PRIPRAVE NA SLAVNOSTNI KONGRES -

MINEVA ŽE VEČ KOT 70 LET OD

USTANOVITVE SINDIKATA OBRTI IN
PODJETNIŠTVA SLOVENIJE.
 2

REGRES ZA LETNI DOPUST 2022

Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače do 1. julija za tekoče
leto! Letošnji (polni) regres za letni dopust znaša najmanj 1074,43 eur. Delodajalec izplača najmanj
1074,43 eur. na trr račun delavca, delavec pa prejme najmanj 1074,43 eur. (Bruto=neto).

1. julij je rok za izplačilo regresa za letni dopust v letu 2022.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do 1. julija izplačati
regres najmanj v višini minimalne plače.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000
evrov.

Inšpektorat za delo, v svojem javnem pozivu poudarja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev, ki jo
je treba dosledno spoštovati.

Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je zelo pomembno tudi zato, ker je v tesni povezavi s
koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev.

Sindikat ob tem pozdravlja napoved Inšpektorata, da bo zato tudi v letu 2022 nadaljeval s poostrenim
nadzorom glede izplačila regresa ter glede izplačila plače in minimalne plače.

Od 1. julija do konca leta pa bodo izvajali dodatno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131. člena
ZDR-1, ki ureja izplačilo regresa.
Inšpektorat pri tem sodeluje tudi s Finančno upravo RS.

Kaj je dobro vedeti?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega
dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima
pravico tudi do sorazmernega dela regresa.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za
katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in
starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in
le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem
postopku.

Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov.

 5/2022 3

Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek.

Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca
pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih
postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v
postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.

V kolikor niste oz.do 1.7.2022 ne boste prejeli regresa za letni dopust vsaj v višini minimalne plače, nam
sporočite. Pomagali bomo.

Ana Čermelj,
generalna sekretarka
SOPS

XII. kongres SOPS

Glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, je na svoji XVII. redni seji, 28. februarja 2022
skladno s statutarnimi pristojnostmi, sprejel odločitev o sklicu XII. rednega kongresa sindikata, na
XVIII redni seji, dne 23.5.2022 pa določil njegovo vsebino in delegatski sestav.

XII. Kongres SOPS bo na Brdu pri Kranju, v sredo, 22. junija 2022.

Prihodnja številka Delavca izide junija 2022.

v obrti in podjetništvu
Mesečno informativno glasilo SOPS Iz vsebine:
Št. 5, maj 2022

Glasilo za delavce v obrti in REGRES ZA LETNI DOPUST 2022 2

podjetništvu zagotavlja :
Glavni odbor SOPS POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 2021
Informativno spletno glasilo ureja
4
za Glavni odbor SOPS :
Ana Čermelj, odgovorna urednica NADOMESTILO ZA NEIZKORIŠČEN DOPUST ALI DOLGOTRAJNI 6
Mitja Mesarič, tehnični urednik BOLNIŠKI STALEŽ
Naslov :
Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, Telefon: KAJ POGANJA INFLACIJO? ENERGENTI, PLAČE ALI DOBIČEK?
08/205 26 83 7

E-naslov: sops@siol.net POROČILO KAZALNIKA BLAGINJE 2022 V SLOVENIJI

12
Kontaktne ure:
Od ponedeljka do srede od 9. do 11. ZASTARANJE TERJATVE ZA ELEKTRIKO 17
ure Rokopisov in nenaročenih fotografij
ne vračamo.
SINDIKALNA LISTA 2022 18
4 5/2022

POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V

LETU 2021
5 5/2022

Družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2021, so povečale število zaposlenih, prihodke, še bolj prihodke
na tujem trgu, neto dodano vrednost kot tudi neto dodano vrednost na zaposlenega. Podvojile so neto čisti
dobiček, podjetniki pa so neto podjetnikov dohodek povečali za dobro tretjino. V letu 2021 so družbe ponovno
nadaljevale trend izboljševanja kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti, dohodkovnosti in imele
tudi najugodnejše vrednosti kazalnikov financiranja z izjemo deleža kapitala v obveznostih do virov sredstev.
Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev je v primerjavi z letom 2020 nekoliko manjši, vendar so družbe v
zadnjih petih letih imele najugodnejšo vrednost kazalnika dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog
kot tudi vrednost kazalnika, izračunanega iz razmerja med finančnim dolgom in denarnim tokom iz
poslovanja (EBITDA), ki nakazuje zmožnost poravnavanja finančnih dolgov v prihodnosti.
Na povečanje neto čistega dobička so najbolj vplivale družbe iz področja trgovine, vzdrževanja in popravil
motornih vozil, nato iz področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter iz področja predelovalnih
dejavnosti. Vsa področja so izboljšala neto čisti rezultat poslovanja z izjemo področja dejavnosti javne uprave
in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti in področja rudarstva, ki je kot edino leto 2021 zaključilo z
neto čisto izgubo.
Število zaposlenih so najbolj povečale družbe iz področja predelovalnih dejavnosti, nato iz področja
gradbeništva, področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil in iz področja strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti.

Na manjše število predloženih letnih poročil samostojnih podjetnikov (za leto 2020 je letno poročilo predložilo
50.834 podjetnikov) je vplivalo povečano število samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi
ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki niso zavezani za predložitev letnega poročila.
Teh je bilo v letu 2021 55.118, v letu 2020 pa 47.284.

Letna poročila za leto 2021 je predložilo tudi 408 zadrug (3 zadruge manj kot leto prej), ki so skupaj ustvarile
803.767 tisoč evrov prihodkov ali 9 % več kot leto prej. Zaposlovale so 2.787 delavcev ali 93 več kot leta 2020.
Zadruge so izkazale 4.290 tisoč evrov neto čistega dobička ali 54 % več kot v letu 2020.

Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah je znašala 1.901 evro. V primerjavi z letom 2020 (iz
podatkov letnih poročil za leto 2021 - podatki za prejšnje leto) je bila realno višja za 5,0 %.

vir: https://www.ajpes.si/novica/Poslovanje_gospodarskih_druzb_v_letu_2021?id=520#
 5/2022 6

NADOMESTILO ZA NEIZKORIŠČEN DOPUST

ALI DOLGOTRAJNI BOLNIŠKI STALEŽ
Delavec je bil od začetka decembra 2021 na bolniški. V tem času je dal odpoved in z delodajalcem sta
sklenila sporazum, da se delovno razmerje izteče 31. marca 2022. Vendar pa mu je bil nato bolniški stalež
nepričakovano podaljševan vse do 31. marca, zato delavec ni mogel izkoristiti preostalega dopusta iz 2021
in pripadajočega sorazmernega dela dopusta za 2022. Dosedanji delodajalec je delavcu izplačal
sorazmerni del regresa za 2022, zavrača pa plačilo nadomestila za neizkoriščene dni dopusta.

• Ali ima delodajalec prav?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)1 v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal
pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec
dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. Tak sporazum je možen le ob prenehanju
delovnega razmerja.

Razvoj sodne prakse na tem področju je precej raznolik,2 zato se bom osredotočila zgolj na novejšo prakso.
Višje delovno in socialno sodišče v sodbi Pdp 530/2021 z dne 18. januarja 2022 se je, upoštevaje sodno prakso
Sodišča EU, izreklo, da je pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljen letni dopust pomembno, ali je imel
delavec dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi objektivnih
nepredvidljivih dogodkov, pri čemer je dokazno breme, da bi delavec dopust lahko koristil ter da ga je
delodajalec poučil o možnosti koriščenja in posledici, če tega ne stori, na delodajalcu.

Naj na primeru iz citirane sodbe za lažje razumevanje pojasnimo konkretno situacijo. Delavka je bila od 20.
julija 2020 dalje v bolniškem staležu. Dne 31. julija 2020 je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga, pri čemer se je bolniški stalež iztekel 12. septembra 2020, delovno razmerje pa je
prenehalo naslednji delovni dan, to je 13. septembra 2020. Delavka je v postopku pojasnila, delodajalec pa ni
prerekal, da je imela planiran dopust od konca meseca avgusta dalje. Na podlagi navedenega je sodišče
zaključilo, da delavka iz objektivnih razlogov - zaradi bolniškega staleža in prejete odpovedi pogodbe o
zaposlitvi ni mogla izkoristiti 25 dni letnega dopusta:

"Tako bolniški stalež kot prejeta odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sta razloga, na katera
delavec ne more vplivati in ju predvideti ter se štejeta kot objektivna razloga, zaradi katerih delavec dopusta
ne izrabi."

Višje delovno in socialno sodišče je še pojasnilo, da se ob obstoju objektivnega razloga za neizrabo letnega
dopusta ne zahteva od delavca, da za izrabo letnega dopusta zaprosi. To bi bilo lahko odločilno le v primeru,
če objektivni razlog za neizrabo ne bi bil ugotovljen:

"V tožničinem primeru sta tako podana oba pogoja za prisojo denarnega nadomestila za neizrabljen letni
dopust na podlagi 164. člena ZDR-1, in sicer prenehanje delovnega razmerja in neizraba dopusta iz
objektivnega razloga. Končno tudi toženka v pritožbi pravilno navaja, da v skladu s 164. členom ZDR-1
delavcu pripada nadomestilo za neizrabljen letni dopust, če iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti letnega
dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi; kar po stališču ustaljene sodne prakse pomeni, da delavec ni mogel
predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja
[vsi poudarki so avtoričini]."
7 5/2022
Je pa treba opozoriti na sodbo v sestavi drugega senata istega sodišča Pdp 131/2021 z dne 13. aprila 2021, iz
katerega izhaja stališče, da delavec izgubi pravico do letnega dopusta (oz. nadomestila), če ne zahteva
njegove izrabe, če obstoj nepredvidljivega vzroka ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za
neizrabo letnega dopusta. Pomembno je, ali je imel delavec dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali
pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov, pri čemer je dokazno breme, da bi delavec dopust
lahko koristil ter da ga je delodajalec poučil o možnosti koriščenja in posledici, če tega ne stori, na
delodajalcu. Res pa je, da je v tej zadevi sodišče tudi izrecno izpostavilo, da delovno razmerje ni prenehalo
po krivdi ali volji delavke.

Glede na navedeno je treba preučiti vse okoliščine neizrabe dopusta in na tej podlagi sprejeti odločitev v
skladu s predstavljenimi smernicami.

Weber Nana, Nadomestilo za neizkoriščen dopust in dolgotrajni bolniški stalež, Pravna praksa, št. 20, 2022,
str. 19-20.

1 Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.

2 Podrobneje glej Weber, N.: Dopust, regres in druge odsotnosti z dela. GV Založba, Lexpera, Ljubljana
2021, str. 124 in nasl

KAJ POGANJA INFLACIJO? ENERGENTI,

PLAČE ALI DOBIČEK?
Če ste živeli v prepričanju, da sedanjo povišano inflacijo poganjajo visoke cene energentov ter morda še
rast plač, ste živeli v veliki zmoti. Zadnje analize kažejo povsem drugačno, za večino najbrž šokantno
sliko (glejte spodnji čudovit povzetek s strani Adama Toozeja). Josh Bivens iz Economic Policy Institute
je primerjal glavne dejavnike inflacije v obdobju med 1979 in 2019 ter 2020-2021. Ugotavlja zanimivo
dejstvo, da medtem ko je v obdobju med 1979 in 2019 v ZDA rast plač prispevala 62%, rast cen
energentov pa 27% k rasti inflacije, pa je v zadnjih dveh letih rast plač prispevala le 8%, rast cen
energentov 38%, medtem ko je rast dobičkov podjetij prispevala kar 54% k rasti inflacije. Podobno
ugotavlja tudi Isabel Schnabel, članica izvršilnega odbora ECB: od Q1 2021 naprej v evro območju glavni
pritisk na inflacijo vrši povišana rast dobičkov podjetij. Vzrok je v dvojem: na eni strani je pomanjkanje
dobrin v času post-Covidnega odpiranja podjetjem omogočilo doseganje visokih marž (dobičkov), na
drugi strani pa te rasti cen končnih izdelkov nihče ni omejeval. Ni bilo regulacije, konkurenca pa tudi ne
deluje, saj je v zadnjih desetletjih prišlo do povečane koncentracije (oligopolizacije) v večini
gospodarskih panog.

Danes se ne moremo bati standardnega učbeniškega primera plačno-inflacijske spirale (ko plače prek
povišanja proizvodnih stroškov poganjajo rast cen končnih izdelkov). Analiza ECB ne kaže, da bi v
zadnjem letu prihajalo do takšnih primerov izpogajanih višjih plač v štirih glavnih evrskih državah. In še
več, še sveža analiza ekonomistov Boissay et al (2022) iz baselske Bank for International Settlements (t.i.
“centralna banka centralnih bank”) kaže, da v razvitih državah ta plačno-inflacijska spirala dejansko ni
nikoli delovala. Korelacijski koeficienti med rastjo plač in rastjo cen so bili bodisi zelo nizki, zadnjih 20
let pa celo negativni. Na drugi strani se je v zadnjih treh desetletjih pogajalska moč sindikatov zaradi
zmanjšane sindikalne zastopanosti močno zmanjšala, hkrati pa se je močno povečala koncentracija v
panogah, kar se odraža v rasti dobičkovnih marž podjetij v povprečju za dobrih 50%.
 5/2022 8

Ergo, za zniževanje inflacije je danes bistveno bolj pomembno, kaj se bo dogajalo z dobički podjetij, kot
pa, kaj se bo dogajalo z rastjo plač. Plače je načeloma mogoče lažje držati pod kontrolo (neposredno v
javnem sektorju ter posredno v tripartitnih pogajanjih med delojemalci, delodajalci in državo), medtem
ko dobičkov podjetij nihče ne omejuje. Glede slednjega bi namreč potrebovali bistveno bolj restriktivno
protimonopolno (konkurenčno) aktivnost vladnih agencij, še pred tem pa regulacijo cen ključnih dobrin
in storitev. Slednje se seveda sliši absolutno bogokletno. Vendar če pogledate rekordne dobičke podjetij,
sploh v Covidnem in post-Covidnem obdobju, mora tudi največjemu skeptiku postati jasno, da je do teh
povečanih dobičkov lahko privedlo samo povečanje dobičkovnih marž podjetij (na škodo potrošnikov in
zaposlenih seveda).

Iz tega sledi še ena zelo pomembna ugotovitev: glede na zmanjšano pogajalsko moč delavskih sindikatov
in glede na povečano pogajalsko moč korporativnega sektorja se sesuva tudi učbeniška
makroekonomska narativa glede zniževanja inflacije v okviru koncepta Phillipsove krivulje. Tam gre
zgodba takole: če centralna banka kredibilno nakaže, da bo z dvigom obrestne mere znižala inflacijo,
bodo subjekti (predvsem zaposleni) ustrezno hitro spremenili svoja inflacijska pričakovanja navzdol,
zato tudi do recesije naj ne bi prišlo oziroma bo žrtev glede povečanja brezposelnosti majhna. Toda glede
na to, da zaposleni nimajo omembe vredne pogajalske moči, monetarna politika preko tega kanala ne bo
imela nekega pomembnega učinka na zniževanje inflacije. Ostanejo nam torej le še pričakovanja podjetij
in finančnih špekulantov kot možen kanal zniževanja inflacije. Se pravi, ali jih bodo FED, BoE in ECB
“prepričale”, da znižajo svoja pričakovanja glede inflacije in da začnejo sama zniževati rast cen svojih
proizvodov in storitev (zmanjšujejo svoje marže). Krepko dvomim v tak altruizem korporativnega
sektorja. Kar pomeni, da lahko podjetja “strezni” samo recesija in upad povpraševanja, da posledično
znižajo cene ali zmanjšajo njihovo rast.

Jože P. Damijan (damijan.org)

LETNO POROČILO: INTERAKCIJA MED DAVČNIM

SISTEMOM IN SISTEMOM SOCIALNIH
TRANSFERJEV NA RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK
Objavljamo letno poročilo ''Pregled vpliva interakcije dohodnine, socialnih prispevkov in socialnih
transferjev na razpoložljivi dohodek družin in samskih oseb ter na njihovo blaginjo: veljavna ureditev'', ki ga
je pripravila Služba za analize in razvoj na ministrstvu.

Poročilo podaja pregled, kako interakcija obstoječega davčnega sistema (to so davki ter prispevki za socialno
varnost) in sistema socialnih transferjev (denarnih in subvencije) vpliva na razpoložljivi dohodek najbolj
pogostih tipov družin in samskih oseb v Sloveniji, na ustreznost višine minimalnega dohodka in spodbude
za delo (to je kazalnik ali se delo izplača).

Ključne ugotovitve

Razpoložljivi dohodek
Interakcija med davčnim sistemom in sistemom socialnih transferjev na razpoložljivi dohodek za
opazovane tipe družin kaže naslednje:
a) Za enostarševsko družino z enim otrokom se razpoložljivi dohodek med 10 % in 70 % povprečne
plače znižuje. Za enostarševsko družino z dvema otrokoma (vrtčevski otrok in učenec) se znižuje med 10%
in 90 % povprečne plače. Pri 110 % povprečne plače pa se vrne na višino kot znaša pri 10 % povprečne
plače. Medtem ko je za enostarševsko družino z dvema otrokoma (dijak in študent) med 40% in 80 %
povprečne plače relativno stabilen.
9 5/2022

b) Pri dvostarševski družini z enim otrokom se znižuje do 80 % povprečne plače, v primeru

dvostarševske družine z dvema otrokoma (vrtčevski otrok in učenec) se razpoložljivi dohodek zniža med
60 % in 80 % povprečne plače. Pri dvostarševski družini z dvema 2 otrokoma (dijak in študent) pa je
razpoložljivi dohodek do višine 90 % povprečne plače praktično nespremenjen.

c) Pri samski osebi brez otrok je razpoložljivi dohodek nespremenjen do 50 % povprečne plače, pri
paru brez otrok, pa do 60 % povprečne plače. Nato pa se oba pričneta zviševati.

Razpoložljivi dohodek in subvencije

Interakcija med davčnim sistemom in sistemom socialnih transferjev na indikator “razpoložljivi dohodek
in subvencije” za različne vrste analiziranih družin in višine plače kaže naslednje:
a) Za enostarševsko družino z enim otrokom ter enostarševsko družino z dvema otrokoma (vrtčevski
otrok in učenec) se višina razpoložljivega dohodka in subvencij do 70 % oz. 90 % povprečne plače
zmanjšuje. Za enostarševsko osebo z dvema otrokoma (dijak in študent), je višina razpoložljivega dohodka
in subvencij do 80 % povprečne plače relativno stabilna.

b) Za dvostarševsko družino z enim otrokom in z dvema otrokoma (vrtčevski in učenec) višina

razpoložljivega dohodka in subvencij do 80 % povprečne plače rahlo upada. Pri povprečni plači se vrne na
enako vrednost kot znaša pri 40 % povprečne plače. Medtem ko je vrednost razpoložljivega dohodka in
subvencij pri dvostarševski družini z dvema 2 otrokoma (dijak in študent) do višine 90 % povprečne plače
dokaj stabilna oz. do navedene vrednosti beleži stabilno, vendar nizko rast.

c) Za samske osebe brez otrok višina razpoložljivega dohodka in subvencij začne naraščati pri 60 %
povprečne plače, pri paru brez otrok pa pri 70 % povprečne plače.

Spodbude za delo

a) Delež izgubljenega dohodka ob zaposlitvi (past brezposelnosti)

Delež izgubljenega dohodka ob zaposlitvi t. i. past brezposelnosti, ki meri delež zaslužka, ki se izgubi zaradi
višjih davkov in nižjih socialnih transferjev, ko se brezposelna oseba zaposli za polni delovni čas, pri vseh v
poročilu opazovanih tipih družin in pri samskih osebah kaže, da je največja izguba bruto dohodka ob
zaposlitvi, ko se oseba, zaposli na plačo v višini 60% do 80% povprečne plače. V tem razponu plače se ob
zaposlitvi v povprečju izgubi 82,5 % bruto zaslužka, kar pomeni, da ob zaposlitvi družina ali samska oseba
brez otrok pridobi 17,5 % bruto zaslužka.

b) Delež izgubljenega dohodka ob zvišanju plače (past nizkih plač)

Kazalnik meri delež dodatnega zaslužka, ki se izgubi zaradi višjih davkov ali nižjih socialnih transferjev, ko
se osebi zviša plača. Največ bruto zaslužka je, zaradi višjih davkov in nižjih socialnih transferjev,
izgubljenega pri povišanju plače iz minimalne na 75 % povprečne plače. Pri čemer pri navedenem zvišanju
plače najvišji delež bruto zaslužka izgubi enostarševska družina z dvema otrokoma (cca. 104 % dodatnega
bruto zaslužka) in par z dvema otrokoma (100 % dodatnega bruto zaslužka). To pomeni, da se, ko se osebi
poviša bruto plača, razpoložljivi dohodek družine celo zniža ali ostaja nespremenjen.

Davčna obremenitev (Davčni primež)

Davčni primež, tj. vsota davkov in prispevkov za socialna zavarovanja, zmanjšana za socialne transferje v
denarju, in izražena kot odstotek celotnih stroškov dela delodajalca, je najvišji za osebe brez otrok in par
brez otrok, saj se pri njih davčno breme preko transferjev ne znižuje. Najnižji davčni primež pa je pri
dvostarševski družini z dvema otrokoma in pri enostarševski družini z dvema otrokoma.
 5/2022 10

Prebivalstvo Slovenije po tipu družin in samske osebe

V Sloveniji je v letu 2021 živelo 2,1 milijona prebivalstva. Večina od teh (64 %) je živela v družini “par z
otroki” (49 % celotnega prebivalstva) in “samska oseba z otroki” (15 % celotnega prebivalstva). 19 %
prebivalstva so predstavljale samske osebe, 17 % prebivalstva pa je živelo v družini “par brez otrok”.

Struktura prebivalstva glede na starost staršev in otrok ter tip družine je bila v letu 2021 sledeča:

a) dvostarševske družine, v katerih so bili starši stari 15-64 let (tj. delovno sposobni) so predstavljale
24 % prebivalstva, 3 % prebivalstva pa dvostarševske družine, v katerih so bili starši stari 65 let ali več let
(tj. praviloma že upokojeni);

b) enostarševske družine, v katerih so bili starši stari 15-64 let so predstavljale 5 % prebivalstva, 2 %
prebivalstva pa so predstavljale enostarševske družine, v katerih so bili starši stari 65 let ali več let;

c) 23 % prebivalstva je bilo otrok, starih 0-24 let (472 tisoč), ki je živelo v dvostarševski ali
enostarševski družini; 8 % prebivalstva pa otrok, starih 25 let ali več, ki je živelo v navedenih dveh tipih
družin;

d) 8 % prebivalstva je bilo parov, starih 15-64 let, brez otrok in 8 % prebivalstva parov, starih 65 let in
več, brez otrok.

Spodbude za delo
Delež izgubljenega dohodka ob zaposlitvi (past brezposelnosti)

Delež izgubljenega dohodka ob zaposlitvi (PTR) meri delež zaslužka, ki se izgubi zaradi višjih davkov in
nižjih socialnih transferjev, ko se brezposelna oseba zaposli za polni delovni čas. Ta kazalnik meri
finančne nespodbude za vstop na trg dela.
11 5/2022

Za potrebe tega poročila je predpostavljeno, da se oseba zaposli na raven plače, kot jo je prejemala pred
nastankom brezposelnosti; da se prva odrasla oseba zaposli v 6. mesecu brezposelnosti ter pri parih, da je
druga odrasla oseba v družini brezposelna. Poleg tega je upoštevano, da družine, glede na sestavo družine,
uveljavljajo denarno socialno pomoč, subvencijo najemnine in otroški dodatek.

Najvišje spodbude za delo so pri samski osebi, paru brez otrok in samski osebi z otroki, nižje pa pri paru z
dvema otrokoma in samski osebi z dvema otrokoma. Namreč, najmanj dodatnega zaslužka ob vstopu v
zaposlitev , ko se brezposelna oseba zaposli za polni delovni čas, zaradi višjih davkov in nižjih socialnih
transferjev izgubijo samska oseba, par brez otrok in samska oseba z otroki. Medtem ko največji del
dodatnega zaslužka izgubijo par z dvema otrokoma in samska oseba z dvema otrokoma.

Delež izgubljenega dohodka ob zvišanju plače (past nizkih plač)

Delež izgubljenega dohodka ob zvišanju plače (METR) meri delež dodatnega zaslužka, ki se izgubi zaradi
višjih davkov ali nižjih socialnih transferjev, ko se osebi zviša plača. Za potrebe prikaza v tem poročilu je
upoštevano, da družine glede na sestavo družine uveljavljajo denarno socialno pomoč, subvencijo
najemnine in otroški dodatek. Pri parih je upoštevano, da je druga odrasla oseba v družini brezposelna.

Največ bruto zaslužka je zaradi višjih davkov in nižjih socialnih transferjev izgubljenega pri povišanju plače
iz minimalne plače na 75 % povprečne plače. Izjema je samska oseba, brez otrok, pri kateri je METR pri
vseh v tem poročilu opazovanih povišanjih enak. Najvišji delež bruto zaslužka izgubi samska oseba z
dvema otrokoma (cca. 104 % dodatnega bruto zaslužka) in par z dvema otrokoma (100 % dodatnega bruto
zaslužka). Podobno velja tudi za par z 1 otrokom. To pomeni, da se, ko se osebi poviša bruto plača, neto
razpoložljivi dohodek družine celo zniža ali ostaja nespremenjen. Najmanj pa samske osebe brez otrok (42
% dodatnega bruto zaslužka). Pri povišanju plače iz 75 % povprečne plače na povprečno plačo in iz
povprečne plače na 150 % povprečne plače pa se zaradi višjih davkov in nižjih socialnih transferjev pri vseh
opazovanih tipih družin praviloma izgubi več kot polovica dodatnega bruto zaslužka.

Davčna obremenitev
Davčni primež

Davčni primež (ETRL) meri kolikšen del stroškov dela predstavljajo socialni prispevki in davki. Definiran
je kot neto davki (tj. vsota davkov in prispevkov za socialna zavarovanja zmanjšana za socialne transferje v
denarju) v odstotku celotnih stroškov dela delodajalca.

Davčni primež je najvišji za osebe brez otrok in se s številom otrok zmanjšuje. Variira glede na višino
plače. Najvišji je za samsko osebo in par brez otrok. Najnižji pa za samsko osebo z dvema otrokoma pri
ravni plače 20-60 % povprečne plače, kjer znaša 11,3 % do 14,2 % celotnih stroškov dela delodajalca. Pri
višjih ravneh plače pa je pri paru z dvema otrokoma nižji kot pri samski osebi z dvema otrokoma.

vir: https://www.gov.si/novice/2022-05-31-letno-porocilo-interakcija-med-davcnim-sistemom-in-sistemom-
socialnih-transferjev-na-razpolozljivi-dohodek/
 5/2022 12

POROČILO KAZALNIKA BLAGINJE 2022 V

SLOVENIJI
Kazalniki blaginje

To poročilo ponuja pregled uspešnosti Slovenije po kazalnikih blaginje oblikovanih posebej za ta namen.
Pristop blaginje temelji na razumevanju, da je za merjenje napredka v širšem smislu treba analizirati
celoten nabor kanalov, preko katerih politike vplivajo na življenja ljudi. Kazalniki blaginje lahko zagotovijo
celovit pregled življenjskih razmer, s katerimi se soočajo in jih zaznavajo posamezniki ali določene skupine
v družbi. Pri oblikovanju preglednice smo upoštevali najboljšo mednarodno prakso (vir: OECD), in
smernice, ki so jih oblikovali v OECD. Širši nabor kazalnikov za spremljanje blaginje je tako sprejet s strani
držav, ki uporabljajo pristop spremljanja blaginje za informirane politične odločitve.

Pomen spremljanja izboljšav s pomočjo niza kazalnikov blaginje je v samem konceptu blaginje, ki zajema
družbeni napredek onkraj ekonomskega sistema in vključuje tudi izkušnje in življenjske razmere ljudi.
Obsežen pregled napredka družbe lahko pomaga prepoznati in obravnavati politične izzive ter prispeva k
oblikovanju javnih politik, ki temelji na argumentiranih odločitvah.

Kazalniki blaginje odražajo interakcijo politik, ki se izvajajo na vseh področjih družbe. Uporaba pristopa
blaginje za oblikovanje informiranih političnih odločitev prispeva k upoštevanju rezultatov, ki presegajo
določeno področje politike. Iz vidika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je
spremljanje rezultatov blaginje ključnega pomena, saj pomaga prepoznati družbene ranljivosti ter
napredek in delovne izzive v širšem kontekstu ter ovrednotiti skupni učinek politik na vse vidike življenja.
Razmerje med razsežnostjo blaginje in političnimi vzvodi omogoča prepoznavanje kompromisov in
politik, ki so koristne za vse, ter tako zagotavlja splošno skladnost politik.

Nabor kazalnikov sledi okviru blaginje OECD (2021) in jih lahko razdelimo na tri ločene konceptualne
komponente: trenutna blaginja, neenakost v blaginji in viri za blaginjo v prihodnosti.

1. Podatki o trenutni blaginji se osredotočajo na življenjske razmere na ravni posameznika,

gospodinjstva in skupnosti ter opisujejo, kako ljudje doživljajo svoje življenje »tukaj in zdaj«. Dimenzije
vključujejo materialne razmere, ki pogojujejo ekonomske možnosti ljudi in dejavnike kakovosti življenja,
ki vključujejo podatke o tem, kako dobro se ljudje počutijo, kaj znajo in zmorejo ter kako zdrava in varna
so njihova okolja. Kakovost življenja zajema tudi to, kako povezani in angažirani so ljudje ter kako in s
kom preživljajo svoj čas.

2. Vire za blaginjo v prihodnosti sestavljajo »kapitali« (zaloge virov za prihodnjo blaginjo), naložbe v
te kapitale (ali črpanja teh kapitalov) ter dejavniki tveganja in odpornosti, ki lahko vplivajo na prihodnjo
blaginjo. Te kapitale je mogoče meriti na ravni družbe ali na ravni posameznika. Ločeno poročanje o
trenutni blaginji in njeni trajnosti pomaga oceniti, ali je maksimiranje prvega za ceno ogrožanja slednjega
(ali obratno), kar lahko pri oblikovanju politik daje informacije o medčasovnih (tudi medgeneracijskih)
kompromisih.

3. Ker nacionalna povprečja pogosto prikrivajo velike neenakosti v blaginji, se dodatno raziščejo s
pregledom treh vrst neenakosti: vrzeli med skupinami prebivalstva oz. horizontalnih neenakosti (npr.
neenakost med spoloma); vrzeli med tistimi na vrhu in tistimi na dnu porazdelitve v vsaki dimenziji oz.
vertikalne neenakosti (npr. med najbogatejšimi in najrevnejšimi); in pomanjkanja oz. delež prebivalstva, ki
pade pod dani minimalni prag pri določeni dimenziji blaginje .
13 5/2022

Preglednica vsebuje 54 kazalnikov trenutne blaginje in 30 kazalnikov virov blaginje v prihodnosti (tabeli
2 in 3). Nabor kazalnikov je rezultat pregleda razpoložljivih kazalnikov blaginje in razprav z OECD v
okviru projekta »Izgradnja analitičnih zmogljivosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti«, ki ga financira Program podpore strukturnim reformam Evropske komisije. Seznam
kazalnikov odraža relevantnost glede na področja pristojnosti ministrstva. Nabor kazalnikov izhaja iz
treh glavnih virov: okvir blaginje OECD, Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja in kazalniki Slovenske
nacionalne razvojne strategije. Zaradi določenega prekrivanja pri izbiri prednostnega vira za kazalnike
in podatkov je bila dana prednost harmoniziranim podatkom po državah, da bi omogočili primerjavo
uspešnosti Slovenije z ostalimi državami EU.

Med vsemi kazalniki je bilo izbranih 20 glavnih kazalnikov, ki odražajo področne prioritete ministrstva
in vsebinska merila. Nabor glavnih kazalnikov je bil pogojen tudi s kakovostjo in razpoložljivostjo
podatkov. Izbrani so bili tudi z namenom, da bi odražali ravnotežje med vsemi dimenzijami blaginje. Za
lažjo primerjavo so izbrani kazalniki do neke mere usklajeni z glavnimi kazalniki okvira blaginje OECD
(tabela 1).
 5/2022 14

Pri izbiri kazalnikov blaginje je bilo upoštevanih pet kriterijev: ustreznost, natančnost, verodostojnost in
primerljivost, pravočasnost in pogostost ter interpretabilnost kazalnikov. V skladu z Okvirom blaginje
OECD nabor upošteva večinoma kazalnike rezultatov za trenutno blaginjo in vire za prihodnjo blaginjo.
Neenakosti po vzoru najboljših praks obravnavamo na integralen način (tj. horizontalne in vertikalne
neenakosti ter prikrajšanost). Natančnost se nanaša na primernost kazalnika za merjenje osnovnega
koncepta, ki ga je treba meriti, verodostojnost in primerljivost pa se nanašata na to, ali je kazalnik izdelan
na usklajen način med državami.

Podatkovni nabor na katerem temelji predlagani okvir, omogoča spremljanje rezultatov v treh glavnih
razsežnostih, od katerih vsaka daje svoj vpogled v uspešnost Slovenije. Te tri dimenzije so gibanje
kazalnikov skozi čas, primerjave med državami v določenem obdobju in neenakosti.

Pregled blaginje za posamezne skupine prebivalstva zajamemo s pregledom treh vrst neenakosti: vrzeli
med skupinami prebivalstva (npr. med moškimi in ženskami, starimi in mladimi, ipd. – horizontalne
neenakosti); vrzeli med tistimi na vrhu in tistimi na dnu lestvice dosežkov glede na določen kazalnik
(npr. dohodek 20 % najbogatejših posameznikov v primerjavi z dohodkom najrevnejših 20 % -
vertikalne neenakosti); in prikrajšanost (tj. delež prebivalstva, ki pade pod dani prag pri posamezni
dimenziji blaginje, kot je minimalna raven spretnosti, zdravja, dohodka).

Blaginja v Sloveniji

Glavni izzivi Slovenije na področju blaginje so zvišanje produktivnosti in uspešnosti ekonomskih

kazalnikov, ne da bi pri tem ogrozili nizke ravni neenakosti v premoženju in dohodku ter dobre rezultate
v nekaterih nematerialnih razsežnostih blaginje. Prizadevanje za boljše rezultate v zvezi s človeškim
kapitalom, vključno z zdravjem in veščinami odraslih, je ključna pot, s katero je mogoče doseči oba cilja.
Medtem ko je Slovenija na nekaterih nematerialnih dimenzijah blaginje, kot sta varnost in socialne
povezave, v relativno dobrem položaju, se zdi, da ljudem v Sloveniji še vedno manjkajo dobri rezultati v
več dimenzijah blaginje, da bi dosegli subjektivne ravni blaginje, ki jih dosegajo najbolj uspešne države
EU. Poleg zaostajanja na področjih materialnih življenjskih pogojev ter povprečnih zdravstvenih
rezultatov in spretnosti odraslih, so področja, ki zahtevajo pozornost, tudi slaba raven državljanske
angažiranosti in kakovost okolja.

Glavni kazalniki blaginje

Namen glavnih kazalnikov je zagotoviti skrajšan pogled na trinajst dimenzij blaginje. Slika 2 prikazuje
relativno uspešnost Slovenije v primerjavi z državami EU glede na glavne kazalnike trenutne blaginje za
zadnje razpoložljivo leto (za podrobnejši pregled po glavnih kazalnikih glej Prilogo A). Uvrstitev pri
vsakem kazalniku je odvisna tudi od števila držav, za katere so na voljo podatki. Slovenija dosega dobre
rezultate na področju varnosti, stanovanj , usklajevanja dela in prostega časa, stopnji brezposelnosti in
plačni vrzeli med spoloma. Neenakost porazdelitve dohodka in tveganje socialne izključenosti pa sta celo
med najnižjimi v EU. Splošno uspešnost podpirajo močne socialne povezave in zaznana ustrezna
socialna podpora.

Največji izzivi, kot jih prikazujejo glavni kazalniki, so kakovost okolja, državljansko udejstvovanje,
zadovoljstvo z življenjem, posebej zadovoljstvo študentov, stopnja delovne aktivnosti ter digitalne
spretnosti odraslih. Dohodek gospodinjstva in kakovost zaslužka je omejena s stopnjo produktivnosti.
 5/2022 15

Viri za blaginjo v prihodnosti

Viri za blaginjo v prihodnosti bodo oblikovali prihodnje rezultate blaginje. Kazalnike razdelimo na 4
sklope kapitala, naravne, človeške, družbene in ekonomske »zaloge kapitala«, ki obstajajo danes in ki
zagotavljajo zalogo kapitala za prihodnost. Vključujejo tudi dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na te
zaloge, kot so emisije toplogrednih plinov. Glavni kazalniki (slika 3) kažejo, da potencialni vir prihodnje
blaginje Slovenije izvira predvsem iz socialnega kapitala in v manjši meri iz kakovosti okolja. Dejavnik,
ki najbolj omejuje prihodnjo blaginjo, je nizka raven gospodarskega kapitala, merjena s produktivnostjo
dela. Zaupanje v druge je visoko, zaupanje v vlado pa je nizko. Nizek je tudi delež žensk na vodilnih
položajih.

Pri kazalnikih naravnega kapitala v sklopu okolje (tabela 3) je Slovenija relativno v dobrem položaju
glede na ostale države EU. Veliko je naravnih površin, visoka je stopnja recikliranja, dobro stanje rek,
merjeno z biokemijskimi potrebami po kisiku in veliko vodnih virov. Slovenija je po naravnih
površinah na srednjem mestu med državami EU, je 6. država v Evropi z največjo zalogo naravne in
polnaravne rastlinske pokritosti (70 %). Ne glede na to so bile izgube naravnih površin med letoma
2004 in 2015 velike. Slovenija ima največji delež teritorialno zavarovanih območij v OECD in v EU. Pri
ostalih kazalnikih iz tega sklopa se Slovenija uvršča v srednjo tretjino držav EU. Pri ekonomskem
kapitalu zaostajamo za najboljšimi državami EU, relativno nizek je le dolg gospodinjstev. Najslabše se
odrežemo pri kazalniku proizvodnih osnovnih sredstev, kjer se Slovenija uvršča na 18. mesto med 22
opazovanimi državami. Pri človeškem kapitalu je pozitivna relativno visoka vključenost v učenje
odraslih, visoka pa so tveganja za zdravje, ki izhajajo iz prekomerne telesne teže in kajenja.
16 5/2022

Neenakosti v blaginji

a. Vertikalne neenakosti

Neenakost porazdelitve dohodkov gospodinjstev, merjena z razmerjem kvintilnih razredov (80/20), kaže da
je dohodek v Sloveniji razporejen dokaj pravično. Z razmerjem porazdelitve dohodkov med najbogatejšimi
20 % prebivalcev in najrevnejšimi 20 % prebivalcev je Slovenija na drugem mestu med državami EU.

b. Prikrajšanosti

Slovenija se uvršča med najboljše države glede na razmeroma nizek delež prebivalstva, ki pade pod dani
minimalni prag, zlasti glede revščine in socialne izključenosti. Slovenija se uvršča med najboljše države EU
glede na delež oseb, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti (AROPE).

c. Horizontalne neenakosti

Dohodki in premoženje

Poleg kazalnikov, ki opisujejo povprečja prebivalstva, dajejo kazalniki po različnih skupinah prebivalstva
nadaljnji vpogled v izzive in priložnosti v različnih dimenzijah blaginje. Kar zadeva tveganje socialne
izključenosti, tuji državljani doživljajo dvakrat večjo stopnjo tveganja socialne izključenosti. Večje tveganje
od povprečne stopnje opazimo tudi pri starejši populaciji in ženskah.

vir:
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
SLUŽBA ZA ANALIZE IN RAZVOJ
17 5/2022

ZASTARANJE TERJATVE ZA ELEKTRIKO

Od januarja 2021 dalje nisem več mogel plačevati računov za elektriko. Sedaj sem dobil predlog za
izvršbo. Kot mi je znano, naj bi terjatev zastarala v enem letu.

• Ali naj torej ugovarjam zastaranje?

Obligacijski zakonik (OZ)1 v 355. členu določa, da v enem letu zastarajo:

1. terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje
snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva;

2. terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programov;

3. terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove
terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih;

4. terjatve za naročnino na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za katerega je bila
publikacija naročena;

5. terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske

pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z
dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali
krajših rokih;

6. terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo
v trimesečnih ali krajših rokih.

Posebej je v istem členu določeno, da zastaranje teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo, in da
zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Slednje pa je pomembno za
odgovor na vaše vprašanje.

Če je januarska terjatev zapadla v plačilo na primer 10. februarja 2021, bo enoletni zastaralni rok začel teči
1. januarja 2022. Zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka je tako 31. december 2022. Šele s 1. januarjem
2023 bo nastopilo zastaranje. Z ugovorom zastaranja ne boste uspešni.

Weber Nana, Zastaranje terjatve za elektriko, Pravna praksa, št. 20, 2022, str.19
 SINDIKALNA LISTA- MAJ 2022
7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:
letnik dijak študent
1. Dnevnice : prvi 90,00 € 170,00 €
1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo drugi 120,00 € 170,00 €
(od 01. 12. 2010 naprej): tretji in četrti 150,00 € 170,00 €
- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02 € Nagrade ne izključujejo štipendij.
- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 €
- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 € 8. Jubilejne nagrade:
a) po KP za obrt in podjetništvo član SOPS: nečlan:
1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2014 naprej):
(od 01. 07. 2010 naprej): - za deset let delovne dobe 781,24€ 585,93€
- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 € pri zadnjem delodajalcu
- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 € - za dvajset let delovne dobe 1.171,86€ 976,55€
- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 € € pri zadnjem delodajalcu
- za trideset let delovne dobe 1.562,48€ 1.367,17€
2. Kilometrina: pri zadnjem delodajalcu
Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva :
sredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za - za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 781,24€
vsak kilometer: 0,37 €
- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.171,86€
3. Nadomestilo za ločeno življenje: - za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.562,48€
- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci 9. Odpravnina ob upokojitvi:
in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €
- po KP za obrt in podjetništvo ter KP med delavci in
4. Prenočevanje: družbami drobnega gospodarstva (oziroma v višini
3.906,20€
Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle
zneska na predloženem računu. tri mesece, če je to zanj ugodneje)

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu): 10. Solidarnostna pomoč: 1.953,10€
- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €
11. Regres za letni dopust:
- po KP med delavci in družbami drobnega - po KP za obrt in podjetništvo najmanj 1.074,43€
gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 € - po KP med delavci in
družbami drobnega gospodarstva najmanj 1.074,43€
6. Prevoz na delo in z dela:
največ 2.007,92€
- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):
v višini 100% cene javnega prevoza Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala
Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov povprečna mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in
prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 € drugih organizacijah v Sloveniji v MARCU 2022 bruto 2.007,92
- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva € oziroma neto 1.306,68 €, za obdobje I.-III. pa bruto 1.953,10
(od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza. € oziroma neto 1.261,22€.
Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov Sindikat obrti in podjetništva Slovenije,
prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 € Ana Čermelj GO SOPS

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna
plača od 1. februarja 2022 naprej najmanj:
ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO I. tarifni razred 605,97 €
Zneski so usklajeni z inflacijo v letu 2021 ter Kolektivno pogodbo za II. tarifni razred 690,81 €
obrt in podjetništvo (Ur. l. RS št. 92/2013), ki je sicer prenehala III. tarifni razred 775,62 €
veljati. IV. tarifni razred 880,18€
V. tarifni razred 975,59 €
I. tarifni razred 646,33 € VI. tarifni razred 1.163,44€
II. tarifni razred 671,94€ VII. tarifni razred 1.321,00€
III. tarifni razred 706,60€ VIII. tarifni razred 1.575,49 €
IV. tarifni razred 722,81€ IX. tarifni razred 1.890,59 €
V. tarifni razred 766,43€ *Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočega
VI. tarifni razred 878,60€ koledarskega leta zaradi inflacije v letu 2021 (4,9 %) povečajo v višini
VII. tarifni razred 1028,15€ povprečne letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin preteklega
VIII. tarifni razred 1152,76€ leta glede na predpreteklo leto 2020 v RS, (SURS).
V obeh razpredelnicah se doda dodatek na skupno delovno
dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe) in morebitne
dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA:Minimalna plača znaša od 1.1.2022 do

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI MED 31.12.2022 -> 1.074,43 € bruto.
DELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGA
GOSPODARSTVA Sindikat obrti in podjetništva Slovenije
Skladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami Ana Čermelj, GO SOPS