Zakon za eta`na sopstvenost

Del I

Sopstvenost vrz `iveali{te (stan)

~len 1.
definicii

(1) Eta`nata sopstvenost vrz stan, kako i sopstvenosta vrz prostorii {to
se sostaven del od zgrada vo koja ne se `ivee mo`e da se zasniva soglasno
odredbite na ovoj zakon.
(2) Eta`nata sopstvenost vrz stan pretstavuva individualna sopstvenost
vrz toj stan povrzana so zaedni~kata sopstvenosta vrz zaedni~kiot imot na
koj toj stan mu pripa|a.
(3) Individualnata sopstvenost (sosopstvenosta vrz edinica) od del od
zgrada pretstavuva individualna sopstvenost vrz prostorii vo zgradata {to ne
e nameneta za `iveewe, povrzana so zaedni~kata sopstvenost vrz
zaedni~kiot imot na koj tie prostorii (edinica) mu pripa|aat.
(4) Eta`nata sopstvenost vrz stan i del od zgradata ne mo`e da se
vospostavi na takov na~in {to individualnata sopstvenost e povrzana so
zaedni~ka sopstvenost na nekolku zemji{ni parceli.
(5) Zaedni~ka sopstvenost vo smisla na ovoj zakon e zemji{nata
parcela, kako i delovite, instalaciite i opremata na zgradata vrz koi ne postoi
pravo na individualna sopstvenost ili ne se vo sopstvenost na treto lice.
(6) Pravilata za eta`nata sopstvenost vrz stanovite soodvetno se
primenuvaat i vrz eta`nata sopstvenost vrz delovi od zgradite.

Glava prva
Zasnivawe na eta`nata sopstvenost vrz stanovite

~len 2
vid na zasnivawe na pravoto

Eta`nata sopstvenost vrz stanovite se sozdava so dogovorno

dodeluvawe na individualna sopstvenost (~len 3) ili so podelba (~len 8).

~len 3
dogovorno dodeluvawe na individualna sopstvenost

(1) Sosopstvenosta (~len 1008 od Gra|anski zakonik) vrz zemji{nata

parcela mo`e da se ograni~i so dogovor pome|u sosopstvenicite na takov
na~in {to sekoj od sosopstvenicite steknuva individualna sopstvenost vrz
nekoj to~no opredelen stan ili prostorii vo zgradi {to ne se nameneti za
`iveewe, {to se izgradeni ili treba da bidat izgradeni vrz zemji{na parcela so
otstapuvawe od ~lenot 93 od Gra|anskiot zakonik.

1
 (2) Individualnata sopstvenost }e se dodeli samo ako stanot ili drugite
prostorii formiraat zaokru`ena celina (edinica). Povr{inite za parkirawe vo
gara`a se smetaat za zaokru`eni celini (edinici) ako soodvetnata povr{ina e
vidlivo ozna~ena so trajni oznaki.

~len 4
pravila za formata

(1) Uslov za dodeluvawe ili za poni{tuvawe na individualnata

sopstvenost e dogovorot na zainteresiranite lica vo vrska so promenata na
sopstveni~koto pravo i registracijata vo Zemji{niot register.
(2) Dogovorot mora da bide sostaven vo formata potrebna za prenos
na sopstveni~ko pravo vrz nedvi`nost. Individualnata sopstvenost se dava
bezuslovno i toa dodeluvawe ili poni{tuvawe ne mo`e da bide podlo`no na
uslovi ili rokovi.
(3) ^lenot 313 od Gra|anskiot zakonik analogno se primenuva i na
dogovorite so koi ednata dogovorna strana se obvrzuva da dade individualna
sopstvenost, da ja stekne ili da ja poni{ti.

~len 5
predmet i su{tinski elementi na individualnata sopstvenost

(1) Predmet na individualnata sopstvenost se prostoriite opredeleni

soglasno ~len 3(1) od ovoj zakon, kako i onie delovi od zgradata {to im pripa|
aat na tie prostorii, {to mo`at da se menuvaat, eliminiraat ili dodavaat bez da
se predizvika {teta vrz zaedni~kiot imot ili vrz nekoe pravo vtemeleno vrz
individualnata sopstvenost na drug eta`en sopstvenik nadvor od
ograni~uvawata dozvoleni so ~len 14 od ovoj zakon, ili bez menuvawe na
nadvore{niot izgled na zgradata.
(2) Delovite od zgradata {to se neophodni za nejzinoto postoewe ili
bezbednost, kako i instalaciite i opremata {to slu`at na nekoja zaedni~ka cel
na eta`nite sopstvenici ne se predmet na individualnata sopstvenost, duri i
koga se nao|aat vo ramkite na prostoriite {to se poseduvaat kako
individualna sopstvenost.
(3) Sopstvenicite na stanovi mo`at da se dogovorat deka sostavnite
delovi od zgradata {to mo`at da bidat predmet na individualna sopstvenost }
e stanat zaedni~ka sopstvenost.
(4) Dogovorite za me|usebnite odnosi na eta`nite sopstvenici mo`e da
bidat predmet na individualna sopstvenost soglasno odredbite od Glava vtora
i Glava treta od ovoj zakon.

~len 6
zavisnost na individualnata sopstvenost

(1) Individualnata sopstvenost ne mo`e da se otu|uva ili opteretuva

bez delovite od zaedni~kata sopstvenost na koj taa im pripa|a.

2
 (2) Pravata vo delot od zaedni~kata sopstvenost se pro{iruvaat i na
individualnata sopstvenost {to mu pripa|a.

~len 7
propisi za Zemji{niot register

(1) Za slu~aite navedeni vo ~len 3 stav 1 od ovoj zakon }e se otvori

specijalna vlo{ka vo Zemji{niot register (Zemji{en register za eta`nata
sopstvenost, Zemji{en register na sopstvenost vrz delovi od zgrada).
Individualnata sopstvenost {to pripa|a na del od zaedni~kata sopstvenost }e
se registrira vo toj register i isto taka, kako nejzini ograni~uvawa vrz
zaedni~kata sopstvenost, dodeluvaweto na individualnite sopstveni~ki prava
{to im pripa|aat na drugite sosopstveni~ki udeli. Vlo{kata za zemji{nata
parcela vo Zemji{niot register }e bide zatvorena po slu`bena dol`nost.
(2) Otvoraweto na posebnite vlo{ki vo Zemji{niot register mo`e da se
zanemari ako toa ne vodi kon ras~istuvawe na pravnite odnosi. Vo takov
slu~aj vlo{kata vo Zemji{niot register }e bide ozna~ena kako zaedni~ki
zemji{en register na eta`nite stanovi (Zemji{en register na sopstvenicite vrz
delovi od zgrada).
(3) Dozvolata za registracija mo`e da sodr`i upatuvawe na nekoj
poblizok opis na predmetot i su{testvenite elementi na individualnata
sopstvenost.
(4) Dozvolata za registracija }e bide pridru`ena so:
1. grade`niot plan od grade`nite vlasti so potpis i pe~at ili oznaka, vo
koj se prika`ani detalite na zgradata kako i nejzinata lokacija i goleminata na
delovite od zgradata {to se vo individualna sopstvenost (plan na podelbata);
site individualni prostori {to im pripa|aat na istite eta`ni stanovi }e bidat
ozna~eni so realnite broevi za identifikacija.
2. potvrda od grade`nite vlasti deka se ispolneti uslovite propi{ani so
~len 3 stav 2 od ovoj zakon. Ako na ~lenovite im e dadena dozvola za
registracija na nivnite individualni prava, tie mora da soodvetstvuvaat na onie
navedeni vo planot za podelba.
(5) Odredbite vo vrska so Zemji{niot register za eta`nite stanovi
analogno }e se primenuvaat i na Zemji{niot register za sopstvenosta vrz
delovi od zgrada.

~len 8
podelba {to ja izvr{il sopstvenikot

(1) Sopstvenikot na zemji{nata parcela mo`e so izjava dadena pred

Zemji{niot register da ja podeli sopstvenosta vrz zemji{teto na
sosopstveni~ki delovi na takov na~in {to sekoj udel (del) }e bide povrzan so
individualna sopstvenost vrz to~no opredelen stan ili so nekoj opredelen
prostor {to ne e namenet za `iveewe vo zgradata {to ve}e se nao|a na
parcelata ili {to treba da bide izgradena na nea.
(2) Vo slu~ajot od stav 1 od ovoj ~len soodvetno se primenuvaat
odredbite od ~lenovite 3 stav 2, ~len 5, ~len 6 i ~len 7 stavovi 1, 3 i 5 od

3
ovoj zakon. Podelbata stanuva polnova`na po vospostavuvaweto na registerot
na eta`nite stanovi.

~len 9
zatvorawe na registerot na eta`nite stanovi

(1) Registerot na eta`nite stanovi }e bide zatvoren:

1. ex officio (po slu`bena dol`nost) koga individualnite sopstveni~ki
prava se poni{teni soglasno ~len 4 od ovoj zakon.
2. po barawe na site eta`ni sopstvenici na stanovite, ako site
individualni sopstveni~ki prava stanale bespredmetni zaradi celosnoto
uni{tuvawe na zgradata i ako dokazot za toa vo vid na potvrda od grade`nite
vlasti bide dostaven do registerot.
3. po barawe na sopstvenicite koga site sopstveni~ki prava se spoeni
vo edno lice.
(2) Ako eta`nata sopstvenosta vrz stanovite e nezavisno optovarena so
prava na treto lice, odredbata od stav 1 od ovoj ~len ne vlijae vrz op{tite
odredbi spored koi za poni{tuvaweto na individualnoto sopstveni~ko pravo se
bara soglasnost na treto lice.
(3) Ako registerot na eta`nata sopstvenost bil zatvoren, vo zemji{niot
register }e se otvori vlo{ka za zemji{nata parcela soglasno op{tite odredbi.
Individualnite sopstveni~ki prava se gasat, do merkata do koja ve}e ne se
poni{teni, so samoto otvaraweto na ovaa vlo{ka vo zemji{niot register.

Glava vtora
Zaednica na eta`ni sopstvenici

~len 10
op{ti principi

(1) Me|usebnite odnosi na sopstvenicite na stanovite se opredeluvaat

so odredbite na ovoj zakon, ako ovoj zakon ne sodr`i nekoi posebni odredbi i
so odredbite na Gra|anskiot zakonik koi se odnesuvaat na zaednicata.
Sopstvenicite na stanovi mo`e da sklu~uvaat dogovori {to otstapuvaat od
odredbite na ovoj zakon, osven koga toa izre~no ne e zabraneto.
(2) Dogovorite so koi sopstvenicite na stanovite gi reguliraat svoite me|
usebni odnosi kako dopolna ili kako otstapuvawe od odredbite na ovoj zakon,
kako i izmenite ili poni{tuvaweto na tie dogovori, se polnova`ni i za
naslednikot na sopstvenikot na stanot samo ako se registrirani vo zemji{niot
regoster kako predmet na individualna sopstvenost.
(3) Odlukite na sopstvenicite na stanovite doneseni soglasno ~len 23
od ovoj zakon i odlukite na sudiite soglasno ~len 43 od ovoj zakon ne baraat
registracija vo zemji{niot register za da bidat polnova`ni vo odnos na
naslednikot na sopstvenikot na stanot.
(4) Pravnite raboti {to se odnesuvaat na pra{awa {to spored ovoj
zakon ili spored dogovor na sopstvenicite na stanovite mo`e da se re{at so
mnozinstvo glasovi se polnova`ni koga se prezemeni vrz osnova na takvite

4
odluki doneseni so potrebnoto mnozinstvo, za i protiv sopstvenicite na
stanovite koi glasale protiv odlukata ili voop{to ne u~estvuvale vo glasaweto.

~len 11
prestanokot na zaednicata e zabranet

(1) Nitu eden sopstvenik na stan ne mo`e da bara prestanok na

zaednicata. Toa se primenuva i na prestanokot zaradi seriozna pri~ina.
Dogovor {to otstapuva od ovaa odredba e dozvolen samo koga zgradata e
celosno ili delumno uni{tena i ne postoi obvrska taa povtorno da se izgradi.
(2) Pravoto na doveritelot so razla~no pravo (~len 751 od Gra|anskiot
zakonik) kako i pravoto na fiducijarniot doveritel vo ste~ajnata postapka
(~len 16 od Zakonot za ste~aj) da baraat prestanok se isklu~uva.

~len 12
ograni~uvawe na otu|uvaweto

(1) Mo`e da bide dogovoreno kako element na individualnata

sopstvenost deka sopstvenikot na eta`niot stan treba da bara soglasnost na
drugite eta`ni sopstvenici na stanovi ili na nekoe treto lice za prenosot na
svoeto sopstveni~ko pravo.
(2) Soglasnosta mo`e da ne se dade samo zaradi seriozni pri~ini. So
dogovor sklu~en soglasno stav 1 od ovoj ~len, sopstvenikot na stanot mo`e
dopolnitelno da go otstapi za posebni slu~ai pravoto da se dade baranata
soglasnost.
(3) Ako e sklu~en dogovor spored stav 1 od ovoj ~len, prenosot na
eta`nata sopstvenost vrz stanot i dogovorot so koj se nalo`uva obvrska vrz
sopstevnicite na stanovite da izvr{at takov prenos nema da se smetaat za
polnova`ni se dodeka ne e dadena baranata soglasnost. Prenosot so pravna
rabota e ekvivalenten na prenosot preku izvr{uvawe ili vo ste~ajna postapka.

~len 13
prava na eta`nite sopstvenici na stanovite

(1) Sekoj sopstvenik na stan mo`e, do merkata do koja toa ne e

sprotivno na zakonskite propisi ili na pravata na nekoe treto lice, da gi koristi
delovite od zgradata {to se nao|aat vo ramkite na negovata individualna
sopstvenost po `elba, osobeno da `ivee vo niv, da gi dava pod zakup, da gi
iznajmuva ili da gi koristi na nekoj drug na~in i da gi isklu~i drugite da se
me{aat vo toa.
(2) Sekoj sopstvenik na stan ima pravo na zaedni~ko koristewe na
zaedni~kiot imot, soglasno odredbite od ~len 14 i 15 od ovoj zakon. Vo vrska
so drugite na~ini na koristewe na zaedni~kiot imot sekoj sopstvenik na
stanot ima pravo na del soglasno odredbite od ~len 16 od ovoj zakon.

5
 ~len 14
dol`nosti na eta`nite sopstvenici na stanovite

Sekoj sopstvenik na stan e dol`en:

1. da gi odr`uva delovite od zgradata {to i pripa|aat na individualnata
sopstvenost i da gi koristi niv i zaedni~kata sopstvenost na na~in so koj ne
se nanesuvaat {teti na drugite sopstvenici na stanovi nad stepenot {to e
neizbe`en pri pravilnoto zaedni~ko `iveewe.
2. da obezbedi ispolnuvawe na obvrskite od to~ka 1 od ovoj ~len od
licata {to mu pripa|aat na negovoto doma}instvo ili deloven potfat
(pretprijatie) ili od licata na koi toj na nekoj drug na~in im go prepu{til
koristeweto na delovite od zgradata {to pretstavuvaat del od individualnata
ili zaedni~kata sopstvenost.
3. da tolerira me{awe vo onie delovi od zgradata vrz koi postoi
individualna ili zaedni~ka sopstvenost, do merkata do koja vakvoto me{awe
se temeli vrz dozvolivoto koristewe soglasno to~ka 1 od ovoj ~len.
4. da dozvoli vlez i koristewe na delovi od zgradata vo ramkite na
negovata individualna sopstvenost, do merkata do koja toa e neophodno za
odr`uvaweto ili restavracijata (obnovuvaweto) na zaedni~kata sopstvenost.
Predizvikanite {teti so vakvite postapki mora da se nadomestat.

~len 15
regulirawe na koristeweto

(1) Sopstvenicite na stanovite mo`at da go reguliraat koristeweto na

individualnata sopstvenost i na zaedni~kata sopstvenost so dogovor.
(2) Do merkata do koja toa ne e sprotivno na dogovorot sklu~en
soglasno stav 1 od ovoj ~len, sopstvenicite na stanovite so mnozinstvo
glasovi mo`at da re{at deka delovi od zgradata {to po priroda se vo
individualna sopstvenost da se koristat na na~in {to soodvetstvuva na
pravilno koristewe na zaedni~kata sopstvenost.
(3) Sekoj sopstvenik na stan mo`e da bara koristewe na delovite na
zgradata vo individualna sopstvenost i vo zaedni~ka sopstvenost, {to e
soglasno so zakon, dogovor i odluka i do merkata do koja toa ne e opfateno
so propisite e vo interes na zaednicata na sopstvenicite na stanovite spored
principot na pravednost.

~len 16
koristi, tereti, tro{oci

(1) Sekoj sopstvenik na stan ima pravo na del od koristite od

zaedni~kata sopstvenost srazmerno na negoviot udel. Udelot se opredeluva
kako soodnos na udelite vo zaedni~kata sopstvenost registrirani vo
Zemji{niot register soglasno ~len 47 od Zakonot za zemji{niot register.

6
 (2) Sekoj sopstvenik na stan ima obvrska vo odnos na drugite
sopstvenici na stanovi da gi snosi tro{ocite za zaedni~kata sopstvenost, kako
i tro{ocite za odr`uvawe, popravki, drugite tro{oci na upravuvaweto i za
zaedni~koto koristewe na zaedni~kata sopstvenost, srazmerno na negoviot
udel (stav 1 od ovoj ~len).
(3) Sopstvenikot na stanot koj ne ja dal ili ja povlekol svojata
soglasnost za merkata donesena spored ~len 22 stav 1 od ovoj zakon nema
pravo da bara udel vo koristite {to }e proizlezat od taa merka. Toj ne e dol`en
da gi snosi tro{ocite napraveni vo vrska so taa merka.
(4) Tro{ocite za upravuvaweto vo smisla na stav 2 od ovoj ~len
osobeno gi opfa}aat tro{ocite za sudskite postapki soglasno ~len 18 i
isplatata na nadomestot vo slu~aite spored ~len 14 to~ka 4 od ovoj zakon.
(5) Tro{ocite na postapkata spored ~len 43 od ovoj zakon ne se
opfateni vo tro{ocite na upravuvawe vo smisla na stav 2 od ovoj ~len.

~len 17
udel vo slu~aj na prestanok na zaednicata

Vo slu~aj na prestanok na zaednicata, udelite na sosopstvenicite se

opredeluvaat srazmerno na vrednosta na nivniot sosopstveni~ki udel vo
vremeto na prestanokot na zaednicata. Ako vrednosta na sosopstvenosta bila
izmeneta so merki za koi sopstevnikot na stanot ne ja dal svojata soglasnost
spored ~len 22 stav 1 od ovoj zakon, vakvite izmeni ne se zemaat predvid
koga se zasmetuva vrednosta na negoviot udel.

~len 18
gubewe na pravata od eta`nata sopstvenost

(1) Ako sopstvenikot na stanot storil te{ka povreda na obvrskite {to

mu se nalo`eni vo odnos na drugite sopstvenici na stanovi, {to pove}e od niv
ne mo`e da se o~ekuva da sakaat da go prodol`at svoeto zdru`uvawe so
nego, drugite sopstvenici na stanovite imaat pravo da baraat toj da go otu|i
svoeto sopstveni~ko pravo.
(2) Uslovite od stavot 1 od ovoj ~len osobeno postojat ako:
1. sopstvenikot na stanot postojano vr{i te{ki povredi na obvrskite {to
mu se nalo`eni soglasno ~len 14 od ovoj zakon i pokraj predupreduvaweto.
2. sopstvenikot na stanot docni pove}e od tri meseci so ispolnuvaweto
na svoite obvrski za snosewe na tro{ocite soglasno ~len 16 stav 2 od ovoj
zakon vo iznos {to nadminuva tri otsto od vrednosta na negoviot
sosopstveni~ki udel.
(3) Sopstvenicite na stanovite nosat odluka za baraweto spored stav 1
od ovoj ~len so mnozinstvo glasovi. Odlukata bara natpolovi~no mnozinstvo
na sopstvenicite na stanovi so pravo na glas. Odredbite od ~len 25 stavovi 3 i
4 ne se primenuvaat vo ovoj slu~aj.
(4) Pravoto utvrdeno so stav 1 od ovoj ~len ne mo`e da se ograni~i ili
da se isklu~i so dogovor na sopstvenicite na stanovite.

7
 ~len 19
pravni posledici na presudata

(1) Presudata so koja na sopstvenikot na stanot mu e nalo`eno da go

otu|i svojot sosopstveni~ki udel ja zamenuva odlukata potrebna za
dobrovolna aukciska proda`ba na sosopstveni~kiot udel i za prenosot na
sosopstveni~kiot udel na aukciskiot kupuva~. Presudata sozdava pravo vo
polza na aukciskiot kupuva~ na prisilno izvr{uvawe za napu{tawe i
predavawe na vladenieto vrz stanot. Soodvetno se primenuva i odredbata od
~len 93 stav 1 od Zakonot za prinudna aukcija.
(2) Sopstvenikot na stanot mo`e, vo slu~aite spored ~len 18 stav 2,
to~ka 2, da gi izbegne posledicite na sudskata presuda navedeni vo stav 1 od
ovoj ~len pred zavr{uvaweto na aukcijata samo ako gi namiri svoite obvrski
zaradi ~ija povreda bil osuden, vklu~uvaj}i ja i svojata obvrska da gi
nadomesti tro{ocite za sudskata postapka i za prinudnata aukcija, kako i
drugite obvrski za namiruvawe na tro{ocite vo momentot na nivnata
vtasanost.
(3) Spogodbata sklu~ena pred sudot ili pred mirovniot sudija so koja
sopstvenikot na stanot se obvrzuva deka }e go otu|i svojot sosopstveni~ki
udel ima isto pravno dejstvo kako i presudata navedena vo stav 1 od ovoj
~len.

Glava treta
Upravuvawe

~len 20
struktura na upravuvaweto

(1) So zaedni~kata sopstvenost upravuvaat sopstvenicite na stanovite

soglasno odredbite od ~len 21 do ~len 25 od ovoj zakon i upravitelot
soglasno odredbite od ~len 26 do ~len 28 od ovoj zakon, a vo slu~aj na
imenuvawe upraven odbor soglasno odredbite od ~len 29 od ovoj zakon.
(2) Nazna~uvaweto na upravitelot ne mo`e da se isklu~i so dogovor.

~len 21
upravuvawe na sopstvenicite na stanovite

(1) Osven koga ne{to drugo ne e predvideno so zakon ili dogovor na

sopstvenicite na stanovite, upravuvaweto so zaedni~kata sopstvenost go
vr{at sopstvenicite na stanovite zaedni~ki.
(2) Sekoj sopstvenik na stan ima pravo, bez soglasnost na drugite
sopstvenici na stanovite, da prezema merki {to se neophodni za
izbegnuvawe na neposredna {teta vrz zaedni~kata sopstvenost.
(3) Do merkata do koja upravuvaweto so zaedni~kata sopstvenost ne e
regulirano so dogovor na sopstvenicite na stanovite, sopstvenicite mo`at da
donesat odluka so mnozinstvo glasovi za pravilno upravuvawe so
zaedni~kata sopstvenost soodvetno na nejzinata priroda.

8
 (4) Sekoj sopstvenik na stan mo`e da bara upravuvawe {to e soglasno
na dogovorot i donesenite odluki, i koga toa ne postoi, soglasno so interesite
na zaednicata na sopstvenicite soglasno principot na pravednost.
(5) Pravilnoto upravuvawe {to e soglasno so interesite na zaednicata
na sopstvenicite na stanovite osobeno dava pravo na:
1. izgotvuvawe na ku}ni pravila.
2. redovno odr`uvawe i popravka na zaedni~kata sopstvenost.
3. osiguruvawe na zaedni~kata sopstvenost od po`ari vo iznos na
nejzinata nova vrednost, kako i soodvetno osiguruvawe na sopstvenicite na
stanovite od odgovornost kako sopstvenici na stanovi i na nedvi`nost.
4. sozdavawe na soodvetna rezerva za odr`uvawe.
5. izgotvuvawe buxet (~len 28).
6. dozvoluvawe da se prezemat site ~ekori potrebni za u~estvuvawe
vo komunikaciskata mre`a, za instalacija na priemot na telekomunikaciite ili
za povrzuvawe so snabduvaweto so energija {to e potrebna vo polza na
sopstvenikot na stanot.
(6) Sopstvenikot na stanot vo ~ija polza se prezema merkata navedena
vo stav 5 to~ka 6 od ovoj ~len odgovara za {tetite predizvikani od taa
merka.

~len 22
specijalni tro{oci, povtorna izgradba

(1) Izmenite na zgradata i tro{ocite {to go nadminuvaat redovnoto

odr`uvawe ili popravkite na zaedni~kata sopstvenost ne mo`at da se
re{avaat soglasno ~len 21, nitu da se baraat soglasno ~len 21 stav 4 od ovoj
zakon. Soglasnosta na drugite sopstvenici na stanovite za vakvite merki ne se
bara ako i do merkata do koja takvata izmena ne zasega vo nivnite prava nad
merkite navedeni vo ~len 14 od ovoj zakon.
(2) Ako zgradata bide uni{tena do merkata {to nadminuva polovina od
nejzinata vrednost i ako {tetata ne bide pokriena od osiguruvawe ili na drug
na~in, povtornata izgradba na zgradata ne mo`e da se odlu~i soglasno ~len
21 stav 3, nitu da se bara soglasno ~len 21 stav 4 od ovoj zakon.

~len 23
sednica na sopstvenicite

(1) Pra{awata {to mo`at da gi re{avaat sopstvenicite na stanovite so

odluki doneseni soglasno ovoj zakon ili soglasno nekoj dogovor na
sopstvenicite na stanovite, }e bidat re{avani so odluka donesena na sednica
na sopstvenicite na stanovite.
(2) Za polnova`noto odlu~uvawe i donesuvaweto na odlukata potrebno
e pra{aweto za koe se donesuva odlukata da bide precizno navedeno vo
pokanata za sostanokot, koga toj sostanok se svikuva.
(3) Odlukata isto taka }e bide polnova`na koga site sopstvenici na
stanovite dale pismena izjava za svojata soglasnost so odlukata bez da se
odr`uva sednica.

9
 (4) Odlukata nema da bide polnova`na samo ako e proglasena za
nepolnova`na soglasno ~len 43 stav 1 to~ka 4 od ovoj zakon. Baraweto za
donesuvawe na takvata odluka mo`e da se podnese vo rok od eden mesec od
donesuvaweto na odlukata, osven ako odlukata e sprotivna na zakonskite
odredbi, od koi ne mo`e da se otstapuva so dogovor.

~len 24
svikuvawe na sednicata, pretsedavawe, tek na sednicite

(1) Sednicata na sopstvenicite na stanovite ja svikuva upravitelot

najmalku edna{ godi{no.
(2) Sednicata na sopstvenicite isto taka mo`e da ja svika upravitelot vo
slu~aite utvrdeni so dogovor na sopstvenicite, koga toa go bara so pismeno
barawe pove}e od edna ~etvrtina od sopstvenicite na stanovite, so
naveduvawe na celite i pri~inite za odr`uvawe na sednicata.
(3) Ako nema upravitel ili ako toj povreduvaj}i gi svoite dol`nosti odbie
da svika sednica na sopstvenicite na stanovite, sednicata isto taka mo`e da
bide svikana ako postoi upraven odbor nazna~en od pretsedava~ot ili
negoviot zamenik.
(4) Pokanata mora da bide vo pismena forma. Me|u denot na
dostavuvaweto na pokanata za sednicata i denot na nejzinoto odr`uvawe ne
smee da ima pomalku od sedum dena, osven vo slu~aj na specijalna itnost.
(5) So sednicata na sopstvenicite na stanovite pretsedava upravitelot,
osven ako tie ne re{at ne{to drugo.
(6) Na sednicite se vodi zapisnik na odlukite {to se doneseni na
sednicata. Zapisnikot go potpi{uva pretsedava~ot i sopstvenicite na
stanovite, a vo slu~aj da postoi upraven odbor i negoviot pretsedatel ili
zamenik. Sekoj sopstvenik na stan ima pravo da vr{i uvid vo zapisnicite.

~len 25
odluki doneseni so mnozinstvo glasovi

(1) Stavovite 2 do 5 od ovoj ~len se primenuvaat na donesuvaweto na

odlukite za pra{awa za koi sopstvenicite na stanovite re{avaat so mnozinstvo
glasovi.
(2) Sekoj sopstvenik na stan ima eden glas. Ako sopstvenosta vrz
stanot im pripa|a na pove}e lica zaedni~ki, svoeto pravo na glas tie go vr{at
samo zaedno i nepodeleni.
(3) Kvorum za zapo~nuvawe so sednicata postoi samo ako se prisutni
sopstvenicite na stanovite {to pretstavuvaat pove}e od edna polovina od
udelite vo zaedni~kata sopstvenost, zasmetani soglasno goleminata na
nivnite udeli, taka kako {to se registrirani vo Zemji{niot register.
(4) Ako sednicata nema kvorum za po~etok so rabota soglasno stav 3
od ovoj ~len, upravitelot }e svika nova sednica so istiot dneven red. Ovaa
sednica se smeta deka ima kvorum za po~etok so rabota bez ogled na

10
pretstavenite udeli. Vo pokanata mora da se navede deka na prvo svikanata
sednica nemalo soodveten kvorum.
(5) Sopstvenikot na stanot nema pravo da glasa ako pra{aweto za koe
se nosi odlukata se odnesuva na pravna rabota {to bila prezemena pome|u
nego i upravata na zaedni~kata sopstvenost ili ako stanuva zbor za
poveduvawe ili re{avawe na nekoj praven spor na drugite sosopstvenici
protiv nego ili ako toj e proglasen za vinoven so kone~na sudska presuda
soglasno ~len 18 od ovoj zakon.

~len 26
nazna~uvawe i razre{uvawe na upravitelot

(1) Sopstvenicite na stanovite re{avaat so mnozinstvo glasovi za

nazna~uvaweto i razre{uvaweto na upravitelot. Upravitelot ne mo`e da bide
nazna~en za period podolg od pet godini. Razre{uvaweto na upravitelot
mo`e da bide ograni~eno zaradi seriozna pri~ina. Ne se dozvoluvaat nikakvi
drugi ograni~uvawa za nazna~uvaweto ili razre{uvaweto na upravitelot.
(2) Povtornoto imenuvawe e dozvoleno. Za povtorno imenuvawe se
bara nova odluka na sopstvenicite na stanovite, {to mo`e da se donese
najrano edna godina pred istekot na prethodniot mandat na upravitelot.
(3) Ako nema nazna~eno upravitel, vo itni slu~ai, upravitelot }e bide
nazna~en od strana na sudot po barawe na sopstvenicite na stanovite ili na
treto lice koj ima opravdan interes za nazna~uvaweto na upravitelot.
(4) Ako sposobnosta na upravitelot mora da bide odobrena so oficijalno
zaveren dokument, dovolna e prezentacijata na kopija od odlukata za
nazna~uvawe, pod uslov oficijalno da se zavereni potpisite na licata {to se
potpi{ani na taa odluka soglasno ~len 24 stav 6 od ovoj zakon.

~len 27
ovlastuvawa i dol`nosti na upravitelot

(1) Upravitelot ima prava i obvrski:

1. da gi izvr{uva odlukite na sopstvenicite na stanovite i da obezbedi
po~ituvawe na ku}nite pravila.
2. da gi prezema neophodnite ~ekori za redovno odr`uvawe i popravka
na zaedni~kata sopstvenost.
3. da prezema dopolnitelni ~ekori potrebni vo itni slu~ai za za{tita na
zaedni~kata sopstvenost.
4. da upravuva so zaedni~kite fondovi.
(2) Upravitelot ima pravo, vo ime na site sopstvenici na stanovi i so
dejstvo za i protiv niv:
1. da bara, prima i pla}a iznosi na u~estva za tro{ocite, iznosi za
amortizacioniot fond i za razla~nite prava, do merkata do koja toa e
zaedni~ko pra{awe za sopstvenicite na stanovite.
2. da vr{i isplati i da prima uplati na site pla}awa i ispolnuvawa
povrzani so tekovnoto upravuvawe so zaedni~kata sopstvenost.

11
 3. da prima izjavi za nameri i isporaki, do merkata do koja tie se
adresirani do site sopstvenici na stanovi vo toa svojstvo.
4. da prezema neophodni merki za za~uvuvawe na rokovite ili za
izbegnuvawe na drugi pravni {teti.
5. sudski i vonsudski da bara izvr{uvawe za namiruvawe na
pobaruvawa, ako e ovlasten za toa so odluka na sopstvenicite na stanovite.
6. da dava (dostavuva) izjavi potrebni za sproveduvawe na merkite
navedeni vo ~len 21 stav 5 to~ka 6 od ovoj zakon.
(3) Pravata i obvrskite {to upravitelot gi ima soglasno stavovite 1 i 2 od
ovoj ~len ne mo`e da bidat ograni~eni so dogovor na sopstvenicite na
stanovite.
(4) Upravitelot e dol`en parite dobieni od sopstvenicite na stanovite da
gi dr`i odvoeno od svojot li~en imot. Raspolagaweto so tie sredstva mo`e da
bide usloveno so soglasnosta na sopstvenicite na stanovite ili na treto lice.
(5) Upravitelot mo`e da bara od sopstvenicite na stanovite da sostavat
polnomo{no so koe se evidentira obemot na negovite ovlastuvawa za
zastapuvawe.

~len 28
buxet, smetkovodstvo

(1) Upravitelot povremeno }e sostavuva buxet za sekoja kalendarska

godina. Buxetot }e sodr`i:
1. o~ekuvan prihod i rashodi povrzani so upravuvaweto na zaedni~kiot
imot.
2. srazmerna obvrska na sopstvenicite na stanovite da gi snosat
tro{ocite.
3. pla}awe na opredelenite mese~ni iznosi od strana na sopstvenicite
na stanovite vo rezervite za odr`uvawe propi{ani so ~len 21 stav 5 to~ka 4.
(2) Sopstvenicite na stanovite se dol`ni, na povik na upravitelot da
vr{at avansni uplati soglasno buxet {to bil usvoen so posebna odluka.
(3) Po istekot na kalendarskata godina, upravitelot }e sostavi zavr{na
smetka.
(4) Sopstvenicite na stanovite so odluka so mnozinstvo glasovi vo
sekoe vreme mo`at da pobaraat od upravitelot da posnese smetka za svoeto
rabotewe.
(5) Sopstvenicite na stanovite donesuvaat odluka za buxetot, smetkite
i izve{tajot za raboteweto na upravitelot so mnozinstvo glasovi.

~len 29
upraven odbor

(1) Sopstvenicite na stanovite mo`at so mnozinstvo glasovi da donesat

odluka za nazna~uvawe upraven odbor. Upravniot odbor e sostaven od tri
~lena koi se sopstvenici na stanovi, od koi edniot e pretsedava~, a drugite
dvajca ~lenovi.
(2) Upravniot odbor }e mu pomaga na upravitelot pri izvr{uvaweto na
negovite obvrski.

12
 (3) Pred da se donese odluka za buxetot, smetkite vo vrska so buxetot,
podnesuvaweto smetka i procenka na tro{ocite od strana na sednicata na
sopstvenicite na stanovite, tie mora da se razgledaat od strana na upravniot
odbor i tie mora da gi dadat svoite zabele{ki i mislewa vo vrska so niv.
(4) Pretsedava~ot go svikuva upravniot odbor spored potrebite.

Glava ~etvrta
Nasledni grade`ni prava

~len 30
nasledni grade`ni prava

(1) Ako naslednoto grade`no pravo go spodeluvaat nekolku lica vo

zaednica so oddelni delovi, tie delovi mo`at da bidat ograni~eni na takov
na~in {to sekoj zaedni~ki imatel na toa pravo dobiva individualna
sopstvenost na nekoj opredelen stan ili prostor {to ne e namenet za `iveewe
vo zgradata {to ve}e e izgradena ili treba da se gradi vrz zemji{teto so
nasledni grade`ni prava (nasledni grade`ni prava, podeleni nasledni grade`ni
prava).
(2) Liceto {to poseduva nasledno grade`no pravo mo`e da go podeli
naslednoto grade`no pravo so soodvetna primena na odredbite od ~lenot 8
od ovoj zakon.
(3) Vo zemji{niot register }e se otvori posebna vlo{ka za individualnoto
nasledno grade`no pravo ex officio (po slu`bena dol`nost) za sekoj del
(zemji{en register za nasledni grade`ni prava, zemji{en register za podeleni
nasledni grade`ni prava). Odredbite za eta`nata sopstvenost vrz stanovite
(podelenata sopstvenost) na soodveten na~in }e se primenuvaat i na
naslednite grade`ni prava (podelenite nasledni grade`ni prava).

Del II
Trajni korisni~ki prava (Trajni stanarski prava)

~len 31
definicii

(1) Edna zemji{na parcela mo`e da bide optovarena na takov na~in

{to liceto vo ~ija polza e vospostaven teretot ima pravo, so isklu~uvawe na
sopstvenikot na parcelata, da zazeme nekoja opredelena edinica za `iveewe
vo zgrada {to e izgradena ili {to treba da bide izgradena na taa parcela ili da
ja iskoristuva na nekoj drug na~in (trajno pravo na koristewe). Trajnoto pravo
na koristewe mo`e da se odnesuva na eden del od zemji{nata parcela {to se
nao|a nadvor od zgradata ako stambenata edinica ostane glavna ekonomska
stavka.

13
 (2) Zemji{nata parcela mo`e da bide optovarena na takov na~in {to
liceto vo ~ija polza e vospostaven teretot ima pravo, so isklu~uvawe na
sopstvenikot, da koristi nekoj opredelen prostor vo zgrada {to ne e nameneta
za `iveewe {to ve}e e izgradena ili treba da bide izgradena vrz taa zemji{na
parcela (trajno pravo na u`ivawe).
(3) Odredbite za trajnoto korisni~ko pravo soodvetno se primenuvaat i
na trajnoto pravo na u`ivawe

~len 32
uslovi za registracija

(1) Trajnite stanarski prava }e se registriraat samo ako stanot samiot

po sebe pretstavuva edna celina.
(2) Vo vrska so detalniot opis na celinata (stanot) i sodr`inata na
trajnoto stanarsko pravo mo`e da se upati na dozvolata za registracija. Kon
dozvolata za registracija se prilo`uvaat slednive dokumenti:
1. grade`niot plan so potpis i pe~at na grade`nata vlast na koj e
prika`ana podelbata na zgradata, kako i lokacijata i oblasta od delot od
zgradata i parcelata {to podle`i na trajni stanarski prava (plan za podelba).
Site individualni sobi {to mu pripa|aat na istoto stanarsko pravo }e bidat
ozna~eni so ist identifikacionen broj.
2. Potvrda na grade`nata vlast deka se ispolneti uslovite od stav 1 od
ovoj ~len. Koga se davaat broevi na individualnite trajni stanarski prava tie }
e soodvetstvuvaat na broevite navedeni vo planot za podelba,
(3) Zemji{niot register }e odbie registracija na trajnite stanarski prava
ako nemalo dogovor za pra{awata navedeni vo ~len 33 stav 4 to~ki 1 do 4,
vo vrska so uslovite na pravata na vra}awe od ~len 36 stav 1 i vo vrska so
nadomestot vo slu~aj na vra}awe od ~len 36 stav 4 od ovoj zakon.

~len 33
su{tinski elementi na trajnite stanarski prava

(1) Trajnite stanarski prava mo`at da se otu|uvaat i nasleduvaat. Otu|

uvaweto i nasleduvaweto ne mo`e da se uslovuva.
(2) Odredbata od ~len 14 na soodveten na~in }e se primenuva na
trajnite stanarski prava , osven koga postoi nekoj sprotiven dogovor.
(3) Imatelot na trajnoto stanarsko pravo ima pravo na zaedni~ko
koristewe na delovite, instalaciite i opremata na zgradata i na parcelata,
osven koga postoi sprotiven dogovor.
(4) Vo vrska so su{testvenite elementi na trajnoto stanarsko pravo,
mo`e da se sklu~i dogovor vo vrska so:
1. prirodata i obemot na koristeweto.
2. odr`uvaweto i popravkata na delovite od zgradata vrz koi postoi
trajno stanarsko pravo.
3. obvrskata na nositelot na pravoto da gi snosi tro{ocite za parcelata
spored javnoto i privatnoto pravo.
4. osiguruvaweto na zgradata i nejzinata povtorna izgradba vo slu~aj
na uni{tuvawe.

14
 5. pravoto na sopstvenikot da bara davawe na obezbeduvawe za nekoi
nepredvidlivi okolnosti ili slu~ajni nastani.

~len 34
barawa na sopstvenicite na stanovite i na imatelite na trajni
stanarski prava

(1) ^lenovite 1049 i 1057 od Gra|anskiot zakonik analogno }e se

primenuvaat na barawata za obes{tetuvawe na sopstvenicite zaradi izmeni ili
vlo{uvawe, kako i na barawata na imatelite na trajnite stanarski prava za
nadomest na tro{ocite ili za dozvolata za otstranuvawe na instalacija.
(2) Ako do{lo do me{awe ili zagrozuvawe na trajnoto stanarsko pravo,
odredbite {to se primenuvaat na barawata {to proizleguvaat od pravoto na
sopstvenost analogno se primenuvaat i na barawata na liceto so trajno
stanarsko pravo.

~len 35
ograni~uvawe na pravoto na otu|uvawe

Kako eden od su{testvenite elementi na trajnoto stanarsko pravo mo`e

da bide predvideno deka imatelot na pravoto treba da dobie soglasnost od
sopstvenikot ili od nekoe treto lice za otu|uvaweto na trajnoto stanarsko
pravo. Odredbite od ~len 12 od ovoj zakon na soodveten na~in }e se
primenuva i na ovoj slu~aj.

~len 36
barawe za vra}awe

(1) Kako eden od su{testvenite elementi na trajnoto stanarsko pravo

mo`e da se dogovori deka imatelot na pravoto e dol`en pri nastapuvaweto na
opredeleni uslovi da mu go prenese trajnoto stanarsko pravo na sopstvenikot
na zemji{nata parcela ili na lice opredeleno od nego (barawe za vra}awe).
Pravoto da se bara vra}awe na trajnoto stanarsko pravo ne mo`e da se izdvoi
od sopstvenosta vrz zemji{nata parcela.
(2) Ako trajnoto stanarsko pravo se odnesuva na prostorii {to se
za{titeni so pravata na zakupecot, sopstvenikot mo`e da go koristi pravoto na
povrat samo ako postoi nekoja pri~ina zaradi koja zakupodava~ot mo`e da
bara raskinuvawe na dogovorot za zakup ili da dostavi izvestuvawe za
napu{tawe na prostoriite.
(3) Pravoto na povrat zastaruva vo rok od {est meseci od momentot
koga sopstvenikot uznal za nastapuvaweto na uslovot i bez ogled na
negovoto uznavawe vo rok od dve godini od nastapuvaweto na uslovot.
(4) Kako su{testven element na trajnoto stanarsko pravo mo`e da se
dogovori deka sopstvenikot }e mu plati nadomest na imatelot na trajnoto
stanarsko pravo ako go koristi pravoto na povrat. Mo`e da se dogovori, kako

15
su{testven element na trajnoto stanarsko pravo, na~inot na zasmetuvawe ili
iznosot na nadomestot ili na~inot na negovoto pla}awe.

~len 37
zakup

(1) Ako imatelot na trajno stanarsko pravo ja dade pod zakup ili lizing
zgradata ili delovi od zemji{nata parcela vrz koja postoi trajno stanarsko
pravo, odnosot pome|u sopstvenikot na zemji{teto i zakupecot ili korisnikot
na lizingot istekuva (prestanuva) so istekot na trajnoto stanarsko pravo.
(2) Ako sopstvenikot go iskoristi svoeto pravo na vra}awe toga{ toj, ili
liceto na koe mu bilo preneseno trajnoto stanarsko pravo, stanuvaat
dogovorna strana vo odnosot sopstvenik na zemji{tetpo-zakupec ili korisnik
na lizingot. Odredbite od ~lenovite 571 do 576 od Gra|anskiot zakonik
soodvetno se primenuvaat i na ovoj slu~aj.
(3) Stavot 2 od ovoj ~len na soodveten na~in }e se primenuva ako
trajnoto stanarsko pravo bilo preneseno (otu|eno). Ako trajnoto stanarsko
pravo e preneseno vo izvr{na postapka, kupuva~ot ima pravo da dade
izvestuvawe za iseluvawe so soodvetna primena na ~lenot 57 od Zakonot za
izvr{na postapka.

~len 38
stapuvawe vo praven odnos

(1) Ako trajnoto stanarsko pravo bilo preneseno (otu|eno), steknuva~ot

na toa pravo go zazema mestoto na prethodniot imatel na pravoto vo odnos
na obvrskite {to proizleguvaat od pravniot odnos so sopstvenikot za vreme
na poseduvaweto na toa pravo.
(2) Ako e prenesena (otu|ena) zemji{nata parcela, steknuva~ot go
zazema mestoto na prethodniot sopstvenik vo odnos na pravata {to postojat
za vreme na negovoto sopstveni~ko pravo vrz zemji{teto od pravniot odnos
so imatelot na trajnoto stanarsko pravo. Pri prisilna aukciona proda`ba, ako
trajnoto stanarsko pravo ne se gasi so aukcionata proda`ba, toa se vrednuva
za steknuvawe soglasno najvisokata ponudena cena za toa pravo.

~len 39
prinudna aukcija

(1) Mo`e da se sklu~i dogovor spored koj, kako su{testven element na

trajnoto stanarsko pravo }e se opredeli deka toa stanarsko pravo ostanuva da
postoi vo slu~aj na prinudna aukciska proda`ba na zemji{nata parcela, so
otstapuvawe od odredbata na ~len 44 od Zakonot za izvr{na postapka, isto
taka i koga doveritelot bara prisilno izvr{uvawe na hipoteka, zemji{na renta,
anuitetni pobaruvawa ili pobaruvawa po osnov na razla~no pravo {to imaat
prioritet nad ili ednakov so trajnoto stanarsko pravo preku prinudna aukciona
proda`ba na zemji{nata parcela.

16
 (2) Dogovorot sklu~en soglasno stav 1 za da bide polnova`en bara
soglasnost na liceto koe ima hipotekarno pravo, pravo na naplata na
zemji{na renta, anuitetno pobaruvawe ili pobaruvawe po osnov na razla~no
pravo so prioritet nad ili ednakov na trajnoto stanarsko pravo.
(3) Dogovorot soglasno stav 1 e polnova`en samo koga imatelot na
trajnoto stanarsko pravo ja ispolnil svojata obvrska na pla}awe {to mu go
dol`i na sopstvenikot na zemji{nata parcela vo vremeto koga se opredeluvaat
uslovite za aukciskata proda`ba. Kako dopolna na dogovorot naveden vo stav
1 od ovoj ~len mo`e da bide dogovoreno deka trajnoto postoewe na trajnoto
stanarsko pravo podle`i na nastapuvaweto na nekoi dopolnitelni uslovi.

~len 40
odgovornost za pla}awe na nadomestot

(1) Hipotekite, zemji{nite renti, anuitetnite pla}awa i pla}awata po

razla~nite prava so prioritet nad ili ednakov na trajnoto stanarsko pravo, kako
i javnite dava~ki {to se sostojat od mese~ni ili periodi~ni isplati, se
pro{iruvaat i na nadomestite za trajnoto stanarsko pravo na ist na~in kako i
na pobaruvaweto renta, osven ako poinaku ne e predvcideno so stav 2 od
ovoj ~len.
(2) Mo`e da se dogovori, kako su{testven element na trajnoto
stanarsko pravo, deka raspolagaweto so pobaruvaweto nadomest, ako e
predvideno deka taa mora da se pla}a mese~no ili periodi~no, }e bide
polnova`no vo odnos na doveritelot isto kako i hipotekata, zemji{nata renta,
anuitetnite pla}awa ili pla}awata po osnov na razla~noto pravo {to se
rangiraat nad ili ednakvo na trajnoto stanarsko pravo. Na ovie dogovori
soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 39 stav 2 od ovoj zakon.

~len 41
posebni odredbi za dolgoro~nite stanarski prava

(1) Stavovite 2 i 3 od ovoj ~len }e se primenuvaat na trajnite stanarski

prava {to se dadeni na neopredelen rok ili na rok {to nadminuva deset
godini.
(2) Osven koga poinaku ne e predvideno, sopstvenikot e dol`en pred
imatelot na trajnoto stanarsko pravo da izvr{i poni{tuvawe na hipotekata {to
ima prioritet nad ili ednakov na trajnoto stanarsko pravo, ako kako
hipotekaren doveritel se javuva istoto lice koe e sopstvenik na zemji{nata
parcela i toj e dol`en da ja dade svojata soglasnost za vpi{uvawe na
soodvetnata zabele{ka za poni{tuvawe na hipotekata vo Zemji{niot register.
(3) Sopstvenikot e dol`en na imatelot na trajnoto stanarsko pravo da
mu plati soodveten nadomest, ako go koristi svoeto pravo da bara povrat.

~len 42
opteretuvawe na naslednite grade`ni prava

17
 (1) Odredbite od ~lenovite 31 do 41 soodvetno }e se primenuvaat i na
naslednite grade`ni prava optereteni so trajni stanarski prava.
(2) So vra}aweto na naslednoto grade`no pravo, ne prestanuva
trajnoto stanarsko pravo.

Del III
Proceduralni pravila

Glava prva
Vonparni~na postapka za sosopstvenosta

~len 43
odluka na sudot

(1) Op{tinskiot sud vo mestoto vo koe se nao|a zemji{nata parcela vo

vonparni~na postapka }e re{eva za:
1. baraweto na sopstvenikot na stanot, pravata i obvrskite {to
proizleguvaat od zaednicata na sopstvenicite na stanovite i od upravuvaweto
so zaedni~kata sopstvenost od strana na sopstvenicite na stanovite, so
isklu~ok na barawata vo slu~aj na prestanok na zaednicata soglasno ~len 17
od ovoj zakon i gubeweto na sopstveni~koto pravo soglasno ~lenovite 18 i
19 od ovoj zakon.
2. pravata i obvrskite na upravitelot vo vrska so upravuvaweto so
zaedni~kata sopstvenost, po barawe na sopstvenik na stan vo eta`na
sopstvenost.
3. nazna~uvawe upravitel vo slu~aite navedeni vo ~len 26 stav 3, po
barawe na sopstvenik na stan vo eta`na sopstvenost ili po barawe na treto
lice.
4. za polnova`nosta na odlukite na sopstvenicite na stanovite vo
eta`na sopstvenost, po barawe na sopstvenik na stanot ili po barawe na
upravitelot.
(2) Sudijata }e re{ava spored pravi~nosta, osven koga poinaku ne e
propi{ano so zakon, dogovor ili odluka na sosopstvenicite.
(3) Vo vrska so postapkata se primenuvaat posebnite pravila od
~lenovite 44 do 50 od ovoj zakon.
(4) Zainteresirani strani vo postapkata se:
1. vo slu~aite spored stav 1 to~ka 1, site sopstvenici na stanovi.
2. vo slu~aite spored stav 1 to~ka 2, sopstvenicite na stanovite i
upravitelot.
3. vo slu~aite spored stav 1 to~ka 3, sopstvenicite na stanovite i
tretite lica.

~len 44
op{ti proceduralni na~ela

18
 (1) Po pravilo sudijata }e pregovara so zainteresiranite strani usno i }e
nastojuva da postigne prijatelski dogovor.
(2) Ako se postigne soglasnost, taa }e se sostavi vo pismena forma
soglasno odredbite {to se primenuvaat na pribele`uvawe na prijatelskite
spogodbi vo gra|anskite slu~ai.
(3) Sudijata mo`e da izdava vremeni nalozi vo vrska so traeweto na
postapkata. Tie nalozi ne mo`e individualno da se osporuvaat.
(4) Vo svojata odluka sudijata }e gi vnese i onie naredbi {to se
potrebni za nejzinoto izvr{uvawe. Mora da se navede i osnovata vrz koja e
donesena odlukata na sudot.

~len 45
pravni lekovi, kone~nost

(1) Odlukata na op{tinskiot sud vedna{ mo`e da se ob`ali. Protiv

odlukata na apelacioniot sud `albata e dozvolena ako vrednosta na `albata ili
na `albata protiv prvostepenata odluka nadminuva iljada dvesta evra vo
denarska protivvrednost.
(2) Odlukata stanuva izvr{na koga }e stane kone~na. Taa e
obvrzuva~ka za site zainteresirani strani.
(3) Soglasno odredbite na Zakonot za izvr{na postapka za kone~nite
odluki, sudskite mirni spogodbi i vremenite nalozi se dobiva pravo na
izvr{uvawe.
(4) Ako su{testveno se izmenile fakti~kite okolnosti na slu~ajot, po
barawe na zainteresiranata strana, sudijata mo`e da ja izmeni svojata odluka
ili sudskata mirna spogodba do merkata neophodna za izbegnuvawe
nepravedni te{kotii.

~len 46
odnos so gra|anskite postapki

(1) Ako vo gra|anska parnica se pojavilo pra{awe {to mo`e da se re{i

vo vonparni~na postapka soglasno ~len 43 stav 1 od ovoj zakon, sudot koj ja
vodi postapkata do taa merka }e go otstapu predmetot na op{tinskiot sud
nadle`en spored ~len 43 stav 1 od ovoj zakon za postapuvawe vo
vonparni~na postapka. Nalogot za prenos na postapkata mo`e da se dade po
soslu{uvaweto na strankite bez usna postapka. Toj e zadol`itelen za sudot
naveden vo nalogot.
(2) Ako presudata vo gra|anska parnica zavisi od ishodot na postapkata
navedena vo ~len 43 stav 1, sudot {to postapuva vo slu~ajot mo`e da nalo`i
odlagawe na usnata rasprava se do zavr{uvaweto na taa postapka.

~len 46a
dol`ni~ki postapki

19
 (1) Pari~nite pobaruvawa dosudeni soglasno ~len 43 stav 1 mo`e
prisilno da se naplatuvaat vo izvr{na postapka soglasno odredbite na Zakonot
za gra|anska postapka. Isklu~iva nadle`nost vo smisla na ~len 689(2) od
Zakonot za gra|anskata postapka ima op{tinskiot sud vo mestoto vo koe se
nao|a zemji{nata parcela. ^lenot 690(1) to~ka 5 od Zakonot za gra|anska
postapka se primenuva pod uslov izre~no da bil naveden sudot nadle`en za
sproveduvaweto na vonparni~nata postapka spored ~len 43 stav 1 od ovoj
zakon. Po priemot na dokumentite soglasno ~len 696(1) ili ~len 700(3) od
Zakonot za gra|anskata postapka, baraweto za izdavawe nalog za pla}awe e
polnova`no kako i baraweto soglasno ~len 43 stav 1 od ovoj zakon.
(2) Koga ne postoi soglasnost, sudot nadle`en za vonparni~nata
postapka na baratelot }e mu opredeli rok za da gi doka`e osnovite za svoeto
barawe. Postapkata nema da prodol`i se dodeka toj ne gi navede osnovite.
Prigovorot mo`e da bide povle~en vo rok od dve nedeli po prezentacijata na
osnovite. Soodvetno se primenuva ~lenot 699(1) od Zakonot za gra|anskata
postapka.
(3) Vo slu~aj na prigovor, sudot nadle`en za sproveduvawe na
vonparni~nata postapka }e mu opredeli rok na baratelot da gi poka`e
osnovite na svoeto barawe, ako ne go otfrli prigovorot kako nedozvoliv.
Soodvetno }e se primenuvaat odredbite od ~lenovite 339, 340(1) i (2) i ~len
341 od Zakonot za gra|anskata postapka. Vo vrska so itnite `albi }e se
primenuva ~len 45 stav 1 od ovoj zakon. Pred izlo`uvaweto na osnovite,
postapkata nema da prodol`i, so primena na rezervite od ~len 44 stav 3 od
ovoj zakon. Ako osnovite ne se izlo`eni pred istekot na rokot, po barawe na
drugata strana izvr{nata postapka }e bide prekinata. Ve}e prezemenite
merki na izvr{uvawe mo`e da se poni{tat. Stavot 2 od ovoj ~len i ~lenot 346
od Zakonot za gra|anska postapka soodvetno }e se primenuvaat i na
povlekuvaweto na prigovorot. Ako sudot presuduva za pra{aweto
soodvetno }e se primenuva ~lenot 343 od Zakonot za gra|anskata postapka.

~len 47
odluka za tro{ocite

Sudot }e donese odluka soglasno pravi~nosta koja od zainteresiranite

strani }e gi snosi sudskite tro{oci. Istovremeno sudot mo`e da re{i celosno ili
delumno da se nadomestat i vonsudskite tro{oci.

~len 48
tro{oci na postapkata

(1) Za sudskite postapki }e se naplati polniot iznos na sudskite taksi.

Ako postapkata zavr{ila so donesuvawe sudska presuda, taksata se
zgolemuva za trojniot iznos na polnata taksa. Ako baraweto e povle~eno pred
da se donese odlukata ili pred sudot da postigne dogovor na strankite,

20
taksata }e se namali za edna polovina od polniot iznos. Ako prethodno imalo
postapka za naplata na pari~no pobaruvawe soglasno ~len 46 od ovoj zakon,
taksata }e bide naplatena samo do merkata do koja taa ja nadminuva taksata
{to spored Zakonot za sudskite taksi treba da se naplati za odlukite {to se
nosat po baraweto za izdavawe nalog za pla}awe.
(2) Sudijata po slu`bena dol`nost (ex officio) vo presudata }e ja opredeli
vrednosta na pobaruvaweto soglasno interesot na zainteresiranata strana.
(3) Za apelacionite postapki se napla}a taksa vo ist iznos kako i za
postapkite vo prv stepen.

~len 49
bri{an

~len 50
tro{oci vo procesna postapka

Ako sudot {to vodel parni~na postapka predmetot go prefrlil soglasno

~len 46 od ovoj zakon na op{tinskiot sud, prethodnata parni~na postapka vo
odnos na tro{ocite }e se tretira kako sostaven del od postapkata na sudot {to
go prezemal predmetot.

Glava vtora
Nadle`nost za pravni sporovi

~len 51
nadle`nost za barawa za li{uvawe od sosopstveni~ki prava

Op{tinskiot sud vo mestoto kade {to se nao|a zemji{nata parcela e

nadle`en, bez ogled na vrednosta na sporot, za site pravni sporovi pome|u
sopstvenicite na stanovite vo vrska so li{uvaweto od sopstveni~kite prava.

~len 52
nadle`nost za parni~nite postapki za trajnite stanarski prava

Op{tinskiot sud vo mestoto kade {to se nao|a zemji{nata parcela e

nadle`en, bez ogled na vrednosta na sporot, za parni~nite postapki vo
sporovite pome|u sopstvenicite na stanovite i imatelite na trajnite stanarski
prava vo vrska so su{testvenite elementi navedeni vo ~len 33 od ovoj zakon
i za vra}aweto na trajnoto stanarsko pravo spored ~len 36 stavovi 1 do 3 od
ovoj zakon.

Glava treta
Postapka vo slu~aj na aukciska proda`ba na sosopstveni~koto
pravo

21
 ~len 53
nadle`nost i postapka

(1) Sekoj javen notar vo oblasta vo koja se nao|a zemji{nata parcela e

nadle`en za dobrovolnite aukciski proda`bi na edinicite vo eta`na
sopstvenost spored ~lenot 19 od ovoj zakon.
(2) Postapkata se vodi soglasno odredbite od ~lenovite 54 do 58 od
ovoj zakon. Dokumentacijata vo vrska so aukciskata proda`ba podle`i na
op{tite pravila.

~len 54
barawe i uslovi za aukciona proda`ba

(1) Aukcijata se sproveduva po barawe na onie sosopstvenici koi

izdejstvuvale presuda soglasno ~len 19 od ovoj zakon.
(2) Vo baraweto se naveduva zemji{nata parcela, edinicata vo eta`na
sopstvenost {to se prodava na aukcija i presudata vrz osnova na koja se
sproveduva aukciskata proda`ba. Kon baraweto se prilo`uva zaverena kopija
od zemji{niot register za sopstevnosta i izvod od oficijalniot opis na
zemji{nata parcela.
(3) Uslovite na aukciskata proda`ba gi opredeluva notarot spored
principot na pravednost. Pred da gi opredeli uslovite notarot }e gi soslu{a
baratelot i osudeniot sopstvenik na stanot.

~len 55
utvrduvawe na datumot na proda`bata

(1) Periodot pome|u denot koga e opredelen datumot za proda`bata i

samiot datum na proda`bata nema da nadminuva tri meseci. Po pravilo, mora
da postoi period od {est nedeli pome|u priemot na izvestuvaweto za nalogot
so koj e opredelen datumot za proda`bata i denot opredelen za
sproveduvawe na aukciskata proda`ba.
(2) Nalogot so koj se opredeluva datumot za proda`ba }e sodr`i:
1. opis na zemji{nata parcela i edinicata vo eta`na sopstvenost {to se
prodava na aukcija.
2. vreme i mesto na odr`uvawe na aukcijata.
3. naveduvawe deka aukciskata proda`ba e dobrovolna.
4. identitet na sosopstvenikot ~ija edinica se prodava, kako i indikacija
za brojot pod koj taa edinica se vodi vo zemji{niot register.
5. indikacija za mestoto kade {to mo`e da se izvr{i uvid vo utvrdenite
uslovi na aukciskata proda`ba.
(3) Nalogot so koj se opredeluva datumot za aukciskata proda`ba mora
da bide javno objaven:
1. so li~na dostava i, po barawe na sosopstvenikot ~ija edinica se
prodava, so povtoreno objavuvawe vo vesnik koj soglasno ~len 43 od ovoj
zakon e specificiran za javni objavi na nadle`niot op{tinski sud.

22
 2. so istaknuvawe na nalogot so koj se opredeluva datumot na
aukciskata proda`ba vo op{tinata vo koja se nao|a zemji{nata parcela, na
mesto opredeleno za takvi izvestuvawa.
3. so istaknuvawe na oglasnata tabla na op{tinskiot sud nadle`en
soglasno ~len 43 od ovoj zakon.
(4) Nalogot so koj se opredeluva datumot na aukciskata proda`ba }e
mu bide dostaven na baratelot na proda`bata i na sopstvenikot na edinicata
{to se prodava.
(5) Sekoe lice ima pravo da izvr{i uvid vo utvrdenite uslovi na
aukcionata proda`ba i vo dokumentite navedeni vo ~len 54 stav 2 od ovoj
zakon.

~len 56
datum opredelen za aukcionata proda`ba

(1) Na denot opredelen za sproveduvawe na aukciskata proda`ba,

uslovite za aukciskata proda`ba }e se pro~itaat po naveduvaweto na opisot
na predmetot na proda`bata, kako i dokumentacijata vo vrska so edinicata vo
eta`na sopstvenost. Potoa notarot }e povika da se dadat ponudite.
(2) Osudeniot sosopstvenik ~ija edinica se prodava na aukcijata nema
pravo da dava ponuda, nitu li~no, nitu preku zastapnik. Ponudata dadena
sprotivno na ovaa odredba }e se smeta deka ne bila dadena. Otka`uvaweto
od pravoto za ponuda so najvisoka cena od strana na liceto ~ija edinica se
prodava ne se smeta za polnova`no.
(3) Ako spored utvrdenite uslovi na aukciskata proda`ba, od
ponuduva~ite se bara da dadat soodvetno obezbeduvawe so deponirawe pari
ili hartii od vrednost, nivnoto dostavuvawe kaj notarot vo odnos na odnosite
pome|u zainteresiranite strani }e se smeta za depozit.

~len 57
zatvorawe na aukcijata

(1) Pome|u vremeto koga bilo pobarano da se dadat ponudite i vremeto

na zaklu~uvaweto na aukcijata mora da izmine najmalku eden ~as. Aukcijata
}e prodol`i se dodeka ima ponudi, bez ogled na baraweto na notarot.
(2) Notarot }e izvesti za poslednata ponuda tri pati povtoruvaj}i ja taa
ponuda i ako e toa izvodlivo }e go soslu{a baratelot i sosopstvenikot ~ija
edinica se prodava vo vrska so izborot na najpovolniot ponuduva~.
(3) Ako ponudata so najvisoka cena e vo vrednost pomala od sedum-
desetini od realnata vrednost na edinicata vo eta`na sopstvenost {to se
prodava na aukcija, soostvenikot na taa edinica mo`e da bara odbivawe na
dadenata najpovolna ponuda, se dodeka ne zavr{i periodot na pregovori vo
vrska so izborot na najpovolnata ponuda.
(4) Ako najpovolnata ponuda e odbiena soglasno odredbata od stav 3
od ovoj ~len, notarot po slu`bena dol`nost }e opredeli nov datum za druga
aukcija. Periodot pome|u dvete aukcii nema da bide podolg od {est nedeli,
osven ako baratelite na aukcijata ne se soglasat so nekoj podolg period.

23
 (5) Na novo nazna~eniot datum za sproveduvawe na aukciskata
proda`ba, izborot na najpovolnata ponuda ne mo`e da se odbie po sila na
odredbata od stav 3 od ovoj ~len.

~len 58
`alba

(1) Odlukata na notarot so koja se utvrdeni uslovite na aukciskata

proda`ba, kako i odlukata na notarot za izborot na najpovolniot ponuduva~
vedna{ mo`at da se ob`alat so suspenzivno dejstvo. Po itnata `alba
postapuva op{tinskiot sud vo mestoto vo koe se nao|a zemji{nata parcela.
Ponatamo{na `alba ne e dozvolena.
(2) Itnata `alba i postapkata pred apelacioniot sud se reguliraat spored
pravilata za vonparni~na postapka.

Del petti
Dopolnitelni odredbi

~len 59
odredbi za garde`nite vlasti

Ministerot nadle`en za rabotite na grade`ni{tvoto, zaedno so

ministerot nadle`en za pravda, }e donesat pravila za grade`nite vlasti vo
vrska so izdavaweto na potvrdite soglasno ~len 7 stav 4 to~ka 2 i ~len 33
stav 2 to~ka 2 od ovoj zakon.

~len 60
bra~no `iveali{te

Odredbite od Zakonot za brakot i bra~nata zaednica soodvetno }e se

primenuvaat ako edinicata vo eta`na sopstvenost e imot na bra~na zaednica
na edniot ili na dvata bra~ni drugari ili koga edniot ili dvata bra~ni drugari
imaat trajno stanarsko pravo vo takvata edinica.

~len 61-62
poni{teni

~len 63
konverzija na postojnite pravni odnosi

nema primena

~len 64
stapuvawe vo sila

24
 Ovoj zakon stapuva vo sila so denot na negovoto objavuvawe vo
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija.

Germanski Gra|anski zakonik

Oddel vtori
predmeti (stvari)

~len 93
su{testveni sostavni delovi

25
 Sostavnite delovi na stvarta (predmetot) {to ne mo`at me|usebno da
se odvojat bez da se uni{ti ili izmeni karakterot na edniot ili drugiot sostaven
del ne mo`at da bidat predmet na individualni prava.

Glava peta
Sosopstvenost

~len 1008
sosopstvenost na frakcii

Ako sopstvenosta vrz nekoj predmet im pripa|a na pove}e lica vo

delovi (frakcii), soodvetno }e se primenuvaat odredbite od ~lenovite 1009 do
1011.

~len 1009
opteretuvawe vo polza na sosopstvenikot

(1) Predmetot vo zaedni~ka sopstvenost isto taka mo`e da bide

optereten vo polza na eden od sosopstvenicite.
(2) Opteretuvaweto na zaedni~ki poseduvanata zemji{na parcela vo
polza na realniot sopstvenik na nekoja druga parcela, kako i opteretuvaweto
na drugata parcela vo polza na realnite sopstvenici na zaedni~ki poseduvana
zemji{na parcela ne se isklu~uva zatoa {to drugata parcela mu pripa|a na
nekoj od sosopstvenicite na zemji{nata parcela vo zaedni~ka sopstvenost.

~len 1010
naslednik so poseben dogovor na sosopstvenikot

(1) Ako sosopstvenicite na nekoja zemji{na parcela go regulirale

nejzinoto upravuvawe i koristewe ili trajno ili vremeno go isklu~ile pravoto da
baraat prestanok na zaednicata ili utvrdile period za davawe izvestuvawe,
vakvite dogovori se polnova`ni i vo odnos na naslednikot so poseben dogovor
so sosopstvenikot samo ako se registrirani vo Zemji{niot register kako
opteretuvawe vrz udelot.
(2) Barawata navedeni vo ~lenovite 755, 756 mo`at da se istaknuvaat
protiv naslednikot so poseben dogovor na sosopstvenikot samo ako se
registrirani vo Zemji{niot register.

~len 1011
barawa {to proizleguvaat od sosopstvenosta

Sekoj sosopstvenik mo`e da gi istaknuva svoite barawa {to

proizleguvaat od sopstvenosta protiv treti lica vo vrska so celiot predmet, no
baraweto za vra}awe na predmetot samo vo soglasnost so ~len 432.

26
 Glava ~etiri
nasledni grade`ni prava

~len 1012
Edna zemji{na parcela mo`e da bide opteretena na takov na~in {to
liceto vo ~ija polza e izvr{eno opteretuvaweto poseduva prenoslivi i nasledni
prava da gradi nad ili pod povr{inata na zemji{nata parcela (nasledni
grade`ni prava).

~len 1013
Naslednite grade`ni prava mo`e da se pro{irat na koristeweto na eden
del od zemji{nata parcela {to ne e potreben za gradba, ako toa e povolno za
koristeweto na gradbata.

~len 1014
Ograni~uvaweto na naslednite grade`ni prava na del od zgrada,
osobeno na eden sprat, ne e dozvoleno.

~len 1015
Dogovorot za prenos pome|u sopstvenikot i steknuva~ot potreben
spored ~len 873 za vospostavuvawe na naslednoto grade`no pravo mora da
se deponira vo Zemji{niot register pri istovremeno prisustvo na dvete
dogovorni strani.

~len 1016
Naslednite grade`ni prava ne prestanuvaat so uni{tuvaweto na
zgradata.

~len 1017
(1) Odredbite {to se odnesuvaat na zemji{nite parceli se primenuvaat i
na naslednite grade`ni prava.
(2) Odredbite {to se odnesuvaat na steknuvaweto sopstvenost i na
barawata vrz osnova na sopstvenosta soodvetno se primenuvaat i na
naslednite grade`ni prava.

Glava petnaesetta
Zaedni~ka sopstvenost

~len 741
Frakciski podelena zaedni~ka sopstvenost

27
 Ako pravoto im pripa|a na nekolku lica zaedno, se primenuvaat
odredbite od ~lenovite 742 do 758 (frakciski podelena zaedni~ka
sopstvenost), osven koga so zakon ne e propi{ano ne{to drugo.

~len 742
ednakvi udeli

Vo slu~aj na somnevawe se pretpostavuva deka site zaedni~ki

sopstvenici imaat podednakvi udeli.

~len 743
delewe na plodovite, ovlastuvawe za koristewe

(1) Frakciskiot del od plodovite {to mu pripa|aat na sekoj u~esnik e

srazmeren na negoviot udel.
(2) Sekoj u~esnik ima pravo da go koristi zaedni~kiot predmet do
merkata do koja zaedni~koto koristewe na drugite u~esnici ne se popre~uva
so toa.

~len 744
zaedni~ko upravuvawe

(1) Upravuvaweto so zaedni~kiot predmet go vr{at site u~esnici

zaedni~ki.
(2) Sekoj u~esnik ima pravo da gi prezeme site neophodni merki za
za~uvuvawe na predmetot bez soglasnost na drugite u~esnici. Toj mo`e da
bara tie da ja dadat svojata soglasnost odnapred za prezemaweto na nekoja
takva merka.

~len 745
upravuvawe i koristewe so odluka

(1) So mnozinstvo glasovi, mo`e da se usvojat pravila za upravuvawe i

koristewe {to soodvetstvuvaat na karakterot na zaedni~kiot predmet.
Mnozinstvoto glasovi }e se zasmetuva spored goleminata na udelite.
(2) Sekoj u~esnik mo`e, ako upravuvaweto i koristeweto ne e
regulirano so dogovor ili so odluka na mnozinstvoto, da bara upravuvawe i
koristewe spored razumni standardi imaj}i gi predvid interesite na site
u~esnici.
(3) Su{testvenata izmena na predmetot ne mo`e da se bara, nitu za
toa da se nosi odluka. Pravoto na individualniot u~esnik na frakciskiot del od
prihodite srazmerno na negoviot udel ne mo`e da se zagrozuva bez negova
soglasnost.

28
 ~len 746
dejstvo protiv privilegiranite naslednici

Ako u~esnicite go regulirale upravuvaweto i koristeweto na

zaedni~kiot predmet, ovie pravila se polnova`ni i vo polza i protiv
privilegiranite naslednici na pravoto isto taka.

~len 747
raspolagawe so udelot

Sekoj u~esnik mo`e da raspolaga so svojot udel. U~esnicite mo`at da

go otu|at zaedni~kiot predmet kako celina samo zaedni~ki.

~len 748
tereti i tro{oci

Sekoj u~esnik e obvrzan vo odnos na drugite u~esnici da gi snosi

teretite na zaedni~kiot predmet i tro{ocite za negovo odr`uvawe,
upravuvawe i zaedni~ko koristewe srazmerno na negoviot udel.

~len 749
barawe prestanok

(1) Sekoj u~esnik mo`e vo sekoe vreme da bara prestanok na

zaednicata.
(2) Ako pravoto da se bara prestanok e isklu~eno so dogovor trajno ili
vo nekoj rok, bez ogled na toa prestanokot mo`e da se pobara ako postoi
nekoja seriozna pri~ina. Pod istite uslovi, ako e opredelen nekoj rok za
izvestuvawe, prestanokot mo`e da se bara so po~ituvawe na navedeniot rok.
(3) Dogovorot so koj pravoto da se bara prestanok e isklu~eno ili
ograni~eno sprotivno na ovie odredbi e ni{toven.

~len 750
posledici od isklu~uvaweto na prestanokot vo slu~aj na smrt

Ako u~esnicite vo nekoj rok go isklu~ile pravoto da se bara prestanok

na zaednicata, vo slu~aj na somnevawe dogovorot stanuva ni{toven vo
lsu~aj na smrt na nekoj od u~esnicite.

~len 751
efekti od isklu~uvawe na prestanokot protiv privilegiraniot
naslednik

Ako u~esnicite go isklu~ile pravoto da se bara prestanok na

zaednicata, trajno ili na nekoj opredelen rok, ili utvrdile rok za izvestuvawe,

29
dogovorot e polnova`en vo polza i protiv privilegiranite naslednici na pravoto.
Ako doveritelot go zaplenil udelot na nekoj u~esnik, toj mo`e da bara
prestanok na zaednicata bez ogled na dogovorot, pod uslov negovoto pravo
spored pobaruvaweto da ne e samo vremeno izvr{no.

~len 752
fizi~ka delba

Prestanokot na zaednicata se vr{i so fizi~ka delba ako zaedni~kiot

predmet ili ako se pove}e zaedni~ki predmeti mo`at da bidat podeleni bez
namaluvawe na nivnata vrednost na pomali delovi srazmerno na udelite na
u~esnicite. Podelbata na podednakvi delovi me|u u~esnicite se vr{i so
vle~ewe `reb.

~len 753
podelba preku proda`ba

(1) Ako fizi~kata delba e nevozmo`na, prestanokot na zaednicata se

vr{i preku proda`ba na zaedni~kiot predmet spored odredbite za proda`ba
na ra~na zaloga, a vo slu~aj na zemji{te, so prisilna aukciona proda`ba i
raspredelbata na ostvarenite prihodi. Ako otu|uvaweto na treto lice ne e
dozvoleno, predmetot ]e bide prodaden so aukcija me|u u~esnicite.
(2) Ako obidot da se prodade predmetot ne dovede do rezultati, sekoj
u~esnik mo`e da bara vtor obid, no toj }e gi snosi tro{ocite ako vtoriot obid
bide neuspe{en.

~len 754
proda`ba na zaedni~ki pobaruvawa

Proda`bata na zaedni~ki pobaruvawa e dozvolena samo ako tie ne

mo`at da se naplatat. Ako naplatata e mo`na sekoj u~esnik mo`e da bara
zaedni~ka naplata.

~len 755
namiruvawe zaedni~ki dolg

(1) Ako u~esnicite odgovaraat kako zaedni~ki dol`nici za obvrska {to

tie soglasno ~len 748 treba da ja ispolnat srazmerno na svoite udeli ili {to ja
steknale so cel da ispolnat nekoja takva obvrska, sekoj u~ensnik mo`e, po
prestanokot na zaednicata da bara dolgot da se plati od zaedni~kiot predmet.
(2) Pobaruvaweto mo`e prisilno da se naplati i protiv privilegiranite
naslednici.
(3) Koga proda`bata na zaedni~kiot predmet e neophodna za
namiruvawe na nekoj dolg, proda`bata se vr{i na na~inot propi{an so ~len
753.

30
 ~len 756
namiruvawe na dolg na u~esnik

Ako eden u~esnik ima pobaruvawe {to se temeli vrz zaednicata protiv
nekoj drug u~esnik toj mo`e po prestanokot na zaednicata da bara
namiruvawe na svoeto pobaruvawe od delot na zaedni~kiot predmet {to mu
pripa|a na dol`nikot. Odredbata od ~len 755(2) i (3) se primenuva.

~len 757
garancija vo slu~aj na raspredelba na eden u~esnik

Ako po prestanokot na zaednicata, zaedni~kiot predmet mu e dodelen

na eden od u~esnicite, sekoj drug u~esnik }e dade garancija za svojot udel
protiv nedostatoci vo negovoto pravo ili nedostatoci vo kvalitetot na ist na~in
kako i prodava~ot.

~len 758
nezastaruvawe na baraweto za prestanok

Baraweto za prestanok na zaednicata ne podle`i na zastaruvawe.

~len 432
nekolku doveriteli na nedelivo ispolnuvawe

Ako nedelivoto ispolnuvawe se dol`i na nekolku lica, i ako tie ne se

zaedni~ki doveriteli, dol`nikot mo`e da ispolni samo vo polza na site niv
zaedno, i sekoj doveritel mo`e da bara ispolnuvawe samo vo polza na site.
Skeoj doveritel mo`e da bara dol`nikot da go deponira predmetot {to se dol`i
vo polza na site doveriteli ili ako predmetot ne e pogoden za deponirawe, toj
da se dade na konsignacija kaj depozitar nazna~en od strana na sudot. Za se
drugo, faktot {to vlijae vrz samo eden doveritel ne e polnova`en nitu vo
polza, nitu protiv drugite doveriteli.

~len 873
steknuvawe so dogovor i registracija

(1) Prenosot na sopstvenosta vrz zemji{na parcela, opteretuvaweto na

zemji{nata parcela so nekoe pravo, kako i prenosot ili opteretuvaweto na toa
pravo bara, so merkata do koja zakonot ne predviduva ne{to drugo,
soglasnost na liceto {to ima pravo i na drugata dogovorna strana vo vrska so
nastapuvaweto na promenata na sopstveni~koto pravo i registracija na
promenata vo Zemji{niot register.

31
 (2) Strankite se obvrzani so dogovorot pred registracijata samo ako
izjavite bile notarski zavereni ili dadeni pred Zemji{niot register ili deponirani
kaj registerot ili ako liceto {to ima pravo na drugata strana i dalo ovlastuvawe
da izvr{i registracija soglasno odredbite na Zakonot za zemji{niot regoster.

~len 93
su{testveni sostavni delovi

Sostavnite delovi od predmetot {to ne mo`at da se izdvojat eden od

drug bez da se uni{ti ili izmeni karakterot na edniot ili drugiot su{testven
sostaven del ne mo`at da bidat predmet na posebni prava.

~len 313
forma na dogovor za otu|uvawe na zemji{na parcela

Dogovorot so koj ednata dogovorna strana se obvrzuva da go prenese

sopstveni~koto pravo vrz zemji{na parcela bara notarska zaverka. Dogovorot
sklu~en bez po~ituvawe na ovaa forma e polnova`en vo celost ako bile
izvr{eni prenosot i registracijata vo Zemji{niot register.

~len 1049
nadomest na tro{oci

(1) Ako plodou`ivatelot napravi tro{oci za predmetot, {to toj ne bil

dol`en da gi napravi, obvrskata na sopstvenikot da mu gi nadomesti tie
tro{oci se regulira so odredbite za dejstvuvawe bez mandat.
(2) Plodiu`ivatelot ima pravo da gi otstrani site instalacii {to toj gi
obezbedil za predmetot.

~len 1057
zastaruvawe na baraweto nadomest

Baraweto nadomest od strana na sopstvenikot zaradi izmeni ili

o{tetuvawe na predmetot, kako i barawata na plodou`ivatelot za nadomest
na tro{ocite ili za dozvolata za otstranuvawe na instalaciite zastaruvaat za
{est meseci.

~len 571
kupoproda`niot dogovor ne go raskinuva zakupot

(1) Ako zemji{teto {to e dadeno vo zakup bide prodadeno na treto lice
od strana na zakupodava~ot, otkako zemji{teto ve}e e dadeno vo vladenie
na zakupecot, steknuva~ot na sopstvenosta vrz zemji{teto stapuva na
mestoto na zakupodava~ot so site prava i obvrski {to proizleguvaat od

32
dogovorot za zakup dodeka trae negovoto sopstveni~ko pravp vrz
zemji{teto.
(2) Ako steknuva~ot ne gi ispolnuva svoite obvrski, zakupodava~ot
odgovara na ist na~in kako i garantot koj se otka`al od svoeto pobaruvawe za
prioritetno izvr{uvawe protiv glavniot dol`nik za site {teti {to steknuva~ot e
dol`en da gi nadomesti. Ako zakupecot znael za prenosot na sopstvenosta od
komunikacijata so zakupodava~ot, toga{ zakupodava~ot se osloboduva od
odgovornosta ako zakupecot ne dostavil izvestuvawe za raskinuvawe na
dogovorot za zakup na prviot datum koga toa e dozvoleno.

~len 572
davawe obezbeduvawe od strana na zakupecot

Ako zakupecot na prodadenoto zemji{te mu dal obezbeduvawe na

zakupodava~ot za ispolnuvaweto na svoite obvrski, steknuva~ot na
sopstvenosta vrz zemji{teto gi steknuva i pravata {to se sozdadeni na toj
na~in. Toj e dol`en da go vrati obezbeduvaweto samo ako toa mu bilo
predeno nemu ili ako od zakupodava~ot ja prezel obvrskata za negovo
vra}awe.

~len 573
avansno deponirawe na rentata

Dogovorot {to go sklu~il zakupodava~ot pred prenosot na

sopstvenosta vo vrska so rentata {to se dol`i za vremeto koga steknuva~ot e
sopstvenik e polnova`en do merkata do koja se odnesuva na rentata za
kalendarskiot mesec vo koj e izvr{en prenosot na sopstvenosta. Ako
sopstvenosta e prenesena po petnaesettiot den vo mesecot, dogovorot e
polnova`en do merkata do koja se odnesuva na rentata za podocna i va`i vo
odnos na steknuva~ot ako toj znael za dogovorot vo vremeto na prenosot na
sopstvenosta.

~len 574
pravna rabota vo vrska so pla}aweto na rentata

Pravnata rabotasklu~ena pome|u zakupecot i zakupodava~ot vo vrska

so koe bilo pobaruvawe na rentata, osobeno za pla}aweto na rentata e
polnova`na vo odnos na steknuva~ot do merkata do koja ne se odnesuva na
rentata za podocne`no vreme od kalendarskiot mesec vo koj zakupecot
doznal za prenosot na sopstvenosta. Ako zakupecot uznal po petnaesettiot
den vo mesecot, pravnata rabota e polnova`na do merkata do koja se
odnesuva na rentata za sledniot kalendarski mesec. Pravnata rabota
sklu~ena po prenosot na sopstvenosta ne e polnova`na ako zakupecot uznal
za prenosot na sopstvenosta vo vremeto na sklu~uvaweto na pravnata
rabota.

33
 ~len 575
prebivawe so steknuva~ot

Do merkata do koja pla}aweto na rentata na zakupodava~ot e

polnova`no vo odnos na steknuva~ot kako {to e predvideno so ~len 574,
zakupecot mo`e da izvr{i prebivawe na pobaruvaweto na rentata od strana
na steknuva~ot so svoeto pobaruvawe {to toj go ima protiv zakupodava~ot.
Prebivaweto e zabraneto, ako zakupecot steknal protiv pobaruvawe po
uznavaweto za prenosot na sopstvenosta ili ako protiv pobaruvaweto ne
vtasalo pred uznavaweto i po vtasanosta na rentata za naplata.

~len 576
dejstvo na izvestuvaweto za prenosot na sopstvenosta

(1) Ako zakupodava~ot mu dostavil izvestuvawe na zakupecot deka

sopstvenosta vrz zakupenata zemja toj ja prenel na nekoe treto lice za ~ij
prenos toj go izvestuva, takvoto izvestuvawe e polnova`no vo odnos na
zakupecot vo vrska so pobaruvaweto na rentata, duri i ako prenosot seu{te
ne e izvr{en ili ako e nepolnova`en.
(2) Izvestuvaweto mo`e da bide povle~eno samo so soglasnost na
liceto {to e nazna~eno kako nov sopstvenik.

34
 Germanski Zakon za gra|anska postapka

~len 689

(2) Isklu~iva nadle`nost ima op{tinskiot sud pred koj baratelot ima
op{ta jurisdikcija. Ako baratelot ne podle`i na op{ta jurisdikcija, ekskluzivna
nadle`nost ima op{tinskiot sud Schoneberg vo Berlin.

~len 690

(1) So baraweto mo`e da se pobara nalog za isplata po skratena

postapka i toa sodr`i:
.....
5. naveduvawe na sudot {to e stvarno nadle`en za drugata strana.

~len 696

(1) .....po pristignuvaweto na dokumentite vo sudot vo koj se primeni,

tu`bata se smeta deka e dostavena kaj nego.

~len 700

(3) Ako e istaknat prigovor, sudot {to izdal izvr{en nalog po slu`bena
dol`nost }e go dostavi slu~ajot na sudot {to e naveden vo izvestuvaweto po
sila na ~len 692(1) to~ka 1. Soodvetno se primenuvaat ~len 696(1), (2),
~len 679(1) do (4) i ~len 698.. ^lenot 340(3) ne se primenuva. Prigovorot
mo`e da se odbie samo soglasno ~len 345 do merkata do koja e ispolnet
uslovot od ~len 331(1) i (2) vo vrska so presudata donesena vo otsustvo na
tu`itelot (baratelot). Ako ovie uslovi ne se ispolneti izvr{niot nalog }e bide
poni{ten.

~len 699

(1) Sudot }e izdade izvr{en nalog vrz osnova na izvestuvawe da se

plati, koga toa se baralo, ako drugata strana ne istaknala prigovor vo
utvrdeniot rok. Baraweto ne mo`e da se izjavi pred istekot na rokot za
odgovor. Toa mora da sodr`i izjava dali i koj iznos na pla}awe bil izvr{en po
izvestuvaweto da se plati. Ako slu~ajot ve}e mu bil dostaven na drug sud, toj
}e go izdade izvr{niot nalog.

35
 ~len 339

(1) Rokot vo koj mo`e da se odbie baraweto iznesuva dve nedeli. Toa e
zakonski rok i po~nuva da te~e po dostavuvaweto na presudata donesena vo
otsustvo na tu`itelot (baratelot).
(2) Ako dostavata treba da se izvr{i vo stranstvo ili so javno
izvestuvawe, sudot }e utvrdi rok za `alba na presudata donesena vo otsustvo
na podnositelot na baraweto ili podocna so specijalen nalog {to }e bide
izdaden bez odr`uvawe usno ro~i{te.

~len 340

(1) Baraweto se izjavuva so podnesuvawe na pismeno barawe do

parni~niot sud.
(2) Pismenoto barawe sodr`i:
1. naveduvawe na presudata protiv koja baraweto za poni{tuvawe e
naso~eno.
2. izjava deka baraweto za poni{tuvawe e dostaveno protiv taa
presuda. Ako se osporuva samo del od presudata, se naveduva obemot na
osporuvaweto.

~len 341

(1) Sudot po sopstvena inicijativa }e razgleda dali baraweto e prifatlivo

i dali e podneseno vo soodvetnata pravna forma i vo opredelenite rokovi. Ako
ne e ispolnet koj bilo od navedenite uslovi, baraweto za poni{tuvawe }e se
otfrli kako neprifatlivo.
(2) Presudata mo`e da se donese i bez odr`uvawe na usno ro~i{te. Vo
vakov slu~aj taa vedna{ mo`e da se ob`ali, do merkata do koja `albata bi
bila protiv presuda {to se odnesuva na istata rabota.

~len 343

Do merkata do koja presudata {to e donesena vrz osnova na odr`anoto

novo ro~i{te e soglasna so presudata donesena vo otsustvo na podnositelot
na baraweto, }e se utvrdi deka taa presuda ostanuva vo sila. Do merkata do
koja ne e ispolnet ovoj uslov, presudata koja e donesena vo otsustvo na
baratelot }e bide poni{tena so nova presuda.

36