GLAVA 5

VOSKRESENIETO

Ako treba bukvalno da im veruvame na proro{tvata od Svetoto pismo,

treba da o~ekuvame, koga povtorno }e dojde Isus, deka svetcite }e se vratat vo
`ivot vo telata. Nivnite tela, zakopani vo zemjata i celosno raspadnati, }e bidat
povtorno sozdadeni vo nivnata izvorna sostojba. 1 Od edna strana, ovie proro{tva
se Bo`ji zbor i kako vernici mora da gi prifatime. Od druga strana, spored
dadenata moderna sostojba na na{eto znaewe, tie nemaat racionalna smisla. Ova
sozdava golema zbrka vo hristijanskata vera. Zatoa e va`no da go razjasnime
vistinskoto zna~ewe na voskresenieto.

PRV DEL

Voskresenie
Voskresenie zna~i vra}awe vo `ivot. Da se vratime vo `ivot zna~i deka
sme bile mrtvi. Za da go sfatime zna~eweto na voskrese-nieto, mora da gi
razjasnime bibliskite razbirawa za `ivotot i smrtta.

1.1 Bibliskite razbirawa za `ivotot i smrtta

Koga eden sledbenik go pra{al Isusa dali mo`e da odi doma da go

pogreba svojot pokoen tatko, Isus rekol: "Ostavi gi mrtvite da gi zakopuvaat
svoite mrtovci".2 Od ovie zborovi na Isus e jasno deka Biblijata sodr`i dve
razli~ni razbirawa za `ivotot i smrtta. Prvoto razbirawe za `ivotot i smrtta se
odnesuva na fizi~kiot `ivot. Tuka "smrtta" zna~i kraj na fizi~kiot `ivot, {to e
slu~aj so po~inatiot tatko na apostolot, koj trebalo da bide pogreban. Vo taa
smisla "`ivotot" zna~i sostojba vo koja fizi~koto telo gi odr`uva negovite
fiziolo{ki funkcii.
Vtoroto razbirawe na `ivotot i smrtta se odnesuva na onie `ivi lu|e koi se
sobrale da go pogrebaat po~inatiot ~ovek, onie koi Isus gi narekol "mrtvi". Zo{to
Isus za lu|eto ~ii tela bile `ivi i aktivni zboruval kako da se mrtvi? Bidej}i tie ne
go prifatile Isusa, toj mislel na nivnoto prestojuvawe vo podra~jeto na satanskata
vlast, daleku otstraneti od Bo`jata qubov. Ova vtoro razbirawe na smrtta ne se
odnesuva na izminuvaweto na fizi~kiot `ivot. Toa zna~i napu{tawe na pregratkata

1
1 Sol. 4:16, Matej 27:52.
2
Luka 9:60.

147
Voskresenieto

na Bo`jata qubov i pa|awe pod satanska vlast. Soodvetnoto razbirawe na `ivotot se

odnesuva na sostojbata na `iveewe vo soglasnost so Bo`jata volja, vo ramkite na
vlasta na Bo`jata beskrajna qubov. Zatoa, duri i ako fizi~koto sopstvo na li~nosta
e `ivo, ako taa prestojuva oddeleno od Bo`jata vlast i e vo slu`ba na Satanata, taa e
mrtva, spored izvorni-ot standard na vrednosta. Sli~en zaklu~ok mo`e da bide
izvle~en od Gospodovite zborovi na osuda na nevernite lu|e vo hramot vo Sard:
"Nosi{ ime deka si `iv, a si mrtov".3
Od druga strana, duri i ako fizi~kiot `ivot na li~nosta mo`ebi istekol, taa
ostanuva `iva vo vistinska smisla ako nejziniot duh prestojuva vo Nebesnoto
Kralstvo na neboto, podra~je vo duhovni-ot svet, kade Bog vladee so qubov.
Koga Isus rekol: "Koj veruva vo Mene, i da umre, }e `ivee", 4 mislel deka `ivot
imaat onie koi veruvaat vo nego i koi `iveat vo podra~jeto na Bo`jata vlast. Duri i
po smestuvaweto na nivnite fizi~ki tela vo zemjata, nivnite duhovi u`ivaat vo
`ivotot vo Bo`jata vlast. Isus, isto taka, rekol: "I sekoj, {to `ivee i veruva vo Mene,
nema da umre doveka".5 Ka`uvaj}i deka vernicite nikoga{ nema da umrat, toj
mislel deka tie koi za vreme na nivniot zemen `ivot veruvaat vo Isus }e steknat
ve~en `ivot, ne vo ovoj svet, tuku vo duhovniot, vo pregratkite na Bo`jata qubov.
Tie }e bidat `ivi i vo ovoj `ivot i vo sledniot. Isusovite zborovi né uveruvaat deka
smrtta, vo smisla na kraj na na{iot fizi~ki `ivot, ne vlijae vrz na{iot ve~en `ivot.
Isus rekol: "Koj saka da ja spasi svojata du{a, }e ja pogubi; a koj ja
pogubi, }e ja o`ivi".6 Onie koi ja prekr{uvaat Bo`jata Volja so cel da ja so~uvaat
blagosostojbata na svoeto telo - iako nivnite tela se `ivi, tie se mrtvi. Od druga
strana, onie koi gi `rtvuvaat svoite tela za dobroto na Bo`jata Volja se `ivi, duri i
ako nivnite tela se zakopani i raspadnati. Tie `iveat kako duhovi vo qubovta na
Boga.

1.2 Smrtta predizvikana od ~ove~kiot Pad

Nau~ivme deka ima dve razli~ni bibliski razbirawa za smrt-ta. Koe od

niv se odnesuva na smrtta donesena so Padot na prvite ~ovekovi predci?
Bog gi sozdal lu|eto za da ostarat i da se vratat vo pravta. Fizi~kata smrt
im e dodelena na lu|eto, bez razlika dali se ili ne se gre{ni. Adam umrel na
vozrast od 930 bibliski godini i negovoto telo se vratilo na pravta, no toa ne bila
smrt predizvikana od Padot. Soglasno so Tvore~kiot Princip, teloto e obleka na
duhot. Isto kako koga nekoj ja otfrla iznosenata obleka, teloto treba da bide
otfrleno koga }e bide staro i slabo. Toga{ vo duhovniot svet vleguva samo goloto

3
Otkr. 3:1.
4
Jovan 11:25.
5
Jovan 11:26.
6
Luka 17:33.

148
 Voskresenieto

duhovno Jas i tamu `ivee ve~no. Ni{to {to e materijal-no ne mo`e da `ivee ve~no.
Lu|eto ne se isklu~ok. Na{ite tela ne mo`at da `iveat ve~no. Ako lu|eto trebalo da
`iveat ve~no na zemjata so telo, zo{to Bog go sozdal duhovniot svet kako
posledno odredi{te? Duhovniot svet ne bil sozdaden po Padot kako mesto kade
{to }e prestojuvaat gre{nite du{i. Vsu{nost, toj e del od izvornata kreacija,
sozdaden kako mesto kade {to edinkite, koi ja ispolnile celta na sozdavaweto, }e
u`ivaat ve~en `ivot kako duhovi po zavr{uvaweto na nivniot `ivot na zemjata.
Lu|eto glavno se privrzani za nivniot zemen `ivot. Tie `alat za negovoto
izminuvawe, bidej}i, zaradi Padot, tie ne go znaat faktot deka po nivnoto otfrlawe
na telesnata obleka e zamisleno tie da `iveat zasekoga{ vo ubaviot i ve~en
duhoven svet. Preminot od fizi~kiot `ivot vo `ivotot vo duhovniot svet mo`e da se
sporedi so preobrazbata na gasenicata vo peperuga. Ako gasenicata ima samo-
svest, mo`e da ja ima istata povrzanost so nejzinoto ograni~eno postoewe
ka~uvaj}i se po listovite na rastenieto, kako {to toa go pravat lu|eto vo nivniot
zemen `ivot. Taa, isto taka, verojatno }e se koleba da go zavr{i svojot `ivot kako
gasenica, nesvesna za nejzinata sudbina da vleze vo nova faza na `ivotot kako
peperuga, koga }e u`iva vo mirisnite cve}iwa i vo slatkiot nektar od nivnata
srcevina.
Vrskata pome|u zemnoto postoewe i `ivotot na eden duh e sli~na na
povrzanosta na gasenicata i peperugata. Vpro~em, ako ne se slu~e{e Padot,
zemnite lu|e }e mo`ea da se odnesuvaat so duhovite isto tolku prirodno kako {to
ovie se odnesuvaat me|usebno. Tie }e znaeja deka smrtta ne e kone~no
zaminuvawe od nivnite sakani na zemjata. Ako lu|eto znaat vo kakov ubav i
sre}en svet }e vlezat, otkako }e osvojat sovr{enstvo na zemjata i }e umrat so
prirodna smrt, tie `elno }e go o~ekuvaat denot da vlezat vo toj svet.
Bidej}i Padot ne predizvika smrt vo smisla na zavr{uvawe na fizi~kiot
`ivot, mo`eme da pretpostavime deka ona {to toj go donese e drug vid na smrt. Da
go ispitame ova ponatamu. Bog im ka`al na Adam i Eva deka sigurno }e umrat
onoj den koga }e jadat od plodot na drvoto na spoznanieto na dobroto i zloto. 7
Bidej}i Bog gi predupredil na toj na~in, koga Adam i Eva go izele plodot, tie
toga{, vsu{nost, mora da umrele. Sepak, po Padot Adam i Eva go prodol`ile
svojot zemen `ivot i rodile deca, koi se razmno`ile za da go sozdadat dene{noto
izopa~eno ~ove~ko op{testvo. Mo`e da zaklu~ime deka smrtta predizvikana so
Padot ne zna~i kraj na fizi~kiot `ivot, tuku pove}e upadok na dobroto Bo`je
vladeewe kon zloto vladeewe na Satanata.
Da izvle~eme dopolnitelna poddr{ka od Biblijata. Zapi{ano e: "Nie
znaeme deka preminavme od smrt vo `ivot, bidej}i gi sakame bra}ata svoi; onoj
{to ne go saka bratot svoj, toj prebiva vo smrtta". 8 Qubovta tuka ozna~uva qubov
od Boga. Li~nosta koja{to ne gi saka svoite bli`ni so Bo`ja qubov e mrtva, duri i
ako ostanuva aktivna i `iva na zemjata. Ova e smislata i na stihovite: "Oti, platata,

7
Bitie 2:17.
8
1 Jov. 3:14.

149
Voskresenieto

{to ja dava grevot, e smrt, a darot Bo`ji e `ivot ve~en" 9 i "Telesnoto mudruvawe e
smrt, a duhovnoto mudruvawe - `ivot i mir".10

1.3 Zna~eweto na voskresenieto

Mnogumina dosega veruvaa deka smrtta predizvikana od Padot e fizi~ka

smrt. Kako rezultat na toa, tie go interpretirale bibliskoto razbirawe na
voskresenieto kako o`ivuvawe od fizi~ka-ta smrt i veruvale deka voskresenieto od
smrtta ja vklu~uva biolo{-kata regeneracija na nivnite raspadnati tela. Me|utoa,
Padot na prvite ~ovekovi predci ne predizvikal vakov vid smrt. Spored
Tvore~kiot Princip, ~ovekovoto telo e sozdadeno da se vrati vo pravta po
ostaruvaweto. Raspadnato telo ne mo`e da bide obnoveno vo izvornata sostojba.
Vpro~em, za duhot ne e neophodno da zeme drugo fizi~ko telo, koga e planirano
da u`iva ve~en `ivot vo {irokiot duhoven svet.
Voskresenieto, preku providenieto na obnovata, mo`e da se definira kako
proces na vra}awe vo `ivot od smrtta predizvikana od Padot, t.e. vra}awe vo
podra~jeto na Bo`jeto direktno vladeewe od podra~jeto na satanskata vlast.
Sledstveno, sekoga{ koga }e se pokaeme za na{ite grevovi i se izdigneme na
povisoko nivo na dobrina, nie sme voskresnati do toa nivo.
Biblijata go ilustrira procesot na voskresenieto: "Koj go slu{a slovoto
Moe i veruva vo Onoj, Koj Me pratil, ima `ivot ve~en i nema da dojde na sud, a
preminal od smrt vo `ivot".11 Vrz osnova na ovoj stih mo`e da potvrdime deka
voskresenieto zna~i napu{tawe na pregratkata na Satanata i vra}awe vo Bo`jata
pregratka. Isto taka e zapi{ano: "I kako {to po Adama site umiraat, taka i vo
Hrista site }e o`iveat".12 Ovoj stih zna~i deka, bidej}i kako rezultat na Adamoviot
pad ja nasledivme satanskata loza, nie sme mrtvi, a koga preku Hrista }e se
vratime na Bo`jata loza, }e bideme voskresnati vo `ivot.

1.4 Kakvi promeni predizvikuva voskresenieto vo lu|eto?

Spored Bo`jiot zbor, Adam i Eva umrele koga go izele plodot od drvoto
na spoznavaweto na dobroto i zloto. Sepak, ne se slu~ila zna~ajna nadvore{na
promena kaj niv. Najmnogu {to se slu~ilo se momentalnite promeni vo nivniot
izraz na licata zaradi gri`ata i stravot {to gi po~uvstvuvale zaradi gre{eweto.
Sli~no na toa, ne bi trebalo da se o~ekuva da se slu~at zna~ajni nadvore{ni
promeni kaj gre{nite lu|e koga tie se voskresnati do polo`bata koja mu prethodela
na Padot. Onoj koj e preroden preku Sv. Duh sigurno iskusil voskresenie.
Sporedete takva li~nost na vernik so nekoj kradec: prvata e voskresnata do nivoto

9
Rim. 6:23.
10
Rim. 8:6.
11
Jovan 5:24.
12
1 Kor. 5:22.

150
 Voskresenieto

na povtorno ra|awe vo Bo`jeto podra~je, dodeka drugata e duhovno mrtva,

opredelena za pekolot. Sepak, tie dve li~nosti ne mo`at da bidat razlikuvani
spored nivnata nadvore{na pojava. Onoj koja veruva vo Boga, spored Isusovoto
u~ewe, navistina od smrt e voskresnat vo `ivot. Me|utoa, nikoj ne mo`e da
opredeli kakva bilo vidliva promena na negovoto fizi~ko telo pred i po
prifa}aweto na Isus i steknuvaweto `ivot preku voskresenie.
Isus vistinski bil ~ovek koj ja ispolnil celta na sozdavawe-to. 13 I pokraj
toa, sudej}i spored negovata nadvore{na pojava, Isus ne bil zabele`livo razli~en
od obi~nite lu|e. Ako toj imal jasno izrazena bo`estvenost vo nadvore{nata
pojava, toga{ sigurno sekoj okolu nego }e veruval vo nego i }e go sledel.
Promenite {to gi iskusuva edna li~nost koga e voskresnata i vleguva vo
Bo`jata vlast se slu~uvaat vo nejzinoto srce i duh. Ovie vnatre{ni promeni, isto
taka, go pro~istuvaat i nejzinoto telo, preobrazuvaj}i go od prestojuvali{te na
Satanata vo Bo`ji hram. Vo taa smisla, mo`e da re~eme deka na{eto fizi~ko telo
e, isto taka, voskresnato. Nego mo`e da go sporedime so gradba koja prethodno
bila upotrebuvana za zli celi, a sega se upotrebuva kako mesto za obo`avawe.
Iako mo`e da nema promeni vo nadvore{niot izgled, taa sega e pro~istena kako
sveta gradba.

VTOR DEL

Providenieto na voskresenieto
2.1 Kako Bog gi izveduva Negovite dejstva na voskresenieto?

Voskresenieto zna~i proces preku koj gre{nata li~nost se obnovuva do

nejzinata izvorna sostojba, onaka kako {to bilo opredeleno od Boga. Providenieto
na voskresenieto, spored toa, zna~i providenie na obnovata. Bidej}i providenieto
na obnovata e Bo`je dejstvuvawe na presozdavawe, i voskresenieto e
presozdavawe. Ottuka, providenieto na voskresenieto e izvedeno vo soglasnost so
Tvore~kiot Princip, i toa na sledniov na~in.
Prvo, vo istorijata na providenieto na voskresenieto, mnogumina od onie
na koi im bila dodelena misija se napregnale so krajna iskrenost i vera da ja
ostvarat Voljata na Neboto. Iako, mo`ebi, ne ja ispolnile svojata odgovornost vo
celost, vrz osnova na nivnata posvetenost tie ja pro{irile osnovata vrz koja
slednite generacii mo`ele vo srceto da sozdadat vrska so Boga. Ovaa osnova ja
narekuvame zasluga na epohata vo providenieto na obnovata. Zaslugata na
epohata se zgolemuva proporcionalno so osnovata na srceto, polo`ena od
prorocite, mudrecite i pravednicite koi postoele pred nas. Zatoa voskresenieto e
izvedeno vrz osnova na zaslugata na epohata.

13
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 2.2.

151
Voskresenieto

Vtoro, spored Tvore~kot Princip, Bo`ja odgovornost bila da gi sozdade

lu|eto i da im go dade Negoviot Zbor, dodeka ~ovekoviot del od odgovornosta bil
da dostigne sovr{enstvo so veruvawe i `iveewe spored nego. Na ist na~in, pri
vodeweto na providenieto na voskresenieto, Bo`ja odgovornost e da ni gi dade
Negoviot Zbor i Negovata nasoka, a na{a odgovornost e da im veruvame i da gi
praktikuvame niv, so cel da go ispolnime providenieto.
Treto, spored Tvore~kot Princip, duhot na li~nosta mo`e da raste do
sovr{enstvo samo preku fizi~koto Jas. Isto taka, vo providenieto na
voskresenieto, voskresenieto na duhot mo`e da bide dostignato samo preku
zemniot `ivot.
^etvrto, spored Tvore~kot Princip, planirano e li~nosta da dostigne
sovr{enstvo preku trite redosledni nivoa na periodot na rastewe. Zatoa
providenieto na voskresenieto za gre{nite lu|e treba da bide ispolneto preku tri
redosledni nivoa, manifestirani kako tri periodi vo providenieto na obnovata.

2.2 Providenieto na voskresenieto za zemnite lu|e

2.2.1 Providenieto na postavuvawe osnova za voskresenie

Za da go voskresne gre{noto ~ove{tvo, Bog go zapo~nal Negovoto

providenie vo Adamovoto semejstvo. Me|utoa, providenieto bilo odol`eno, bidej}i
onie na koi im bilo dovereno ispolnuvaweto na Bo`jata volja ne gi ispolnile svoite
odgovornosti. Dve iljadi bibliski godini podocna, Bog go izbral Avraama da bide
tatko na verata, a Bo`jata volja zapo~nala da se ispolnuva preku nego. Kako
rezultat na toa, dvete iljadi godini od Adam do Avraam dovele do izgradba na
osnova vrz koja Bog mo`el da go zapo~ne Negovoto providenie na voskresenie
vo sledniot period. Od ovaa pri~ina, ovoj period mo`eme da go nare~eme vreme
na providenieto za postavuvawe osnova za voskresenie.

2.2.2 Providenieto na voskresenie na nivoto na oformuvawe

Za vreme na dvete iljadi godini od Avraam do Isus, Bog rabotel da gi

izdigne lu|eto do nivoto na oformuvawe na voskrese-nieto. Zatoa ovaa era mo`e
da se nare~e vreme na providenieto na voskresenie na nivoto na oformuvawe.
Site lu|e koi `iveele na zemjata vo ovoj period mo`ele da se zdobijat so zaslugata
od epohata vrz osnova na Bo`jeto dejstvuvawe vrz voskresenieto na nivoto na
oformuvawe. Toga{ Bog go dal Zakonot od Stariot Zavet. So veruvawe vo nego i
so negovo praktikuvawe lu|eto mo`ele da ja ispolnat svojata odgovornost i da
bidat opravdani pred Boga. Zatoa ovaa era e nare~ena vreme na opravduvawe so
dela. Lu|eto od ovaa epoha, koi go praktikuvale Zakonot vo nivniot sekojdneven
`ivot, bile duhovno voskresnati do nivoto na oformuvawe i stanale oblikuvani
duhovi. Po nivnata smrt, onie koi go dostignale nivoto na oblikuvani duhovi

152
 Voskresenieto

dodeka bile na zemjata imaat vlezeno i prestojuvano na nivoto na oblikuvani

duhovi vo duhovniot svet.

2.2.3 Providenieto na voskresenie na nivoto na rastewe

Zaradi raspnuvaweto na Isus voskresenieto ostanalo neispol-neto, a

negovoto ispolnuvawe bilo odlo`eno do vremeto na negovoto vra}awe. Dvete
iljadi godini ottoga{ se vreme na odol`uvaweto, koga Bog rabotel na providenieto
da gi voskresne lu|eto do nivoto na rastewe preku duhovno spasuvawe. Zatoa
ovaa era mo`e da se nare~e vreme na providenieto na voskresenie na nivoto na
rastewe. Site koi `iveele vo ova vreme mo`at da se zdobijat so zaslugata od
epohata vrz osnova na Bo`jeto rabotewe na voskresenieto na nivoto na rastewe.
Vo ovaa era lu|eto trebalo da veruvaat vo Zborot na Noviot Zavet, kogo Bog im
go dal za da mo`at da ja ispolnat svojata odgovornost za providenieto i da se
opravdaat pred Boga. Zatoa ovaa era e nare~ena epoha na opravduvawe so vera.
Onie koi `iveele vo ovaa era mo`ele da bidat voskresnati duhovno preku
veruvawe vo Evangelieto za vreme na nivniot zemen `ivot. So voskresnuvaweto
na nivoto na rastewe, tie mo`ele da stanat `ivi duhovi. Po smrtta, tie koi stanale
`ivi duhovi dodeka bile na zemjata, vleguvaat i prestojuvaat vo Rajot kako nivo
na `ivi duhovi vo duhovniot svet.

2.2.4 Providenieto na voskresenie na nivoto na ispolnuvawe

Erata koga lu|eto treba da bidat voskresnati i duhovno i fizi~ki preku

vra}aweto na Hristos i preku ispolnuvaweto na providenieto na voskresenieto e
nare~ena epoha na providenieto na voskresenie na nivoto na ispolnuvawe. Site
onie koi `iveat vo tekot na ovaa epoha }e ja u`ivaat zaslugata od epohata vrz
osnova na Bo`jeto rabotewe vrz voskresenieto na nivoto na ispolnuvawe. Pri
Vtoroto doa|awe Hristos nosi nova vistina, so koja }e gi ispolni vetuvawata od
Stariot i od Noviot Zavet i koja mo`e da bide nare~ena Ispolnet Zavet. 14 Veruvaj}i
vo ovaa vistina, lu|eto treba da go slu`at i sledat Gospoda na zemjata, za da mo`at
da ja ispolnat nivnata odgovornost za providenieto i da se opravdaat pred Boga.
Sledstveno, ovaa era e nare~ena period na opravduvawe preku prisustvo. So
veruvawe i slu`ewe na Gospoda i so sebeposvetuvawe na negovata rabota, lu|eto
od ovaa era treba da bidat celosno voskresnati, i duhovno i fizi~ki, za da stanat
bo`estveni duhovi i da `iveat vo Nebesnoto Kralstvo na zemjata. Koga }e gi
otfrlat svoite fizi~ki tela, kako duhovi tie }e vlezat i }e prestojuvaat vo Nebesnoto
Kralstvo na neboto, koe e nivo na bo`estveni duhovi na duhovniot svet.

2.2.5 Nebesnoto Kralstvo i Rajot

14
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 5.1.

153
Voskresenieto

Nekoi hristijani imaat nejasni razbirawa za Nebesnoto Kralstvo i za

Rajot, bidej}i im nedostasuva celosno razbirawe na Principot. Dokolku Isus ja
ispolnil svojata misija kako Mesija na zemjata, Nebesnoto Kralstvo na zemjata }e
bilo izgradeno vo negovoto vreme. Nebesnoto Kralstvo na neboto, isto taka, }e
bilo ostvareno vo toa vreme, koga lu|eto so sovr{en karakter, koi `iveele vo
Nebesnoto Kralstvo na zemjata, }e preminale vo duhovniot svet kako bo`estveni
duhovi. Me|utoa, bidej}i Isus umrel na krstot, Nebesnoto Kralstvo na zemjata ne
bilo ostvareno. Zemjata nikoga{ ne videla pojavuvawe na lu|e koi go dostignale
nivoto na bo`estven duh. Dosega nikoj ne stanal `itel na Nebesnoto Kralstvo vo
duhovniot svet, koe e sozdadeno kako dom na bo`estvenite duhovi. Kako rezultat
na toa, Nebesnoto Kralstvo na neboto ostanuva prazno i necelosno.
Toga{, zo{to Isus uka`al na toa deka sekoj koj veruva vo nego }e vleze
vo Nebesnoto Kralstvo? Izvornata cel za koja toj do{ol na zemjata bila da go
izgradi Nebesnoto Kralstvo. Me|utoa, zaradi neverata na lu|eto vo nego, Isus
umrel na krstot pred da mo`e da go izgradi Kralstvoto. Na kradecot, koj bil
raspnat od negovata desna strana, Isus mu vetil deka }e vleze vo Rajot zaedno so
nego.15 Kradecot bil edinstvenata li~nost koja veruvala vo Isus na krajot, koga site
drugi go napu{tile. Dodeka Isus imal nade` deka }e ja ispolni svojata misija kako
Mesija, propovedal deka lu|eto mo`at da vlezat vo Nebesnoto Kralstvo. No, koga
bil pred umirawe na krstot bez da ja ispolni ovaa cel, toj mu ka`al na kradecot
deka }e vleze vo Rajot. Raj se smeta podra~jeto vo duhovniot svet za onie duhovi
koi dostignale nivo na `ivi duhovi so veruvaweto vo Isus za vreme na nivniot
zemen `ivot. Tamu, tie ostanuvaat, o~ekuvaj}i go denot koga }e se otvori vratata
na Nebesnoto Kralstvo.

2.2.6 Duhovnite fenomeni vo Poslednite denovi

Adam i Eva zgre{ile na vrvot na nivoto na rastewe. Sega lu|eto, preku

providenieto na obnovata, se obnoveni do vrvot na nivoto na rastewe,
pominuvaj}i niz epohata na Stariot i na Noviot Zavet. Poslednite denovi se
vremeto koga lu|eto se vra}aat na duhovnoto nivo dostignato od prvite ~ovekovi
predci, koe mu pretho-di na Padot. Dene{nite Posledni denovi se vreme koga lu|
eto od celiot svet go dostignuvaat toa nivo. Tokmu kako {to Adam i Eva pred
Padot mo`ele da komuniciraat direktno so Boga, denes mnogu lu|e na zemjata
mo`at da komuniciraat so duhovniot svet. Proro{-tvoto deka vo Poslednite denovi
"}e izleam od Mojot Duh na sekoe telo i }e prorokuvaat sinovite va{i i }erkite

15
Luka 23:43.

154
 Voskresenieto

va{i, i mladi~ite va{i }e imaat videnija i starcite va{i }e sonuvaat sni{ta" 16 mo`e
da se objasni vrz osnova na ova viduvawe od Principot.
Vo Poslednite denovi mnogu lu|e }e dobijat otkrovenie: "Ti si Gospod".
^esto tie lu|e }e bidat zavedeni od veruvaweto deka tie se Vtoroto doa|awe na
Hristos. Zo{to skr{nuvaat od praviot pat?
Koga gi sozdaval lu|eto, Bog gi ovlastil da vladeat so univerzumot. 17 Me|
utoa, zaradi Padot, tie ne bile vo mo`nost da go ispolnat toj blagoslov. Dokolku
gre{nite lu|e se duhovno obnoveni preku providenieto na obnovata do vrvot na
nivoto na rastewe, tie }e go dostignat nivoto na srceto soobrazno so nivoto na
Adam i Eva tokmu pred nivniot Pad. Na nekoi lu|e, koi se na toa nivo, Bog im
dava otkrovenie deka tie se Gospod, priznavaj}i im deka go dostignale nivoto na
zrelost na koe{to Toj ve}e edna{ gi blagoslovil lu|eto so vlast nad univerzumot.
Vernicite vo Poslednite denovi, ~ija posvetena vera gi ovlastuva da se
zdobijat so otkrovenie deka tie se "Gospod", se vo pozicija sli~na na Jovan
Krstitel. Jovan Krstitel do{ol so misija da go podgotvi patot na Isus. 18 Na ist
na~in, na ovie vernici im e dadena misijata da go podgotvat, vo nivnite li~ni
oblasti na odgovornosta, patot za Hrista vo Vtoroto doa|awe. Bog im go dava
otkrovenieto deka tie se Gospod, bidej}i tie treba da dejstvuvaat kako pretstavnici
na Gospoda vo svoite poliwa na odgovornosta.
Koga nekoj, koj e obdaren so duhovna komunikativnost, prima
otkrovenie deka toj e Gospod, toj treba da go razbere ovoj fenomen spored
u~ewata na Principot. Toj ne treba da dejstvuva pogre{no, gre{ej}i deka toj e
Hrist na Vtoroto doa|awe. Inaku, mo`e da zavr{i igraj}i uloga na antihrist. Od
ovaa pri~ina, Biblijata sodr`i proro{tva deka vo Poslednite denovi }e se pojavat
mnogu antihristi.19
Duhovnite mediumi ~esto se zbuneti i zapa|aat vo me|usebni konflikti,
bidej}i se razlikuvaat nivoata na duhovniot svet so koi tie se vo komunikacija,
kako i sodr`inata na otkrovenijata {to tie gi primaat. 20 I koga duhovno
~uvstvitelnite lu|e se vo kontakt so nekoj duhoven svet, ako nivnite uslovi i
pozicii se razlikuvaat, a nivniot karakter, intelekt i duhovnost se na razli~ni nivoa,
tie na razli~ni na~ini }e go vospriemaat duhovniot svet. Od ovie razliki
proizleguvaat konflikti pome|u niv.
Lu|eto koi pridonesuvaat za providenieto na obnovata obi~no se
odgovorni samo za eden del od providenieto. Sosredoto~eni samo vrz nivnata
vertikalna vrska so Boga, tie ~esto se ne~uvstvitelni za nivnite pravilni
horizontalni vrski so drugite duhovno soobrazeni lu|e. Pome|u niv mo`e da izbie
spor so toa {to sekoj misli deka Bo`jata Volja na koja toj í slu`i se razlikuva od

16
Dela 2:17.
17
Bitie 1:28.
18
Jovan 1:23.
19
1 Jov. 2:18.
20
1 Kor. 15:41.

155
Voskresenieto

onaa na koja í slu`at drugite. Nivnite konflikti se vlo{uvaat koga sekoj od niv
dobiva otkrovenie deka toj e najdobriot. Sepak Bog ~esto nudi takvi ohrabruvawa
za da go pottikne sekogo od niv da go dadat najdobroto od sebe pri izveduvaweto
na svojata osobena misija vo ramkite na pogolemoto providenie. Isto taka, Bog
dava takvi otkrovenija bidej}i sekoj, navistina, e najsoodveten vo svojata oblast
na misijata.
U{te ne{to, koga posvetenite vernici stanuvaat duhovno otvoreni i go
dostignuvaat nivoto na srceto soobrazno na ona na Adam i Eva pred Padot, tie }e
se soo~at so ispit sli~en na onoj koj Adam i Eva ne uspeale da go pominat. Ako
se nevnimatelni, mo`at da ja napravat gre{kata na Padot. Ova isku{enie e
ekstremno te{ko da se nadmine bez razbirawe na Principot. Za `al, mnogu
religiozni lu|e ne uspeale da go pominat ovoj test, za eden mig poni{tuvaj}i gi
dostigawata zdobieni niz godinite na posvetenost i istaknuvawe.
Kako mo`at duhovno nadarenite lu|e da se spravat so ovie nevolji? Za da
go ispolni providenieto na obnovata vo eden kratok vremenski period, Bog
raspredeluva razli~ni misii na brojni edinki i nezavisno se povrzuva so sekoja od
niv. Na toj na~in sosema e neizbe`no da se slu~at konflikti pome|u duhovno
~uvstvitelnite lu|e. Sepak, na krajot na istorijata Bog }e gi obezbedi so nova
vistina. Novata vistina }e im pomogne da razberat deka site poedine~ni misii,
dovereni sekomu, se za dobroto na istata krajna Bo`ja cel. Toa }e gi vodi niv da
sorabotuvaat me|usebno i da rabotat vo harmonija za da ja ispolnat povisokata cel
na providenieto na obnovata. Vo ovoj period, duhovno obdarenite lu|e treba da gi
zaprat svoite tvrdoglavi nastojuvawa deka samo tie í slu`at na Bo`jata volja. Treba
da gi baraat povisokite i posestrani zborovi na vistinata, koi mo`at da im
pomognat pravilno da gi razberat svoite mesta i vistinskata priroda na nivnite
misii vo providenieto. Samo toga{ tie }e mo`at da gi nadminat konfuziite koi
proizlegle od minatite horizontalni konflikti. Samo toga{ sekoj }e mo`e da stigne
do ispolnuvaweto na svojot individualen pat na verata i navistina da pridonese so
prekrasni plodovi.

2.2.7 Prvoto voskresenie

"Prvoto voskresenie", za koe se zboruva vo Biblijata, go opi{uva

ispolnuvaweto na obnovata za prv pat vo istorijata na providenieto. Ova }e bide
doispolneto preku Hristos vo Vtoroto doa|awe. Toj }e gi is~isti lu|eto od izvorniot
grev i }e gi vozobnovi do nivnite vistinski, izvorni sopstva, ovozmo`uvaj}i sekoj
da ja ispolni celta na sozdavaweto.
Site hristijani se nadevaat deka }e u~estvuvaat vo prvoto voskresenie.
No, vsu{nost, koj }e u~estvuva? Toa }e bidat onie koi prvi }e poveruvaat, }e go
slu`at i }e go sledat Hrista pri Vtoroto doa|awe. Tie }e mu pomagaat vo
ispolnuvaweto na site uslovi za nadomestuvawe niz celiot svet i vo ispolnuvaweto
na providenieto na obnovata. Vo toj proces, tie }e bidat prvite koi{to }e go imaat

156
 Voskresenieto

otstraneto izvorniot grev, }e stanat bo`estveni duhovi i }e ja ispolnat celta na

sozdavaweto.
Potoa, da go ispitame zna~eweto na 144.000 li~nosti spomenati vo
Biblijata.21 Za Hristos na Vtoroto doa|awe da go ispolni providenieto na obnovata,
toj mora da najde odreden broj lu|e, koi preku nadomestok mo`at da gi obnovat
misiite na site svetci od minatoto, koi, i pokraj nivnite najdobri napori da ja
izvr{at Bo`jata Volja, stanale `rtvi na Satanata koga ne uspeale da gi ispolnat
svoite odgovornosti. Toj mora da gi najde tie lu|e za vreme na svojot `ivot i da
vospostavi osnova za pobeda nad satanskiot svet. Vkupniot broj na svetci, koi
Hristos na Vtoroto doa|awe mora da gi najde za da ja ispolni ovaa cel, e 144.000.
Vo tekot na Bo`jeto providenie na obnovata, Jakov imal dvanaeset deca,
so koi ja izvel svojata misija da go obnovi semejstvoto. Mojsej vodel dvanaeset
plemiwa vo ispolnuvaweto na misijata da ja obnovi nacijata. Ako ovie dvanaeset
plemiwa se umno`ele u{te edna{ spored modelot na dvanaesette plemiwa, }e bile
vkupno 144. Isus, koj do{ol so misija da go obnovi svetot, na{ol dvanaeset
apostoli, so cel preku nadomestuvawe da go obnovi i duhovno i fizi~ki brojot
144. No, zaradi negovoto raspnuvawe, Isus toa mo`el da go vozobnovi samo
duhovno. Jakov imal dvanaeset sina so cel preku nadomestuvawe za vreme na
negoviot `ivot da ja obnovi vertikalnata niza na dvanaesette generacii od Noe,
koja bila prisvoena od Satanata.22 Na ist na~in, Hristos na Vtoroto doa|awe mora
preku nadomestuvawe za vreme na negoviot `ivot i duhovno i fizi~ki da go
obnovi dolgiot tek na providenieto od Prvoto doa|awe na Hrista, koj go postavil
duhovniot model na 144 plemiwa. Za da go ispolni ova, toj mora da go najde
baraniot broj vernici, koj soodvetstvuva na brojot 144.

2.3 Providenieto na voskresenie za duhovite

2.3.1 Celta i na~inot na povratnoto voskresenie

Soglasno so Tvore~kiot Princip, za rasteweto na ~ovekoviot duh se

neophodni dva vida ishranuvawe: `ivotni elementi dobieni od Boga i vitalni
elementi primeni preku davaweto i primaweto so fizi~koto Jas. Duhovite ne
mo`at da rastat nitu da bidat voskres-nati oddelno od fizi~koto sopstvo. Kako
rezultat na toa, duhovite na lu|eto koi umrele pred da mo`at da dostignat
sovr{enstvo za vreme na nivniot zemen `ivot mo`at da bidat voskresnati samo
preku vra}awe na zemjata i ispolnuvawe na neispolnetata odgovornost niz
sorabotka so zemnite lu|e. So pomagawe na vernicite koi `iveat na zemjata da gi
ispolnat nivnite misii, duhovite vo isto vreme mo`at da gi ispolnat svoite misii.
Vo toa le`i zna~eweto na stihot koj pretska`uva deka vo Poslednite denovi

21
Otkr. 14:1-4, 7:4.
22
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Periodi 2.2.

157
Voskresenieto

Gospod }e dojde "so iljadnici Svoi sveti angeli". 23 Ovoj proces go narekuvame
povratno voskresenie.
Kako duhovite im pomagaat na lu|eto na zemjata da ja ispolnat Bo`jata
Volja? Koga lu|eto so molitvi ili drugi duhovni aktivnosti stanuvaat priem~ivi za
duhovite, duhovite se spu{taat kaj niv za da sozdadat zaedni~ka osnova so nivnite
duhovni sopstva i da rabotat so niv. Duhovite pravat razli~ni dejstva. Na primer,
izlevaat duhoven ogan vrz zemnite lu|e i im davaat mo} da le~at bolesti. Tie im
pomagaat na lu|eto da vlezat vo polo`ba na trans i da gi sfatat vistinite na
duhovniot svet. Im davaat na lu|eto otkrovenija i darba da prorekuvaat. Tie mo`at
da í dadat i dlaboka inspiracija na du{ata. Vo ovie razni dejstva duhovite rabotat
vo imeto na Sv. Duh, vodej}i gi lu|eto na zemjata da ja ispolnat Bo`jata Volja.

2.3.2 Povratnoto voskresenie na duhovite na evrejskite vernici i na hristijanite

2.3.2.1 Povratnoto voskresenie na nivoto na rastewe

Duhovite na onie koi go po~ituvale Zakonot na Mojsej i iskre-no go

obo`avale Boga dodeka `iveele na zemjata za vreme na Stariot Zavet prestojuvaat
na nivoto na oblikuvani duhovi vo duhovniot svet. Po doa|aweto na Isus, site ovie
duhovi se vratile na zemjata i im pomagale na vernicite na zemjata da ja ispolnat
Bo`jata Volja. So takvoto pomagawe na lu|eto da go dostignat nivoto na `iv duh,
tie, isto taka, se zdobile so istata zasluga - imeno, stanale `ivi duhovi i vlegle vo
Rajot. Ova osloboduvawe go narekuvame povratno voskrese-nie na nivoto na
rastewe.
Da izvle~eme nekoi primeri od Biblijata. Bidej}i Ilija se pojavil pred Isus
i negovite apostoli kako duh,24 sosema e jasno deka Ilija sé u{te `iveel vo
duhovniot svet. No, Isus mu se obra}al na Jovan Krstitel, koj `iveel na zemjata,
kako na Ilija.25 Isus go narekol nego Ilija, bidej}i, vo smisla na nivnata misija,
teloto na Jovan istovremeno slu`elo i kako telo za Ilija. Duhot na Ilija se spu{til
vrz Jovan Krstitel za da mu pomogne da ja ispolni misijata {to toj, Ilija, ja ostavil
nezavr{ena za vreme na negoviot zemen `ivot. Ova bilo povratnoto voskresenie
na Ilija.
Vo Biblijata e zabele`ano deka koga Isus umrel na krstot, mnogu tela na
svetci voskresnale od nivnite grobovi. 26 Ovoj stih ne zna~i deka raspadnatite tela
na tie svetci bile regenerirani, ovozmo`uvaj}i im da voskresnat vo telo. Duri se
opi{uva duhoven fenomen na povratnoto voskresenie. Duhovite na evrejskite
vernici se spu{tile na zemjata od nivoto na oblikuvani duhovi od duhovniot svet
kade {to `iveele. Tie se vratile za da im pomognat na vernicite na zemjata, koi

23
Juda 14.
24
Matej 17:3.
25
Matej 17:12-13.
26
Matej 27:52.

158
 Voskresenieto

imale mo`nost da imaat korist od osloboduvaweto preku krstot, da veruvaat vo

Isus i da stanat `ivi duhovi. So toa, vratenite duhovi isto taka stanale `ivi duhovi.
Ako svetcite stanale so telata od svoite grobovi, kako {to bukvalno e napi{ano vo
Biblijata, tie sekako }e posvedo~ele za faktot deka Isus e Mesija. Dali
toga{ nekoj }e se osmelel da opstoi vo neverata kon Isus? U{te pove}e, nivnoto
dejstvuvawe i dela }e bile zabele`ani vo Biblijata, a nie sepak nemame ni{to
drugo osven nejasno izvestuvawe deka svetcite voskresnale od nivnite grobovi.
Ova bil kratkotraen duho-ven fenomen, zabele`liv samo za onie vernici ~ii
duhovni setila bile otvoreni.
Vo sporedba so Rajot, vo koj lu|e mo`at da vlezat vrz osnova na
osloboduvaweto so Isusovoto raspnuvawe, podra~jeto na duhovniot svet kade {to
prestojuvale svetcite od vremeto na Stariot Zavet bilo relativno temno i bedno, pa
zatoa bilo nare~eno "grob".

2.3.2.2 Povratnoto voskresenie na nivoto na ispolnuvawe

Duhovite na lu|eto koi veruvale vo Isus dodeka `iveele na zemjata za

vreme na Noviot Zavet, stanale `ivi duhovi i po smrtta vlegle vo Rajot. Po
Vtoroto doa|awe, site ovie duhovi }e se vratat na zemjata za da im pomognat na
vernicite da veruvaat i da go sledat vrateniot Hristos. So takvoto pomagawe na lu|
eto na zemjata da dostignat nivo na bo`estveni duhovi, tie isto taka }e se zdobijat
so istata zasluga i }e stanat bo`estveni duhovi. Koga zemnite svetci }e preminat
vo sledniot svet i }e vlezat vo Nebesnoto Kralstvo na neboto, vratenite duhovi
isto taka }e vlezat vo Kralstvoto. Ova osloboduvawe e nare~eno povratno
voskresenie na nivoto na ispolnuvawe. Vo ova osloboduvawe ne samo {to
duhovite im pomagaat na zemnite lu|e, tuku i zemnite lu|e, isto taka, pomagaat vo
voskresenieto na duhovite.
Da go razjasnime sledniot stih:

"I site tie [svetcite od vremeto na Stariot Zavet], iako primija svedo{tvo
preku verata, sepak ne go dobija vetenoto [dozvola da vlezat vo
Nebesnoto Kralstvo], oti Bog za nas [zemnite lu|e] predvide ne{to
podobro [Nebesno Kralstvo], ta tie [duhovite] bez nas da ne postignat
sovr{enstvo [`itelstvo na Nebesnoto Kralstvo]". - Evr. 11:39-40.

So ova objasnuvawe mo`e da razbereme deka ovoj stih precizno go opi{uva

povratnoto voskresenie. Tuka se opi{uva deka duhovite koi `iveat vo duhovniot
svet ne mo`at da steknat sovr{enstvo bez sorabotka so zemnite lu|e. Ponatamu,
zapi{ano e: "Sé {to svrzete na zemjata, }e bide svrzano i na neboto; i sé {to
razvrzete na zemjata, }e bide razvrzano i na neboto". 27 Ovoj stih né u~i deka
dokolku vernicite na zemjata prvi ne go zagubat ona {to e svrzano, duhovite isto
27
Matej 18:18.

159
Voskresenieto

taka ne mo`at da go zagubat ona {to e svrzano vo niv. Bidej}i duhovite mo`at da
bidat voskresnati samo preku sorabotka so vernicite na zemjata na koi im se
spu{tile, Isus mu gi dal klu~evite na Nebesnoto Kralstvo na Petar, kako
pretstavnik na zemnite vernici, so cel toj da mo`e da gi otklu~i portite na
Nebesnoto Kralstvo ovde na zemjata.28

2.3.3 Povratnoto voskresenie na duhovite koi prestojuvaat nadvor od Rajot

Ima nekolku klasi na duhovi koi prestojuvaat nadvor od Rajot i sekoja od

niv ima na~in da go postigne povratnoto voskresenie. Prvo, da go ispitame
povratnoto voskresenie na duhovite koi, za vreme na nivniot `ivot, veruvale vo
druga religija osven hristijan-stvoto. Isto kako {to koi-gode bilo dve li~nosti mora
prvo me|useb-no da sozdadat zaedni~ka osnova pred da mo`at da rabotat na
zaedni~ka cel, zemnite lu|e i duhovite mo`at da rabotat za da dostignat zaedni~ka
cel na providenieto samo otkako prvin }e sozdadat zaedni~ka osnova. Spored toa,
duh koj se vra}a na zemjata za negovo voskresenie bara soodveten partner me|u
zemnite lu|e od religijata vo koja toj veruval za vreme na negoviot zemen `ivot.
Duhot se spu{ta vrz li~nosta {to ja izbral i ja vodi nea. Koga í pomaga na taa
li~nost da ja ispolni celta na providenieto na obnovata, so istata zasluga se
zdobivaat i duhot i li~nosta.
Vtoro, da go ispitame povratnoto voskresenie na duhovite koi `iveele
sovesen `ivot iako ne bile vernici. Nikoj pome|u gre{nite lu|e ne otelotvoruva
sovr{ena dobrina, zatoa {to nikoj ne go razre{il izvorniot grev vo sebe. Spored
toa, dobar duh e onoj koj ima relativno pove}e dobrina vo sebe otkolku {to ima
eden zol duh. Ovie dobri duhovi se spu{taat vrz dobrite lu|e na zemjata i
sorabotuvaat so niv so cel da im pomognat da ja ispolnat celta na Bo`jeto
providenie na obnovata. Vo ovoj proces, duhovite se zdobivaat so istata korist
kako i lu|eto na koi im pomognale.
Treto, da go ispitame povratnoto voskresenie na zlite duhovi. Vo
Biblijata ~itame za "prokolnatite", koi se izlo`eni na "ve~en ogan, prigotven za |
avolot i negovite angeli".29 Ovde "negovite angeli" se odnesuva na zlite duhovi
koi `iveat i rabotat pod kontrola na |avolot. Duhovnite su{testva, voobi~aeno
poznati kako "duhovi", ~ii karakteristiki i identitet se ~esto nejasni, ne se ni{to
drugo tuku zli duhovi. Duri i zlite duhovi se sposobni da se zdobijat so zaslugata
na epohata pri vra}aweto na zemjata. Me|utoa, delata na zlite duhovi ne nosat
sekoga{ plod i rezultat so nivnoto pridobivawe na korist od povratnoto
voskresenie. Da se osvoi takva zasluga, nivnite dela mora da imaat efekt na
kaznuvawe na zemnite lu|e za da im pomognat da gi napravat uslovite za
nadomestuvawe na nivnite gre{ki, koi gi popre~uvale porane{nite Bo`ji napori da

28
Matej 16:19.
29
Matej 25:41.

160
 Voskresenieto

gi pro~isti od nivnite grevovi. Toga{, kako mo`e delata na zlite duhovi da

rezultiraat so donesuvawe na osuda vo imeto na Neboto?
Da zememe eden primer. Pretpostavete deka edna li~nost, koja `ivee na
zemjata, vrz osnova na zaslugata na epohata treba da se kvalifikuva od tekovnata
sfera na zaslugata vo edna povisoka sfera na zasluga. Taa ne mo`e da se
kvalifikuva za novata sfera na zasluga dokolku najprvin ne napravi nekakov uslov
na nadomestuvawe za da gi otstrani gre{kite od minatoto. Vo slu~aj na
iska~uvawe od semejnata sfera vo rodovska sfera, li~nosta mora da gi nadomesti
dolgovite od gre{kite i za sebe i za predcite od nejziniot rod. Neboto dozvoluva
zlite duhovi nea da ja izma~uvaat kako kazna za toj grev. Ako taa podgotveno gi
izdr`i izma~uvawata od zlite duhovi i gi nadmine, preku toj uslov uspe{no }e go
isplati nadomestokot i na toj na~in }e bide ovlastena da vleze vo povisokata sfera
na zasluga na rodovsko nivo. Zlite duhovi koi ja izma~uvale se zdobivaat so
soodvetna korist. Toa e na~inot na koj, vrz osnova na zasluga na epohata,
providenieto na obnovata ja pro{iruva svojata sfera na pridobivka od semejno do
rodovsko, do nacionalno i do svetsko nivo. Sekoga{ koga ~ove{tvoto treba da se
kvalifikuva na povisoko nivo, li~nosta koja go vodi providenieto mora da napravi
uslov na nadomestuvawe za da se oslobodi od gre{kite koi se napraveni od nea ili
od nejzinite predci.
Delata na zlite duhovi mo`at da í pomognat na edna zemna li~nost da gi
ispolni uslovite za nadomestuvawe za da gi pro~isti svoite grevovi na dva razli~ni
na~ini. Prvo, duhot mo`e direktno da ja ma~i zemnata li~nost. Vtoro, zliot duh
mo`e da se spu{ti vrz duhovnoto sopstvo na druga li~nost koja `ivee na zemjata, a
koja se podgotvuva da napravi grev, koj mo`e da se sporedi so grevot na li~nosta
{to treba da bide kazneta, pa da raboti da ja napadne preku vtorata li~nost. I vo
dvata slu~ai, ako zemnata li~nost blagodarno i so gotovnost ja izdr`i rabotata na
zliot duh, taa }e sozdade uslov za nadomestuvawe da go pro~isti svojot grev i
grevot na svoite predci. Ovoj grev }e bide razre{en i taa }e vleze vo povisokata
sfera na zasluga, koja stanala dostapna vo nejzinata epoha. Na toj na~in, delata na
zliot duh }e donesat osuda na li~nosta za nejziniot grev vo ime na Neboto. Kako
rezultat na toa, duhot }e ja primi istata pridobivka kako i zemnata li~nost; imeno i
toj, isto taka, }e vleze vo povisokata sfera na zasluga.

2.4 Teorijata za reinkarnacija ispitana vo svetlinata na principot na

povratnoto voskresenie

Sakaj}i celosno da se ispolni celta na providenieto na obnovata, Bog

povikal mnogu edinki i za sekoja predvidel soodvetna misija. Ovie edinki gi
predale svoite misii na drugi li~nosti so sli~en karakter i okolnosti, postepeno
ispolnuvaj}i go sekoj del na misijata vo dolgiot tek na istorijata.
Providenieto na obnovata zapo~nuva so edna edinka, se {iri vrz
semejstvoto, odredenata zemja i svetot, za na krajot da donese obnova na celoto
nebo i zemja. Iako misijata dadena na sekoja edinka mo`e da bide samo del od
161
Voskresenieto

pogolema celina, taa isto taka se odviva spored toj model. Sekoja misija
zapo~nuva na individualno nivo i se {iri vrz semejstvoto, zemjata i na svetsko
nivo. Da zememe primer od Biblijata: misijata koja zapo~nala so Avraam na
individualno i na semejno nivo, bila prenesena do Mojsej na nacionalno nivo i do
Isus na op{to svetsko nivo.
Duhovite koi ne mo`ele da gi ispolnat svoite misii za vreme na nivniot
zemen `ivot mora da im se vratat na lu|eto na zemjata koi go spodeluvaat istiot tip
na misija koj{to go imale tie za vreme na nivniot `ivot. Koga eden duh í pomaga
na nekoja zemna li~nost da ja ispolni Bo`jata Volja, li~nosta nema da ja ispolni
samo svojata misija, tuku isto taka i misijata na duhot koj í pomognal. Ottuka, od
gledna to~ka na misijata, fizi~koto Jas na li~nosta istovremeno slu`i kako fizi~ko
Jas na duhot. Na nekoj na~in, taa li~nost e vtoroto doa|awe na duhot, pa zatoa taa
mo`e da bide nare~ena spored imeto na duhot i izgleda kako reinkarnacija na toj
duh. Vo Biblijata, Jovan Krstitel trebalo da ja ispolni misijata koja Ilija ja ostavil
nezavr{ena za vreme na negoviot zemen `ivot, bidej}i ja primil pomo{ta od Ilija
vo ispolnuvaweto na svoite aktivnosti. Isus go narekol Jovana "Ilija", bidej}i
fizi~koto sopstvo na Jovana istovremeno slu`elo kako telo za Ilija.30
Vo Poslednite denovi, na nekoi lu|e na zemjata im se dodeleni misii na
svetsko nivo. Tie mora da gi nasledat i da gi ispolnat odgovornostite na site
duhovi od minatoto koi bile posveteni na istoto pole. Tie duhovi }e se spu{tat vrz
tie lu|e i }e im pomagaat so cel da ja ispolnat nezavr{enata sopstvena rabota na
duhovite. Bidej}i zemnite lu|e, na nekoj na~in, se vtoroto doa|awe na tie duhovi
{to gi vodat li~nostite, tie mo`at da mislat deka se nivna reinkarnacija. Zatoa vo
Poslednite denovi ima lu|e koi tvrdat deka se vtoroto doa|awe na Isus, na Maitreja
(sakaniot, o~ekuvaniot) Buda, na Konfucij, na Maslinovoto drvo ili na Drvoto na
`ivotot. Hinduisti~kata i budisti~kata doktrina za reinkarnacijata gi tolkuvaat ovie
nadvore{ni fenomeni, no bez zasluga od poznavaweto na principot na povratnoto
voskresenie.

TRET DEL

Obedinuvaweto na religiite preku

povratnoto voskresenie
3.1 Obedinuvaweto na hristijanstvoto preku povratnoto voskresenie

Vo vremeto na Vtoroto doa|awe site `ivi duhovi koi prestoju-vaat vo

Rajot }e se spu{tat vrz lu|eto na zemjata, koi so veruvaweto i so sledeweto na
Gospoda mo`at da go dostignat nivoto na bo`estven duh. Ako sorabotuvaat so
ovie lu|e da ja ispolnat Bo`jata Volja za providenieto na obnovata, duhovite mo`at

30
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Voskresenieto 2.3.2.1.

162
 Voskresenieto

da ja spodelat istata pridobivka i da vlezat vo Nebesnoto Kralstvo. 31 Vsu{nost,

toga{ site duhovi }e se spu{tat od Rajot i }e im pomagaat na vernicite na zemjata.
Iako vremetraeweto na posetata mo`e da se razlikuva soglasno so verata
na edinkata, so vrodenata priroda i so dostignuva-wata na nejzinite predci za
providenieto, porano ili podocna sekoj vernik }e bide voden od duhovite od Rajot
da otide pred Hristos na Vtoroto doa|awe i da go posveti svojot `ivot za dobroto
na Bo`jata Volja. Od ovaa pri~ina, hristijanstvoto e predopredeleno da se obedini.

3.2 Obedinuvaweto na site drugi religii preku povratnoto voskresenie

Kako {to e objasneto pogore, site religii, koi ja barale istata krajna cel,
postepeno se spojuvaat vo edna kulturna sfera vrz osnova na hristijanskite ideali. 32
Hristijanstvoto ne postoi za svoeto sopstveno dobro, tuku negovata krajna misija
e ispolnuvaweto na celite na site religii vo ~ove~kata istorija. Hristos na Vtoroto
doa|awe, koj treba da dojde kako centar na hristijanstvoto, e li~nosta na Maitreja
Buda, koj treba da se vrati spored u~eweto na budizmot, na Vistinskiot ~ovek, koj
e o~ekuvan vo kineskata religiozna tradicija, i na ^ong-dor-jong, za kogo kopneat
mnogu Korejci. Toj e centralnata figura ~ie doa|awe e o~ekuvano i vo drugite
religii.
Kako rezultat na toa, pri Vtoroto doa|awe na Hrista, site duhovi koi za
vreme na nivniot `ivot veruvale vo drugi religii osven hristijanstvoto, kako duhovi
vo Rajot isto taka }e se vratat na zemjata za da voskresnat, duri i ako vremeto na
nivnoto vra}awe }e se razlikuva vo zavisnost od nivnata duhovna polo`ba. Ovie
duhovi mora da gi vodat zemnite vernici od nivnata soodvetna religija kon Hrista
na Vtoroto doa|awe, da im pomaagat da veruvaat vo nego i da go sledat vo
negovite dela da ja ispolni Bo`jata Volja. Mo`eme da najdeme paralelen primer za
ova pri Prvoto doa|awe: tri mudreci od Istok, koi bile vernici vo Zaratustra, do{le
vo potraga po Isus i go slavele pri negovoto ra|awe. 33 Spored toa, mo`no e site
religii kone~no da se obedinat okolu obnovenoto hristijanstvo.

3.3 Obedinuvaweto na nereligioznite lu|e preku povratnoto voskresenie

Duhovite koi za vreme na nivniot `ivot vodele sovesen `ivot, no ne

veruvale vo niedna religija, vo opredelenoto vreme isto taka }e se vratat na
zemjata za da ja primat zaslugata na povratnoto voskresenie. Tie }e gi vodat

31
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Voskresenieto 2.3.2.2.
32
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 4.2.
33
Matej 2:1-12.

163
Voskresenieto

sovesnite zemni lu|e da go baraat Hrista na Vtoroto doa|awe, da go sledat i da mu

pomagaat vo ispolnuvaweto na Bo`jata Volja.
Krajnata cel na Bo`jeto providenie na obnovata e da go spasi celoto
~ove{tvo. So toa Bog planira celosno da go ukine pekolot po pominuvaweto na
vremeto potrebno za sekoja edinka da napravi nadomestuvawe za svojot grev.
Ako pekolot trebalo ve~no da ostane vo svetot kade {to e ispolneta Bo`jata cel na
dobrinata, toa bi bilo protivre~no na sovr{enstvoto na Boga, na Negoviot ideal i
na Negovoto providenie na obnovata.
Duri i gre{nite roditeli ne mo`at da ~uvstvuvaat radost koga edno od
nivnite deca e nesre}no. Zar ova, duri, ne e povistinito za Boga, na{iot Nebesen
Tatko?! Zapi{ano e: "Gospod... dolgo vreme trpi, bidej}i ne saka da izginat nekoi,
tuku site da se obrnat kon pokajanie". 34 Spored toa, pekolot ne mo`e da ostane
zasekoga{. Vo idealniot svet, koj e ispolnuvawe na Bo`jata najdlaboka `elba,
nema da ostane ni traga od pekolot. Vo Poslednite denovi, koga vremeto e
sozreano, zlite duhovi }e se spu{tat vrz zlite lu|e na zemjata od isto duhovno nivo
i }e im pomognat da ja ispolnat Bo`jata Volja. Navistina, duri i demonite
posvedo~ile deka Isus e Bo`ji sin.35
So praktikuvawe na ovie razli~ni osloboduvawa vo tekot na dolg
vremenski period, site lu|e postepeno }e se naso~at kon celta na Bo`jiot idealen
svet.

34
2 Petar 3:9.
35
Matej 8:29.

164