Coral Reef Paradise Found in Remote Indonesian Islands; John Roach for National
Geographic News, August 8, 2001 -
http://news.nationalgeographic.com/news/2001/08/0808_irianjayacoral.html
238
Indonesia Undersea; by David Doubilet, National Geographic Magazine, September 2007
- http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text

  71  
 Posebnost Raja Ampat: korale in gorgonije med mangrovi
Ampak Raja Ampat predstavlja za skrajne okoljevarstvenike še dodaten
problem: morje, kjer najdemo navečjo raznolikost koralnega življenja, je
nadpovprečno toplo, 27 - 29°C. “Globalno ogrevanje” naj bi ogrožalo koralne
grebene - ampak prav v izredno toplih vodah Raja Ampat je beljenje koral
izjemno redek pojav in biotop je dejansko bolj odporen na bolezni kot podobni
biotopi v hladnejših morjih.

Kar za objektivne znanstvenike, ki svoje zaključke temeljijo na meritvah, ni

nikakršno presenečenje: kot dokazuje dolgoletna raziskava (1995-2009)
koralnih populacij na Velikem koralnem grebenu Avstralije, v tem obdobju “ni
nikakršne indikacije o neto upadanju”, lokalne variacije pa so posledica
“sprememb v populacijah hitro rastočih vrst Acropora”, “največja odmiranja so
se pripetila zaradi napadov [morske zvezde] Acanthaster planci in viharjev”.239

Človek in izumiranja vrst

Širitev ljudi na vse kontinente je nedvomno prispevala k izumrtju nekaterih

vrst. Prvo znano veliko izumrtje vrst v času obstoja naše vrste je posledica
prvega prihoda ljudi v Avstralijo, pred 60.000 leti. Ampak, Avstralija je imela
(in še vedno ima) poseben biotop: samo na tem izoliranem kontinentu so
vrečarji dominantna vrsta sesalcev - v Evraziji in Afriki so povsem izumrli pred
nastopom Homo sapiens, le na ameriškem kontinentu se jih je ohranilo 99
vrst (oposumi), od katerih mnoge veljajo kot redke in ogrožene. Avstralske
                                                                                                               
239
Kate Osborne, Andrew M. Dolman, Scott C. Burgess, and Kerryn A. Johns: Disturbance
and the Dynamics of Coral Cover on the Great Barrier Reef (1995–2009); PLoS One. 2011;
6(3): e17516. doi: 10.1371/journal.pone.0017516. -
http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0017516

  72  
vrste torej niso bile sposobne učinkovito tekmovati s tistimi, ki so jih prvi ljudje
prinesli iz bolj “konkurenčnih” področij. Na primer, zdingom, danes divjim
avstralskim psom, ki so ga prvi ljudje pripeljali s seboj kot udomačenega
sorodnika azijskega volka. In po tem, ko je prav dingo bistveno prispeval k
izumrtju mnogih avstralskih vrst, velja danes za zaščiteno žival in ranljivo (VU)
vrsto.

Ljudje so tudi pomembno prispevali k izumiranju živalskih ter rastlinskih vrst,

ko so pred 800 leti začeli osvajati izolirano Novo Zelandijo, in ko so pred 250
leti prinesli nove živalske ter rastlinske vrste na še bolj odročne Havaje.

Če si ogledamo spisek izumrlih vrst IUCN, bomo ugotovili, da jih je bila večina
(tudi pred človeškim prihodom) omejenih na en sam otok ali majhno področje
v pragozdu. Ne moremo se kar odreči odgovornosti za dejstvo, da so prav
ladje evropskih kolonistov npr. na Dominikano zanesle podgane, ki so potem
povzročile izumrtje rovke Solenodon marcanoi.240 Ampak, ali ni res, da je bil
celoten genus Solenodon na robu izumrtja že pred človeškim vmešavanjem,
saj poznamo le štiri vrste teh malih nočnih sesalcev s strupenim ugizom
(edinih!), dve sta že izumrli, ostali dve veljata kot ogroženi, in vse so še pred
prihodom ljudi živele le na treh karibskih otokih: na Kubi, Hispanioli in
Dominikani.

Kako težko je iztrebiti vitalno živalsko vrsto, kaže primer sivega volka (Canis
lupus). Ljudje so volkove sistematsko iztrebljali tisoče let in dejansko bistveno
zmanjšali njihov življenski prostor predno je postal lov nanje prepovedan v
večini razvitih držav. Vendar jih nismo iztrebili: leta 1982 - 1994 so sivi volkovi
sicer še veljali za ranljivo vrsto (VU), a od leta 1996 dalje več ne sodijo med
ogrožene (LC).241 Podobno lahko ugotovimo za kite: čeprav so jih kitolovci do
leta 1986 pobijali z že kar industrijsko učinkovitostjo, najbolj lovljena vrsta -
“pravi” severnoatlantski kit (Balaena mysticetus) - danes ne velja več niti kot
ogrožena, ampak je v Rdeči listi IUCN klasificirana kot LC242; kit glavač
(Physeter macrocephalus) je označen z najnižjo stopnjo ogroženosti (VU)243;
itd.

Nedvomno je prav, da so ogrožene vrste zaščitene, čeprav je ocena

ogroženosti pogosto pretirana ali vsaj neutemeljena. Ampak ukrepi postanejo
zares nori, kadar se jih lotijo državne birokracije pod vplivom poklicnih
okoljevarstvenikov. Še posebno v EU.

                                                                                                               
240
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Solenodon marcanoi -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/20322/0
241
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Canis lupus -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/3746/0
242
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Balaena mysticetus -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/2467/0
243
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Physeter macrocephalus -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/41755/0

  73  
Politične in družbene posledice pretiravanja

V aprilu 2008 je po slovenskih medijih zakrožila novica, da so cariniki zaplenili

preko interneta kupljeno torbico, ki je vsebovala okraske iz kože pitona,
domnevno ogrožene živalske vrste.244 Ker je pričela Slovenija z letom 2008
strogo izvajati direktivo EU o zaščiti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst
(CITES), je torbica za kupca nepovratno izgubljena, in grozi mu še mandatna
kazen.

Potencialni kupci spominkov lahko res predstavljamo veliko nevarnost za

redke živalske vrste: že s tem, ko smo pripravljeni kupiti izdelek, ustvarjamo
povpraševanje, in cena, ki se nam zdi kar sprejemljiva, lahko v mnogih
revnejših deželah predstavlja mesečni zaslužek cele družine. Ampak, ali je bil
dotični piton res ogrožena vrsta?

Na Rdečem spisku IUCN najdemo tri vrste pitonov. Kot ogrožena vrsta (EN)
velja le relativno majhen Ramsayjev ali peščeni piton (Aspidites ramsayi)245, ki
živi v Avstraliji; divja populacija ni ogrožena zaradi lova, ampak zaradi izgube
habitata. Ramsayjev piton je sicer precej razširjen kot eksotična domača žival
in ni posebno verjetno, da bi bili na torbici vložki iz te vrste.

Druga vrsta pitona, ki jo najdemo Rdečem spisku IUCN, je Python bivittatus

iz Azije, ki sicer velja kot ranljiva vrsta (VU).246 Ostane še Python regius iz
Afrike, ki ni niti potencialno ogrožen (LC).247 Drugih pitonov na spisku IUCN
ni.

Poudarimo: Rdeči spisek IUCN je uradna podlaga za izvajanje Konvencije o

mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi
vrstami divje flore in favne (CITES). Carinska služba brniškega letališča je kot
povod za zaplembo torbice navedla CITES, kar bi bilo utemeljeno le, če so
vložki izdelani iz kože ogroženega Ramseyjevega pitona - kar pa ni res. Kajti
slovenska carinska uprava dejansko ne izvaja mednarodne konvencije
CITES, ampak mnogo strožjo direktivo EU.

Evropska komisija je decembra 1996 sprejela uredbo 338/97248 , ki naj bi v EU

regulirala izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi
prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami divje flore in favne (CITES).
Logičen pristop bi bil, da bi uredba EU navedla le ukrepe za kršitve CITES,
kot spisek živaljskih ter rastlinskih vrst, na katere se uredba nanaša, pa

                                                                                                               
244
“Kazen zaradi torbice iz pitonove kože”, POP TV 7.4.2008 - http://24ur.com/novice/crna-
kronika/carina-zasegla-torbico.html
245
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Aspidites ramsayi -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/2176/0
246
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2014.3 Python bivittatus -
http://www.iucnredlist.org/details/193451/0
247
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Python regius -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/177562/0
248
Council Regulation (EC) No 338/97 of 9 December 1996 on the protection of species of
wild fauna and flora by regulating trade therein - http://www.tematea.org/?q=node/1316

  74  
citirala IUCN, ki je uradna in redno ažurirana lista ogroženih vrst (VU, EN in
CR). Ampak evrokrati so uredbi dodali lasten spisek.249

Rdeči spisek IUCN 2010.4 navaja v kategorijah VU, EN in CR skupaj 18.694

ogroženih vrst živali ter rastlin; če dodamo še vse izumrle, je številka 19.611.
Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in
rastlinskimi vrstami (CITES)250 navaja približno 33.500 vrst, ki so bodisi
ogrožene, bi jih lahko ogrozilo veliko povpraševanje, ali so izvzete iz
mednarodne trgovine na posebno zahtevo države, v kateri živijo. Ampak
evrokrati so bili precej bolj produktivni: kot navaja tudi uradno pojasnilo razlik
med uredbo EC 338/97 ter CITES 251 , vsebujejo dodatki A, B in D “nekatere”
vrste, ki jih CITES ne zajema - in “nekatere” je kar precej. Oglejmo si nekaj
absurdov.

Ker smo pripoved o evropskem (ter posledično slovenskem) udejanjanju

CITES pričeli z novico o zaplembi torbice z vložki pitona, se najprej pomudimo
pri kačah. V stolpcu Annex B na strani L 61/56 bomo našli Boidae sp. s
pojasnilom, da to pomeni kar vse udave in pitone (v resnici so udavi - Boidae
sp. - druga družina kot pitoni - Pythonidae sp.) - EU je torej proglasila za
ogrožene kar vseh znanih 34 vrst udavov in 26 vrst pitonov. V Rdečem spisku
IUCN najdemo skupaj 19 vrst udavov in pitonov, od tega jih je le 6 ogroženih
(VU, EN, CR), le eno desetino pitonov, ki jih “ščiti” EU.

Če se še za trenutek zadržimo pri kačah: na strani 61/57 bomo v stolpcu

Annex B našli kobro naočarko, Naja naja; v Rdečem spisku IUCN je ni, pod
nobeno oznako. Prebivalci Azije bi bili najbrž presenečeni, če bi jim povedali,
da obravnava EU naočarko kot ogroženo vrsto, saj velja v Aziji za eno od
“veliki štirih” najnevarnejših strupenjač indijskega podkontinenta, ki letno
povzočijo smrt do 50.000 ljudi.252 Zato jo domačini v okolici svojih bivališč
redno ulovijo in lahko na tržnicah v Indiji, Pakistanu in drugih azijskih državah
kupimo denarnice, torbice in druge predmete z značilnimi “naočniki” - ampak
domov jih ne smemo prinesti.

Še pri plazilcih najdemo na strani 61/54 v Annex B kar celoten red Crocodylia
spp.; Rdeči spisek IUCN opisuje 33 vrst, a le 8 jih velja kot ogroženih. V
stolpcu Annex A na str. 61/55 najdemo nilskega krokodila Crocodylus
niloticus, ki ga v Rdečem spisku IUCN sploh ni, pod nobeno oznako. Kar
seveda ni presenetljivo: nilski krokodil niti slučajno ni ogrožena vrsta, je
največji, najbolj nevaren in najbolj razširjen iz reda krokodilov – živi celo v
morju, ob obalah Avstralije, kjer se ga plavalci bojijo bolj kot morskih psov.
Poleg tega usnjenih izdelkov, ki bi jih turist lahko prinesel domov (a jih v EU
ne sme), nikjer ne delajo iz kož v divjini ujetih krokodilov, ker so predebele za
                                                                                                               
249
Council Regulation (EC) No 338/97 of 9 December 1996 on the protection of species of
wild fauna and flora by regulating trade therein [EN] - http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1997:061:0001:0069:EN:PDF
250
Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora -
http://www.cites.org/
251
The Differences between EU and CITES Provisions in a Nutshell -
http://ec.europa.eu/environment/cites/pdf/differences_b_eu_and_cites.pdf
252
Terror and Shock: Top 10 Deadliest Animals; by CHAN LEE PENG, Scienceray, April 25,
2008 - http://scienceray.com/biology/zoology/terror-and-shock-top-10-deadliest-animals/

  75  
obdelavo. Krokodile za kože, ki jih najdemo na torbicah, čevljih in drugih
modnih dodatkih, povsod gojijo.

Na strani 61/62 najdemo pod Annex B kar celoten red Scleractinia spp., vse
živeče apnenčaste korale. Rdeči spisek IUCN jih v vseh kategorijah opisuje
837, od tega jih le 225 velja kot ogroženih, velika večina nosi le oznako
najnižje stopnje ogroženosti (VU). Spisek domnevno ogroženih apnenčastih
koral so okoljevarstveniki EU že razširili za faktor 4 v primerjavi z uradnim
naborom IUCN. Ampak, IUCN dejansko opisuje samo vrste, ki so bile nekoč
ocenjene kot (potencialno) ogrožene, vseh vrst rodu Scleractinia spp. je
dejansko preko 4000253 - in zakonodaja EU jih prav vse proglaša za
ogrožene.

Dejstvo je, da mnoge države prepovedujejo nabiranje in iznos koralnih

skeletov, vendar ne zato, ker bi bile njihove korale ogrožene ali bi bilo
spominkov premalo: valovi vsako leto odlomijo toliko koral, da je mrtvih
ostankov več kot dovolj. Ampak mnogim turistom je težko dopovedati, da so
korale tako živobarvne le, dokler so žive; sveže odlomljeni kosi na zraku
kmalu posivijo in smrdijo, dokler polipi ne razpadejo ter postane skelet
povsem bel. A v vsakem primeru so take prepovedi nabiranja koralnih
skeletov predmet nacionalnih zakonodaj, in nimajo nikakršne zveze s
Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in
rastlinskimi vrstami divje flore in favne (CITES).

Uredba EC 338/97 dejansko dopušča pridobitev dovoljenja za uvoz nekaterih

domnevno ogroženih vrst. Vendar je to zapleten postopek, in ni ga mogoče
opraviti naknadno. Če torej katerikoli izdelek iz kakršnekoli vrste navedene v
uredbi EC 338/97 prinesemo v EU, to neizogibno povzroči zaplembo in kazen,
saj predstavlja prekršek že samo dejstvo, da je predmet prispel na mejo brez
vnaprej pridobljenega posebnega uvoznega dovoljenja. Seveda je povsem
nepredstavljivo, da bi si obiskovalec npr. Indije lahko vnaprej pridobil uradno
dovoljenje za izvoz denarnice iz kože naočarke - ki ga indijski organi sploh ne
izdajajo - predno bi izdelek kupil na lokalnem trgu.

S svojim spisekom odredbe EC 338/97, ki daleč presega število resnično

ogroženih vrst, katere so države podpisnice CITES dolžne zavarovati, EU
predvsem odžira dohodek revnim prebivalcem manj razvith držav, ki se
skušajo preživeti tudi s prodajo spominkov iz poceni, lokalno dostopnih
surovin. A zato nič bolj ne prispeva k ohranitvi biološke raznolikosti, prej
nasprotno.

Vikunja (Vicugna vicugna) je podobna lami, vendar je zaradi izrazite plašnosti

skoraj ni mogoče udomačiti; največ jih danes živi v višavju Peruja. Vikunja ima
izjemno fino volno, zato je že v 19. stoletju postala tarča divjih lovcev, ki so
vrsto skoraj iztrebili. A ob koncu 20. stoletja se je perujska vlada lotila
učinkovitega projekta zaščite vrste – s preostalim čredami divjih vikunj so
pričeli »upravljati« tako, kot so to pred stoletji počeli Inki. Enkrat letno

                                                                                                               
253
MacGillivray Freeman’s Coral Reef Adventure - About coral & coral reefs -
http://www.coralfilm.com/about.html

  76  
organizirajo s prebivalci področij, kjer vikunje živijo, vseobsežen pogon, v
katerem veliko večino živali seženejo v obsežne odore. Tam jih pregledajo in
tiste, ki imajo dovolj dolgo dlako ostrižejo (vikunjo je mogoče brez škodljivih
posledic ostriči le vsaka tri leta). Potem vikunje ustrezno označijo in jih
izpustijo. Dragoceno volno vlada proda, polovico prihodka pripade lokalnim
prebivalcem, druga polovica gre v državni sklad za zaščito vikunje. Revni
prebivalci gorskih vasic so zato postali najvestnejši varuhi vrste, saj od volne
živih vikunj zaslužijo bistveno več kot so prej z divjim lovom.

Če torej v Peruju ali drugje, kjer dragocena vlakna predejo v ekskluzivno

blago, kupimo izdelek iz volne vikunje, dejansko podpiramo program perujske
vlade za zaščito vrste. Samo domov ga ne smemo prinesti: Vicugna vicugna
je na spisku odredbe št. 338/97 (61/33 Annex B), zato nam lahko carinik
izdelek zapleni, in nas še kaznuje – ker smo po zakonodaji EU s svojim
nakupom prizadeli ogroženo živalsko vrsto! V Rdeči listi IUCN je vikunja
klasificirana “LR” - torej ni ogrožena – s pripombo, da je nadaljna
neogroženost vrste odvisna od zaščitnih ukrepov.254

                                                                                                               
254
The IUCN Red List of Threatened Species™ 2010.4 Vicugna vicugna -
http://www.iucnredlist.org/apps/redlist/details/22956/0

  77  
Svinec - najprej v bencinu
Bencinski motorji prvih avtomobilov so imeli (za današnje čase) dokaj nizko
kompresijo, to je, razmerje med prostornino nad batom v najnižjem in
najvišjem položaju. Zato so lahko taki motorji brez težav delovali s “surovim”
motornim bencinom kakršnega dobimo pri destilaciji nafte, brez kakršnihkoli
dodatkov,. Ampak, nizko kompresijsko razmerje - tipično manj kot 7:1 - je
pomenilo nizko učinkovitost in majhno moč (na enoto delovne prostorine).
Razvijalci so lahko dosegli večjo moč motorja le tako, da so povečali delovno
prostornino. Na primer, Panhard-Levassor X49 iz leta 1932 je bil takrat
vrhunski športni avtomobil in je dejansko postavil več hitrostnih rekordov, med
drugim je bil prvi bencinski avtomobil, ki je presegel hitrost 160 km/h: iz 4
cilindrov skupne delovne prostornine 4846 cm3 je iztisnil celih 90 konjskih
moči (18,57 KM na liter delovne prostornine).255 Ob takrat običajnem
motornem bencinu bi se namreč mešanica goriva in zraka vžgala sama od
sebe, če bi jo stisnili bolj kot v razmerju 7:1; pojav je znan kot “klenkanje”:
gorivna zmes se eksplozivno vžge še predno bat doseže najvišjo točko - ne
le, da s tem motor izgublja moč (ker eksplozija potiska bat v napačno smer),
“klenkanje” ga lahko tudi poškoduje. Vendar, tak “surov” motorni bencin je
veljal kot standardno pogonsko gorivo vse do konca II. svetovne vojne.

Tehnološki napredek je prinesla vojna. Vojaška letalstva so potrebovala lažje

ter bolj učinkovite motorje z večjo močjo na liter delovne prostornine, in poleg
tehnološkega napredka v izdelavi motornih komponent je to pomenilo potrebo
po motornem bencinu, ki bi zdržal višje kompresijsko razmerje.

Sposobnost goriva, da prenese določeno stopnjo kompresije, ne da ni se pri

tem mešanica goriva in zraka vžgala sama, označujemo kot oktansko
število.256 Eksperimentalno ga merijo tako, da v motorju z nastavljivim
kompresijskim razmerjem primerjajo mejo samovžiga izbranega goriva s
standardom, zmesjo izo-oktana in n-heptana: na primer, oktansko število 90
pomeni, da doseže gorivo stopnjo samovžiga pri enaki kompresiji kot zmes
90% izo-oktana in 10% n-heptana. Pred II. svetovno vojno je samo izjemno
čist motorni bencin dosegal oktansko število 87, zaradi vsebovanih nečistoč
pa je imelo na črpalkah dostopno gorivo oktansko vrednost 80 ali celo manj.

Že leta 1921 so v laboratorijih General Motors odkrili snov, ki je zvišala

oktansko število motornega bencina: svinčev tetraetil. Spojina je hudo
strupena, ampak dodati jo je treba v zelo majhnih količinah, da je tako
izboljšan bencin zdržal višja kompresijska razmerja, ki so več kot podvojila
učinkovitost. Po vojni je postal motorni bencin z dodatkom svinčevega
tetraetila splošno dostopen na črpalkah in nova generacija močnejših ter bolj
učinkovitih avtomobilov je zasedla ceste. Svinčev tertraetil v motorju izgori,
vendar se svinec izloči v izpušnih plinih: sicer ga je zelo malo, ampak število
avtomobilov je v povojnem razcvetu gospodarstva strmo rastlo - leta 1970 je
količina svinca, izločena v izpuhih motornih vozil, dosegla vrhunec, skupaj
380.000 ton za celoten svet. Ali je torej svinec iz izgorevanja motornega
                                                                                                               
255
1932 Panhard et Levassor X49; Supercars.net - http://www.supercars.net/cars/1940.html
256
Wikipedia Octane Rating - http://en.wikipedia.org/wiki/Octane_rating

  78  
bencina postal nevaren za zdravje ljudi?

Pravzaprav ne. Predvsem zaradi uporabe svinčenih vodovodnih cevi je bila v

začetku 20. stoletja količina svinca v človeški krvi sicer očitno povišana, a od
1930tih let dalje je konsistentno upadala po stopnji 4% na leto, kljub vse večji
industrijski rabi in okoljski vsebnosti svinca. V ZDA so leta 1935 izmerili 30
mikrogramov svinca na deciliter krvi, leta 1970 pa ob rekordnih izpustih iz
motornih vozil samo 15 µg/dcl (smrtno nevarna doza je 70 µg/dcl).257
Prizadevanja za prepoved osvinčenega bencina se sploh niso pričela zaradi
samega svinca, ki ga vozila na bencin s svinčevim tetraetilom izločajo, ampak
zaradi smoga.

V velikih, slabo prevetrenih mestih kot je na primer Los Angeles, je smog

postal resen zdravstveni problem. Pod vplivom sončne svetlobe so se
neizgoreni ogljikovodiki, dušikovi oksidi, žveplov dioksid in saje, ki jih je
izločalo vse več avtomobilov ter industrijskih obratov, vezali v dražečo sivo
meglo, ki je povzročala bronhitis, kronične obstruktivne bolezni pljuč in astmo.
Ti problemi - in ne svinec - so spodbudili razvoj prvih katalizatorjev: izpušni
plini so se stekali skozi napravo s platinastimi vložki, ki je zagotovila
naknadno izgorevanje preostalih ogljikovodikov ter saj in s tem iz
avtomobilskih izpuhov odstranila najpomembnejše povzročitelje smoga.
Katalizatorji so imeli le eno neprijetno omejitev: niso delovali z osvinčenim
bencinom. Svinec iz tetraetila je namreč hitro “zastrupil” katalitske površine,
za takim avtomobilom je pričelo smrdeti “po gnilih jajcih” (žveplovodik) in
katalizator ni imel več nikakršnega učinka. Prav zaradi neskladnosti
svinčevega tetraetila in platinskih katalizatorjev so pričele petrokemične
tovarne razvijati neosvinčen bencin, to je, drugačne, organske dodatke, ki
zvišajo oktansko število bencina, a lahko izgorijo v običajnem izpušnem
katalizatorju.258

Z vidika proizvajalcev so imele nove spojine za zvišanje oktanskega števila

pomembno prednost: bile so zaščitene s patenti in zato jih je bilo mogoče
draže prodajati. A imele so tudi neprijetno pomanjkljivost: bencinski motorji, ki
so bili razviti za delovanje z “osvinčenim” bencinom, so se ob uporabi
neosvinčenega pokvarili. Svinec v pogonskem gorivu je torej postal nevaren
profitom petrokemične industrije. Leta 1971 je direktor ameriške agencije za
zaščito okolja EPA William D. Ruckelshaus (sicer znan po svoji prepovedi
DDTja) izjavil, da “že obstaja obsežen nabor podatkov”, ki navajajo, da
predstavlja svinec iz izpuhov motornih vozil “grožnjo javnemu zdravju”. Kar je
bil dejansko prvi korak k popolni prepovedi svinčevega tetraetila v gorivu, ki bi
ga seveda nadomestili z dražjimi patentiranimi dodatki: kajti samo akutna
nevarnost za zdravje ljudi je lahko predstavljala osnovo za prepoved
osvinčenega bencina.

Vendar znanstvene raziskave Ruckelshausovih trditev o nevarnosti svinca iz

izpuhov vozil niso potrjevale. Kot že povedano, povprečna vsebnost svinca v
                                                                                                               
257
THE ELIMINATION OF LEAD IN GASOLINE; V. M. Thomas, Ann. Rev. Energy
Environ.1995.20:301-24 - http://www2.isye.gatech.edu/~vthomas/elimination_lead.pdf
258
Lead Poisoning: A Historical Perspective; by Jack Lewis, EPA Journal - May 1985 -
http://www2.epa.gov/aboutepa/lead-poisoning-historical-perspective

  79  
človeški krvi je od leta 1935 upadla na polovico in daleč pod znane nevarne
doze, kljub eksplozivni rasti števila motornih vozil. In predvsem, še svinec, ki
se je znašel v človeškem organizmu, je prihajal predvsem iz svinčenih
vodovodnih cevi, konzerv in industrijskih virov - prispevek iz motornega
bencina je bil zanemarljiv. V naslednjih letih se je pojavilo več raziskav, ki so
kazale, da je vsebnost svinca v prahu bistveno večja v mestih kot na
podeželju. Na osnovi teh meritev je EPA leta 1975 znižala dovoljeno mejo
svinca v motornem bencinu za 75 odstotkov, z obrazložitvijo, da s svincem
onesnažen prah pri otrocih povzroča sindrom pica, nenormalno nagnjenost k
uživanju snovi, ki so neprimerne za prehrano, kot na primer, krede, ometa ali
ilovice. Seveda EPA ni imela nikakršnih dokazov, da sindrom dejansko
povzroča svinec, kaj šele svinec iz izpuhov motornih vozil. Sindrom pica je
sicer priznan kot mentalna bolezen in danes poznamo mnoge vzroke, od
pomanjkanja mineralov, do obsesivnega obnašanja, ampak kakršnakoli
zastrupitev s svincem mednje ne sodi. Prav nasprotno, otroci, obremeneni s
sindromom pica, so se lahko zaradi svojega neobičajnega okusa zastrupili s
svincem - če so jedli omet, ki je bil v takratnih časih pogosto obarvan s
svinčevimi barvili!

“Dokaz”, da tudi svinec v majhnih količinah daleč pod mejo akutne strupenosti
povzroči negativne zdravstvene posledice, je pridobil otroški psiholog Herbert
L. Needleman. Skupaj s sodelavci je med leti 1975 in 1978 meril količino
svinca v zobeh 3329 otrok v dveh okoljih ameriške zvezne države
Massachusetts. Nadaljne raziskave je izvajal na tistih, ki so izkazovali
največjo ter najmanjšo vsebnost svinca: z različnimi psihološkimi testi je meril
njihove umske sposobnosti. “Rezulate” je še potrdil z naknadno raziskavo leta
1990.259

Kljub temu, da so bile največje vsebnosti svinca daleč pod uradno priznanimi
nevarnimi dozami je ugotovil, da so izkazovali otroci z večjo koncentracijo
svinca “očitno slabši” šolski uspeh kot tisti z manjšo. V vseh vidikih umskih
sposobnosti so se odrezali slabše, od statistično značilnega nižjega rezultata
na inteligenčnih testih, do očitno slabše pozornosti. Needlemanove rezultate
je leta 1979 objavila prestižna znanstvena revija New England Journal of
Medicine in EPA je njegove ugotovitve sčasoma izkoristila za popolno
prepoved uporabe svinčevega tetraetila - čeprav niti iz Needlemanovih
zaključkov nikjer ne sledi, da naj bi domnevno ugotovljene posledice dejansko
povzročil prav svinec iz izpuha motornih vozil.

A “revolucionarno” odkritje Roberta Needlemana je imelo bistvene

metodološke napake. Že leta 1981 je Claire Ernhart objavila članek v
znanstveni reviji Pediatrics, ki je na osnovi njenih lastnih raziskav ugotavljal,
da mora biti učinek svinca na otroško inteligenco (če sploh obstaja) daleč
premajhen, da bi ga Needleman lahko izmeril. Ernhartova je ugotovila, da
lahko svinec sicer res povzroči merljive posledice pri razvoju inteligence, a le

                                                                                                               
259
The Long-Term Effects of Exposure to Low Doses of Lead in Childhood — An 11-Year
Follow-up Report. Herbert L. Needleman, M.D., Alan Schell, M.A., David Bellinger, Ph.D.,
Alan Leviton, M.D., and Elizabeth N. Allred, M.S.; N Engl J Med 1990; 322:83-88 -
http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM199001113220203

  80  
v dozah, ki dejansko veljajo kot toksične.260

Leta 1982 se je EPA odločila, da preveri takratne kriterije za kakovost zraka in

v okviru pregleda najnovejših znanstvenih dognanj o posledicah
izpostavljenosti svincu so pregledali tudi delo Roberta Needlemana. Izkazalo
se je, da je Needleman sicer svoje meritve res začel na populaciji 3329 otrok -
ampak svoje rezultate je objavil na osnovi izbranega in močno zmanjšanega
nabora 158 otrok. Kar seveda pomeni, da so se “očitno slabše” umske
sposobnosti izkazale na manj kot 5% prvotnega vzorca, na osebkih, ki so bili
posebej izbrani, ker so izkazovali skrajno nizko ali visoko vsebnost svinca, in
hkrati, skrajno slabše ali boljše umske sposobnosti. Kot je v svojem članku
opozorila Claire Ernhard, Needleman sploh ni upošteval variacije v
inteligenčnem kvocientu otrok, ki nastanejo zaradi slabše šole ali
starševskega zanemarjanja - množica meritev dokazuje, da ta dva vzroka
povzročata bistveno večjo razliko v umskih sposobnostih, kot jo je Needleman
pripisal izpostavljenosti svincu.

V naslednjih letih je vrsta znanstvenih člankov ne le razvrednotila

Needlemanove trditve, ampak tudi dokazala, da svinec v netoksičnih dozah
ne povzroča zmanjšanja umskih spozobnosti ali zaostanka v razvoju otrok.261
In ponovno - kot je bilo že znano - da predstavlja svinec iz izpuhov motornih
vozil le malenkostni del okoljske vsebnosti.262 A bilo je že prepozno: kjub
dokazano lažirani raziskavi je Robert Needleman postal vodilni strokovnjak za
zdravstvene posledice okoljskega svinca in osrednji svetovalec pri oblikovanju
politike ter zakonodaje. Mediji in poklicni okoljevarstveniki so vztrajno
ponavljali Needlemanove alarmistične zaključke, in prav tako vztrajno
ignorirali množico strokovnih člankov, ki so dokazovali nasprotno. Lahko
rečemo, da je Robert Needleman končno zmagal proti večini znanstvene
srenje: 29. januarja 1996 je ameriška agencija za zaščito okolja EPA objavila
prepoved uporabe svinca v pogonskih gorivih (z izjemo posebnih goriv za
letala, tekmovalne avtomobile in omejen spekter terenskih vozil). Prepoved
svinčevega tetraetila se je iz ZDA razširila na ves svet, motorni bencin se je
podražil, proizvajalci vozil so morali razviti nove motorje, itd. - cena povsem
neutemeljene “prepovedi svinca” je svet stala milijarde USD.

Za konec zgodbe o svinčevem tertaetilu naj še povemo, da je imela ukinitev

osvinčenega bencina tudi pozitivne posledice. Z novimi gorivi je bilo mogoče
razviti bistveno bolj učinkovite motorje, danes moč 100 KM na liter delovne
prostornine ni nič posebnega niti za vozila nižjega cenovnega razreda. Morda
bi podobno stopnjo izboljšanja motorjev lahko dosegli tudi z osvinčenim
bencinom - ampak danes tega ne vemo. Vendar tega napredka v tehnologiji
pogonskih motorjev v 1980tih letih ni bilo mogoče napovedati, zato ostaja
                                                                                                               
260
Blood lead levels, scientific misconduct and the Needleman case. 3. A reply from Scarr
and Ernhart. S Scarr and C B Ernhart, Am J Public Health. 1996 January; 86(1): 113–115. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1380380/
261
Blood lead levels, scientific misconduct and the Needleman case. 2. The critics'
arguments.
Schoen EJ., Am J Public Health. 1996 Jan;86(1):112-3; author reply 114-5. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1380379/
262
Royal Commision on Environmental Pollution, Ninth Report: Lead in the Environment
(Cmnd 8852), April 1983

  81  
dejstvo, da je temeljila prepoved osvinčenega bencina le na znanstveno
neutemeljenih in dejansko lažiranih rezultatih - tudi v tem primeru je
znanstvena resnica izgubila proti propagandnim prijemom poklicnih
okoljevarstvenikov in pohlepu profitne industrije.

Ali je uvedba avtomobilskih katalizatorjev vsaj zmanjšala pojavo smoga? Če

je, potem bi morda lahko rekli, da je imela znanstveno neupravičena prepoved
svinčevega tetraetila vendarle nekakšne pozitivne posledice, in je bil svinec v
gorivih pri tem le “nedolžna”, vendar upravičena žrtev. Ampak, tudi to tezo je
težko potrditi. Pojavnost smoga v velikih mestih je pričela dejansko upadati v
1980tih letih (torej precej pred obvezno uvedbo izpušnih katalizatorjev!), ko so
pričele upadati tudi zračne koncentracije žveplovega dioksida.263 264
Zmanjšanje smoga gre torej prej pripisati strožjim standardom za izpuste iz
industrijskih obratov, ki so pričeli po letu 1970 vse bolj omejevati emisije SO , 2

saj, prahu in drugih primarnih povzročiteljev smoga.

In potem še svinec v elektroniki

Zgodba o svinčevem tetraetilu v motornem bencinu se tu sicer konča, ne pa

zgodba o svincu kot domnevno zdravju nevarnemu industrijskemu
onesnaženju našega okolja. Pozornost okoljevarstvenikov, ki naj bi nas
zaščitili pred nevarnim svincem, se je sedaj preusmerila v elektroniko:
televizorje in računalnike, ki so jih med leti 1981 in 2005 prodali preko
milijardo. V vsej takratni elektroniki je bil svinec neizogiben: vsebovala ga je
spajka (cin), s katero so pritrjevali posamezne komponente, a okoljevarstveno
zaskrbljenost so najprej privabili televizijski in računalniški ekrani. Steklo
katodnih cevi namreč za povečano trdnost vsebuje svinec (t.i. “svinčevo
steklo”) in ker televizorji ter računalniki slej ali prej končajo v smeteh, se lahko
ta svinec izloči v okolje.

Leta 1998 je okoljski inženir Tim Townsend zdrobil steklo iz 36 katodnih cevi
in črepinje pomešal s kislinami, kakršne naj bi se tudi naravno pojavljale v
odlagališčih komunalnih odpadkov. Ugotovil je, da se je iz ekranskega stekla
izločilo bistveno več svinca, kot so dovoljevala navodila ameriške agencije za
zaščito okolja (EPA) za varno odlaganje odpadkov.265 Poklicni
okoljevarstveniki in politiki so takoj zahtevali popolno prepoved odlaganja
računalniških ter televizijskih ekranov v odlagališča za komunalne odpadke.
Vendar so bile Townsendove ugotovitve močno zavajajoče: druge raziskave v
realnih pogojih so pokazale, da so dejansko izločene količine svinca vsaj
                                                                                                               
263
Historical Global Sulfur Emissions; ASL & Associates - http://www.asl-
associates.com/sulfur.htm
264
Historical Sulfur Dioxide Emissions 1850-2000: Methods and Results; S.J. Smith, E.
Conception, R. Andres, J. Lurz, PNNL-14537 -
http://www.pnl.gov/main/publications/external/technical_reports/PNNL-14537.pdf
265
CHARACTERIZATION OF LEAD LEACHABILITY FROM CATHODE RAY TUBES USING
THE TOXICITY CHARACTERISTIC LEACHING PROCEDURE; Timothy G. Townsend,
Principal Investigator; Stephen Musson, Yong-Chul Jang, Il-Hyun Chung; State University
System of Florida, FLORIDA CENTER FOR SOLID AND HAZARDOUS WASTE
MANAGEMENT Report #99-5, December 1999 -
http://dnr.mo.gov/env/hwp/escrap/docs/crttcp99.pdf

  82  
tisočkrat manjše kot v Townsendovem laboratorijskem poskusu.266 Ampak, v
tej fazi je prepoved odlaganja televizijskih ter računalniških ekranov že
“napredovala” v okoljski problem politikov ter poklicnih okoljevarstvenikov.
Ostala je še “nevarnost” cina v elektronskih vezjih.

Spajka, ki so jo običajno uporabljali za pritrjevanje integriranih vezij in drugih

komponent, je bila zlitina cinka in svinca. T.i. “mehki cin” v obliki žice je
vseboval 60% cinka in 40% svinca; za izdelavo bolj kompaktnih integriranih
plošč (“surface mounted elements”) je bila običajna “cin pasta”, ki je poleg
lepila vsebovala zmes 63% Sn in 37% Pb. Celotna količina spajke v
elektronskem vezju tipično ni presegala 0,05% skupne mase, svinec torej le
0,0185% - 0,02%.

Vendar je v tem času svinec že pridobil sloves skrajno nevarne kovine in

politiki ter poklicni okoljevarstveniki so lobirali za prepoved uporabe v
kakršnikoli obliki. Tako je Evropski parlament januarja 2003 sprejel direktivo,
ki je (med drugim) prepovedovala uporabo svinca pri izdelavi elektronskih
komponent, ter tudi uvoz vse elektronike, ki bi v spajki za izdelavo vezij
vsebovala svinec.267 Podobne prepovedi so kmalu sledile v ZDA in drugih
razvitih državah, kar je proizvajalce elektronike prisililo v drago spremembo
tehnologije.

Prepoved uporabe svinca v zlitinah za izdelavo elektronskih komponent je

takoj povzročila škodo: vezja, izdelana z “ne-svinčeno” spajko so se hitro
kvarila, integrirani elementi so pregorevali, ipd. Eden od pomembnih razlogov
za manjšo trajnost takih vezij je bil znan že pred prepovedjo svinčeve spajke
in mnogi strokovnjaki so na problem pravočasno opozarjali: spajka brez
svinca se namreč stali na višjih temperaturah, zato so bile komponente pri
spajkanju s tako spojino izpostavljene temperaturam 214ºC do 227ºC (pri
običajnem “cinu” največ 183ºC) - in posledično so se ob izdelavah vezja
pogosteje poškodovale. Spoji izdelani z brezsvinčeno spajko so bili tudi bolj
krhki, zato so raje pokali, kar je seveda pomenilo vsaj poslabšanje ali celo
izgubo stikov.268 Poleg tega so se na brezsvinčeni spajki med uporabo vezja
tvorili rastoči kristali cinka, kot nekakšne dlake, ki so kmalu zrastle do te mere,
da so povzročile katastrofalen kratki stik s sosednjo komponento ali
povezavo.269 270

                                                                                                               
266
Akatiff: “Is this ban really necessary?” SWANA Western Regional Symposium, May 2002
267
DIRECTIVE 2002/95/EC OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of
27 January 2003 on the restriction of the use of certain hazardous substances in electrical
and electronic equipment; Official Journal of the European Union L 37/19 - http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2003:037:0019:0023:en:PDF
268
Reliability and Failure Analysis of Lead-Free Solder Joints. Michael Meilunas and Anthony
Primavera, Ph.D. Universal Instruments Corporation Binghamton, New York; Steven O.
Dunford Nokia Mobile Phones Irving, Texas -
http://www3.uic.com/wcms/Images.nsf/(GraphicLib)/IPCNewOrleans.pdf/$file/IPCNewOrleans
.pdf
269
Tin whisker formation on a lead-free solder alloy studied by transmission electron
microscopy; Sosiati, H.; Kuwano, N.; Hata, S.; Iwane, Y.; Morizono, Y.; Ohno, Y.; DOI:
10.1109/EPTC.2006.342749 -
http://ieeexplore.ieee.org/xpl/freeabs_all.jsp?arnumber=4147278

  83  
Tudi osebno sem imel kar nekaj službenih izkušenj z računalniškimi
komponentami in sklopi, kupljenimi v letu 2005 in pozneje, ki so se začeli
bistveno bolj kvariti po tem, ko je Slovenija uzakonila direktivo 2002/95/EC.271
Na osnovi tudi tukaj navedenih podatkov o vsebnosti svinca v “nevarni” spajki
lahko upravičeno dvomim, da je ukrep prinesel kakršnokoli opazno izboljšanje
okolja. Nedvomno pa nas je veliko stal, in hkrati omogočil nov vir dohodka za
podjetja, ki so na osnovi državne koncesije prevzela “nevarne” naloge
okoljsko odgovorne razgradnje ter odlaganja elektronike.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
270
Lead-free solder: A train wreck in the making; John Keller, Military&Aerospace Electronics
- http://www.militaryaerospace.com/articles/print/volume-16/issue-10/news/trends/lead-free-
solder-a-train-wreck-in-the-making.html
271
WEEE and RoHS transposition update, Business Alert - EU, Issue 04, 2006 (17 February)
- http://info.hktdc.com/alert/eu0604e.htm

  84  
Nevarni izpusti živega srebra
Dne 21. decembra 2011 je ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) priredila
svojevrstno slovesnost: predstavila je novo regulacijo izpustov živega srebra
(Hg) in nekaterih sorodnih snovi, ki obsega kar 1117 strani besedila.
Direktorica EPA Lisa Jackson je dokument označila kot “zgodovinski” in
“veliko zmago” - kar dejansko tudi je: če bo EPA uspelo nove omejitve
izpustov živega srebra dejansko vsiliti ameriškem proizvajacem električne
energija, bo ta odlok daleč najdražji, kar jih je EPA izdala v svoji zgodovini. Po
močno in namerno podcenjenih ocenah EPA naj bi namreč novo zapovedano
omejevanje izpustov živega srebra stalo 9,6 milijard ameriških dolarjev,
strokovnjaki za področje enegetike menijo, da bo številka dejansko nekajkrat
večja.272 Seveda Lisa Jackson v zameno za tako drago prestrukturiranje
ameriške energetike obljublja “milijarde” vredne beneficije, od radikalnega
zmanjšanja primerov astme, do ozdravitve rakavih oboljenj. Tisti, ki bolj
realistično ocenjujejo posledice radikalnega zmanjšanja izpustov živega
srebra iz termoelektrarn na premog, znajo izračunati, da bo omejitev v
najboljšem primeru zmanjšala število oboljenj, ki jih je mogoče povezati z
zračno vsebnostjo Hg - in to znese vse skupaj (prihranek) 6 milijonov
ameriških dolarjev.273 EPA je ob regulacijskem dokumentu izdala tudi
memorandum, v katerem termoelektrarne na premog opozarja, da so dolžne v
zakonskem roku zmanjšati izpuste Hg za vsako ceno, in če tega niso
sposobne izvesti, bodo morale “neustrezne” obrate zapreti.

Predno se privoščljivo nasmejimo Američanom, se moramo zavedati, da

podobno zakonodajo pripravlja tudi Evropska Unija.274 275

Saj ni vprašanje, ali je živo srebro za človeka (in mnoga druga živa bitja)
strupeno. Seveda je - ampak toksični učinek je močno odvisen od kemične
oblike Hg ter načina in obsega izpostavljenosti. Na primer, kljub temu, da nas
poklicni okoljevarstveniki strašijo, da bi morali, če se nam razbije termometer
ali živosrebrna žarnica, takoj zapustiti prostor in poklicati posebno enoto za
dekontaminacijo, živo srebro v elementarni obliki dejansko ni posebno

                                                                                                               
272
Lisa Jackson's Power Play; The Wall Street Journal, DECEMBER 22, 2011 -
http://online.wsj.com/article/SB10001424052970204464404577112520759735602.html?mod
=rss_opinion_main
273
Harming the economy, degrading the U.S. grid: another day at the EPA; THE HOCKEY
SCHTICK, THURSDAY, DECEMBER 22, 2011 -
http://hockeyschtick.blogspot.com/2011/12/harming-economy-degrading-us-grid.html
274
Community strategy concerning mercury; Communication from the Commission of
28 January 2005: “Community Strategy concerning Mercury” [COM(2005) 20 final – Official
Journal C 52 of 2 March 2005]. -
http://europa.eu/legislation_summaries/internal_market/single_market_for_goods/chemical_p
roducts/l28155_en.htm
275
Reduction of mercury emissions from coal fired power plants; André Peeters Weem, the
Netherlands March 3, 2011; Working Group of Strategies and Review, 48th Session 11-15
April 2011, Geneva Informal document No. 3 -
http://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/documents/2011/eb/wg5/WGSR48/Informal%20doc
s/Info.doc.3_Reduction_of_mercury_emissions_from_coal_fired_power_plants.pdf

  85  
strupeno. Tekoče živo srebro se namreč zelo šibko absorbira skozi kožo ali
celo v prebavnem traktu.276 Celo v primerih, ko ljudje živo srebro po pomoti ali
namerno pogoltnejo, ali si ga kar vbrizgajo v veno, to zelo redko privedejo do
hude zastrupitve ali celo smrti.277

Da živo srebro za človeka vendarle ne more biti tako hudo nevarno, kot nas
danes prepričujejo zagovorniki najstrožjih omejitev, nam na svojevrsten način
kaže zgodovina medicine.278 Z živosrebrnimi kremami so skušali zdraviti
kožne bolezni, terapijo z živosrebrnimi parami so predpisovali za zdravljenje
sifilisa, živosrebrne klorate, kloride, sulfate in iodide so predpisovali za
množico bolezni, med drugim tudi ob epidemijah rumene mrzlice. Sodobne
zdravnike preseneča predvsem dejstvo, da so nekateri pacienti dejansko
ozdraveli, čeprav literatura med drugim govori o primerih, ko so zdravniki
obolelim prepisovali tako visoke odmerke, da so jim izpadli zobje in lasje. Z
vidika naše teme pa je bolj zanimivo, da se je praksa zdravljenja z živim
srebrom ohranila vse v začetek 20. stoletja prav zato, ker je večina pacientov
preživela!

Kot najbolj nevaren in v zakonodaji o omejitvah izpustov Hg najposteje

omenjan velja živosrebrni metilat, [CH3Hg]+. Še posebno neprijeten je, ker
je bioakumulativen: nabira se v tkivih organizmov, zato lahko toksično
koncentracijo doseže šele po letih izpostavljenosti, ali višje v prehrambeni
lestvici. Zlovešči sloves je pridobil zaradi treh primerov množičnih zastrupitev:
na Japonskem so prve primere odkrili leta 1956 - do marca 2001 je za
posledicami zastrupitve umrlo 1.784 ljudi, nadaljnjih 10.000 jih je prejelo
odškodnino zaradi izpostavljenosti 279; v kanadski zvezni državi Ontario so
simptome zastrupitve z živim sebrom zaznali leta 1970, kljub raznovrstnim in
neprijetnim zdravstvenim posledicam smrtnih primerov ni bilo 280; v Iraku so
zastrupitev na področju Basre odkrili leta 1971, po uradnih podatkih je umrlo
650 ljudi 281.

Vendar je treba poudariti, da je v vseh treh znanih primerih množičnih

zastrupitev z živosrebrnim metilatom šlo za zares skrajne primere. Tako na
Japonskem kot v Ontariu so kemične tovarne leta nezakonito odmetavale
velike količine nevarnih industrijskih odpadkov v morje oz. v reko: na primer, v
Ontariu so lokalni prebivalci iz onesnaženih voda rečnega sistema Wabigoon-
English dejansko pridobivali živo srebro in ga prodajali na črnem trgu. V Iraku

                                                                                                               
276
The Toxicology of Mercury and Its Chemical Compounds; Thomas W. Clarkson and
Laszlo Magos, CRT 2006, Vol. 36, No. 8 , Pages 609-662 (doi:10.1080/10408440600845619)
- http://informahealthcare.com/doi/abs/10.1080/10408440600845619
277
TOXICOLOGICAL PROFILE FOR MERCURY; U.S. DEPARTMENT OF HEALTH AND
HUMAN SERVICES, Public Health Service Agency for Toxic Substances and Disease
Registry, March 1999 - http://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp46.pdf
278
Charles D. F. Phillips: Materia Medica And Therapeutics Inorganic Substances; William
Wood & Company 1882 - http://chestofbooks.com/health/materia-medica-drugs/Materia-
Medica-Therapeutics-Inorganic-Substances/index.html
279
Wikipedia Minamata disease - http://en.wikipedia.org/wiki/Minamata_disease
280
Wikipedia Ontario Minamata disease -
http://en.wikipedia.org/wiki/Ontario_Minamata_disease
281
Wikipedia 1971 Iraq poison grain disaster -
http://en.wikipedia.org/wiki/Basra_poison_grain_disaster

  86  
je bila izpostavljenost še hujša: iz Mehike uvoženo seme koruze je bilo
zaščiteno s pesticidom, ki je vseboval živosrebrni metilat in ni bilo namenjeno
za prehrano ljudi - vendar so ga zaradi nerazumevanja (samo v španščini
napisanih) opozoril razdelili kot hrano! Kot priznava strokovna literatura,
drugih znanih primerov akutnih zastrupitev z živosrebrnim metilatom ni.282 283

Še več: vrsta strokovnih člankov dejansko kaže, da imajo tako rastline, živali
kot ljudje določeno stopnjo odpornosti proti živosrebrnemu metilatu284 285 286 in
da se negativne posledice izrazijo šele, če je prekoračena kritična meja
obremenitve. Kar seveda ne bi smelo biti nikakršno presenečenje: vse
življenje na Zemlji se je razvilo ob okoljski vsebnosti živega srebra iz povsem
naravnih virov, ki so dejansko za velikostni razred večji kot vsi človeški izpusti
- če teh naravnih koncentracij živega srebra ne bi prenesli, nas sploh ne bi
bilo.

Nasploh je v domnevno strokovnih poročilih o nevarnosti živosrebrnega

metilata veliko pretiravanja in predvsem selektivnega citiranja, tudi v
obrazložitvah EPA o nujnosti strožjih omejitev izpustov Hg.

Ker so edini trije znani primeri množičnih zastrupitev z živosrebrnim metilatom

povezani z uživanjem rib, je razumljivo, da zagovorniki strožjih omejitev
izpustov vedno znova poudarjajo vsebnost Hg v ribjem mesu (pustimo
zaenkrat ob strani dejstvo, da prihaja večina tega živega srebra iz povsem
naravnih virov, predvsem iz podvodnih ognjenikov). Ampak, kot smo že
omenili (in potrdili z znanstveno literaturo), elementarno živo srebro za ljudi ni
posebno strupeno - ali se torej elementarni Hg v ribah pretvori v nevarni
živosrebrni metilat? Znanstvena literatura argumentira, da le v relativno
majhnem deležu: ribe namreč vsebujejo približno toliko živega srebra kot
selena, slednji pa veže živo srebro ter s tem prepreči njegovo pretvorbo v
strupeni metilat.287

                                                                                                               
282
TOXICOLOGICAL PROFILE FOR MERCURY; U.S. DEPARTMENT OF HEALTH AND
HUMAN SERVICES, Public Health Service, Agency for Toxic Substances and Disease
Registry, March 1999 - http://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp46.pdf
283
MERCURY EMISSIONS FROM COAL-FIRED POWER PLANTS - The Case for
Regulatory Action, Northeast States for Coordinated Air Use Management October 2003 -
www.nescaum.org/documents/rpt031104mercury.pdf/
284
Overexpression of the Ubiquitin-Conjugating Enzyme Cdc34 Confers Resistance to
Methylmercury in Saccharomyces cerevisiae; Takemitsu Furuchi, Gi-Wook Hwang and Akira
Naganuma,Molecular Pharmacology April 1, 2002 vol. 61 no. 4 738-741; DOI:
10.1124/mol.61.4.738 - http://molpharm.aspetjournals.org/content/61/4/738.short
285
Resistance of human brain microvascular endothelial cells in culture to methylmercury:
cell-density-dependent defense mechanisms. Hirooka T, Fujiwara Y, Shinkai Y, Yamamoto C,
Yasutake A, Satoh M, Eto K, Kaji T., J Toxicol Sci. 2010 Jun;35(3):287-94. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20519836
286
Overexpression of Rad23 Confers Resistance to Methylmercury in Saccharomyces
cerevisiae via Inhibition of the Degradation of Ubiquitinated Proteins. Gi-Wook Hwang,
Daisuke Sasaki, and Akira Naganuma, MOLECULAR PHARMACOLOGY Vol. 68, No. 4 DOI:
13516/3052393 - http://molpharm.aspetjournals.org/content/68/4/1074.full.pdf
287
Modification of the neurotoxic effects of methyl mercury by selenium; Chang, L.W.; Dudley,
A.W. Jr.; Dudley, M.A.; Ganther, H.E.; Sunde, M.L.; Neurotoxicology 1977 Jan 01 Vol. 1 p.
275-282 - http://www.osti.gov/energycitations/product.biblio.jsp?osti_id=6356071

  87  
Ko “dokazujejo”, kako nevarna naj bi bila morska hrana, okoljevarstveni
skrajneži vedno znova citirajo določeno študijo iz Farskih otokov288 , ki je
dokazala, da imajo otočani povišano vsebnost živosrebrnega metilata v krvi,
kar je posebno nevarno pri nosečnicah, saj lahko povzroči trajno škodo pri
razvoju umskih sposobnosti otrok289 . Pri tem “pozabijo” povedati (čeprav je v
citiranih člankih eksplicitno navedeno), da so prehrambene navade
prebivalcev Farskih otokov (v primerjavi z drugimi otočani) nekoliko
nenavadne: jedo namreč zelo malo rib, in dejansko več mesa morskih
sesalcev; njihova najbolj priljubljena jed pa je kitova mast, v kateri se živo
srebro nabira brez moderacije selena.290 Zato ni presenetljivo, da dajo
raziskave posledic živega srebra iz “morskih živali“ na Faroih povsem
drugačne rezultate kot na drugih otokih. Zagovorniki omejitve izpustov Hg se
bodo na daleč izognili citiranju raziskav, na primer, s Sejšelov, ki so nesporno
dokazale, da kljub uživanju večinsko morske hrane, pri prebivalcih Sejšelov ni
mogoče opaziti nobenih škodljivih posledic uživanja z živim srebrom
domnevno tako zastrupljenih rib.291

S tem, ko ljudi strašijo z domnevno nevarno vsebnostjo živega srebra v ribah,

povzročajo poklicni okoljevarstveniki in zagovorniki strogih omejitev izpustov
Hg še dodatno škodo: v prebivalstvu vcepljajo povsem neutemeljen
predsodek, da predstavljajo (predvsem morske) ribe nevarno hrano,
predvsem za otroke. Resnica pa je prav nasprotna: ribe so bolj zdrav vir
beljakovin kot “suhozemsko” meso, poleg tega pa vsebujejo izjemno koristne
maščobe Omega-3.

Kakorkoli že, živo srebro za delovanje človeškega organizma ni potrebno.

Nekatere kemijske spojine Hg so v dovolj velikih odmerkih hudo strupene,
čeprav znanstvene raziskave nesporno kažejo, da je naša sposobnost
toleriranja živosrebrnih spojin mnogo večja, kot trdijo zagovorniki strogih
omejitev izpustov. Ampak, tudi če sprejmemo, da bi bilo bolje imeti manj
živega srebra v okolju - kaj lahko z drago omejitvijo izpustov Hg iz
termoelektrarn na premog sploh dosežemo?

Harvardski znanstvenik Willie Soon opozarja na realna razmerja med viri

okoljskega živega srebra.292 Vse termoelektrarne, ki v ZDA kurijo premog,
                                                                                                               
288
Impact of Maternal Seafood Diet on Fetal Exposure to Mercury, Selenium, and Lead; P.
Grandejean et al, Arch Environ Health. 1992 May-Jun;47(3):185-95. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1596101
289
Cognitive Performance of Children Prenatally Exposed to “Safe” Levels of Methylmercury;
Philippe Grandjean, Pal Weihea, Roberta F. Whiteb, Frodi Debes; Environmental Research
Volume 77, Issue 2, May 1998, Pages 165-172; doi:10.1006/enrs.1997.3804 -
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0013935197938044
290
Mercury-Selenium Correlations in Marine Mammals. J. H. KOEMAN, W. H. M. PEETERS,
C. H. M. KOUDSTAAL-HOL, P. S. TJIOE & J. J. M. DE GOEIJ; Nature 245, 385 - 386 (19
October 1973); doi:10.1038/245385a0 -
http://www.nature.com/nature/journal/v245/n5425/abs/245385a0.html
291
Effects of prenatal and postnatal methylmercury exposure from fish consumption on
neurodevelopment: outcomes at 66 months of age in the Seychelles Child Development
Study. Davidson PW, Myers GJ, Cox C, Axtell C, Shamlaye C, Sloane-Reeves J, Cernichiari
E, Needham L, Choi A, Wang Y, Berlin M, Clarkson TW. JAMA. 1998 Aug 26;280(8):701-7. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9728641
292
The Myth of Killer Mercury; Panicking people about fish is no way to protect public health.

  88  
izpustijo letno 41 - 48 ton Hg; ampak, gozdni požari v ZDA prispevajo v
ozračje vsaj 44 ton na leto, in in kremacija človeških trupel še 26 ton. Vsi
“človeški viri” v ZDA (če mednje štejemo tudi gozdne požare) torej izpustijo
letno največ 118 ton Hg, a od tega termoelektrarne na premog samo dobrih
40 odstotkov. A pojdimo še korak naprej: Kitajska (ki niti ne uvaja niti ne
načrtuje nobenih omejitev izpustov Hg) danes porabi bistveno več energije kot
ZDA, in jo proizvede pretežno z manj učinkovitimi termoelektrarnami na
premog - kitajski izpusti Hg znašajo letno 400 ton! Samo ZDA in Kitajska torej
letno izpustita skupno (vsaj) 518 ton živega srebra - ameriška regulacija pa
omejuje le izpuste iz ameriških elektrarn na premog - torej, dobrih 9 odstotkov
vsega tega.

Predpostavimo sedaj, da so človeški izpusti Hg na prebivalca po vsem svetu

enaki, kot na Kitajskem (kar je seveda močno pretirano) - potem bi vsi
človeški izpusti skupaj znašali 2073 ton Hg na leto. Če predpostavimo, da
izgorevanje premoga za proizvodnjo električne energije prispeva 50 odstotkov
izpustov (kar je tudi pretirana predpostavka), bi torej popolno (in zelo drago)
zajetje vsega Hg iz termoelektrarn po vsem svetu zmanjšalo izpuste za dobrih
1036 ton na leto. Ampak daleč največji vir okoljskega živega srebra so
vulkani, ki ga letno izbruhajo 9000 - 10.000 ton! Če bi torej ves svet povsem
zajel vse izpuste živega srebra iz termoelektrarn na premog, bi si s tem
okoljske izpuste Hg zmanjšali za največ 10 odstotkov. Ampak, omejitve
izpustov so zaenkrat uvedle le ZDA, EU pa podobno zakonodajo pripravlja -
realno je torej pričakovati, da bosta omejitve izpustov Hg udejanjili le ZDA in
EU. Če sedaj predpostavimo, da so izpusti EU enaki tistim v ZDA (seveda,
pretirano), bomo ugotovili, da bi popolna ustavitev izpustov Hg iz
termoelektrarn v ZDA in EU zmanjšala vse človeške izpuste za največ 4,6
odstotka, in celotne okoljske izpuste (torej, skupaj z vulkani) za 0,8 odstotka.

Tudi, če neupravičeno predpostavimo, da je živo srebro bistveno bolj nevarno,

kot to kažejo znanstveni rezultati, je očitno, da je drago omejevanje izpustov
Hg iz termoelektrarn na premog povsem nesmiselno: tudi ob popolni
uresničitvi zajetja izpustov v ZDA in EU bi v okolju še vedno ostalo 99,2
odstotka današnjih virov - in če smo to sposobni preživeti (kar očitno smo),
nam za le 0,8 odstotka manjša okoljska vsebnost Hg ne more prinesti
omembe vrednih koristi.

Vendar, kot vidimo pri mnogih okoljskih strahovih, korist za ljudi sploh ni
bistvena motivacija drage zakonodaje. Glasno propagando politikov in
poklicnih okoljevarstvenikov o strahotni nevarnosti živega srebra spremlja
obsežna in hudo draga ponudba “čistilnih tehnologij”, kjer si lahko ob omejitvi
izpustov živega srebra obetajo bajne dobičke. Zato se seveda ne gre čuditi,
da najdejo še najbolj radikalne ideje o omejitvi izpustov živega srebra glasne
in strastne zagovornike med poklicnimi okoljevarstveniki; v laboratorijih, ki si
obetajo zaslužek z obveznim, državno zapovedanim nadzorom izpustov; in
seveda, med proizvajalci ter preprodajalci naprav za odstranjevanje živega
srebra iz dimnih plinov termoelektrarn.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
By WILLIE SOON AND PAUL DRIESSEN, The Wall Street Journal, MAY 25, 2011 -
http://online.wsj.com/article/SB10001424052748703421204576329420414284558.html

  89  
Odstranjevanje živega srebra iz dimnih plinov bo namreč povprečno
termoelektrarno stalo približno toliko, kot jo stane premog, ki je danes
poglavitni strošek obratovanja in predstavlja največji del cene proizvedene
elektrike - ampak le, če se zakonodaja omeji pri zahtevi, da mora uporabnik iz
dimnih plinov odstraniti 90% Hg. Če bi nova regulacija predpisovala
odstranjevanje 99% Hg - kot mnogi poklicni okolejvarstveniki, politiki in
zastopniki ponudnikov “čistilnih tehnologij” zahtevajo - bo odstranjevanje Hg
termoelektrarno stalo (vsaj) dvakrat več kot premog za proizvodnjo
energije.293

V času, ko to pišem, tudi nove omejitve izpustov živega srebra v ZDA še niso
dokončne. Po ameriški zakonodaji imajo namreč podjetja, ki jim regulacija
izpustov nalaga nove stroške, pravico sprožiti tožbo proti EPA in zahtevati, da
agencija dokaže, da so prednosti omejitev večje kot stroški - kot se je to
zgodilo v primeru prepovedi azbesta, ko je EPA v sodnem postopku izgubila
in je bila prisiljena svoje zahteve bistveno omiliti. Če se bodo ameriške
termoelektrarne odločile tožiti EPA, jim bo nedvomno v veliko pomoč 85 strani
dolga študija Williea Soona294 , v kateri z znanstvenimi argumenti in preko 170
citati iz znansvenih člankov nesporno dokaže, da bo imela zelo draga
omejitev izpustov Hg iz termoelektrarn komajda merljive okoljske posledice, in
ne bo prinesla nobenih opaznih koristi za zdravje ljudi.

Želel bi, da bi Soonovo študijo prebrali v slovenski vladi in parlamentu; ali vsaj
povzetek poglavitnih argumentov.295 Birokratski aparat Evropske Unije
namreč vztrajno napreduje pri pripravi podobno ali celo bolj drakonskih
omejitev, ki bodo v končni fazi prav potrošnike obremenile z vsemi stroški
zmanjševanja izpustov Hg in bistveno podražile električno energijo v času, ko
se ob upadanju industrijske proizvodnje vse več ljudi sprašuje, kako sploh
plačati neizogibne položnice. Žalostno bo namreč, če nam bodo naše oblasti
vsa ta povsem nesmiselna bremena naložile s standardnim izgovorom, da gre
za direktivo EU, ki jo moramo spoštovati. In žal pri nas ni pravnega sistema, ki
bi omogočal, da oblikovalce uredbe zvlečemo pred sodišče ter zahtevamo, da
objektivno koristnost drage regulacije tudi znanstveno dokažejo.

                                                                                                               
293
The Cost of Mercury Removal in an IGCC Plant - Final Report September 2002; The
United States Department of Energy National Energy Technology Laboratory -
http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CB4QFjAA&url
=http%3A%2F%2Fwww.netl.doe.gov%2FFile%2520Library%2FResearch%2FCoal%2Fenerg
y%2520systems%2Fgasification%2Fpubs%2FMercuryRemoval-
Final.pdf&ei=_OYmVfjUH8mpsgGy2IGgBQ&usg=AFQjCNHwsFS_l0D0vVK4NQhywTbRM3N
3Ig&bvm=bv.90491159,d.bGg
294
A Scientific Critique of the Environmental Protection Agency’s “National Emission
Standards for Hazardous Air Pollutants [NESHAP] from Coal- and Oil-fired Electric Utility
Steam Generating Units and Standards of Performance for Fossil-Fuel-Fired Electric Utility,
Industrial-Commercial- Institutional, and Small Industrial-Commercial- Institutional Steam
Generating Units”; Proposed Rule (March 16, 2011) Focusing on the Mercury Emission
Issues; ByWillie Soon, PhD, June 2011 -
http://cfact.org/pdf/Scientific_Critique_of_EPA_MercuryRule062011.pdf
295
Shutting down power plants: Imaginary benefits, extensive harm; by Craig Rucker, Watts
Up With That?, December 26, 2011 - http://wattsupwiththat.com/2011/12/26/shutting-down-
power-plants-imaginary-benefits-extensive-harm/

  90  
In potem še boleče

Ampak, podražitev električne energije zaradi povsem nepotrebnega

odstranjevanja živega srebra iz dimnih plinov termolelektrarn je šele prvi
korak poklicnih okoljevarstvenikov, ki se zavzemajo za ničelne izpuste Hg 296 -
sicer globalno, ampak najbrž jim bo uspelo le v EU, kjer imajo take skupine
nesorazmerno velik vpliv na odločitve briselske birokracije. In če jim bo
uspelo, nas bo to zares zabolelo - dobesedno! Cilj skrajnih okoljevarstvenikov
je namreč (tudi) prepovedati uporabo živega srebra v zobnem amalgamu, in s
tem dejansko onemogočiti najbolj učinkovito in najbolj trajno popravilo zob.

Ideja, da bi morali prepovedati klasični zobni amalgam, ker vsebuje živo

srebro, sploh ni nova. Pojavila se je že ob koncu 1980tih let, v okviru
prizadevanja proizvajalcev novih, seveda patentiranih polnil, da bi izločili
najpomembnejšega in povrhu nepatentiranega “tekmeca”. Nova tehnoligija -
t.i. “bele plombe” - je temeljila na uporabi polimernih zmesi, ki so poleg visoke
cene zahtevale še posebno in seveda drago opremo za polimerizacijo, torej,
strjevanje, npr. posebne ultravijolične luči. “Bele plombe” so imele sicer
estetske prednosti, saj je bilo z njimi mogoče zapolniti prednje zobe, ne da bi
bila skozi delno prosojno tkivo vidna temnejša snov (kar klasični zobni
amalgam je). Vendar so imele - vsaj za pacientovo zdravje - pomembno
pomanjkljivost.

Zobozdravniki pravijo, da klasični zobni amalgam tudi po začetnem strjevanju

še nekaj časa “vre”: zlitina se v zapolnjenem zobu nekaj časa širi (kot mnogi
vemo, je potrebno plombe iz klasičnega amalgama čez kako leto še
pobrusiti). Ko zobozdravnik iz nagnitega zoba odstrani okuženo tkivo ter
nastalo odprtino zapolni z amalgamom, se dentin živega zoba sčasoma še
nekoliko “umakne” - površina v stiku s (kakršnimkoli) polnilom se nekoliko
skrči. Klasični amalgam pa se širi in zato zapolni stik ter tako prepreči, da bi
se v razpoko spet naselile bakterije, zato je popravilo trajno. Nove polimerne
snovi so se po zapolnitvi živega zoba dokončno strdile (nekatere se celo
krčijo) in ko se je dentin “umaknil”, polnitev ni več povsem tesnila, kar je
bistveno povečalo možnosti nove okužbe s kariesom. Polnila iz polimernih
snovi zato niso zagotavljala trajnega popravila zoba. In ker so že takrat
opravljene raziskave nesporno kazale, da se živo srebro iz zobnega
amalgama ne izloča in da za pacienta ne predstavlja nikakršnega tveganja 297
298 299
, so se polimerna polnila uveljavila le za popravilo npr. prednjih zob, kjer
je lahko estetski vidik pomembnejši od zdravstvenega, za bolj obremenjene
(in manj vidne) kočnike pa zobozdravniki še danes zvečinoma uporabljajo
klasični amalgam.
                                                                                                               
296
Zero Mercury Global Campaign - http://www.zeromercury.org
297  Amalgamhazards. An assessment of research. ID Mandel, J Am Dent Assoc, Vol 122, No
8, 62-65. - http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1918687
298
Exposure or Absorption and the Crucial Question of Limits for Mercury; Derek W. Jones, J
Can Dent Assoc 1999; 65:42-6 - http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-65/issue-1/42.html
299
Opinion on the environmental risks and indirect health effects of mercury in dental
amalgam; Scientific Committee on Health and Environmental Risks SCHER; The SCHER
adopted this opinion at its 23rd plenary on 6 May 2008 -
http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/docs/scher_o_165.pdf

  91  
Seveda se ob sodobnih prizadevanjih za prepoved Hg ponovno pojavlja tudi
zgodba, da naj bi bilo živo srebro v zobnem amalgamu nevarno za pacienta.
Zato je Evropska Komisija leta 2007 še enkrat naročila več študij o možnih
posledicah živosrebrnega amalgama za zdravje ljudi - ampak integrirana
poročila ne povedo nič novega: zobni amalgam kljub vsebnosti živega srebra
za ljudi ne prinaša nikakršnega dodatnega tveganja.300 301 Poklicne
okoljevarstvene skupine,ki se ukvarjajo z domnevnimi nevarnostmi živega
srebra, so poročili takoj označile kot nezadostni in izrazile “zaskrbljenost” nad
predstavljenim besedilom ter zaključki .

Poklicni okoljevarstveniki, ki hočejo doseči popolno prepoved uporabe živega

srebra v vsakršni obliki, se danes klasičnega zobnega amalgama lotevajo
(tudi) na zakonskih osnovah: EU je namreč že leta 1991 sprejela direktivo o
ravnanju z nevarnimi odpadki 302 , ki v Aneksu II kot nevarne odpadke definira
(tudi) vse snovi, ki vsebujejo živo srebro ali živosrebrne spojine. Kar pomeni,
da je v neskončni modrosti briselskih birokratov postalo karkoli, kar vsebuje
živo srebro, nevaren odpadek, ki zahteva poseben postopek - torej, tudi zobni
amalgam. Ustrezno ravnanje z bolnišničnimi ostanki zobnega amalgama ni
problem, ker je tega pri zobozdravnikih malo - ampak, kaj pa plombe v
človeških zobeh?

Kremacija je danes v razvitih državah najbolj pogost način ravnanja s

človeškimi posmrtnimi ostanki, pri tem pa plombe izhlapijo. Omenili smo že
podatke iz ZDA [S7], po katerih predstavlja Hg iz kremacije trupel približno pol
toliko izpustov živega srebra kot izgorevanje premoga v termoelektrarnah. Če
naj bi bilo že živo srebro iz termoelektrarn tako strašno nevarno, potem je
treba preprečiti še uporabo živosrebrnega zobnega amalgama - kajti tudi
poklicni okoljevarstveniki najbrž niso tako nori, da bi zahtevali, naj krematoriji
truplom pred zažigom populijo vse zobe in plombe posebej odstranijo kot
nevarne odpadke.

Vprašanje nadaljne uporabe živosrebrnega amalgama ostaja zaenkrat še

odprto, ampak žal nam izkušnje z drugimi primeri, opisanimi v tej knjigi, ne
navdajajo z optimizmom: ideološke obsesije poklicnih okoljevarstvenikov so
se prevečkrat izkazale ne le kot pomembnejše od zdravja ljudi, ampak tudi kot
bolj prepričljive od resne znanosti - vsaj za birokracijo in politike, ki o takih
vprašanjih odločajo.

Če se nam torej obeta, da si bomo morali zobe popravljati z mnogo manj

trajnimi polnili ter bomo zato lahklo bistveno pogosteje uživali blagodati
                                                                                                               
300
The safety of dental amalgam and alternative dental restoration materials for patients and
users; Scientific Committee on Emerging and Newly Identified Health Risks SCENIHR; The
SCENIHR adopted this opinion via written procedure on 6 May 2008, after public
consultation. -
http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/04_scenihr/docs/scenihr_o_016.pdf
301
SCENIHR Consultation Response - http://www.akut.lu/amalgam/scenihr-consultation-
response/index.php
302
Council Directive 91/689/EEC of 12 December 1991 on hazardous waste; Official Journal
L 377 , 31/12/1991 P. 0020 - 0027 - http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31991L0689:EN:HTML

  92  
zobozdravniških svedrov, se moramo miriti, da se nam vse to dogaja v korist
okolja: da bomo z odpravo živosrebrnega amalgama prihranili nadaljnjih 1-2%
živosrebrnih izpustov v okolje. In če bomo vsi ravnali zares okoljevarstveno
zavedno, ter se odpovedali vsem človeškim virom živega srebra, bomo
obremenitev okolja zmanjšali za celih 10%. In potem bomo lahko pričeli nova
prizadevanja, kako ustaviti ognjenike ter druge naravne pojave, ki prispevajo
90% okoljskega živega srebra.

  93  
Naravni plin
Zgodovinarji bodo nekoč določili konkretno leto v začetku 21. stoletja, ko je
naša civilizacija dosegla vrh proizvodnje nafte, t.i. Peak Oil. 303 304 305 Že
danes lahko zapišem “je dosegla”, ker se je to že zgodilo: novo odkrite zaloge
zaostajajo za porabo od sredine 1980tih let, proizvodnja surove nafte več ali
manj stagnira od sredine 1990tih, in ob vse večjem povpraševanju hitro
razvijajočih se Kitajske in Indije danes neizkoriščenih proizvodnih rezerv ni
več, povpraševanje prehiteva ponudbo in cene rastejo. Energenti ter surovine
iz surove nafte so ključno prispevali k hitremu tehnološkemu razvoju in
izrednemu dvigu življenske ravni v 20. stoletju, zato vrh proizvodnje ni dobra
novica za našo civilizacijo in mnogi so Peak Oil videli kot pravo eksistenčno
krizo človeštva.306 Surove nafte niti kot vira energije ni mogoče za daljši čas
nadomestiti z drugimi viri: že podražitev surove nafte ob koncu 1980tih let je
začela povečevati porabo naravnega plina iz konvencionalnih virov, kar je
napovedovalo, da bo tudi proizvodnja plina dosegla svoj vrh okoli leta 2020
307
; tudi vrh proizvodnje premoga ni daleč, morda je že tu 308; in podobno velja
za uran 309. Je to konec civilizacije?

Niti ne. Dobili smo namreč odlog v obliki nove tehnologije, ki je omogočila
izkoriščanje naravnega plina iz skrilavcev.

Ne gre za nova odkritja - geologi so že dolgo vedeli, da je med globokimi sloji

skrilavcev veliko metana. Samo nismo ga mogli izkoriščati: v skrilavcih je
namreč plin zajet med pretežno vodoravnimi sloji, vertikalna vrtina ga sprosti
le iz področja nekaj deset metrov okoli, in energetsko nesmiselno bi bilo za
tako majhne količine vrtati več sto metrov globoko. A v 1990tih letih so
strokovnjaki pričeli pridobivanju plina prilagajati tehnologijo, ki je bila sicer že v
uporabi za druge namene: horizontalno vrtanje ter hidravlično frakcioniranje
slojev.310

Metoda je sicer tehnološko zelo zahtevna, vendar v načelu preprosta. S

površine najprej vertikalno zavrtajo v plast skrilavcev, bogatih s plinom. Potem
sveder obrnejo ter vrtajo horizontalno, tudi do več sto metrov. V horizontalno
vrtino potem pod pritiskom vbrizgavajo pregreto, da v slojih ustvarijo razpoke.
Končno horizontalno vrtino napolnijo s peskom, da se ne more zapreti.
                                                                                                               
303
Peak Oil Info & Strategies - http://www.oildecline.com/
304
Peak Oil News & message boards - http://peakoil.com/
305
Nafta naša vsakdanja; Mišo Alkalaj, Mladina, 2006 / 24 -
http://www.mladina.si/tednik/200624/clanek/nar--nafta-miso_alkalaj/
306
Richard Heinberg: The Party's Over: Oil, War and the Fate of Industrial Societies; New
Society Publishers April 2003 - http://www.ecoequity.org/2003/01/a-ceo-book-review-the-
partys-over-oil-war-and-the-fate-of-industrial-societies/
307
Bulls now talking up "Peak Gas" as new cause for long-term concern. Alan Lammey,
Natural Gas Week July 3, 2006 - http://www.highbeam.com/doc/1G1-148577646.html
308
Peak coal this year? by Dave Cohen, Energy Bulletin May 13 2011 -
http://www.resilience.org/stories/2011-05-13/peak-coal-year
309
Uranium Depletion and Nuclear Power: Are We at Peak Uranium? The Oil Drum, March
21, 2007 - http://www.theoildrum.com/node/2379
310
API - Hydraulic Fracturing - http://www.api.org/oil-and-natural-gas-overview/exploration-
and-production/hydraulic-fracturing

  94  
Z uporabo nove tehnologije so dostopne zalogenaravnega plina so
eksplozivno narastle. Na primer, ZDA, ki so vrh proizvodnje plina iz
konvencionalnih virov dosegle že konec 20. stoletja in so pomemben svojih
potreb pokrivale z uvozom iz Kanade, so z dostopnostjo plina iz skrilavcev
postale (potencialni) neto izvoznik naravnega plina. Z novo tehnologijo so
postale dostopne velikanske zaloge povsod po svetu in mnoge države so se
iz neto uvoznic naravnega plina praktično čez noč prelevile v potencialno
samozadostne, ali celo izvoznice: Velika Britanija, Ukrajina, Poljska, Francija,
Švedska, Madžarska, Polska, Nemčija ...311 Prve raziskave kažejo, da ima
celo Slovenija zanimive zaloge.312

Novo obilje naravnega plina dejansko rešuje tudi problem upadajoče

proizvodnje surove nafte. Upada namreč proizvodnja iz konvencionalnih virov
- seveda smo dolgo vedeli, da obstajajo še drugačne zaloge, na primer,
bitumenski peski (tar sands) in kerogen (shale oil), ki so dejansko večje od
konvencionalnih, a jih ni bilo smiselno izkoriščati, ker je proizvodnja zahtevala
več energije, kot bi jo lahko iz pridobljene nafte dobili. Ampak, naravni plin iz
skrilavcev je nov, obilen (in s tem cenen) vir energije, ki nam omogoča tudi
izkoriščanje bitumenskih peskov ali kerogena kot vira pomembnih surovin, ki
sicer prihajajo iz surove nafte: od osnov za najpomembnejše plastične mase,
do 90% vseh umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Še več: z uporabo plina iz
skrilavcev je smiselno iz bitumenskih peskov celo pridobivati naftne energente
kot sta motorni bencin in lahko plinsko olje. Energetsko je sicer treba vložiti
več plina kot pridobimo energije iz bencina ter plinskega olja. Ker je energija v
slednjih bolj kompaktna in praktično uporabna, je končni učinek, da (na
primer, za pogon vozil) dejansko porabimo manj primarne energije, če z
naravnim plinom pridobivamo naftne derivate in te uporabljamo v avtomobilih,
vlakih, ladjah in letalih, kot če bi motorje prilagodili na naravni plin in ga
uporabljali neposredno.

Plin iz skrilavcev je torej takorekoč odstavil propad naše civilizacije - tega bi

morali biti vsi veseli. Ampak tako projekti za izkoriščanje plina iz skrilavcev kot
pridobivanje naftnih derivatov iz bitumenskih peskov ali kerogena se dejansko
srečujejo z vedno novim, politično prevejanim in občasno celo nasilnim
nasprotovanjem okoljevarstvenih skupin. V Kanadi313 , ZDA314, Veliki

                                                                                                               
311
Technically Recoverable Shale Oil and Shale Gas Resources: An Assessment of 137
Shale Formations in 41 Countries Outside the United States. EIA Junw 10, 2013 -
http://www.eia.gov/analysis/studies/worldshalegas/
312
Ascent Resources successfully fracs Slovenia shale well. Scandinavian Oil & Gas Aug 24,
2011 - http://www.scandoil.com/moxie-bm2/news/ascent-completes-successfully-drilling-of-
pg-10-we.shtml
313
Environmental groups mobilize against shale gas; By Daniel McHardie, CBC News Dec 1,
2011 - http://www.cbc.ca/news/canada/new-brunswick/story/2011/11/30/nb-environmental-
concerns-shale-gas-948.html
314
The Debut of Shale Gas in the Energy Sector is Being Challenged by Conservatives,
Environmentalists and Coal as Well as Renewable Energy Lobbies; Articlebase Nov 11, 2011
- http://www.articlesbase.com/finance-articles/the-debut-of-shale-gas-in-the-energy-sector-is-
being-challenged-by-conservatives-environmentalists-and-coal-as-well-as-renewable-energy-
lobbies-5386874.html

  95  
Britaniji315, Bolgariji316 in drugod po svetu okoljevarstvene skupine organizirajo
demonstracije proti projektom izkoriščanja plina iz skrilavcev.

Okoljevarstvene skupine lobirajo pri nacionalnih vladah in v Bruslju 317, naj

bodisi prepovedo izkoriščanje plina iz skrilavcev, ali dejavnosti nastavijo čim
več administrativnih ovir, kar bi vir naredilo nerentabilen 318. Pri tem kot
domnevne nevarnosti navajajo vse od možnega onesnaženja podtalnice319 ,
do “nevarnih izpustov” metana 320, najpogosteje pa, da bo obilje novo
dostopne energije “ogrozilo cilje, ki so si jih EU in mnoge države postavile pri
zmanjševanju izpustov CO ”.321 322 Podobne okoljevarstvene pozornosti so 2

deležni projekti za izkoriščanje bitumenskih peskov in kerogena.323

Zanimivo je, da so okoljevarstvene organizacije prvotno podpirale uvajanje

naravnega plina- predvsem za proizvodnjo elektrike, namesto premoga in
jedrske energije - in tudi hidravlično frakcioniranje za pridobivanje metana iz
skrilavcev. 324 325 Kot razlog so navajale čistejše izgorevanje (kar je res) in
podatek, da izgorevanje metana oddaja manj CO na enoto pridobljene 2

energije kot premog (kar je za okolje sicer nepomembno, ampak je tudi res).
Električna energija iz naravnega plina je bila sicer za končnega uporabnika
dražja, ker je bila osnovna surovina (konvencionalni viri metana) dražja -
ampak, povišana cena je tako ali tako padla na pleča potrošnikov, za
                                                                                                               
315
Environmentalists join Southport protest camp against fracking shale gas drilling; By John
Siddle, Echo.co.uk Sep 19 2011 - http://www.liverpoolecho.co.uk/liverpool-news/local-
news/2011/09/19/environmentalists-join-southport-protest-camp-against-fracking-shale-gas-
drilling-100252-29444834/
316
Bulgarian Environmentalists Hold Protests Against Shale Gas, Novinite.com, September
25, 2014 -
http://www.novinite.com/articles/163592/Bulgarian+Environmentalists+Hold+Protests+Against
+Shale+Gas
317
US Greens Report Lies About Shale Gas; Tory Aardvark -
http://toryaardvark.com/2012/01/05/us-greens-report-lies-about-shale-gas/
318
Resistance to Poland’s Shale Gas Exploration Plans Emerging. By Marcin Sobczyk, The
Wall Street Journal Europe AUGUST 5, 2011 -
http://blogs.wsj.com/emergingeurope/2011/08/05/resistance-to-poland’s-shale-gas-
exploration-plans-emerging/
319
'Fracking' for natural gas is polluting ground water, study concludes; By Mark Clayton, The
Christian Science Monitor May 9, 2011 -
http://www.csmonitor.com/Environment/2011/0509/Fracking-for-natural-gas-is-polluting-
ground-water-study-concludes
320
Shale gas pollutes more than coal; Malaysian Associacion of Standards Users -
http://www.standardsusers.org/standardsusers/index.php?option=com_content&view=article&
id=3042:shale-gas-pollutes-more-than-coal&catid=104:2011-media&Itemid=133
321
Exploiting shale gas jars with UK climate goals; Eco News, November 23, 2011 -
http://zeenews.india.com/news/eco-news/exploiting-shale-gas-jars-with-uk-climate-
goals_743325.html
322
Shale gas 'worse than coal' for climate; By Richard Black, BBC News 12 April 2011 -
http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13053040
323
Choking the oil sands. by Chris Sorensen and Luiza Ch. Savage, MacLeans.CA August
25, 2011 - http://www2.macleans.ca/2011/08/25/choking-the-oil-sands/
324  Did Environmentalists Make a Mistake by Backing Natural Gas? Good Environment
January 13, 2012 - http://www.good.is/post/did-environmnetalists-make-a-mistake-by-
backing-natural-gas/  
325
Environmentalists Were For Fracking Before They Were Against It: Shale gas is still the
bridge fuel to a low-carbon energy future. Ronald Bailey, Reason.com May 10, 2011 -
http://reason.com/archives/2011/05/10/environmentalists-were-for-fr

  96  
investitorje pa so plinske elektrarne predstavljale bolj privlačno vlaganje, saj je
infrastruktura enostavnejša, zato je cenejša in obrat kapitala le hitrejši (kar
pomeni, da je vlagatelj v plinsko elektrarno bistveno prej povrnil vložek in
ustvaril še večji dobiček kot financer termoelektrarne na premog ali uran).
Zato so imeli “okoljevarstveni razlogi” v prid uporabe naravnega plina za
proizvodnjo električne energije široko podporo kapitala.

Ampak odnos poklicnih okoljevarstvenikov se je v zadnjem času močno

spremenil, če v ilustracijo citiramo le nekaj ugovorov s strani ameriškega
Greenpeacea. Naravni plin ni več “zelen”.326 Utekočinjeni naravni plin je
postal “ovira na poti v čistejšo energetsko prihodnost”.327 Hidravlično
frakcioniranje je tako nevarno okolju, da mu Greenpeace povsem nasprotuje
“dokler ne bodo možne posledice povsem raziskane, razumljene” (kar seveda
ne more biti nikoli) “in regulirane”.328 Kaj se je torej z vidika poklicnih
okoljevarstvenikov spremenilo?

Seveda lahko o tem, kakšni razlogi vodijo ideološko pogojeno razmišljanje

poklicnih okoljevarstvenih skupin samo ugibamo, ampak najbrž je poglavitni
“greh” plina iz skrilavcev njegovo obilje. Izjave in dejanja skrajnih
okoljevarstvenikov dajo sumiti, da je temeljni cilj njihovega nasprotovanja
sama industrijska in potrošniška družba, s svojo množično porabo energije in
surovin. Naravni plin je bil lahko “zelen”, dokler je bila dostopnost omejena,
(konvencionalni) viri blizu vrha proizvodnje, ter s tem energija relativno draga,
kar je razvite družbe sililo v zmanjševanje rabe energije (kar ni isto kot
učinkovitejša raba!) in posledično upadanje industrijske dejavnosti. Obilje
plina iz skrilavcev pa obeta, da bi se bo lahko sodobna industrijska civlizacija
še vsaj 50 let razvijala brez strahu pred skorajšnjim pomanjkanjem energije,
torej po dosedanji “razsipni” poti, ki je za okoljevarstvenike največji greh
človeštva.

Poznavalci ocenjujejo, da okoljevarstveni napad na nove vire ni povsem brez

učinka, vendar uspeva (zaenkrat) le upočasniti razvoj, ne more ga pa ustaviti,
niti doseči tako restriktivno regulacijo, da bi se cena izenačila s
konvencionalnimi.329 Kajti obilne zaloge plina iz skrilavcev so spremenile
politični in ekonomski odnos do rabe energije. Vsi okoljevarstveni ugovori so v
svojem bistvu usmerjeni v zmanjšanje industrijske proizvodnje, izkoriščanja
naravnih virov, in v končni fazi proti dostopnosti energije in potrošnih dobrin
(ali, delujejo v omejitev razsipništva potrošniške družbe). Med
okoljevarstveniki najbolj splošno priljubljena je ideologija o katastrofalnem
globalnem ogrevanju zaradi človeških izpustov ogljikovega dioksida,
                                                                                                               
326
"Natural" Gas Fails the Sniff Test; by Phil Radford Greenpeace USA June 27, 2011 -
http://www.greenpeace.org/usa/en/news-and-blogs/campaign-blog/natural-gas-fails-the-sniff-
test/blog/35470/
327
Liquid Natural Gas: A roadblock to a clean energy future. Greenpeace USA September 7,
2004 - http://www.greenpeace.org/usa/Global/usa/report/2007/7/liquid-natural-gas-a-
roadbloc.pdf
328
Fracking Greenpeace USA - http://www.greenpeace.org/usa/en/campaigns/global-
warming-and-energy/The-Problem/fracking/
329
Environmentalists find success fighting shale oil boom. Reuters Dec 27, 2011 -
http://business.financialpost.com/2011/12/27/environmentalists-find-success-fighting-shale-
oil-boom/?__lsa=805c4b22

  97  
predvsem iz izgorevanja fosilnih goriv. Izpusti CO so dejansko povsem 2

ekvivalentni rabi energije iz fosilnih virov, ki za človeštvo predstavljajo

poglavitno osnovo industrijske proizvodnje, pridelave hrane, transporta,
ogrevanja, ... Zato “zniževanje izpustov CO ” pomeni točno isto kot 2

zmanjšanje porabe energije (kar, naj ponovim, ni isto kot učinkovitejša raba),
in posledično, industrijske proizvodnje ter osebne porabe.

Predvsem gospodarsko najbolj razvite države, ZDA in EU, so za vire fosilnih

goriv še vedno odvisne od uvoza, in ob bližajočem se vrhu proizvodnje so se
njihovi izdatki za energijo strmo dvigali. To je pomenilo podražitev industrijske
proizvodnje in posledično sta se prav ZDA in EU v veliki meri
deindustrializirali, ko sta “energetsko potrošne” in ”ekološko sporne” panoge
prenašali na Kitajsko, v Indijo in druge dežele v razvoju. Obe vlagata velika
sredstva v razvoj enegetskih virov, ki bi nadomestili uvožena fosilna goriva in
zmanjšali odvisnost gospodarstev ZDA in EU od ruskega plina, arabske nafte,
itd. Zato je politika (predvsem) ZDA in EU lahko podpirala okoljevarstvene
pozive k zmanjševanju izpustov CO , saj je bila dejanska posledica 2

(zmanjšanje porabe vse dražje fosilne energije iz uvoženih virov) v skladu s

siceršnjo politiko.

Seveda sta ZDA in EU postajali vedno bolj odvisni od novih industrijskih

velikanov, Kitajske in Indije, ki sta dejansko prevzemali večino vse svetovne
proizvodnje dobrin. Vendar je bilo lahko preusmerjanje domačega
gospodarstva v neproizvodne dejavnosti še smiselno, dokler so bili
(konvencionalni fosilni) viri energije kot poglavitna osnova industrijske
proizvodnje vse dražji, čeprav je nestabilnost take deindustrializirane
ekonomije postala očitna ob nastopu finančne krize leta 2008.

Ampak obilje plina iz skrilavcev sedaj obeta pocenitev fosilnih goriv in ZDA ter
EU bi lahko postali enegetsko samozadostni za 50 let ali več. Najbolj razvitim
državam omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnih dejavnosti in povečanje
domače potrošnje na osnovi domačih virov in cenejše energije, kar bi lahko
predvsem v ZDA in EU bistveno prispevalo k reševanju finančne krize.

Najnovejše raziskave kažejo, da bi lahko postale dostopne zaloge naravnega

plina še bistveno večje. Že dolgo je namreč znano, da je zelo veliko
naravnega plina shranjenega na morskem dnu, kjer tvori t.i. “beli premog”, to
je hidrometan, zmrznjeno zmes vode in metana, ki se stali pri 5°C. V
preteklosti so veljale te zaloge kot nedostopne, ker se (lahko) začne
hidrometan nad temperaturo 5°C eksplozivno taliti - poskus npr. vrtanja v take
sklade bi torej lahko sprostil ves metan v zelo kratkem času, zato ga ne bi bilo
mogoče zajeti. Ampak, če bi ga bilo mogoče izkoriščati, potem bi skladi
hidrometana celo po zadržanih ocenah predstavljali energetski ekvivalent
vseh zalog premoga, nafte in kopenskega plina skupaj.330

                                                                                                               
330
U.S. Geological Survey Marine and Coastal Geology Program; Gas (Methane) Hydrates --
A New Frontier -
http://arizonaenergy.org/Data/Gas%20(Methane)%20Hydrates%20A%20New%20Frontier.ht
m

  98  
Že v letu 2011 so pričeli meritve zalog na morskem dnu 331, z letom 2012 pa
se na Aljaski pričenjajo prvi poskusi nove tehnologije, ki bi lahko omogočila
nadzorovano črpanje naravnega plina iz skladov hidrometana.332 Novi viri bi
lahko zagotovili energetsko preskrbo človeštva za več stoletij.333

Zato politika ni več tako naklonjena okoljskim izgovorom za zmanjšanje

porabe energije. Odzivi na izpade skrajnih okoljevarstvenikov niso več tako
strpni kot so bili v preteklosti in ideologija “nazaj k naravi” ima v političnih
krogih vsem manj podpornikov.

Kanadski minister za naravne vire Joe Oliver je ob okoljevarstvenih protestih

proti izkoriščanju bitumenskih peskov že javno rekel, da “skušajo skrajne
skupine onemogočiti trgovino in spodkopati kanadsko ekonomijo”. Oliver se ni
ustavil le pri bitumenskih peskih, ampak je opozoril: “Njihov cilj [skrajnih
okoljevarstvenikov] je, da zaustavijo vsak večji [gospodarski] projekt, ne glede
na to, koliko bo to stalo kanadske družine, koliko delovnih mest bo izgubljenih
in kako bo trpelo gospodarstvo. [Zahtevajo:] Nič več gozdarjenja. Nič več
rudnikov. Nič nafte. Nič plina. Nič jezov za vodne elektrarne”; “To so ljudje, ki
ne upoštevajo dejstev, ampak delujejo po ideloških smernicah.”334 Nekateri
analitiki so Oliverjeve uradne besede označili kot napoved vojne skrajnim
okoljskim skupinam.335 Za kar je že skrajni čas.

Samo morda ne v EU, ki še vedno upošteva zahteve svojih

okoljevarstvenikov. Tako je, na primer, britansko podjetje Cuadrilla Resources
na severozahodu Anglije odkrilo velikansko polje, ki naj bi v skrilavcih
vsebovalo preko 5,6 milijard kubičnih metrov metana, dovolj za 64 današnje
britanske porabe.336 A le nekaj ur po tem, ko so odkritje objavili, so pričele
britanske okoljevarstvene skupine žolčno demonstrirati proti izkoriščanju plina
iz skrilavcev, češ, da onesnažuje okolje - in britanska vlada je pričela
zavlačevati z izdajo potrebnih dovoljenj. Francija je kar prepovedala
izlkoriščanje plina iz skrilavcev in zato je francosko podjetje Total svoja
sredstva raje vložilo v raziskave na ozemlju ZDA.337

Človek bi pomislil, da je finančna kriza v EU vendarle dovolj huda, da bi se

                                                                                                               
331
Sea-floor probe taps methane reservoir. Nicola Jones, Nature 2 May 2011,
doi:10.1038/news.2011.263 -
http://www.nature.com/news/2011/110502/full/news.2011.263.html
332
Gas-hydrate tests to begin in Alaska. Nicola Jones, Nature 13 January 2012 -
http://www.nature.com/news/gas-hydrate-tests-to-begin-in-alaska-1.9758
333
Energy For 1000 Years? Gas-Hydrate Tests To Begin In Alaska. Nicola Jones, Nature 14
January 2012 - http://www.thegwpf.com/energy-for-1000-years-gas-hydrate-tests-to-begin-in-
alaska/
334
Radicals working against oilsands, Ottawa says; Environment groups 'threaten to hijack'
system, natural resources minister says. By Laura Payton, CBC News Jan 9, 2012 -
http://www.cbc.ca/news/politics/story/2012/01/09/pol-joe-oliver-radical-groups.html
335
Canada Declares War On Green Radicals. Terence Corcoran, Financial Post 10 January
2012 - http://canadafreepress.com/index.php/article/43801
336
U.K. Gets Big Shale Find. The Wall Street Journal SEPTEMBER 22, 2011 -
http://online.wsj.com/article/SB10001424053111904563904576584904139100880.html
337
Europe Can Only Envy U.S. Gas Miracle From Sidelines. The Wall Street Journal
JANUARY 16, 2012 - http://blogs.wsj.com/source/2012/01/16/europe-can-only-envy-u-s-gas-
miracle-from-sidelines/

  99  
politiki morali spametovati. A očitno še ni.

  100  
Zgodba o globalnem ogrevanju gre naprej
Medijsko in predvsem politično še vedno priljubljena teza o antropogenem
ogrevanju Zemlje je primer, na katerem lahko tako rekoč “v živo” spremljamo,
kako vse več znanstvenih člankov spodbija tezo, da človeški izpusti
toplogrednih plinov povzroćajo ogrevanje - ter hkrati bistveno počasnejše
politično ter medijsko “ugašanje” še nedavno (vsaj medijsko poudarjenega)
konsenza, da človeški izpusti toplogrednih plinov povzročajo globalno
ogrevanje. Z vidika teme pričujoče knjige je pri tem zanimivo, kako počasi se
človeštvo otresa nesmiselnih stroškov in bremen domnevno nujnega
“zmanjševanja ogljika” - od davkov na izpuste CO , do visokih državnih 2

subvencij za nekoristne “nizkoogljične tehnologije” - čeprav si vlade ob

vztrajajoči finančni krizi dejansko ne morejo več privoščiti nepotrebnih
stroškov. Koliko časa bo še trajalo, da se znebimo vsakovrstnih obremenitev
za zmanjševanje povsem neškodljivih izpustov CO , je bolj politično kot 2

znanstveno (ali ekonomsko) vprašanje, in zanimivo bo spremljati, kako, kdaj

in če sploh bo politika vendarle priznala znanstvena dejstva. Zanimivo
predvsem zato, ker nas še vedno bremenijo mnoge prepovedi in stroški,
utemeljeni na drugih znanstveno nedokazljivih “nevarnostih” omenjenih v tej
knjigi.

Ker se ukvarjamo z vprašanjem znanstvenih osnov za trditve poklicnih

okoljevarstvenikov, se tukaj teme “podnebnih sprememb” ne lotevam zato, ker
bi bili potrebni nadaljni dokazi o neutemeljenosti teze o antropogenem
globalnem ogrevanju - več kot zadostni dokazi so predstavljeni že v knjigi
“Podnebna prevara”338, ki je izšla oktobra 2010, s podatki, ki so bili takrat
dostopni. V dogovoru z založnikom smo besedilo knjige junija 2011 dali na
razpolago na spletu, seveda s podatki do junija 2011. Zato bom skušal tu
povzeti le nekaj novejših “dokazov” o globalnem ogrevanju, ki so se
(predvsem v medijih) pojavili po juniju 2011, v ilustracijo, kako je mogoče sicer
strokovno povsem korektno izpeljane trditve znanstvenega članka
propagandno razširiti v alarmantne novice, za kakršne citirano znanstveno
delo ne daje nikakršnih osnov.

V juliju 2011 so svetovne medije preplavili naslovi v slogu “Za premor v

globalnem ogrevanju je kriv porast kitajske porabe premoga”.339 340 Novinarji
so se sklicevali na članek v ugledni znanstveni reviji PNAS (Proceedings of
the National Academy of Sciences, ZDA)341 in trdili, da je “izpad globalnega

                                                                                                               
338
Podnebna prevara - znanost in politika podnebnih sprememb: kdo nas zavaja s podatki o
segrevanju planeta?] / Mišo Alkalaj; Ljubljana : Orbis, 2010
339
Global warming lull down to China's coal growth; By Richard Black, Environment
correspondent, BBC News 5 July 2011 - http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-
14002264
340
Bolj čista kitajska industrija bi dodatno prispevala h globalnemu segrevanju? Dnevnik
05.07.2011 - http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042456982
341
Reconciling anthropogenic climate change with observed temperature 1998–2008; Robert
K. Kaufmann,Heikki Kauppi, Michael L. Mann, and James H. Stock; PNAS 2011 108 (29)
11790-11793; published ahead of print July 5, 2011, doi:10.1073/pnas.1102467108 -
http://www.pnas.org/content/108/29/11790.full.pdf+html?sid=1d695574-b467-463e-a536-
7b158acd2e3d

  101  
ogrevanja” v letih 1998-2008 posledica povečane porabe premoga na
Kitajskem. Kitajska naj bi sicer z večjimi izpusti CO prispevala k ogrevanju, 2

ampak, izgorevanje premoga tudi vnaša v ozračje velike količine sulfatov, ki

odbijajo sončne žarke.342 Kitajska industrijska dejavnost s povečanimi izpusti
CO torej povečuje obseg bodočega globalnega ogrevanja, a hkrati z izpusti
2

žvepla prikriva sedanje.343 Ampak znanstveni članek, na katerega so se vsi

sklicevali, tega sploh ni trdil.

Recenzirani znanstveni članek, ki naj bi dokazoval “grehe Kitajske”, se

dejansko prične z ugotovitvijo, ki je za zagovornike antropogenega ogrevanja
dokaj neprijetna: “Glede na splošno zapaženo povečanje rasti
koncentracij toplogrednih plinov in [predpostavljenih] ogrevalnih učinkov,
je nejasno, zakaj se površinske temperature niso dvignile med leti 1998
in 2008.” In dalje v besedilu: “Še več, globalne površinske temperature so se
med leti 2005 in 2008 spustile za 0,2°C”. Zračna vsebnost CO je v obdobju 2

1998-2008 ves čas rastla, človeški izpusti prav tako (čeprav se je rast
človeških izpustov CO nekoliko upočasnila ob nastopu svetovne finančne 2

krize 2008) - po napovedih Medvladne komisije za podnebne spremembe

(IPCC) bi se moralo tudi ozračje ogrevati. Ampak se ni, in tega kar
desetletnega “pomanjkanja ogrevanja” ni bilo mogoče kar pomesti pod
preprogo, češ, da je obdobje prekratko, da bi bilo statistično značilno. Kako to
“anomalijo” pojasniti?

Avtorji v začetku nakažejo tri možne teze: kot prvo omenijo, da nekateri
“priljubljeni komentatorji” dvomijo v vejavnost same teorije o antropogenem
ogrevanju - kar (brez argumenta) zavrnejo kot nemogoče; kot drugo tezo
predstavijo alternativno razlago, da je “manjkajoča toplota” zajeta v
povečanem izparevanju oceanov - vendar tudi to možnost zavrnejo, saj se
povprečna zračna vlažnost v preiskovanem obdobju ni spremenila dovolj, da
bi to pojasnilo izmerjeno “pomanjkanje ogrevanja”. In kot tretjo tezo avtorji
navajajo (ter dokazujejo), da se dinamika “manjkajočega ogrevanja” sklada z
rastjo kitajske porabe premoga.

Zakaj bi lahko povečana poraba premoga povzročila ohlajanje, je mogoče

sklepati iz drugih virov. Žveplo, ki ga premog vsebuje precej, se pri
izgorevanju znajde v dimnih plinih kot žveplov dioksid (SO ). Kot vemo iz 2

rezultatov CERNovega eksperimenta CLOUD344, žveplov dikosid bistveno

poveča kondenzacijo zaradi kozmičnega sevanja, zato povzroči večjo
oblačnost, na Zemljo pade manj sončne svetlobe - in podnebje se ohladi.345
                                                                                                               
342
Chinese coal use slows global warming; by Emma Woollacott, TGDaily, July 5, 2011 -
http://www.tgdaily.com/sustainability-features/57022-chinese-coal-use-slows-global-warming
343
New study blames 10-year lull in global warming on China coal use, air pollution; By
Andrew Freedman, Washington Post 07/05/2011 -
http://www.washingtonpost.com/blogs/capital-weather-gang/post/new-study-blames-10-year-
lull-in-global-warming-on-china-coal-use-air-pollution/2011/07/05/gHQAwjV8yH_blog.html
344
Role of sulphuric acid, ammonia and galactic cosmic rays in atmospheric aerosol
nucleation; J. Kirby et al., Nature 476, 429–433 (25 August 2011) doi:10.1038/nature10343 -
http://www.nature.com/nature/journal/v476/n7361/full/nature10343.html
345
Variation of cosmic ray flux and global coverage - a missing link in solar-climate
relationships; Henrik Svensmark and Eigil Friis-Christensen, Journal of Atmospheric and
Solar-Terrestrial Physics, Vol. 59, no. 11, pp. 1225-1232, 1997 -

  102  
Ampak, kot kažejo CERNovi rezultati, lahko le SO v zgornji troposferi (to je, 2

nad višino 8500 m) povzroči opazno povečanje oblačnosti. Ker je SO težji od 2

povprečja zračnih plinov, ga niti kitajske termoelektrarne v Tibetu ne morejo

potisniti tako visoko. Vendar članek nikjer ne trdi, da Kitajski izpusti SO 2

povzročajo ohlajanje, ampak samo, da se “pomanjkanje ogrevanja”

statistično sklada (korelacija) s porastom kitajske porabe premoga.

V zaključku na strani 11792 skuša nakazati možno povezavo z izpusti SO , z 2

analizo ohlajanja v obdobju 1940-1970, ko so ob pospešeni povojni

industrializaciji rastli tudi izpusti žveplovega dioksida, in se torej takratno
“pomanjkanje ogrevanja” statistično sklada z rastočimi izpusti. Ampak avtorji
ne trdijo, da so prav izpusti SO povzročili ohlajenje po II. svetovni vojni, saj 2

bi bil tak sklep na osnovi podatkov o izpustih SO za celotno 20. stoletje 2

neutemeljen. Človeški izpusti SO so namreč dosegli najvišjo vrednost leta 2

1975 in so do leta 2000 upadli le za dobrih 6% 346 - v obdobju nespornega

globalnega ogrevanja 1975-1995 so bili torej (v povprečju) vsaj 2,5-krat višji
kot v obdobju ohlajanja 1940-1970!

Senzacionalistični sklep, da kitajski izpusti žvepla “prikrivajo” globalno

ogrevanje (ki bo potem še hujše) je bil torej povsem medijski, v citiranem
znanstvenem članku za tak zaključek ni nikakršnih temeljev.

Kot smo že omenili v knjigi “Podnebna prevara”, so za zagovornike

antropogenega ogrevanja posebno neprijetne meritve sistema oceanskih boj
ARGO: kažejo namreč, da se svetovna morja od leta 2003 dalje ohlajajo. Ker
je toplotna kapaciteta oceanov kar 1118-krat večja od toplotne kapacitete
vsega ozračja, je seveda morje tisto, ki najbolj določa podnebje na Zemlji in
ohlajanje morja nesporno pomeni, da naš planet oddaja več toplote kot je
prejema - kar je v popolnem nasprotju s tezo, da rastoči človeški izpusti
toplogrednih plinov povzročajo ogrevanje.

Prerok in takorekoč začetnik teze o antropogenem ogrevanju James Hansen

je s sodelavci v maju 2011 objavil članek “Energetsko neravnovesje Zemlje in
posledice” 347, ki naj bi dokazal prav nasprotno: Hansen in sodelavci v članku
trdijo, da so prav iz meritev sistema ARGO izračunali, da se oceani od leta
2005 - 2010 dejansko ogrevajo, v povprečno naj bi pridobivali 0,54W/m . In 2

seveda, mnogi mediji so Hansenove sklepe razglasili kot dokončni in nesporni

dokaz še vedno trajajočega globalnega ogrevanja.

Vendar so strokovnjaki takoj opozorili na bistvene metodološke napake

izračuna. Kot osnovo Hansen et al. predpostavi, da so meritve sistema ARGO
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
http://www.fakeclimate.com/arquivos/Internacional/HenrikSvensmark/svensmark_96_variatio
ns%20of.pdf
346
Historical Sulfur Dioxide Emissions 1850-2000: Methods and Results; S.J. Smith, E.
Conception, R. Andres, J. Lurz; Prepared for the U.S. Department of Energy under Contract
DE-AC06-76RL01830 -
http://www.pnl.gov/main/publications/external/technical_reports/PNNL-14537.pdf
347
Earth's Energy Imbalance and Implications; James Hansen, Makiko Sato, Pushker
Kharecha, Karina von Schuckmann; Cornell University Library, Atmospheric and Oceanic
Physics, May 2011 - http://arxiv.org/abs/1105.1140

  103  
natančne na eno osemtisočinko stopinje. ARGO je sicer natančen, a tako
natančen ne more biti - in če je točnost meritev že samo za faktor 10 slabša,
je Hansenov izračun ogrevanja 0,54W/m v okviru napake meritev, torej, 2

samo slučajna razlika v nedoločenem delu decimalk.348 Ampak, zaključek o

nevarnem toplotnem neravnovesju Zemlje postane še bolj absurden, če
preračunamo, kolikšno spremembo temperature naj bi izračunanih 0,54W/m 2

sploh pomenilo: če upoštevamo maso in toplotno kapaciteto oceanov,

ugotovimo, da bi domnevni dotok toplote 0,54W/m povzročil ogrevanje za 2

0,0016°C na leto! Tudi, če bi bil Hansenov izračun pravilen, bi “energetsko

neravnovesje” do leta 2100 ogrelo oceane za približno 0,14°C - da bi se
morja segrela za 1°C, bi moralo “energetsko neravnovesje” vztrajati do leta
2614!349 In zaradi take grožnje naj bi danes radikalno zmanjšali izpuste CO , 2

kar je mogoče le tako, da najmanj prepolovimo uporabo energije, ter s tem

tudi proizvodnjo potrebnih dobrin in pridelavo hrane?!?!?

V decembru 2011 je svetovne medije preplavila alarmantna novica, da

globalno ogrevanje povzroča vse hitrejše izločanje metana iz plitvega morja
ob obali Sibirije.350 Ker je metan vsaj desetkrat močnejši toplogredni plin kot
CO , bodo zaradi antropogenega globalnega ogrevanja naraščajoče
2

temperature kmalu povzročile ekspozivno sproščanje metana in s tem seveda

povzročile katastrofalen skok v globalnem ogrevanju, ki bo postalo
neustavljivo.351 352 Seveda so alarmantno “novico” povzeli tudi slovenski
mediji.353

V pohvalo nekaterim novinarjem (žal ne slovenskim), ki so alarmantno novico

objavili, velja povedati, da so katastrofične napovedi le nekaj dni pozneje
popravili.354 355 Ko so pregledali znanstveno literaturo na to temo, so lahko
ugotovili, da odkritje sploh ni novo: na primer, že publikacija USGS iz leta

                                                                                                               
348
Krige the Argo Probe Data, Mr. Spock! by Willis Eschenbach, Watts Up With That,
December 31, 2011 - http://wattsupwiththat.com/2011/12/31/krige-the-argo-probe-data-mr-
spock/
349
Losing Your Imbalance; by Willis Eschenbach, Watts Up With That, December 30, 2011 -
http://wattsupwiththat.com/2011/12/30/losing-your-imbalance/
350
Methane Releases From Arctic Shelf May Be Much Larger and Faster Than Anticipated.
National Science Foundation Press Release 10-03 -
http://www.nsf.gov/news/news_images.jsp?cntn_id=116532&org=NSF
351
Leading article: Arctic methane: a risk it would be unwise to ignore; The Independent,
TUESDAY 13 DECEMBER 2011 - http://www.independent.co.uk/opinion/leading-
articles/leading-article-arctic-methane-a-risk-it-would-be-unwise-to-ignore-6276207.html
352
Scientists worry about giant plumes of methane in Arctic Ocean; by JohnThomas
Didymus, Digital Journal Dec 15, 2011 - http://www.digitaljournal.com/article/316125
353
Segrevanje povzroča uhajanje metana, ali je obratno? MMC RTV SLO 10. januar 2010 -
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/segrevanje-povzroca-uhajanje-metana-ali-je-
obratno/220972
354
Methane Time Bomb in Arctic Seas – Apocalypse Not; By ANDREW C. REVKIN, The New
York Times
Dec. 14, 2011 - http://dotearth.blogs.nytimes.com/2011/12/14/methane-time-bomb-in-arctic-
seas-apocalypse-not/
355
Arctic Methane: Is Catastrophe Imminent? By JUSTIN GILLIS, The New York Times
December 20, 2011 -
http://green.blogs.nytimes.com/2011/12/20/arctic-methane-is-catastrophe-imminent/

  104  
2008 356, ki sicer pretirava druge domnevne nevarnosti antropogenega
globalnega ogrevanja, med drugim tudi omenja uhajanje metana iz sibirskega
permafrosta - ampak tudi poudarja, da katastrofalnega izpusta ne gre
pričakovati. Temeljne raziskave uhajanja sibirskega metana je opravila
skupina ruskih raziskovalcev in o tem tudi objavila poročilo v reviji Science 357:
metan je pričel iz sibirskega permafrosta brbotati pred 8000 leti, ko je dvig
morske gladine zaradi taljenja ledenikov ob koncu zadnje ledene dobe zalil
nižje ležeče predele Sibirije. Vodilna avtorja članka sta celo eksplicitno
izjavila, da nikjer v študiji ni nikakršne trditve, da naj bi (domnevno močnejše)
uhajanje metana povzročilo globalno ogrevanje.358 Nekateri mediji, ki so
objavili alarmantno novico o “skorajšnjem eksplozivnem izbruhu metana” so
se sklicevali na novejši članek 359, ki analizira nestabilnost zalitih delov
sibirskega permafrosta - a tudi ta članek eksplicitno navaja, da nestabilnost
ni posledica [predpostavljenega] globalnega ogrevanja. Še več: le kako naj
bi domnevno ogrevanje morja zaradi človeških izpustov povečalo uhajanje
metana - če pa so se npr. površinske temperature v Atlantskem oceanu
od Srednjeveškega toplega obdobja (to je, približno od leta 1200) dejansko
znižale za 0,5°C ?360 Ampak, kaj naj si o domnevno skorajšnjem in
katastrofalnem izbruhu arktičnega metana misli, na primer, bralec
slovenskega medija, ki je lahko prebral samo alarmistično napoved, popravka
pa ni bilo?

Teorijo o anropogenem ogrevanju je razvrednotila sama narava, saj se je celo

po podatkih podnebnega centra Hadley361, ki pripravlja analize za Medvladno
komisijo za podnebne spremembe (IPCC), sodobno ogrevanje dejansko
ustavilo leta 1995 in čeprav so bila nekatera poznejša leta topla in nekatera
hladna, je trend temperatur za zadnjih 16 let povsem raven362. In to kljub
temu, da so tako zračna koncentracija kot človeški izpusti CO2 ves čas rastli
eksponencialno. Izraz “podnebne spremembe” je zamenjal predhodno
                                                                                                               
356
Abrupt Climate Change, United States Global Change Research Program: Synthesis and
Assessment Product 3.4 -
http://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc12027/m2/1/high_res_d/sap3-4-final-report-
all.pdf
357
Extensive Methane Venting to the Atmosphere from Sediments of the East Siberian Arctic
Shelf; Natalia Shakhova, Igor Semiletov, Anatoly Salyuk, Vladimir Yusupov, Denis Kosmach
and Örjan Gustafsson; Science 5 March 2010: Vol. 327 no. 5970 pp. 1246-1250; DOI:
10.1126/science.1182221 - http://www.sciencemag.org/content/327/5970/1246.abstract
358
Quote of the Week – the climbdown on methane and climate change; Watts Up With That
December 27, 2011 - http://wattsupwiththat.com/2011/12/27/quote-of-the-week-the-
climbdown-on-methane-and-climate-change/
359
Recent changes in shelf hydrography in the Siberian Arctic: Potential for subsea
permafrost instability. Igor A. Dmitrenko et al., JOURNAL OF GEOPHYSICAL RESEARCH,
VOL. 116, C10027, 10 PP., 2011; doi:10.1029/2011JC007218 -
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2011JC007218/abstract
360
Multidecadal variability and late medieval cooling of near-coastal sea surface temperatures
in the eastern tropical North Atlantic. Henning Kuhnert, Stefan Mulitza,
PALEOCEANOGRAPHY, VOL. 26, PA4224, 11 PP., 2011 doi:10.1029/2011PA002130 -
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2011PA002130/abstract
361
Hadley Climatic Research Unit: Data – Temperature
http://www.cru.uea.ac.uk/cru/data/temperature/
362
No statistically significant warming since 1995. Luboš Motl, The Reference Frame
December 25, 2009 - http://wattsupwiththat.com/2009/12/26/no-statistically-significant-
warming-since-1995-a-quick-mathematical-proof/

  105  
“globalno ogrevanje”, saj je res težko zagovarjati tezo, da človeški izpusti
toplogrednih plinov povzročajo globalno ogrevanje, če se je to ustavilo že leta
1995.

Vendar je lahko upravičenost nadaljnjega strašenja s “podnebnimi

spremembami” vsaj navidezno utemeljena le, če je mogoče trditi, da vendarle
povzročajo nekaj slabega. V medijskih poročilih je zato še vedno pogosta
trditev, da “podnebne spremembe” (zaradi človeških izpustov CO2) prinašajo
pogostejše in bolj nasilne epizode skrajnega vremena kot so orkani, tornadi,
nalivi, suše, poplave, …

Ampak to dokazano ni res. Ogrevanje zaradi povečane dejavnosti Sonca ob

koncu 20. stoletja je - kljub vse bolj kričečemu medijskemu poudarjanju
naravnih katastrof – spremljal upad intenzivnosti ter pogostosti orkanov,
tornadov, suš, poplav, ...363 364 365 366 .

Intenzivnost in pogostost skrajnih vremenskih pojavov kot so npr. tropski

cikloni ali tornadi je namreč proporcionalna gradientu med hladnim polarnim in
toplim ekvatorialnim zrakom – manj matematično povedano, cikloni in tornadi
(ter mnoge druge oblike skrajnih vremenskih pojavov) bodo hujši ter bolj
pogosti, če bo polarni zrak hladnejši in bliže ekvatorialnemu: take skrajne
pojave namreč povzroča tok hladnega zraka od polov proti ekvatorju, in večja
ko je razlika na manjši razdalji, hitrejši je tok in posledično močnejši ter
pogostejši so skrajni vremenski pojavi367 . Ekvatorialne predele Zemlje
sestavlja pretežno morje, ki ima visoko toplotno kapaciteto, zato se ob
zmanjšanju sončne aktivnosti le počasi ohladi, in ob povečanju prav tako
počasi ogreje. Toplotna kapaciteta okoli polov je bistveno manjša, zato se
zrak tam hitreje ogreje ali ohladi. Ob povečani osončenosti se torej poli
ogrejejo bistveno hitreje kot ekvator, gradient se zmanjša in pogostost ter
intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov upade. In prav to se nam je dogajalo
ob koncu 20. stoletja: ob povečani osončenosti se je ozračje ogrelo, pogostost
ter intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov pa je upadla.

Vreme “podivja” takrat, kadar se osončenost zmanjša. Zato se poli ohladijo

hitreje kot ekvator, razlika naraste in polarni zrak prične vse hitreje teči proti
ekvatorju ter s tem povzroča pogostejše in bolj intenzivne skrajne vremenske
pojave. Kljub medijskemu pretiravanju v zadnjih dveh stoletjih dejansko nismo
                                                                                                               
363
Florida University POLICLIMATE - Global Tropical Cyclone Activity -
http://policlimate.com/tropical/index.html
364
NOAA U.S. Tornado Climatology, National Climatic Data Center, Asheville, North Carolina
- http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/severeweather/tornadoes.html#history
365
Tucker, C. J., H. E. Dregne, and W. W. Newcomb. 1991. Expansion and contraction of the
Sahara Desert between 1980 and 1990. Science 253: 299-301. -
http://www.ciesin.org/docs/005-319/005-319.html
366
CO2Science - Carbon Dioxide and Earth's Future: Pursuing the Prudent Path; 5. More
Frequent and Severe Storms -
http://www.co2science.org/education/reports/prudentpath/ch5.php
367
Extreme Weather and Climate. C. Donald Ahrens, Perry J. Samson. Cengage Learning,
19. feb. 2010 -
http://www.cengage.com/search/productOverview.do?Ntt=extreme+weather+and+climate|63
83101875037768787363047431336685078&N=16&Ntk=APG%7CP_EPI&Ntx=mode+match
allpartial

  106  
nikoli doživeli vremenskih skrajnosti, kakšne so se dogajale med Malo ledeno
dobo (16. do 18. stoletje): takrat so, na primer, na severnem Atlantiku divjali
tako hudi viharji, da so na obalah Škotske in Angliji odnesli cele vasi. In tak
razvoj podnebja je dejansko bolj verjeten kot ponovno ogrevanje.

Medtem, ko so se v zadnjih letih zagovorniki antropogenih “podnebnih

sprememb” na vse načine trudili (dejansko neuspešno) pojasniti “pomanjkanje
ogrevanja”, so bolj objektivni strokovnjaki za podnebje opazili, da je aktivnost
Sonca upadla na najnižjo raven v zadnjih 100 letih368. Zato se nam
najverjetneje obeta najmanj stagnacija globalnih temperatur vsaj do leta 2070,
ki se lahko hitro prevesi v resnejše ohlajanje369 370, če bi na primer izbruhnil
večji ognjenik.

Kljub temu se v “obvestilih” poklicnih okoljevarstvenikov in poročilih nekaterih

medijev še vedno pojavljajo trditve, da intenzivnost in pogostost skrajnih
vremenskih pojavov narašča, kar naj bi dokazovalo vpliv človeških izpustov
toplogrednih plinov na podnebje. A ker meritve v sedaj že preteklim obdobju
ogrevanja nesporno dokazujejo upadanje, je postal priljubljen drugačen način
argumentacije: rastla naj bi škoda zaradi “podnebnih sprememb”.

Seveda je očitno, da ocenjena škoda zaradi naravnih nesreč ni posebno

dober pokazatelj intenzivnosti ali pogostosti teh nesreč. Najprej, škoda je
najbolj odvisna od uporabe področja, ki ga prizadanejo poplave, orkan ali
tornado: na primer, podrt gozd je seveda vreden bistveno manj kot naselje.
Drugič, škoda je finančna kategorija, izražena torej v trenutni vrednosti, na
primer, poškodovanih nepremičnin; finančna vrednost nepremičnin je do leta
2010 po vsem svetu naraščala. In seveda, škoda je močno različna glede na
lokacijo in bogastvo družbe, kateri se pripeti: hiša v New Orleansu v ZDA je
vredna bistveno več kot enako kakovostno zgrajena stavba, na primer, v
Christchurchu na Novi Zelandiji.

A kljub že tako očitni neustreznosti škode kot pokazatelja intenzivnosti ter

pogostosti skrajnih vremenskih pojavov, brez težav najdemo alarmistična
poročila, ki se morajo povrhu še zlagati.

Lep primer je članek “Ko postajajo podnebne težave hujše, se mediji predajo”,
ki je 19. januarja 2012 izšel v časopisu Irish Times371. Avtor začne s trditvijo,
da je bilo že 2010 “leto z vremenom povezanih katastrof, globalno na izredni
ravni. A lansko leto [2011] je bilo še hujše”. Članek potem povzame izjavo
nemške zavarovalne družbe Munich Re, da so “naravne” nesreče [v letu
2011] povzročile rekordno škodo v višini 380 milijard ameriških dolarjev. Avtor
nadaljuje, da strokovnjaki pričakujejo nadaljnji trend rasti v letu 2012, saj se
                                                                                                               
368
'Quiet Sun' baffling astronomers. By Pallab Ghosh, Science correspondent, BBC News 21
April 2009 - http://news.bbc.co.uk/2/hi/8008473.stm
369
Die kalte Sonne: Warum die Klimakatastrophe nicht stattfindet. Fritz Vahrenholt, Sebastian
Lüning. Hoffmann und Campe (6. Februar 2012) - http://www.kaltesonne.de
370
Could we be in for 30 years of global COOLING? DAILY MAIL 11th January 2010 -
http://www.dailymail.co.uk/news/article-1242202/Could-30-years-global-COOLING.html
371
As climate issues intensify the media, incredibly, throws in the towel. John Gibbons, The
Irish Times January 19, 2012 -
http://www.irishtimes.com/newspaper/opinion/2012/0119/1224310447309.html

  107  
nadaljujejo rekordni izpusti toplogrednih plinov »in podnebni sistem se obnaša
točno tako, ko so znanstveniki že desetletja napovedovali.«

Isti podatek o škodi zaradi naravnih nesreč je mogoče najti v reviji Scientific
American372: tudi tu avtor citira zavarovalnico Munich Re, da je v letu 2011
škoda zaradi naravnih nesreč znašala 380 mrd. USD, za 110 mrd. več kot v
letu 2010. Ampak že v naslednjem odstavku povzame preostanek pojasnila
Munich Re: “Skoraj dve tretjini izredne škode v letu 2011 gre pripisati dvema
katastrofama, ki nimata nikakršne zveze s podnebjem ali vremenom: potresu
jakosti 9 in tsunami, ki je v marcu prizadel Japonsko, in relativno šibkemu a
izjemno uničujočemu potresu jakosti 6,3 februarja na Novi Zelandiji.” In članek
zaključuje, da je rastoča škoda naravnih nesreč bolj posledica družbeno-
ekonomskih dejavnikov kot podnebnih sprememb.

Podobnih poskusov, da bi obudili paniko zaradi globalnega ogrevanja (ali

“podnebnih sprememb”) je bilo še veliko, a zdi se, da so pričeli vsaj nekateri
mediji take alarmistične napovedi jemati s šcepcem soli. Teza, da človeški
izpusti toplogrednih plinov povzročajo globalno ogrevanje, podnebne
spremembe ali “globalno klimatsko disrupcijo”373 je namreč pričela izgubljati
politično podporo.

                                                                                                               
372
Two-Thirds of Natural Disaster Costs in 2011 Were Unrelated to Climate and Weather. By
Quirin Schiermeier of Nature magazine, Scientific American January 10, 2012 -
http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=two-thirds-of-natural-disaster-costs
373
White House: Global Warming Out, 'Global Climate Disruption' In; Fox News September
16, 2010 - http://www.foxnews.com/politics/2010/09/16/white-house-global-warming-global-
climate-disruption/

  108  
In potem še politika

Podnebnega vrha v Kopenhagnu (COP15) decembra 2009 se je še udeležila

vrsta vodilnih politikov, vključno z ameriškim predsednikom Barackom
Obamo. Leta 2010 je bila V Cancunu (COP16) že mnogo bolj skromna
zasedba: npr. ZDA je zastopal Todd Stern, januarja 2009 imenovani posebni
pogajalec za podnebna vprašanja.

Seveda so udeleženci COP16 končne sklepe opevali kot zgodovinske374 , a

rezultati so bili dejansko skladni z udeležbo. Delegati so se strinjali, da bodo
pogajanja o novem podnebnem sporazumu nadaljevali375. Dogovorili so se
tudi, da naj bi vzpostavili t.i. Zeleni sklad za pomoč državam v razvoju - kar je
bil dejansko isti Zeleni sklad, za katerega so se dogovorili že v Kopenhagnu,
in prav tako brez kakršnihkoli obveznosti.376 Dejansko najpomembnejša
posledica dogajanj v Cancunu je ostala nekoliko v ozadju: COP16 je namreč
pomenil nepreklicni konec upanj, da bi lahko na kakršenkoli način podaljšali
veljavnost Kyotskega sporazuma. Prva je tako možnost eksplicitno zavrnila
Japonska.377 ZDA, Kitajska, Rusija, Kanada in še mnoge druge države so
sicer bolj diplomatsko govorile o novem krogu pogajanj za dosego novega
podnebnega sporazuma - a podaljšanje Kyotskega tudi zanje ni več prišlo v
poštev.

Ali je mogoče na podnebnem vrhu doseči še manj, izglasovati še bolj prazen

dokument o končnih sklepih? Seveda je mogoče: na COP17, 28. novembra
do 9. decembra v Durbanu, Južna Afrika.

Če si skušamo nekako pojasniti agresivno “nizko-ogljično” politiko EU, lahko

ugibamo, da (kljub dokazom, da človeški izpusti CO ne povzročajo nič 2

omembe vrednega) evropsko vztrajanje pri vsakovrstnih ukrepih za

zmanjšanje izpustov ni povsem noro - je samo visoko tvegano. Predpostavlja
namreč, da bo EU uspela prepričati svet v podobne ukrepe. Če bi ji to uspelo,
bi imela v globalni nizko-ogljični družbi ekonomsko prednost: ker bi prva
znižala izpuste, bi lahko potem drugim državam prodajala tehnologijo, višek
dovoljenj za izpuste CO , itd. Ampak, če prepričevanje ne uspe - kot se je 2

dokončno in nepreklicno izkazalo na COP16 v Cancunu - potem si je le EU

obesila za vrat mlinski kamen v obliki raznovrstnih davkov ter stimulacij za
doseganje nizko-ogljične družbe; v svetu, v katerem druge države sicer
retorično obsojajo CO , ampak proti izpustom ne naredijo ničesar, kar bi 2

prizadelo njihovo lastno konkurenčnost, ostane le EU gospodarsko

obremenjena s stroški “nizko-ogljičnega” poslovanja, ki jih drugi nimajo, in

                                                                                                               
374
Final accord reached at Cancun despite Bolivia's objection. World News 2010-12-12 -
http://news.xinhuanet.com/english2010/world/2010-12/12/c_13645374.htm
375
A Near-Consensus Decision Keeps U.N. Climate Process Alive and Moving Ahead. By
LISA FRIEDMAN of ClimateWire. New York Times December 13, 2010 -
http://www.nytimes.com/cwire/2010/12/13/13climatewire-a-near-consensus-decision-keeps-
un-climate-p-77618.html
376
Cancun's 'hollow' climate conference. The Week, DECEMBER 13, 2010 -
http://theweek.com/article/index/210319/cancuns-hollow-climate-conference
377
Japan Turns Its Back on Kyoto Protocol. Environment News Service, December 1, 2010 -
http://www.ens-newswire.com/ens/dec2010/2010-12-01-02.html

  109  
zato še manj konkurenčna. In - če ne prej - je v letu 2011 moralo postati
jasno, da je pri “zniževanju ogljika” EU ostala sama.

Da bi se EU morda vendarle lahko počasi spametovala, je nakazal sestanek

okoljskih ministrov EU 10. oktobra 2011 v Luxembourgu: prvič v nizko-ogljični
zgodovini EU je nek uradni organ skupnosti sklenil, da ne bo več podpiral
podaljšanja Kyotskega sporazuma za vsako ceno. “Okoljski ministri EU - ki je
odgovorna le za 11% svetovnih izpustov CO - so sklenili, da se bodo zavezali 2

novemu obdobju Kyotskega sporazuma le pod pogojem, da se pridružijo tudi

države, ki so krive za ostanek [izpustov]”.378 Zapleteno besedilo sklepov sicer
omogoča raznovrstne razlage, kaj bi EU razumela kot (zadostno) zavezo
“držav, ki so krive za ostanek [izpustov]”, a vseeno predstavlja prvi dokument
EU, ki previdno nakazuje, kar bi moralo biti očitno: tudi, če bi človeški izpusti
CO zares povzročali nevarno ogrevanje, se ne bo nič spremenilo, če jih bo
2

zmanjšala samo EU - le EU bo ekonomsko še na slabšem.

In kaj se je potem v Durbanu zares zgodilo? Evropska komisarka za

podnebne spremembe Connie Hedegaard je optimistično ugotovila: “Z
enotnim in trdnim stališčem je EU v Durbanu dosegla tisto, o čemer je le
peščica menila, da je mogoče. Pritisnili smo na velike povzročiteljice izpustov.
Dokazali smo, da so se tisti, ki so menili, da se bo EU uklonila Kitajski in Indiji,
grdo zmotili. Bojevati smo se morali do zadnjega trenutka, a nam je prvič
uspelo vse države združiti v skupen in res globalen sistem zmanjšanja
izpustov.” 379 So bile torej zahteve EU, da se morajo zavezam za zmanjšanje
izpustov CO pridružiti “države, ki so krive za ostanek [izpustov]” izpolnjene? 2

No, vse je odvisno od interpretacije. V zaključnem dokumentu 380 so se

udeleženke odločile, da bodo vzpostavile Zeleni sklad - dejansko taisti Zeleni
sklad, ki so ga vzpostavili že na COP15 v Kopenhagnu leta 2009, in ponovno
na COP16 v Cancunu leta 2010, a se je vanj do Durbanske konference
nateklo manj kot 8% pričakovanih sredstev. Nadalje so se udeleženke
strinjale, da se veljavnost Kyotskega sporazuma podaljša do leta 2015,
vendar na prostovoljni bazi, in samo za EU “ter še nekatere države” - in
ekslicitno ne (niti prostovoljno) za Kanado, Rusijo in Japonsko.

In končno, udeleženke so se tudi obvezale, da bodo pričele v letu 2012

oblikovati nov podnebni sporazum, ki naj bi stopil v veljavo leta 2015 (če bodo
seveda dosegle dogovor). Ločen dokument (?) obvezuje večje dežele v
razvoju (ki niso sprejele Kyotskega protokola), kot sta Kitajska in Indija, da “v
bodoče” sprejmejo zakonsko obvezujoče emisijske cilje.381 Pri tem je Indija
                                                                                                               
378
EU sets conditions for signing up to Kyoto II; By Barbara Lewis, Reuters Oct 10, 2011 -
http://www.reuters.com/article/2011/10/10/us-eu-kyoto-idUSTRE79932S20111010
379
Svetovni režim za podnebno ukrepanje. Connie Hedegaard, Delo 22.12.2011 -
http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/svetovni-rezim-za-podnebno-ukrepanje.html
380
Outcome document from COP17/CMP7 Durban; UN Framework Convention on Climate
Change, 10 December 2011 -
http://www.openbriefing.org/issuedesks/resourcesecurityclimatechange/cop17outcome/
381
Climate conference approves landmark deal. By ARTHUR MAX, Associated Press Dec
10, 2011 -
http://www.google.com/hostednews/ap/article/ALeqM5iJqoXEe6pnFE0rqNqFQCTFxjLodw?d
ocId=ac792149118f4fc9b8b0d3e330f579fb

  110  
dosegla, da dokument o (bodočih) obveznostih večjih držav v razvoju navaja
pravico do “enakopravnega razvoja”.382 Tako Indija kot Kitajska pravico do
“enakopravnega razvoja” razumeta kot zavezo, da bosta imeli v morebitnem
bodočem podnebnem sporazum samo obveznost relativnega zmanjšanja
izpustov, torej, da bi morali zmanjšati rast izpustov za (okvirno) toliko, kot naj
bi razvite države zmanjšale vse izpuste - dokler ne dosežeta enako stopnjo
razvitosti (podobno izrazoslovje o globalnem zmanjšanju izpustov je Kitajska
predlagala že v Kopenhagnu leta 2009, a je “kompromis” zavrnil ameriški
predsednik Barack Obama).

Če si skušamo približno razjasniti, kaj indijski dodatek zares pomeni: npr.,

kitajska gospodarska rast je v zadnjih letih v povprečju 10% na leto, in
(recimo) skladna je njena rast izpustov CO ; po indijskem amandmaju bi bila 2

torej Kitajska v bodočem podnebnem sporazumu obvezna zmanjšati rast

izpustov na 9,5% letno, če bi isti (še nedogovorjeni) sporazum obvezoval
razvite države, da svoje celotne izpuste zmanjšajo za 20%. Kar nam seveda
pove, da bo “zgodovinski” podnebni sporazum (seveda, bodoči, o katerem se
še niso niti začeli dogovarjati) po v Durbanu sprejetih zavezah dejansko kot
globalno obvezo uzakonil skupni dvig izpustov CO ! No, še sreča, da človeški 2

izpusti CO nimajo nobenega otipljivega učinka na podnebje našega planeta. 2

Razumljivo je, da je bilo za delegate v Durbanu najpomembnejše

“nadaljevanje procesa”, saj jim le to zagotavlja državno financirano
sodelovanje na naslednjem podnebnem vrhu.

Kdo odloča o ukrepih

Ampak, kako je mogoče, da politiki EU tako mlatenje prazne slame sprejmejo

kot zgodovinski sporazum? Ta absurd lahko razumemo le, če se vprašamo,
koliko ljudje, ki odločajo o podnebni politiki EU, sploh kaj vedo o ciljih in
posledicah smernic, ki jih sami predpisujejo Evropi. Pri čemer nam lahko
veliko pomaga radijski pogovor v Avstraliji.

Tudi avstralska vlada je želela v letu 2011 uvesti davek na izpuste ogljikovega
dioksida, obvezne omejitve, in trgovanje z dovoljenji za emisije CO . A 2

                                                                                                               
382
Moral victory for India at Durban climate change talks; NDTV December 08, 2011 -
http://www.ndtv.com/article/india/moral-victory-for-india-at-durban-climate-change-talks-
156294

  111  
Avstralci temu večinoma niso bili naklonjeni. Zato so se po avstralskih
univerzah in kongresnih centrih odvijajla različna “posvetovanja” ali seminarji,
ki naj bi osvetlili predvsem prednosti zmanjševanja izpustov CO ter 2

načrtovanih vladnih ukrepov. In kdo lahko bolj prepričljivo pojasni nujnost

zmanjševanja izpustov in posledice kot predstavniki Evropske Unije, ki si je
(zaenkrat kot edina) zastavila cilj, da jih do leta 2020 zmanjša za 20%.

Tako je v Avstralijo prišla tudi Jill Duggan, nacionalni ekspert za ogljične trge
in podnebne spremembe v direktoratu Evropske Komisije za podnebne
dejavnosti (EC Climate Action), ki svetuje vladi Velike Britanije pri uvedbi
ukrepov za zmanjšanje emisij. Poleg predavanj se je Jill Duggan odzvala
vabilu za pogovor na radijski postaji MTR v Melbournu, v jutranjem programu,
ki ga sicer vodi v Avstraliji dobro znani podnebni skeptik Andrew Bolt. A Bolt
Dugganove ni mrcvaril z vprašanji o znanstveni utemeljenosti teze, da
človeški zpusti toplogrednih plinov povzročajo nevarno ogrevanje Zemlje.383

AB: Ali mi lahko poveste – na milijardo približno – koliko bo po vašem

mnenju to Evropo stalo?

JD: Ne, ne morem vam povedati, ampak vem, da modeli kažejo, da je

ceneje začeti [zmanjševati izpuste] prej kot pozneje […]

AB: Dobro. Potem najbrž ne bi nasprotovali profesorju Richardu Tolu

– ki ni podnebni skeptik, in je profesor na Institutu za ekonomske in
družbene študije v Dublinu? On ocenjuje na približno 250 milijard
dolarjev. Temu ne bi nasprotovali?

JD: Dejansko najbrž bi. Torej, ne vem. Zelo, zelo težko je to

kvantificirati […]

AB: Dobro. V resnici ne veste, ampak menite, da ni 250 milijard. […]

Kakšna je vaša ocena […] kolikšno znižanje temperature si

predstavljate kot posledico take investicije?

JD: No, vemo, da moramo globalne izpuste zmanjšati za 50%, če

želimo dvig globalnih temperatur zadržati pod 2°C […]

AB: Da, sprejmimo to. Ampak, za 250 milijard – ali kakršnakoli vi

mislite, da je vsota – kaj lahko Evropa doseže z 20-odstotnim
znižanjem izpustov v pogledu znižanja globalnih temperatur? […]

JD: Torej, očitno predstavlja Evropa le 14% svetovnih izpustov. To je

500 ali 550 milijonov ljudi. Sami tega ne zmorejo. To je povsem jasno.

AB: Ali imate v mislih kakšno številko? Stroškov ne veste. Ali vsaj
                                                                                                               
383
Intervju je povzet v Boltovem blogu na Herald Sun -
http://blogs.news.com.au/heraldsun/andrewbolt/index.php/heraldsun/comments/dont_know_t
he_cost_dont_know_if_it_works/

  112  
 poznate rezultat?

JD: Nobene številke nimam v mislih. […]

AB: Torej naj vam predlagam številko […] Če se Evropa tega loti
sama – z vso to velikansko investicijo – in če vztraja ter uspe, se bodo
svetovne temperature do leta 2100 znižale za 0.05°C. Bi se s tem
strinjali?

JD: Torej, mislim, da podnebna znanost ne more biti tako natančna. Ali
je lahko?

AB: Ah, dejansko je lahko. Veste, kaj se mi zdi zanimivo: da ste

odgovorni za velikanski program prestrukturiranja gospodarstva.
Ne veste, koliko bo to stalo. In ne veste, kaj se bo s tem doseglo.

Andrew Bolt je nacionalno specialistko EU za ogljične trge in podnebne

spremembe »presenetil« z vprašanjema, ki bi jih vsaj morali zastaviti pred
vsakim izdatkom: koliko bo to stalo? Kaj lahko pričakujemo, da bomo za
tolikšen denar dosegli? In to se je moralo zgoditi v daljnji Avstraliji, kjer je
takrat vlada še premišljala, kako bi državljane dodatno obremenila z ogljičnimi
dajatvami. Ne v EU ali Sloveniji, kjer vrsto ogljičnih davkov že plačujemo in se
nam obetajo še nove obemenitve, v skladu s strategijami za »nizkoogljično
družbo«, preskrbo z »obnovljivimi viri« in podobno meglenimi predvsem
ideološkimi cilji, ki nam jih suvereno razlagajo tuji ali domači politiki ter
samozvani strokovnjaki. Konkretne številke, prosim. In če ne veste, potem
najprej izračunajte, predno nam uvajate nove omejitve in davke.

Ampak, avstralska kalvarija Jill Duggan se tu še ni končala. Kot je pri

zagovornikih takojšnjih in nujnih ukrepov proti “podnebnim spremebam” v
takih nerodnih situacijah že običajno, se je tudi Jill Duggan zatekla v hvalnice
o “zelenih delovnih mestih”:

JD: Naj povem nekaj o tem, kaj smo naredili v Evropi in kaj vidimo kot
prednosti. V Evropi, v Nemčiji bi lahko videli preko milijon novih
delovnih mest, ki so bila ustvarjena z dejavnostmi proti podnebnim
spremembam, s tem, da so udejanjili podnebno politiko. V Veliki
Britaniji je več sto tisoč delovnih mest.

AB: Ampak, to dejansko ni res, kaj ne? Ravnokar sem videl raziskave.
Ste videli tole? Prejšnji teden je izšlo. [institut] Verso Economics pravi,
da, na primer, je na Škotskem vsaka investicija v zeleno energijo
uničila 3,7 delovnih mest za vsakega, ki ga je ustvarila. In drugje so
podobne številke: gledam Italijo, Nemčijo, Španijo.

Andrew Bolt je Jill Duggan soočil z vrsto študij 384 385 386 387
, ki nesporno
                                                                                                               
384
Study says green sector costs more jobs than it creates BBC News Scotland, 28 February
2011 - http://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-12597097
385
Study of the effects on employment of public aid to renewable energy sources; Gabriel
Calzada Álvarez, Raquel Merino Jara, Juan Ramón Rallo Julián, José Ignacio García Bielsa;

  113  
kažejo, da so rezultati državnih vlaganj v “zelena delovna mesta” povsem
nekaj drugega kot politična ideologija, ki opravičuje tako zapravljanje.

Če je Jill Duggan tipičen primerek okoljskega evrokrata, potem lahko

razumemo, zakaj EU neumorno uvaja vedno novo zakonodajo, ki nima
nikakršne zveze z znanstveno resničnostjo domnevnih ekoloških groženj, ki
naj bi jih s tem preprečevali, in je ekonomsko katastrofalna. Kot pri večini
poklicnih okoljevarstvenikov, je tudi v ekoloških uradih Bruslja postalo
varovanje okolja ideologija ali celo religija, ki nima nikakršne zveze z
znanostjo in se znanstvenih podatkov celo otepa, če ne potrjujejo že sprejete
“plemenite ideje”. In kadar cilj stoji samo na ideoloških temeljih, so
gospodarske posledice nepomembne, “grožnjo” je pač treba preprečiti za
vsako ceno.

Da so le ideološko “izobraženi” okoljevarstveni skrajneži zasedli pomembne

položaje v vsakovrstnih administracijah, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja,
nam že s skoraj absurdnim besedilom kaže predlog zaključnih sklepov
Durbanske konference, ki so ga pripravili v uradih Okvirne konference
Združenih Narodov za okoljske spremembe (UNFCCC).388 Obsežnejši
povzetek vsakovrstnih norosti je pripravil Christopher Monckton389, od
mnogih posebnosti povzemimo tu eno: na 15. strani najdemo razdelek,
naslovljen Pravice matere zemlje in v njem med drugim

75. V prepoznavanju in obrambi pravic Matere Zemlje je potrebno zagotoviti

harmonijo med človeštvom in naravo, ...

Ob takšni izjavi človek hitro pozabi, o čem je sploh govora, zato naj ponovim:
to ni molitvenik kakšne novodobne verske sekte ali reklamni letak
okoljevarstvenega društva - to je uradni dokument mednarodnega vrha pod
okriljem ZN, uradni predlog sklepov in zavez, ki naj bi jih udeleženke srečanja
sprejele kot mednarodno obveznost! Ob takih idejah se lahko potem le še
sprašujemo, kakšno podnebno pravovernost naj bi zapovedovalo
Mednarodno sodišče za podnebno pravičnost, katerega ustanovitev
predlaga isti dokument na 16. strani.

Vendar le ni vse tako črno. Vse več pomembnih dejavnikov svetovnega

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
Universidad Rey Juan Carlos; PROCESOS DE MERCADO. Volumen VII, Número 1,
Primavera 2010. ISSN: 1697-6797-13. - http://docs.wind-watch.org/Calzada-Spain-jobs-
renewables.pdf
386
Are Green Jobs Real Jobs? The Case of Italy; by Luciano Lavecchia and Carlo Stagnaro,
Istituto Bruno Leoni May 2010 - http://docs.wind-watch.org/IBL-Green-Jobs-May-2010.pdf
387
The Myth of Green Energy Jobs: The European Experience; By Kenneth P. Green, Energy
and Environment Outlook (February 2011) - http://www.aei.org/publication/the-myth-of-green-
energy-jobs-the-european-experience/
388
Update of the amalgamation of draft texts in preparation of a comprehensive and balanced
outcome to be presented to the Conference of the Parties for adoption at its seventeenth
session; Ad Hoc Working Group on Long-term Cooperative Action under the Convention;
FCCC/AWGLCA/2011/CRP.38 7 December 2011 -
http://unfccc.int/resource/docs/2011/awglca14/eng/crp38.pdf
389
Durban: what the media are not telling you; Christopher Monckton of Brenchley, Watts Up
With That December 9, 2011 - http://wattsupwiththat.com/2011/12/09/durban-what-the-media-
are-not-telling-you/

  114  
gospodarstva in politike pravljici o nevarnih človeških izpustih CO ne naseda 2

več - na primer, kapitalski trgi.

Ko sem septembra 2010 zaključeval knjigo Podnebna prevara, se je cena

evropskih dovoljenj za izpuste CO (EUA) gibala med 15 in 16 evri za tono, 2

kar je bilo precej premalo za ekonomsko upravičenost zajemanja in

shranjevanja ogljika (CCS). V intervjuju za Finance 24.11.2011 je Jernej
Stritih, direktor Službe vlade za podnebne spremembe, izjavil »Emisijski
kuponi bodo v letih med 2030 in 2040 pomemben davčni prihodek, ki bo
ponujal odlično priložnost za znižanje obdavčitve dela,«390 - takrat je bila cena
EUA okoli 10 evrov za tono. Ob začetku leta 2012 je ta “pomemben davčni
prihodek” padel pod 7 EUR/tono in potek krivulje da sumiti, da gre evropska
borza dovoljenj za izpuste CO po enaki poti kot ameriška, ki je zaprla vrata 2

konec leta 2010.

Gibanje cen EUA bo dober indikator, kdo zmaguje v evropski vojni med
okoljskim fanatizmom na eni strani, in znanostjo ter ekonomskimi realnostmi
na drugi, zato jih bo tudi v bodoče vredno spremljati.391 392

                                                                                                               
390
Slovenija mora postati izvoznica zelenih tehnologij; Andreja Šalamun, Finance 24.11.11 -
http://oe.finance.si/331273/Slovenija-mora-postati-izvoznica-zelenih-tehnologij?sort=desc
391
Ice Ecx Eua Futures - http://www.barchart.com/charts/futures/CKZ11
392
EEX - http://www.eex.com/en/

  115  
Zelene laži in posledice

Demokracija je sistem, ki zagotavlja, da nam ne bo

vladano nič bolje, kot si zaslužimo.
George Bernard Shaw

Živimo v družbenem sistemu, ki mu rečemo “demokracija”. To med drugim

pomeni, da ima vsak pravico zagovarjati kakršnakoli stališča, pa če so
znanstveno utemeljena ali ne. Ima tudi pravico nagovarjati javnost in politike
za dosego svojih ciljev, pa če so za večino koristni ali ne. Pri tem ima celo
pravico lagati in zavajati ter izkoristiti vse trike sodobne psihologije, da dovolj
ljudi prepriča v podporo svojim stališčem. To so temeljna načela demokracije.
Zato smo v končni fazi sami krivi, če si s svojo podporo nakopljemo na glavo
škodljive ukrepe, nesmiselne davke, subvencije v korist bogatenja manjšine,
pa čeprav so nas predlagatelji zavedli - kot je zapisal George Bernard Shaw,
v demokraciji nam ne bo vladano nič bolje, kot si zaslužimo.

Okoljevarstvene “nevladne” organizacije so del našega demokratičnega

sistema, z enakimi pravicami kot vse druge družbeno dejavne skupine, ki
nagovarjajo javnost v svojem interesu.

Saj ni vprašanje, ali imamo težave z onesnaževanjem in drugačnim

preobremenjevanjem okolja, pogosto zaradi kratkovidnega pohlepa po
dobičku, na račun kakovosti življenja večine. Seveda jih imamo. Ampak vsi
okoljski problem so vedno lokalne narave. Svet je velik in mnogi kraji imajo
zato podobne okoljske probleme – ampak smiselne reštive bi morale biti
vedno prilagojene lokalnim okoliščinam. Vendar se najbolj uspešne
mednarodne okoljevarstvene organizacije ter njihove izpostave v Sloveniji in
drugje po svetu ukvajajo samo z “globalnimi problemi”.

  116  
Laži in demokracija: gensko spremenjeni organizmi

Tako se, na primer, vse mednarodne okoljevarstvene organizacije in njihove

lokalne izpostave brezrezervno strinjajo: preprečiti in prepovedati je treba
vsakovrstno uporabo, kaj šele gojenje vseh oblik gensko spremenjenih
organizmov (GSO).

V poglavju o GSO smo že omenili, da dejansko ni nikakršnega dokaza o

njihovi škodljivosti za ljudi ali okolje. Omenimo še, da je npr. v ZDA preteklo
približno 20 let od uvedbe prve gensko spremenjene kulture: v vsem tem času
se ni pripetil niti en sam primer povzročene škode, ki bi dobil sodno potrditev.
In to v ZDA, kjer so ljudje praktično obsedeni s pravdanjem, kjer sodišča
dodelijo stotine tisoče dolarjev odškodnine posameznikom, ki jim je spodrsnilo
na vlažnih stopnicah, in to kljub vidni oznaki “Pozor – spolzka tla!”

Vendar za dobro prehranjene Američane in Evropejce predsodek proti GSO ni

posebno škodljiv.

V EU zaposluje pridelava hrana manj kot 6% ljudi (v ZDA okoli 4%), ki z

uporabo sodobnih metod prehranijo celotno prebivalstvo in celo ustvarjajo
viške. Lahko bi rekli, da bi imela še večja učinkovitost pri pridelavi visoko
subvencionirane hrane v EU najprej negativne posledice: pridelek že danes
presega povpraševanje v EU (kjer so cene najvišje), in če bi ga še povečali, bi
to pomenilo še večje zahteve za subvencije iz že tako preobremenjenih
proračunov, ali padec cen ter prihodkov pridelovalcev. In kadar gre kmetom v
EU na slabše, s traktorji blokirajo avtoceste, gonijo prašiče skozi prestolnico
ali stesejo tovornjake gnoja pred nacionalni parlament.

V EU-27 je povprečna pričakovana življenska doba 79,4 let (Eurostat,

2009)393, smrtnost zaradi lakote ali podhranjenosti je praktično nič. Evropska
zakonodaja, ki ureja gojenje gensko spremenjenih rastlin, temelji na t.i.
“načelu previdnosti”: za prepoved uvedbe gensko spremenjenega organizma
je dovolj dvom - od predlagatelja lahko dejansko zahteva dokaz, da GSO ne
more povzročiti “negativnih posledic”, kar je znanstveno nemogoče dokazati.
Zato zakondaja EU dejansko onemogoča uvajanje GSO. Vendar, za Evropo
to ne pomeni lakote, a hkrati ohranja ekonomski položaj pridelovalcev.

V Afriki je je vpliv pridelave hrane na zdravje in življenje ljudi precej drugačen:

pričakovana življenska doba je 48 let – v zadnjih letih 20. stoletja je dejansko
upadla in od takrat več ali manj stagnira394 . Če v povprečju kontinenta ne
računamo nekaj relativno dobro stoječih otokov ali kolonij (Mauricius, Sejšeli,
Reunion, Mayotte) in z nafto bogatih držav severne Afrike (Alžirija, Libija) je
                                                                                                               
393
Healt in the European Union, Trends and analysis. Philipa Mladovsky, Sara Allin,
Cristina Masseria, Cristina Hernández-Quevedo, David McDaid, Elias Mossialos. Observatory
Studies Series No 19 -
http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/98391/E93348.pdf
394
Life expectancy still falling in Africa; BBC News 22 February 2002 -
http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/1814609.stm

  117  
stanje še precej slabše: v večini podsaharske Afrike je podhranjenih nad 35%
ljudi395, v osrednji in vzhodni Afriki izkazuje 41-50% otrok zavrto rast zaradi
neustrezne prehranjenosti396 . Ti in mnogi drugi podatki kažejo, da je na
afriškem kontinentu tveganje podhranjenosti ali kar smrti zaradi lahkote
bistveno večje kot povsem hipotetične in nikoli dokazane nevarnosti GSO, ki
po »načelu previdnosti« predstavljajo osnove za skrajno restriktivno
zakonodajo EU.

Ampak EU je uspela svoja načela regulacije GSO umestiti tudi v zakonodaje

večine afriških držav. Kot opisuje Robert Paarlberg, profesor političnih
znanosti na univerzi Harvard397, izvajajo “obveščevalno politiko” EU v Afriki
predvsem okoljevarstvene “nevladne organizacije” (kot npr. Greenpeace, ki
dobivajo večino sredstev posredno ali neposredno od držav in Unije). Te
ključno vplivajo na usmerjanje mednarodne pomoči (EU “pomaga” Afriki s
trikrat več sredstvi kot npr. ZDA). Politične in gospodarske elite afriških držav
so še dodatno “opogumljene” v sodelovanje, saj predstavlja EU poglavitni trg
za afriški izvoz kmetijskih pridelkov.

“Globalno konsistentna” obveščevalna dejavnost iz EU financiranih

okoljevarstvenih skupin v Afriki in drugje pogosto temelji na popolnih lažeh o
GSO. Na primer, v Keniji so oblasti prepričevali, da seme Bt koruze, ki so ga
dobili v okviru mednarodne pomoči, vsebuje retro-virus, posebej zazvit zato,
da bi ubijal črnce. V Zimbabveju in drugje so iz evropskih skladov financirani
okoljevarstveniki govorili lokalnim politikom, da GSO vsebujejo strup, ki jim bo
uničil zemljo, tako, da na njej sploh ne bodo mogli več ničesar pridelovati.
(Robert Paarlberg, ibid.)

Ko je v Indiji potekala politična razprava o uvedbi t.i. “zlatega riža”, je

Greenpeace razširjal “podatek”, da tak riž dejansko vsebuje tako malo beta-
karotina, da njegova uvedba v prehrano sploh ne bi nič vplivala na splošno
razširjeno pomanjkanje vitamin A med indijskim prebivalstvom; trdili so, da bi
za normalno potrebno dnevno dozo vitamin A moral posameznik pojesti kar 9
kg kuhanega zlatega riža398 (in nekateri okoljevarstveniki to še danes
ponavljajo). Vendar so meritve nesporno potrjevale, da vsebujejo že prve
izvedenke zlatega riža bistveno več beta-karotena, kot je trdil Greenpeace.
Samo en dnervni obrok kuhanega zlatega riža (130 – 200 g) je v kri
prostovoljcev prispeval pol priporočene dnevne doze vitamina A399 . Še
                                                                                                               
395
World Hunger Map 2011 -
http://documents.wfp.org/stellent/groups/public/documents/communications/wfp229328.pdf
396
Robert E Black, Lindsay H Allen, Zulfiqar A Bhutta, Laura E Caulfield, Mercedes de Onis,
Majid Ezzati, Colin Mathers, Juan Rivera: Maternal and child undernutrition: global and
regional exposures and health consequences; The Lancet, Volume 371, Issue 9608, Pages
243 - 260, 19 January 2008, doi:10.1016/S0140-6736(07)61690-0 -
http://www.who.int/nutrition/topics/Lancetseries_Undernutrition1.pdf
397
Robert Paarlberg: Starved for Science - How Biotechnology Is Being Kept Out of Africa;
Harvard University Press, August 2009 -
http://www.wellesley.edu/PublicAffairs/Releases/2008/020108.html
398
Seeds of Deception, By Jeffrey M. Smith. A 10-Page Summary -
http://www.wanttoknow.info/deception10pg
399
Am J Clin Nutr. 2009 Jun;89(6):1776-83. Epub 2009 Apr 15.

  118  
novejše izvedenke zlatega riža, ki so končno dobile dovoljenja za sproščanje
in jih danes uvajajo tudi na Filipinih, vsebujejo še več beta-karotena, tako da
je polno priporočeno dnevno dozo vitamina A potrebnih le 72 g kuhanega
riža400. Kljub temu bomo Greenpeaceove trditve o neustreznosti zlatega riža
našli še danes.

Takih zgodb je v Afriki in drugje v revnih državah še veliko. Predvsem po

zaslugi poklicnih okoljevarstvenikov ostaja sodobna poljedelska tehnologija
prepovedana marsikje, kjer bi jo krvavo potrebovali, tradicionalna “organska”
pridelava hrane pa ohranja lakoto in podhranjenost.

Ampak pri nas o GSO nismo kaj dosti bolje obveščeni od Afričanov. Izvirni
znanstveni članek Karmen Erjavec, profesorice na Fakulteti za družbene
vede v Ljubljani, analizira javni in medijski odnos do GSO na osnovi podatkov
iz leta 2010401. Študija ugotavlja, da je javnost izrazito nenaklonjena GSO,
informacije o GSO pa v veliki večini dobi iz medijev, ki so “prevladujoče
objavljali vire nevladnih okoljskih organizacij, politikov, kmetov in znanstvenikov na
področju biologije in ekološkega kmetijstva, ki so kritični do GSO.”

Mediji ključno vplivajo na odnos politike.

“Politiki kot ključni viri v politizaciji problema uvajanja pridelave GS-rastlin

izrabljajo populistična čustva in javno mnenje, ki je prevladujoče proti pridelavi GS-
rastlin v Sloveniji. Z enostranskim, dramatičnim in populističnim diskurzom
skušajo homogenizirati in mobilizirati svoje volivce (prav tam). Ker je večinsko
mnenje proti uvedbi GSO, si z uporabo tega diskurza politiki obetajo tudi
pridobitev novih volivcev. Tako tema GSO predstavlja še eno od aktualnih bojnih
polj merjenja in uveljavljanja družbene moči. Posledica takšnega diskurza je med
drugim tudi »kriminalizacija« celotne znanstvene discipline, tj. biotehnologije, ki je v
medijih prevladujoče predstavljena skrajno negativno, tj. kot izključno tržno
usmerjena disciplina in neposredno povezana z multinacionalnimi podjetji na
področju GSO.” (Karmen Erjavec, ibid.)

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           
Tang G, Qin J, Dolnikowski GG, Russell RM, Grusak MA. Golden Rice is an effective source
of vitamin A. Am J Clin Nutr. 2009 Jun;89(6):1776-83. Epub 2009 Apr 15. -
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19369372
400
The science behind Golden Rice - http://www.goldenrice.org/Content2-How/how1_sci.php
401
Karmen Erjavec: Diskurzivni boj v slovenskih medijih: novinarska reprezentacija gensko
spremenjenih organizmov; UDK 608.7:316.774(497.4)"2010" - http://druzboslovne-
razprave.org/clanek/pdf/2011/68/3/

  119  
Nizkoogljično za vsako ceno

V Sloveniji smo deležni še drugačne dobronamenosti mednarodnih

okoljevarstvenih organizacij, saj imajo te več globalnih ciljev – med drugim
tudi brez izjeme podpirajo tezo o katastrofalnem ogrevanju, ki naj bi ga
povzročali človeški izpusti toplogrednih plinov, in posledično nasprotujejo
izkoriščanju fosilnih goriv, tudi premoga za proizvodnjo elektrike.

Pustimo sedaj ob strani dejstvo, da se je globalno ogrevanje ustavilo že

pred 18 leti402, kljub temu, da človeški izpusti in zračna koncentracija CO2 še
naprej naraščajo z nezmanjšanim tempom (izmerjena dejstva se sicer
poznajo v terminologijii, saj je po letu 2005 politično korektno govoriti le o
“podnebnih spremembah”). Ali da Kjotski protokol, globalna zaveza k
zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ob vseh bilijonih davkov ter
subvencij sploh ni zmanjšal človeških izpustov CO2.403 Pozabimo za
trenutek tudi, da se Kjotski sporazum kot edini mednarodni dogovor o
zmanjševanju izpustov CO2 z letom 2012 izteče, zaključni dokument
zadnjega podnebnega vrha v Durbanu pa samo izraža namero nekaterih
držav (z množico zadržkov), da naj bi se do leta 2015 dogovorile o novem
podnebnem sporazumu.404

V resničnem svetu je poraba premoga v porastu, samo v letu 2011 se je

povečala za 6%405. Kitajska zažene novo 600 MW elektrarno na premog vsak
teden406. Indija je v času veljavnosti Kjotskega sporazuma več kot podvojila
porabo premoga407 , največ za proizvodnjo električne energije. Nemčija bo
morala zaradi najavljene opustitve jedrskih elektrarn bistveno povečati
proizvodnjo elektrike na osnovi premoga, zato že gradi 25 obratov, ki bodo v
povprečju proizvajali po 800 MW električne moči in dodatnih 600 MW toplote
za komunalno ogrevanje408. Ipd. Ob vsem tem naj bi Slovenija “reševala svet«
s tem, da se odpove eni elektrarni moči 400 MW?

                                                                                                               
402
Global warming stopped 16 years ago, reveals Met Office report quietly released... and
here is the chart to prove it; by David Rose, MailOnline January 29, 2012 -
http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2217286/Global-warming-stopped-16-years-
ago-reveals-Met-Office-report-quietly-released--chart-prove-it.html
403
Mitigating CO2 emissions: a busted flush? by Michael Kelly, Climate, etc., February 23,
2015 - http://judithcurry.com/2015/02/23/mitigating-co2-emissions-a-busted-flush/
404
Outcome document from COP17/CMP7 Durban; UN Framework Convention on Climate
Change, 10 December 2011 -
http://www.openbriefing.org/issuedesks/resourcesecurityclimatechange/cop17outcome/
405
The return of old King Coal. By James McKeigue, MoneyWeek, 11/05/2012 -
http://moneyweek.com/the-return-of-old-king-coal-58824/
406
China’s Growing Coal Use Is World’s Growing Problem. By Eric Larson, Clipate Central,
January 27th, 2014 - http://www.climatecentral.org/blogs/chinas-growing-coal-use-is-worlds-
growing-problem-16999
407
Why the world is burning more coal; Fred Pearce, Guardian 31 October 2011 -
http://www.guardian.co.uk/environment/2011/oct/31/why-world-burning-coal
408
Germany Plans Boom in Coal-Fired Power Plants -- Despite High Emissions; By Roland
Nelles, Der Spiegel 03/21/2007 -
http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,472786,00.html

  120  
Zavlačevanje s TEŠ6 je seveda predvsem zasluga politikov. Ampak politikom
dajejo izgovor za zavlačevanje prav okolejvarstvene organizacije z globalno
strategijo zmanjševanja izpustov CO2 za vsako ceno: s tem, ko medije
nenehno zasipajo z izjavami o “katastrofalnih posledicah”, so uspele temo
narediti tako razvpito in kontroverzno, da se politiki odločitvam o TEŠ6 raje
izognejo s kakršnimkoli izgovorom. In če se bo Slovenija – bolj zaradi
neznanja in političnega kalkuliranja kot zaradi zavestne odločitve – po letu
2021 znašla s primanjkljajem električne energije ter jo bo morala dražje
uvažati, bodo okoljevarstveniki z globalnimi strategijami nedvomno proslavljali
zmago. Kot oktobra 2002, ko je Zambija ob splošni lakoti zavrnila pomoč v
obliki gensko spremenjene koruze. Oktobra 2009 so proslavljali, da so uspeli
vlado Južne Afrike prepričati, naj prepove sajenje gensko spremenjenega
krompirja409 . Ali februarja 2010, ko so indijski politiki zavrnili GS jajčevce410.

                                                                                                               
409
SA government rejects GM potatoes; by Alastair Otter, TreeRevolution October 23, 2009 -
http://treevolution.co.za/2009/10/sa-government-rejects-gm-potatoes/
410
Gene Ethics: India Rejects GM Eggplant - http://www.voxy.co.nz/national/gene-ethics-
india-rejects-gm-eggplant/5/37964

  121  
Zeleno prisvajanje zemlje

Ko sem prvič videl spletno stran, ki ponuja nakup zemlje v Afriki, Južni
Ameriki ali Aziji, da bi s tem zaščitili naravo, sem pomislil, da gre bodisi za
šalo ali za poskus goljufije. Pa ni. No, vsaj ni taka goljufija, kot sem prvotno
pomislil.

Na primer, na spletnem naslovu podjetja Word Land Trust

http://www.worldlandtrust.org/supporting/donate, ki se pohvali s podporo
slavnega Davida Attenboroughja, lahko z nekaj kliki in kreditno kartico
kupimo kos deževnega gozda, karibskega otoka, ali drugega domnevno
ogroženega naravnega okolja. Za svoj nakup dobimo potrdilo in podjetje
obljublja, da bo tako pridobljeno zemljišče spremenilo v naravni rezervat.
Večjo ponudbo zemljišč, ki jih lahko kupimo, da bi zaščitili naravo, ima
EcologyFund na naslovu
http://www.ecologyfund.com/ecology/_ecology.html: kupimo lahko zemljo v
Mehiki, v tropskih oceanih, na Škotskem, celo v divjinah ZDA. Lastništvo
deževnega gozda na Kitajskem nam ponuja Nature Products Network na
naslovu http://natureproducts.net/RFFF/Rainforest,_own_one.html. Še bolj
sodobno je podjetje RainforestForever, ki ponuja certificate za lastništvo
dreves (seveda, s pripadajočo zemljo), v različnih cenovnih razredih, od
standardne do “memorialne”, vse lahko tudi naročimo kot darilo, ki ga podjetje
posreduje obdarovancu – glej
http://www.rainforestforever.org/buy_a_tree.asp.

Ne, ni niti šala, niti goljufija: lastništvo tako kupljene zemlje je pravno
zagotovljeno, za male investitorje, ki si lahko privoščijo je par kvadratnih
metrov je seveda vpisano na ime podjetja organizatorja. Bogatejši
okoljevarstveniki seveda takih parcel ne kupujejo preko interneta, ampak bolj
neposredno, ob ugodnejših cenah in v resnih količinah.

Nekaj dokumentiranih primerov.

John Eliasch, švedski poslovnež, ki ga je nekdanji britanski premier Gordon

Brown izbral za svojega svetovalca za gozdove, je leta 2006 za približno 10
mio. EUR kupil 16.187 hektarov (162 km2) amazonskega deževnega gozda.

Ameriški milijonar Douglas Tompkins je pokupil več tisoč km2 patagonske

zemlje, okoljevarstvena miljarderja Douglas in Kris Tompkins sta sploh
največja posestnika v Patagoniji. Njun bližnji sosed je ustanovitelj CNN Ted
Turner, ki ima v osebni lasti 51.800 hektarov Patagonije (okoli 518 kvadratnih
kilometrov). Skupaj s finančnim podjetnikom Georgeom Sorosem,
velikanoma modne industrije Lucianom in Carlom Benettonom, ter
igralcema Sharon Stone (“Basic Instinct”) in Christopherjem Lambertom
(“Highlander”) je Ted Turner tako sprivatiziral velikansko ozemlje mokrišč,
morske obale in visokogorja, nameravajo jih spremeniti v naravni rezervat,
kjer bo dovoljeno le ekološko kmetovanje. Argentinska vlada nad takim

  122  
varovanjem narave ni pretirano navdušena, ker vsebuje področje največje
zaloge podzemnih voda v državi: sumi namreč, da nameravajo lastniki v
imenu varovanja okolja izsiljevati državo pri virih pitne vode.411 Ampak
lastništvo je legalno.

Posamezniki, ki so »zavarovali« velika območja “neokrnjene narave” so sicer

najbolj razvpiti lastniki “zelenih” posestev, a dejansko je veliko več takih
površin v lasti podjeti, ki se tako ali drugače predstavljajo kot zaščitniki okolja.
Ne samo v revnih ali manj razvitih državah.

Woodland Trust je že zbral 200.000 podpornikov ter 22 mio. GBP (27,3 mio.
EUR) in “zavaroval” 20.234 hektarov (cca. 202 km2) gozdov v Velki Britaniji.
Predstavnik podjetja je napovedal, da je njihov načrt dokupiti (vsaj) 400
hektarov na leto. Wildland Project v ZDA načrtuje nakup več milijonov
hektarov zemljišč, od v južnem pasu od Tihega do Atlantskega oceana.
Največja in najbogatejša mednarodna okoljevarstvena organizacija WWF je
želela “zaščititi” dobrih 80.000 km2 (štirikratna površina Slovenije)
amazonskega deževnega gozda, kar bi ji prineslo dobrih 74 milijard EUR
prihodkov od prodaje t.i. ogljičnih odpustkov412 .

Predvsem v revnih državah so posledice takega zelenega kolonializma

pogosto tragične. Lokalnim prebivalcem, ki jih nihče ni vprašal, ali naj se
zemlja, na kateri živijo že stoletja, proda “zelenim” podjetnikom, naenkrat
grozijo prepovedi kmetovanja, sekanja lesa, nabiranja sadežev in še kaj
hujšega. V Botsvani so okoljevarstveniki ob pomoči vladnih sil kar izgnali ljudi,
ki so prej živeli na pokupljeni zemlji. V Indijski državi Uttar Pradesh so
okoljevarstvene “dobrodelne organizacije” nomadom Gujjar prepovedale
bivanje ali kakršnokoli drugo dejavnost na njihovih “zelenih” posestvih. V
Kamerunu so oblasti kar porušile več vasi, ki so se znašle na ozemlju zelenih
dušebrižnikov. Prvotne prebivalce, ki so stoletja živeli v na novo oznanjenih
naravnih rezervatih na Palawanu (Filipini) so prav tako izgnali. Okoljevarstveni
zanesenjaki z mednarodnimi cilji so pokupili velikansko področje
sredjeafriškega deževnega gozda ob meji med Ruando in Demokratično
republiko Kongo: ker naj bi zaščitili visokogorske gorile, so izgnali celotnno
pleme pigmejcev Ba'twa, ki sedaj životarijo v revščini in obupu, v majhnih
skupinah na obrobju gozdov, ki so jih naseljevali tisočletja. Po oceni Simona
Colchestera (direktor Forest Peoples Programme413 ) je bila od leta 1970 na
tak “zelen” način spremenjena namebnost vsaj 1 milijona kvadratnih
kilometrov afriških gozdov, savan, pašnikov in celo kmetijskih zemljišč, ki so
jih prekategorizirali v naravne parke. Koliko ljudi je bilo pri tem izgnanih, sploh
ne vemo.

                                                                                                               
411
The great green land grab. John Vidal, The Guardian, 13 February 2008 -
http://www.guardian.co.uk/environment/2008/feb/13/conservation
412
WWF hopes to find $60 billion growing on trees. By Christopher Booker, The Telegraph 20
Mar 2010 -
http://www.telegraph.co.uk/comment/columnists/christopherbooker/7488629/WWF-hopes-to-
find-60-billion-growing-on-trees.html
413
Forest Peoples Programme - http://www.forestpeoples.org/

  123  
Že danes in po vsem svetu je tako “zeleno prisvajanje” izgovor za spremembo
prej kmetijskih zemljišč v plantaže za gojenje hitro rastočih dreves, katerih les
gre v izvoz, predvsem kot kurjava; in zasajanje plantaž npr. oljnih palm ali
sladkornega trsa, za proizvodnjo “bio-goriv”. “Zeleno prisvajanje” je tako samo
nova oblika kolonializma, s sodobnim, okoljevarstvenim izgovorom.414

A to je šele začetek. Medtem ko pronicljivi podjetniki – ob podpori

mednarodnih okoljvarstvenikov – še naprej pridobivajo nove ekološko
ozaveščene naivneže za investicije v »varovanje okolja«, uporaba zemljišč, ki
jih tako poceni kupujejo, nikakor ni omejena samo na danes javno razglašane
okoljevarstvene cilje. Lastniki lahko s svojimi “naravnimi parki” v načelu
počno, kar hočejo, in “presenetljivo”, mnogi tako zavarovani kosi “neokrnjene
narave” obsegajo velike zaloge rudnin, naravnega plina, tropskega lesa, in
podobno.

                                                                                                               
414
Green Grabbing: a new appropriation of nature? James Fairhead, Melissa Leach & Ian
Scoones, Journal of Peasant Studies Volume 39, Issue 2, 2012, p. 237-261 -
http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/03066150.2012.671770

  124  
Globalizirano okoljevarstvo

Če nas preseneča, da se največje okoljevarstvene organizacije tako slepo

držijo svojih globalnih strategij, ki so v konkretnih lokalnih okoliščinah
nesporno škodljive, se moramo zavedati, da imajo dejavnosti Greenpeace,
WWF (World Wildlife Fund for Nature) in podobnih vse manj zveze z
varovanjem okolja. Vzporednice “globalnim problemom” okoljevarstvenih
organizacij bomo našli v globalnih tržnih strategijah multinacionalnih
korporacij.

Povsod po svetu bomo opazili enake ali vsaj tematsko zelo sorodne plakate,
televizijske reklame in propagandna gesla za prodajo brezalkoholnih pijač,
kozmetičnih sredstev ali gospodinjskih aparatov, vsaj kadar gre za ponudbo
globalno razširjenih korporacij. Ni nujno, da je taka globalna tržna strategija
vedno učinkovitejša od lokalne, prilagojene določenemu trgu. Ampak,
nadnacionalnih korporacij slabosti globalnih strategij ne bolijo: za tržne deleže
namreč tekmujejo z drugimi globalnimi nadnacionalkami, ki so prav tako
zavezane svojim globalnim tržnim srtrategijam. Multinacionalka sicer lahko
izgubi tržni delež proti tekmecem, ker ima slabšo globalno tržno strategijo,
ampak ne samo zato, ker ima globalno tržno strategijo, saj jo imajo tudi
tekmeci.

Za podjetje z globalnimi ambicijami ima enotna tržna strategija določene

prednosti. Omogoča hiter prodor na nova tržišča, saj je npr. vsa propagandna
literatura že pripravjena, samo prevesti jo je treba. Omogoča koncentracijo
znanja in strokovnosti pri oblikovanju ene strategije. In predvsem, daje centru
izjemen vpliv na delovanje lokalnih ekspozitur.

Greenpeace, WWF in tudi nekaj slovenskih okoljevarstvenikov, ki pri nas

zastopajo cilje mednarodnih okoljevarstvenih gibanj, so si omislili poklicna
vodstva, plačano administracijo, prostore, za razširjanje svojih idej najemajo
profesionalne službe za stike z javnostmi, ipd. Tako so postali poklicne
organizacije s stalnimi stroški, ki zahtevajo stalen pritok dohodkov. Uspešno
“okoljevarstvo” je danes globalno koordinirana dejavnost, kot prodaja
brezalkoholnih pijač, kozmetike ali gospodinjskih aparatov z blagovnimi
znamkami, zato je samoumevno, da so postali tudi organizacijski vzorci
podobni.

Okoljevarstveniki, ki se vsaj trudijo, da bi ekološka vprašanja obravnavali v

luči lokalnih problemov, potreb ter možnosti, in pri tem pridejo do zaključkov,
ki so v nasprotju z “globalnimi cilji okoljevarstva”, so zato sovražniki poklicnih
okoljevarstvenikov z globalno agendo. Pri nas si je tako “lokalna” Zveza
ekoloških gibanj (ZEG) nakopala organizirano, žolčno obsodbo “pravih”
okoljevarstvenikov, ki ugotavljajo, da je “Karel Lipič [predsednik ZEG]
nekakšen trojanski konj med ekološkimi organizacijami, ki pač podpira tiste
projekte, okoli katerih se vrti veliko denarja.” In zakaj? Ker “javno in glasno
podpira nekatere ekološko najbolj sporne projekte kot so TEŠ6, plinski

  125  
terminali v Tržaškem zalivu, gradnjo vetrnic na Volovji rebri, okolju škodljive
bele LED svetilke, pa vse do sežiga odpadkov v cementarni Lafarge Cement v
Trbovljah in (po novem) gradnje dveh velikih sežigalnic v Ljubljani in
Mariboru.”415

Resnični lokalni problemi okolja in posameznih družb zato izginjajo pod

množičnimi javnomnenjskimi kampanjami, kakršne si lahko privoščijo samo
organizacije z globalnim dosegom in strategijami.

                                                                                                               
415
Umanotera et al: Izjava o nestrinjanju s prakso delovanja Zveze ekoloških gibanj Slovenije
- http://www.ekokrog.org/2012/04/20/izjava-o-nestrinjanju-s-prakso-delovanja-zeg/

  126  
Di-vodikov monoksid
Di-vodikov monoksid ali DHMO (akronim ključnih črk v angleškem izrazu
DiHydrogen MonOxide) je brezbarvna kemična spojina, brez vonja ali okusa.
Njegova osnova je močno reagenten radikal hidroksil, ki dokazano povzroča
mutacijo DNK, razgrajuje celične membrane in kemično spreminja ključne
nevrotransmiterje. Elementarne sestavine DHMO lahko najdemo v vrsti
jedkih, eksplozivnih ali strupenih snovi, kot, na je primer žveplena kislina,
nitroglicerin ali etilni alkohol.

Divodikov monoksid je znan kot ključni povzročitelj več tisoč človeških smrti
na leto, in bistveno prispeva k miljardam škode na zasebni lastnini in okolju.
Nekatere znane nevarnosti DHMO so:

• slučajno vdihavanje že majhnih količin povzroči smrt;

• daljša izpostavljenost DHMO v trdi (kristalni) obliki povzroča hude
poškodbe živih tkiv;
• pretirano zaužitje povzroči vrsto neprijetnih, čeprav tipično ne smrtno
nevarnih posledic; zaužitje zelo velikih količin lahko povzroči poškodbo
ledvic in celo smrt;
• DHMO v plinski fazi lahko povzroči hude opekline;
• je ključna sestavina kislega dežja;
• bistveno prispeva k eroziji zemlje;
• vodi v korozijo in oksidacijo vrste kovin;
• pogosto povzroča kratke stike v električnih napeljavah;
• izpostavljenost DHMO bistveno zmanjša učinkovitost avtomobilskih
zavor in zato pomembno prispeva k številu prometnih nesreč;
• DHMO najdemo v biopsijah pred-kanceroznih tumorjev in lezij;
• v plinasti obliki je vsaj desetkrat močnejši toplogredni plin kot ogljikov
dioksid;
• termične variacije DHMO veljajo kot najverjetnejši povzročitelj skrajnih
vremenskih pojavov kot je npr. El Niño.

Bralec, ki še ni povsem pozabil osnovnošolske kemije, se je nasmehnil že ob

prvi vrstici: di-vodikov monoksid je namreč spojina, ki vsebuje dva atoma
vodika in en atom kisika, torej H O, navadna voda. Ampak vse gornje
2

“nevarnosti” so povsem pravilni opisi lastnosti vode - samo formulirani so v

alarmističnem slogu skrajnih okoljevarstvenikov (še več podobnih groženj
divodikovega monoksida lahko najdemo na humoristični spletni strani
http://www.dhmo.org/). Kako bi torej uspela pobuda za prepoved DHMO,
opremljena z gornjim spiskom nevarnosti?

Dejansko vedno znova uspe presenetljivo dobro. Kot preizkus znanstvene

pismenosti so pričeli študenti nekaterih ameriških univerz že v 1990tih letih
zbirati podpise za peticijo, ki bi prepovedala uporabo DHMO: velikokrat
ponovljene ankete so vedno registrirale, da je več kot 50% vprašanih takoj

  127  
pripravljenih podpisati tako zahtevo.416 Na okoljevarstvenih srečanjih je uspeh
preko 90%, kot sta nazorno pokazala ameriška iluzionista Penn Jillette in
Teller v 13. epizodi prvega leta njune televizijske serije Bullshit! .417 Marca
2004 je mestni svet Aliso Viejo (Orange County, Kalifornija) dal predlog
prepovedi DHMO na uradni program seje (predlog so zavrnili).418 Za našo
temo pa je najbolj zanimivo, da so “aktivisti” CFACT uspešno pridobivali
podpise za prepoved DHMO med delegati 16. vrha Združenih Narodov o
podnebju (COP16), 29. novembra - 10. decembra 2010 v Cancunu.419

Seveda lahko večinsko navdušenje nad prepovedjo DHMO pripišemo splošni

znanstveni nepismenosti in neobičajnemu (čeprav kemijsko korektnemu)
izrazu za navadno vodo. Ampak, ob taki interpretaciji bi nas moralo vsaj malo
zaskrbeti dejstvo, da uradni delegati, ki na podnebnih srečanjih Združenih
Narodov odločajo o pomembnih obveznostih svojih držav do okolja, še manj
znanstveno pismeni kot povprečje.

Ampak, morda je razlog drugje. Vse več analitikov ugotavlja, da skrb za

varovanje okolja postala novodobna religija.

V svojem delu “Logika okoljevarstva”420 Vassos Argyrou citira aktivistko

Charlene Spretnak, ki podaja klasične premise skrajne okoljevarstvene
ideologije. “Zelena politika zavrača humanizem”, trdi Spretnakova; “zavrača
filozofijo, ki predpostavlja, da imamo ljudje sposobnost, da se soočimo z in si
rešimo mnoge težave tako, da se jih lotimo s človeškim razumom ter [v korist
človeštva] preuredimo naravni svet.” Za Spretnakovo in duhovno sorodne
okoljevarstvenike “je hubris trditi, da smo ljudje osrednji dejavniki življenja na
Zemlji in da ga [lahko] nadzorujemo.”

Že v teh besedah Charlene Spretnak lahko opazimo ključno izrazoslovje

skrajnih okoljevarstvenikov, ki jasno kaže, da njihov odnos do človeka in
narave temelji na dogmi verskega značaja: hubris je predpostaviti, da si lahko
človeštvo izboljša življenje tako, da z uporabo razuma, znanja in tehnologije
spreminja naravne danosti v svojo prid. Hubris je je beseda antično grškega
izvora, ki pomeni napuh, skrajni ponos (človeka) nad lastnimi sposobnostmi
ali močjo. Hubris je pojem verskega izvora, v (za antične Grke) najbolj
obsojanja vredni obliki pomeni poskus človeka, da bi bil pametnejši od bogov
- napuh, kakršnega so grški bogovi najstrožje kaznovali: Tantalove muke in
Sizifovo delo, najbolj znani posmrtni kazni v grški mitologiji, sta posledica

                                                                                                               
416
Coalition to Ban Dihydrogen Monoxide: BAN DIHYDROGEN MONOXIDE: THE INVISIBLE
KILLER; PETITIONS TO BAN DHMO - http://ankylosaur.com/dhmo.html
417
Penn&Teller: Bullshit! Season 1, Episode 13: "Environmental Hysteria" -
https://www.youtube.com/watch?v=1Fm-OZaFxSY
418
Mysterious killer chemical; ABC Science, 17. May 2006 -
http://www.abc.net.au/science/articles/2006/05/17/1631494.htm
419
Cancun COP16 attendees fall for the old “dihydrogen monoxide” petition as well as signing
up to cripple the U.S. Economy; Watts Up With That, December 8, 2010 -
http://wattsupwiththat.com/2010/12/08/cop16-attendees-fall-for-the-old-dihydrogen-monoxide-
petition-as-well-as-signing-up-to-cripple-the-u-s-economy/
420
THE LOGIC OF ENVIRONMENTALISM: Anthropology, Ecology and Postcoloniality
Vassos Argyrou, Berghahn Books September 2006 -
http://www.berghahnbooks.com/title.php?rowtag=ArgyrouLogic

  128  
hubrisa.

(Moram priznati, da sem sam za Tantalove muke in Sizifovo delo že

mnogokrat slišal še v šolskih časih, ampak kaj sta zares zakrivila sem se
moral pozneje poučiti sam. Zato naj v naslednjih vrsticah na kratko opišem
obe legendi za tiste bralce, ki so imeli podobno pomanjkljivo šolsko izobrazbo
kot jaz - drugi lahko naslednja dva odstavka preskočijo.)

V grški legendi je bil Tantal kralj Frigije in polbožanskega rodu, sin Zevsa,
zato se je pogosto družil z bogovi. Nekoč mu je padlo na pamet, da bi
preiskusil, ali so bogovi res vsevedni. Povabil jih je na pojedino, za
specialiteto presenečenja pa je ubil lastnega sina Pelopsa in ga skuhal v
obaro. Seveda so bogovi vedeli, kaj jim je ponudil: Tantala so za kazen vrgli v
Tartar, najglobji predel podzemlja. V Tartaru Tantal večno stoji do vratu v vodi
- a če skloni glavo, da bi pil, se voda spusti; pred obrazom mu visi zrelo
grozdje in drugo najslastneše sadje - a če je lačen in ga skuša ugrizniti, se mu
umakne. To so Tantalove muke, kazen za njegov hubris: za vso večnost ima
pred nosom tisto, kar si najbolj želi, a tega nikoli ne more doseči.

Mitični Sizif je bil prvi kralj Korinta, znan kot zvit, skopušen in izdajalski:
pogosto je ubil popotnike ter jih oropal, umoril je celo lastne goste. A tega mu
bogovi niso preveč zamerili. Končno je Sizif razkril eno Zeusovih skrivnosti, ko
je bogu Aolu povedal, kje je skrita njegova hčerka Egina. To je bilo že preveč
in Zevs je bogu podzemlja Tanatosu zaukazal, naj Sizifa uklene ter odvleče v
Tartar. A zviti Sizif je Tanatosa prepričal, naj mu pokaže, kako delujejo okovi -
in potem uklenjenega boga sveta mrtvih ni več izpustil. Zato nihče na svetu ni
več umrl in bog vojne Ares je prišel Sizifa prepričati, naj Tanatosa izpusti. Sizif
je sicer ubogal, a je pred odhodom v podzemlje zašepetal svoji ženi, naj
njegovo truplo vrže na sredo javnega trga ter ne opravi ritualov, kakršni so bili
ob smrti določeni. Seveda je to predstavljalo kršitev reda, kakršnega so
bogovi zapovedali. Sizif je trdil, da je to storila njegova žena na lastno pest in
si izgovoril, da so njegovo dušo izpustili iz Hada, češ, da se bo lahko vrnil
domov in ženo prepričal, naj opravi zapovedane posmrtne rituale. A ko je bil
Sizif enkrat ven iz Hada, se ni hotel več vrniti. Sedaj so imeli bogovi
Sizifovega hubrisa dovolj: vrgli so ga v Tartar, kjer mora vso večnost valiti
veliko skalo na hrib - a vsakič, ko jo pririne blizu vrha, se mu skala spet zvali
na dno. Božja kazen za Sizifa, ki je hotel biti pametnejši od Zevsa, je naporna,
večna in nerešljiva naloga, kot nazorna ilustracija nesmiselnosti hubrisa.

V temelju idelogije skrajnih okoljevarstvenikov je prav ta verski koncept greha

proti bogovom, proti Materi Zemlji. Modernistična filozofija je zgrešila bistvo
odnosa med človeštvom in naravo, ker je problem preučevala s časovno
omejenega vidika: v le dobrih 300 let dolgem obdobju hitrega napredka
znanosti in tehnologije smo se pričeli zavajati, da lahko s svojim znanjem in
razumom obvladujemo okoliščine, ki nam jih je postavila Mati Narava - in to je
hubris, za katerega nas bo Mati Narava kaznovala, kot so grški bogovi
kaznovali Tantala in Sizifa.

Ideologija skrajnega okoljevarstva tako vsebuje poglavitno sestavino uspešne

religije: prvotni greh v obliki znanosti in tehologije, s katerimi si spreminjamo

  129  
življenske pogoje in se tako zoperstavljamo usodi, kakšno nam je namenila
Mati Narava. Okoljevarstvena vera uspešno vzpostavlja družbene norme
korektnega obnašanja, torej pogoje za navidezno vernost kot pogoj družbene
sprejemljivosti. Strpnost do še tako skrajnih predlogov za ohranjanje okolja je
postala norma družbeno sprejemljivega pogovora, kakršnokoli izražanje
dvomov o še tako nesmiselnih trditvah ali ukrepih je vse pogosteje ožigosano
kot “okolju sovražno” in s tem v sodobni družbi tako nespremljivo kot
satanizem v Srednjem veku. Okoljevarstvena dogma zagotavlja stalen
občutek krivde, greha proti Materi Naravi 421 , ki si ga moramo olajšati tako, da
javno še bolj glasno zagovarjamo okoljevarstvena načela. In končno,
novodobna vera Matere Zemlje omogoča tudi nakup odpustkov. Če se
“pregrešimo” z letalskim poletom v tropsko letovišče - za kar porabimo več
energije, kot jo je srednjeveška vas v celem letu - lahko prostovoljno kupimo
ustrezno količino dovoljenj za izpuste CO ; z občasnim nakupom dražje 2

organsko pridelane hrane se spokorimo za našo raznoliko in izdatno

prehrano, ki je plod “grešne” selekcije (da o genski manipulaciji niti ne
govorimo) rastlin in živali ter nenaravnih kmetijskih metod; nekaj oblačil iz
“naravnih materialov” nas odveže grešnega ugodja, ki nam ga zagotavljajo
vsakovrstne “umetne” snovi; ipd.422

Da imajo okoljevarstvena prepričanja več skupnega z religijo kot znanostjo

lahko ilustriramo celo s sodnim primerom. Ko je podjetje Grainger (največja
britanska firma za stanovanjske nepremičnine) leta 2009 odpustila svojega
uslužbenca Tima Nicholsona, je proti delodajalcu sprožil tožbo, češ, da so
ga odpustili zaradi njegovega okoljevarstvenega prepričanja. Nicholson se je
(kot je trdil sam) zameril mnogim vodilnim v podjetju, ker je glasno kritiziral
njihove energetsko potratne navade, ki prispevajo k globalnemu ogrevanju.
Sodnik Joseph Burton je 3. novembra 2009 odločil: “Iskreno verovanje v
antropogene podnebne spremembe, in domnevni moralni imperativi, ki iz tega
izhajajo, lahko predstavljajo filozofsko prepričanje, ki podleže Zakonu o veri
in prepričanjih iz leta 2003.” Po citiranem zakonu je prepovedana
diskriminacija na osnovi verskega ali filozoskega prepričanja in zato je bila po
sodnikovem mnenju odpustitev Tima Nicholsona protizakonita.423

Vsaj po mojem mnenju gre v tem verskem vidiku okoljevarstvenih prepričanj

iskati poglavitni razlog, zakaj so peticije za prepoved DHMO vedno znova
tako uspešne, zakaj je večina delegatov podnebne konference Združenih
Narodov pripravljena podpisati poziv za prepoved vode. Dvomim, da samo
zato, ker bi bili tako znanstveno nepismeni, da ne bi znali logično razplesti
izraza “divodikov monoksid” in ugotoviti, da pomeni navadno vodo; menim, da
predvsem zato, ker mnogi izraza “divodikov monoksid” sploh ne skušajo niti
nočejo razumeti v njegovem znanstvenem pomenu. Peticija za prepoved
DHMO je oblikovana v uveljavljenem okoljevarstvenem slogu, v izrazoslovju,
                                                                                                               
421
Green Guilt; By Stephen T. Asma, The Chronicle of Higher Education January 10, 2010 -
http://chronicle.com/article/Green-Guilt/63447/
422
Environmentalism as Religion; by John M. Ostrowski, LewRockwell.com March 21, 2007 -
http://www.lewrockwell.com/orig8/ostrowski-john1.html
423
Judge rules activist's beliefs on climate change akin to religion; Karen McVeigh, The
Guardian 3. november 2009 - http://www.guardian.co.uk/environment/2009/nov/03/tim-
nicholson-climate-change-belief

  130  
ki zahteva akcijo. Ob vse bolj uveljavljeni družbeni korektnosti izražanja
podpore vsem okoljevarstvenim predlogom potem ni pomembno, kaj DHMO
sploh je; še več, grešno bi bilo uporabiti znanost, da bi preverjali smiselnost
verskega poziva - dolžnost okoljskega vernika je le, da se mu brez odlašanja
pridruži.

Morda kdo poreče, da nam nekaj dogmatske prisile v bolj zdržno ravnanje z
našim omejenim okoljem ne more škoditi: saj ne more biti tako pomembno, da
vedno razumemo, zakaj bi morali bolj smiselno ravnati z naravnimi viri - bolj
pomembno je, da z arogantnim odnosom do okolja ne uničimo pogojev za
lastno preživetje.

Ampak prav z vidika človeku koristnega odnosa do okolja je dogmatski in do

znanosti sovražen pristop še posebno škodljiv. Navkljub izraženi dogmi
skrajnih okoljevarstvenikov je z našega vidika edino smiselno privzeti, da smo
ljudje osrednji dejavniki življenja na Zemlji, saj se lahko o svoji vlogi in odnosu
do okolja sprašujemo le, dokler obstajamo. Narava je preživela že mnogo
hujše kataklizme, kot bi jih bilo človeštvo sposobno povzročiti, in vedno znova
si je hitro opomogla, pa čeprav je, na primer, velika Permijska ekstinkcija pred
220 milijoni let uničila 90% vsega življenja na Zemlji. Naš odnos do okolja
moramo oblikovati tako, da ne bi z nerazumnim ravnanjem povzročili lastnega
izumrtja - narava nas bo v vsakem primeru preživela. In pri tem je bistveno,
da svoje dejavnosti vrednotimo in usmerjamo na osnovi najbolj
verodostojnega vira znanja, ki ga imamo, na osnovi znanstvene metode.
Odločati o okolju na podlagi predsodkov in neznanja je najbolj zanesljiv način,
da uničimo pogoje, ki omogočajo preživetje naše civilizacije.

Vse pretekle človeške civilizacije so propadle in tudi naša bo nekoč - ampak,

naj raje pozneje kot prej. Ameriški antropolog Jared M. Diamond je v svoji
knjigi “Kolaps”424 opisal, kako so se organizirane človeške družbe skozi
zgodovino soočale s krizami, ki so ogrožale njihov obstoj. Skupna lastnost
vseh, ki so razpadle je, da so do bridkega konca vztrajale v (vsaka svojem)
nerazumnem obnašanju, ki morda samo po sebi niti ne bi povzročilo
njihovega propada, a ga je v krizi še pospešilo in naredilo neizogibnega. Tiste
redke, ki so obstale, so zmogle opustiti zanje ideološko pomembna, a
preživetveno škodljiva prepričanja in z njimi povezane dejavnosti.

V tej knjigi smo opisali le nekaj dogmatskih okoljevarstvenih akcij, ki so

človeštvu naredile škodo, naravi pa niso prinesle nikakršne koristi. Kljub temu
priljubljenost poklicnih okoljevarstvenikov, ki so neutemeljene strahove
raširjali, ni nič upadla - prav nasprotno, podatki o stanju proračunov
vsakovrstnih okoljevarstvenih zduženj kažejo, da dobivajo vse več denarja,
predvsem posredno in neposredno od vlad in mednarodnih organizacij, ki bi
vendarle morale najprej misliti v prid dobrobiti človeštva. Je to eden od znakov
krize naše civilizacije?

                                                                                                               
424
Jared Diamond: Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed; Viking Press 2005 -
http://www.e-
reading.by/bookreader.php/133781/Collapse:_How_Societies_Choose_to_Fail_or_Succeed.p
df

  131  
Pustimo to vprašanje nekemu bodočemu Jaredu Diamondu, ki bo lahko na
našo današnjo civilizacijo gledal z dovolj oddaljene zgodovinske perspektive.
Za kakovost našega življenja danes in v bližnji bodočnosti je - vsaj po mojem -
bistveno, da bi pričeli predvsem tisti, ki odločajo o ureditvi naše družbe,
domnevne okoljske grožnje ocenjevati s krepkim šcepcem znanstvene soli. In
pri tem poklicne okoljevarstvene organizacije, ki si s senzacionalizmom
zagotavljajo družbeni vpliv (ter prihodek) ne bi smele imeti nikakršne vloge.

  132  
Naš nevarni svet
“Voda na Primskovem raj za nevarne bakterije in pesticide” 425

“Is Your Drinking Water Giving You Diabetes?” 426

(“Ali vam vaša pitna voda povzroča diabetes?”)

“Report: Climate change crisis 'catastrophic'” 427

(“Poročilo: podnebna kriza je ’katastrofalna’”)

“Madžarska katastrofa: veliko okolju nevarnih snovi utegne ogrožati tudi

Slovenijo” 428

“Zrak nad Slovenijo je vse bolj onesnažen” 429

“Radioaktivni oblak nad Evropo” 430

“Radioaktivni jod ušel iz inštituta v Budimpešti” 431

“Russian vessel could cause environmental disaster” 432

("Ruska ladja bi lahko povzročila okoljsko katastrofo”)

“Quebec on the verge of catastrophic climate change, expert say” 433

(“Quebec je tik pred katastrofalnimi podnebnimi spremembami, pravijo
strokovnjaki.”)

“CARGO SPLITS RISKING ENVIRONMENTAL DISASTER IN NEW

                                                                                                               
425
Voda na Primskovem raj za nevarne bakterije in pesticide; Jure Nagode, Dnevnik
06.08.2008 - http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/338500
426
Is Your Drinking Water Giving You Diabetes? By ADAM VOILAND, USNews August 19,
2008 - http://health.usnews.com/health-news/family-health/diabetes/articles/2008/08/19/is-
your-drinking-water-giving-you-diabetes
427
“Report: Climate change crisis 'catastrophic'” By Hilary Whiteman. CNN May 29, 2009 -
http://articles.cnn.com/2009-05-29/world/annan.climate.change.human_1_climate-change-
intergovernmental-panel-pre-industrial-levels?_s=PM:WORLD
428
Madžarska katastrofa: veliko okolju nevarnih snovi utegne ogrožati tudi Slovenijo; Dnevnik
13.10.2010 -
http://eko.dnevnik.si/sl/Novice/691/Madžarska+katastrofa%3A+veliko+okolju+nevarnih+snovi
+utegne+ogrožati+tudi+Slovenijo
429
Zrak nad Slovenijo je vse bolj onesnažen”; Marjeta Kralj, Dnevnik 01.02.2011 -
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042421160
430
Radioaktivni oblak nad Evropo, prispevek Dejana Štamflja; RTV SLO 24.03.2011 -
http://tvslo.si/predvajaj/radioaktivni-oblak-nad-evropo/ava2.100572444/
431
Radioaktivni jod ušel iz inštituta v Budimpešti; MMC RTVSLO 17. november 2011 -
http://www.rtvslo.si/svet/radioaktivni-jod-usel-iz-instituta-v-budimpesti/270831
432
Russian vessel could cause environmental disaster; ABC Australia December 23, 2011 -
http://www.radioaustralia.net.au/pacbeat/stories/201112/s3397075.htm
433
Quebec on the verge of catastrophic climate change, expert say; BY WILLIAM MARSDEN,
The Gazette December 30, 2011 -
http://www.montrealgazette.com/technology/Quebec+verge+climate+shift/5925303/story.html

  133  
ZEALAND” 434
(“Prelom tovorne ladje grozi z okoljsko katastrofo v Novi Zelandiji”)

Izgleda, da živimo v strašno nevarnem svetu - vsaj tako bi lahko sodili po

vsakdanjih časopisnih naslovih, ki nam oznanjajo ali napovedujejo
vsakovrstne okoljske katastrofe; naslove gornjih deset tovrstnih poročil sem
nabral tako, da sem iskal novice na temo “katastrofa”.

Če verjamemo medijem in politikom, nam je naše okolje vsak dan bolj

sovražno: ogroža nas radioaktivnost, nevarne kemikalije iz industrijskih
obratov in vozil, prašni delci, težke kovine v vodi, nove bolezni, ... kako lahko
vse to sploh preživimo?

In vendar: po podatkih Združenih Narodov za obdobje 2005-2010 435 je v

našem tako nevarnem svetu povprečna pričakovana življenska doba 69,9 let.
Najvišja je na Japonskem: 86,1 let; najnižja je Mozambiku, ki ga pesti
malarija, epidemija AIDSa, lakota in posledice državljanske vojne: 39 let.

V začetku 20. stoletja, ko človeštvo še ni imelo atomskih bomb ali jedrskih

reaktorjev, ko je bilo na vsem svetu manj kot 10.000 avtomobilov (danes
preko 600 milijonov), ko je več kot pol Zemljanov ukvarjalo s kmetijstvom in so
pridelke gojili brez uporabe umetnih gnojil, herbicidov in pesticidov, ko je bila
torej vsa hrana organska, ... - takrat je bila povprečna pričakovana življenska

                                                                                                               
434
CARGO SPLITS RISKING ENVIRONMENTAL DISASTER IN NEW ZEALAND; Daily
News, January 8, 2012 - http://www.nydailynews.com/news/world/cargo-ship-rena-splits-new-
zealand-coast-article-1.1002475
435
Wikipedia List of countries by life expectancy -
http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_life_expectancy

  134  
doba človeka na Zemlji 31 let.436

Danes je torej najnižja pričakovana življenska doba za 8 let ali dobro četrtino
(25,8%) višja od povprečne ob začetku 20. stoletja. Nekaj mora biti narobe, ti
podatki ne gredo skupaj: ali Združeni Narodi in vsi drugi zbiralci statističnih
podatkov napačno izmerijo pričakovano življensko dobo - ali pa poklicni
okoljevarstveniki, mediji in politiki močno pretiravajo, ko nas vsak dan strašijo,
kako strašno nevaren je naš današnji svet.

Prepričan sem, da bo znal bralec, ki se prebil do tega zadnjega poglavja,

oceniti, kje je napaka. Sam se pa včasih vprašam, kako bi na svoj svet gledali
naši daljni predniki v kameni dobi, če bi jih lahko današnji poklicni
okoljevarstveniki razsvetlili z množico podatkov, kako je treba zdravo živeti -
kot vsak dan razsvetljujejo nas. Če bi bili paleolitski ljudje tako
okoljevarstveno osveščeni kot smo mi, bi se morda takole pogovarjali:

                                                                                                               
436
Wikipedia Life expectancy - http://en.wikipedia.org/wiki/Life_expectancy

  135