OSREDNJA TEMA:

ŠT.1

SOPS IN PTZ-GZS PODPISALA ANEKS H KOLEKTIVNI POGODBI

MED DELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGA GOSPODARSTVA
DELAVEC
MAREC 2023
JANUAR -
LETO XL WWW.SOPS.SI
DELAVEC
v obrti in podjetništvu
Mesečno informativno glasilo SOPS Št. 1,
januar - marec 2023

Glasilo za delavce v obrti in podjetništvu

zagotavlja : Prihodnja številka Delavca izide aprila 2023.
Glavni odbor SOPS
Informativno spletno glasilo ureja
Glavni odbor SOPS.
Odgovorna urednica : Ana Čermelj
Naslovna ilustracija : Nea Likar
Naslov :
Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

Telefon: 08/205 26 83

E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure:
Od ponedeljka do srede od 9. do 11. ure
Rokopisov in nenaročenih fotografij ne
vračamo.

Obvestilo odgovorne urednice

Po določenem obdobju se je smiselno ozreti na prehojeno pot, ovrednotiti rezultate, zastaviti nove
cilje, poiskati drugačne izzive, času in družbenim razmeram primerne.

Z novim letom prehajamo na trimesečno izdajanje revije Delavec v obrti in podjetništvu, torej bodo
redne številke revije izšle po sledeči časovnici :
Št. 1 - januar - marec, v mesecu januarju 2023.
Št. 2 - april - junij, v mesecu aprilu 2023.
Št. 3 - julij - september, v mesecu juliju 2023.
Št. 4 - oktober - december, v mesecu oktobru 2023.
Ob tem sindikat uvaja novost, s krajšimi " newsletterji oziroma novičniki", torej strokovno vsebino,
zapisano v strnjeni obliki, vključno z aktualno sindikalno listo, veljavno za obrt, podjetništvo in
drobno gospodarstvo.
Krajši novičniki bodo izšli v mesecih : februar, marec, maj, junij, avgust, september, november,
december 2023.

V veselje nam je tudi prenovljena podoba revije Delavec, ki jo je v sodelovanju s strokovno službo
Glavnega odbora SOPS, pripravila mlada ilustratorka Nea Likar.
 PODPISAN ANEKS H KOLEKTIVNI POGODBI MED DELAVCI IN
DRUŽBAMI DROBNEGA GOSPODARSTVA

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije in Podjetniško trgovska zbornica - GZS sta dne 24.1.2023
podpisala Aneks š t. 2 h Kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva
(Uradni list RS, št. 94/10, 58/11, 4/18, v nadaljevanju KPdg).

Omenjena socialna partnerja ohranjata tradicijo izjemno korektnega socialnega dialoga na področju
drobnega gospodarstva.
Vemo, da je socialni dialog v Sloveniji dobil nov razmah po osamosvojitvi Slovenije in po spremembi
družbene ureditve. Zahvaljujoč izkušnjam iz preteklosti so socialni partnerji že leta 1990 podpisali
»Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo«, 08. avgusta leta 1991 pa tudi »Kolektivno pogodbo
med delavci in družbami drobnega gospodarstva«. To kolektivno pogodbo je Sindikat obrtnih
delavcev Slovenije (danes Sindikat obrti in podjetništva Slovenije) sklenil z Združenjem drobnega
gospodarstva pri GZS, predstavniki obeh organizacij pa so jo prenovili leta 1999.
Prva kolektivna pogodba za drobno gospodarstvo je zdržala skoraj deset let, njena prenovljena
naslednica pa več kot deset let.

Leta 2010 sta Sindikat obrtnih delavcev Slovenije in Podjetniško – trgovska zbornica pri GZS, ki je
pravni naslednik Združenja za drobno gospodarstvo pri GZS, sklenila prenovljeno in posodobljeno
kolektivno pogodbo med delavci in podjetji drobnega gospodarstva.

Pri nas ima torej kolektivno dogovarjanje najdaljšo tradicijo na področju obrti in malega
gospodarstva, kar nikakor ni naključje, saj so v tej dejavnosti delodajalci in delavci, ki vsakodnevno
delajo skupaj, najbolj povezani. Zaradi hude inflacije in drugih zaostrenih razmer v gospodarstvu sta
sindikat in zbornica ocenili, da je primeren trenutek, da se prejemki delavcev zvišajo.
Pogajanja med socialnima partnerjema so bila uspešna, kar je rezultiralo v podpisu aneksa h
Kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva.

Poglejmo kaj prinašajo dogovorjene spremembe.

1. člen
Spremeni se 45. člen KPdg, tako da se glasi:
»45. člen
pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače
(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v
posameznem koledarskem letu, v primerih, določenih s to kolektivno pogodbo. Delavec se o izrabi
odsotnosti dogovori z delodajalcem.
(2) Plačana odsotnost znaša za posamezni primer:
lastne poroke : 2 dneva
rojstva otroka : 2 dneva
smrti zakonca ali osebe, ki je z delavcem živela v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, smrti
otrok, staršev, posvojencev in pastorkov : 3 dnevi
smrti bratov, sester, starih staršev : 1 dan
selitve delavca in njegove družine v istem kraju : 1 dan
selitve delavca in njegove družine v drug kraj : 2 dneva
elementarne nesreče, ki je zadela delavca in njegovo družino : 1-3 dni.)
(3) Odsotnost iz prvega odstavka tega člena je mogoče izrabiti samo ob nastopu dogodka.

(4) Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(5) Nadomestilo plače za primere iz drugega odstavka tega člena izplača delodajalec.«

2. člen
Spremeni se 90. člen KPdg, tako da se glasi:
»90. člen
solidarnostna pomoč
(1) V primeru smrti delavca pripada njegovim ožjim družinskim članom solidarnostna pomoč v
višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

(2) V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, pripada delavcu
solidarnostna pomoč v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji
za pretekle tri mesece.

(3) Ožji družinski člani iz prejšnjih odstavkov so: zakonec, zunajzakonski partner, otroci, posvojenci,
pastorki in starši, če jih je delavec dolžan preživljati.

(4) Solidarnostno pomoč delodajalec izplača ob nastanku primera iz prvega in drugega odstavka tega
člena oziroma najkasneje v 30 dneh po nastanku primera.

(5) Na predlog reprezentativnega sindikata lahko izplača delodajalec solidarnostno pomoč delavcu v
višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece v
primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je
delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa
od polnega.

(6) Na predlog reprezentativnega sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe, izplača delodajalec

delavcu solidarnostno pomoč v višini 500 €, v naslednjih primerih:
• neprekinjene bolezni, ki traja najmanj devet mesecev,
• elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

(7) Solidarnostna pomoč iz petega odstavka je enkratna pomoč, ki se lahko izplača ob priznanju
pravice do dela na drugem delovnem mestu ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

(8) Solidarnostna pomoč iz prve alinee šestega odstavka se lahko izplača največ enkrat v letu, v
katerem se izpolni pogoj za njeno pridobitev.«

3. člen

Spremeni se točka 1 tarifne priloge KPdg, tako da se glasi:

»1. Zneski najnižjih osnovnih plač
(1) Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred se uporabljajo od 01.02.2023 dalje in
znašajo:
I. tarifni razred 647,45 €
II. tarifni razred 738,10 €
III. tarifni razred 828,71 €
IV. tarifni razred 932,31 €
V. tarifni razred 1.042,38 €
VI. tarifni razred 1.243,11 €
VII. tarifni razred 1.411,43 €
VIII. tarifni razred 1.683,34 €
IX. tarifni razred 2.020,02 €

(2) V prejšnjem odstavku dogovorjene najnižje osnovne plače se nanašajo na polni delovni čas,
povprečno 174 ur mesečno.

(3) Najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi se v mesecu februarju tekočega koledarskega leta
povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na
predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS). Prva uskladitev se opravi v
februarju 2024.«

4. člen
Spremeni se točka 3 Tarifne priloge KPdg, tako da se glasi:

»3. Drugi osebni prejemki

Regres za letni dopust

Regres za letni dopust se izplača v višini minimalne plače, povečane za 4%.«

5. člen
Spremeni se točka 4 Tarifne priloge KPdg, tako da se glasi:

»4. Povračila stroškov v zvezi z delom

(1) Stroški prehrane

Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini najmanj 5,00 € na dan.

(2) Stroški prevoza na delo in z dela

Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini najmanj 80% cene
najcenejšega javnega prevoza.
Če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, je
upravičen do povračila stroškov prevoza najmanj v višini 0,16 € na kilometer.

(3) Službeno potovanje v Sloveniji

Delavec je za službeno potovanje v Sloveniji upravičen do dnevnice, in sicer za pot, ki traja:
– nad 6 do 8 ur – v višini 8,00 €
– nad 8 do 12 ur – v višini 10,00 €
– nad 12 ur – v višini 20,00
(4) Službeno potovanje v tujini
Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujini v višini, ki jo določi izvršilni
predpis, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino.
(5) Terenski dodatek
Delavec je upravičen do terenskega dodatka v višini 4,00 € na dan.«

KONČNE DOLOČBE

6. člen

(1) V ostalih določbah ta kolektivna pogodba ostane nespremenjena.

(2) Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.03.2023 dalje,
razen tretjega člena, ki začne veljati 01.02.2023.

----------- -----------

Sindikat je v luči izkušnje zadnjih pogajanj iz leta 2018, ko so delodajalci, zaradi napovedi dviga
minimalne plače, ustavili pogajanja za sprejem aneksa h Kolektivnih pogodbi med delavci in
družbami drobnega gospodarstva, tokrat, zaradi enakih možnosti umika (pred tem je bila
napovedana sprememba višine minimalne plače), izbral manjši nabor izhodišč ter priboril višje neto
prejemke v vseh delih kolektivne pogodbe, kjer je to bilo realno možno izpogajati, z zavedanjem, da
naše delo s tem nikakor ni končano in da bomo budno spremljali razmere na trgu ter se ob
zaostrovanju inflacije, ponovno obrnili na delodajalsko združenje z zahtevo po novih pogajanjih.

Povzetek sprememb :

- Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače, se v primeru smrti zakonca ali osebe, ki je z
delavcem živela v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, smrti otrok, staršev, posvojencev in
pastorkov, zvišuje za 1 dodatni dan, po novem torej namesto 2 dodatnih dni, 3 dodatni dnevi.

- V okviru 90. člena, ki določa pogoje izplačila solidarnostnih pomoči, je sindikat uspel iz dikcije
člena v okviru 6 odstavka tega člena, umakniti besedo "lahko izplača", kar pomeni, da delodajalec
sedaj mora izplačati v primeru nastopa okoliščine ter dodal besedilo "na predlog sindikata,
podpisnika te kolektivne pogodbe". Prav tako je sindikat uspel dogovoriti, da se določi fiksni
znesek solidarnostne pomoči, ki znaša 500 EUR.

- Zneski najnižjih osnovnih plač so se napram najnižjim osnovnim plačam leta 2022, zvišali v
višini 8,8 %.

- Znesek minimalnega regresa za letni dopust bo v letu 2023 znašal 1251,49 EUR, lani, t.j. v letu
2022 je minimalni znesek regresa za letni dopust po KPdg znašal 1085,17 EUR.

- Višina povračil stroškov prehrane se je povišala za 1,44 EUR in znaša po novem 5 EUR, povračila
stroškov najcenejšega javnega prevoza za 15 %, pomeni, da višina povračila znaša 80%. Če javni
prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati je po
novem upravičen do povračila stroškov prevoza v višini 0,16 EUR/kilometer.
- Delavec je za službeno potovanje v Sloveniji po novem upravičen do višjih dnevnic, in sicer za
pot, ki traja:
– nad 6 do 8 ur – v višini 8,00 €
– nad 8 do 12 ur – v višini 10,00 €
– nad 12 ur – v višini 20,00 €.
- Prav tako je prišlo do sprememb oziroma zvišanja terenskega dodatka, ki po novem znaša 4,00 €
na dan.

Specifike pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kaj je dobro vedeti.

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) ureja pogodbo o zaposlitvi za določen čas kot
izjemo od predpisanega sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas.

Realno stanje glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, je medtem nekoliko drugačno, in
sicer, izkušnje kažejo, da prihaja do množičnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in
posledično do zlorab. Največkrat se srečujemo predvsem z veriženjem pogodb o zaposlitvi za določen
čas preko zakonsko postavljene maksimalne časovne omejitve.
Prav tako pa se pogosto pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa povsem mimo zakonskih določb
se in objektivnih razlogov, na podlagi katerih je sklenitev take pogodbe dopustna.

Dobro je vedeti ;
- kdaj je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito,
- iz kakšnih razlogov se lahko sklene,
- kakšne omejitve zanjo veljajo
- kdaj pride do avtomatične transformacije (spremembe) v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

V skladu z 12. členom ZDR-1 velja, da če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen
oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se
domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Nadalje, pogodba o zaposlitvi se
lahko sklene za določen čas, če je podan eden izmed naslednjih zakonsko predpisanih pogojev:

- izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- začasno povečan obseg dela,
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja
vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje,
samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za
zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
- poslovodno osebo ali prokurista,
- vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,
- opravljanje sezonskega dela,
- delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali
izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
- zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in
potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
- opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z
zakonom,
- pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
- delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in
tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
- predajo dela,
- voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali
funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih
zvezah,
- druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.[2]

V skladu s to določbo se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas zakonito sklene le, če obstaja eden
od navedenih objektivnih zakonskih razlogov, ki mora dejansko obstajati v času sklenitve take
pogodbe, delodajalec pa ga mora navesti, saj je slednje obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi za
določen čas.
Za zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je pomembno tudi, da je čas trajanja razloga
za sklenitev pogodbe jasno predviden, saj je le tako lahko preverljiv.

Manjši delodajalec (to je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev), kar je značilnost obrti in
malega gospodarstva, pa lahko z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi, če ne
izkazuje vsaj enega izmed zgoraj naštetih zakonskih razlogov in če je tako določeno s kolektivno
pogodbo na ravni dejavnosti.

Ne glede na navedeno za manjšega delodajalca veljajo enako kot za vse druge delodajalce časovne
omejitve pri sklepanju ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas.

ČASOVNE OMEJITVE PRI SKLEPANJU ENE ALI VEČ POGODB O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN
ČAS

V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki enake pravice in
obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če ni z ZDR-1 določeno drugače.
Konkretno ZDR-1 določa drugače, ko predpiše časovne omejitve pri sklepanju ene ali več zaporednih
pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Načeloma se pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v
zgoraj navedenih primerih opravi (relativna časovna omejitev).
ZDR-1 pa v 2. odstavku 55. člena ZDR-1 določa tudi absolutno časovno omejitev: delodajalec ne sme
skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas
trajanja bi bil daljši kot dve leti.

Kdaj gre za »isto delo« določa 3. odstavek 55. člena ZDR-1, in sicer: za isto delo se šteje delo na
delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi
za določen čas.

V skladu s tem velja splošno pravilo časovne omejitve ene ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas
na maksimalno dve leti.
Prav tako se lahko več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas sklene le za skupno trajanje, ki
je manjše od 2 let.
Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas preko časovne omejitve 2 let je prepovedano.

Šteje se, da v kolikor delodajalec potrebuje delavca za obdobje daljše od dveh let, mu mora ponuditi v
podpis pogodbo o zaposlitvi za neodločen čas.

TRANSFORMACIJA POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V POGODBO O

ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČAS KOT POSLEDICA NEZAKONITO SKLENJENE POGODBE
O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Sankcija nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas je avtomatska transformacija

oziroma sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri transformaciji gre v bistvu za neovržno zakonsko domnevo, katere bistvena značilnost je, da zoper
njo ni mogoč nasproten dokaz.

V skladu s 56. členom ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas transformira v pogodbo o
zaposlitvi za nedoločen čas:

- če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo
ali,
- če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Do transformacije bi prišlo v naslednjih konkretnih primerih:

- Delavec ima sklenjeno eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v (skupnem)
trajanju več kot dve leti. V tem primeru gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen
čas in zato bi prišlo do transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
- Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pri čemer v pogodbi ni naveden razlog
za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 1. odstavka 54. člen ZDR-1.
- Enako velja, če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v kateri je naveden nek
razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 1. odstavka 54. člen ZDR-1, ampak je razlog
lažno naveden. Najpogosteje delodajalci navajajo kot razlog »začasno povečan obseg dela«, čeprav
temu ni tako.
- Delavec je ostal na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, saj v tem
primeru velja domneva, da je volja delavca in delodajalca, da nadaljujeta z delovnim razmerjem.

Če delodajalec ne bi spoštoval te transformacije pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec od delodajalca

zahteva izstavitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, delavec pa lahko vedno uveljavlja to pravico
tudi sodno.

V skladu z uveljavljeno sodno prakso ima delavec pravico uveljavljati transformacijo v pogodbo o
zaposlitvi za nedoločen čas:

- že v času trajanja pogodbe o zaposlitvi, od same sklenitve pogodbe dalje.[17] V tem primeru bo
moral delavec najprej zahtevati od delodajalca odpravo kršitve v skladu s 1. in 2. odstavkom 200.
člena ZDR-1, nato pa ima na voljo sodno varstvo;
- po izteku, prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer najkasneje v roku 30 dni od
izteka oz. prenehanja pogodbe o zaposlitvi.[18] V tem primeru pa ima delavec na voljo direktno
sodno varstvo po 3. odstavku 200. člena ZDR-1.

IZJEME OD ČASOVNE OMEJITVE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Navedena dvoletna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas izjemoma ne velja v
naslednjih zakonsko določenih primerih:

- nadomeščanje začasno odsotnega delavca;

- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja
vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje,
samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za
zaposlitev, samozaposlitev ali delo;
- poslovodno osebo ali prokurista;
- vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1;
- voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali
funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih
zvezah.

Za vse navedene primere, torej ne velja zakonska omejitev sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen
čas na dve leti in se zato lahko sklene za dlje časa. Posledično v navedenih primerih ne pride do
transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o o zaposlitvi za nedoločen čas.

Poleg tega poznamo dodatne primere, kjer veljajo drugačna pravila glede časovne omejitve
zaposlovanja za določen čas:

- Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela je lahko sklenjena za največ en mesec.
- Zaradi projektnega dela se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je daljši od dveh let,
če projekt traja več kot dve leti, pod pogojem, da se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja
projekta.
-Kadar niti eden od kandidatov ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz razpisa na delovno mesto, lahko
delodajalec z enim od kandidatov sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta (če je taka
zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela in če kandidat izpolnjuje vsaj zakonsko
predpisane pogoje).
- Drugi primeri iz drugih področnih zakonov.

Dodatne posebnosti, ki jih je dobro poznati.

Trimesečna ali krajša prekinitev opravljanja dela ne pomeni prekinitve teka dveh let. To v praksi
pomeni, da v kolikor ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta nato pa je
do tri mesece brezposeln (ali zaposleni pri drugem delodajalcu) in se za tem ponovno zaposli pri
prvem delodajalcu za vsaj 13 mesecev, se pogodba za določen čas transformira v pogodbo za
nedoločen čas, saj se tek dveh let ni prekinil.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom časa, za katerega je sklenjena oziroma ko je
dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Posledično
odpovednega roka pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni.
Delavec, ki mu tako preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas ima pravico do odpravnine.
Pravice do odpravnine ni v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za
nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas
za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru
prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja
pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike
zaposlovanja v skladu z zakonom.
V praksi se pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepajo tudi iz razloga »preizkušanja usposobljenosti
in primernosti« novega delavca, kar seveda ni dopusten zakonski razlog za sklenitev take pogodbe,
hkrati pa to tudi ni smiselno, saj je za ta namen predviden institut poskusnega dela.

Viri in literatura:

[1] Temeljni vir : https://www.pravozavse.si/pogodba-o-zaposlitvi-za-dolocen-cas-kaj-moram-vedeti/

[2] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS,
81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1, dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?
id=ZAKO5944.

[3] Kresal Šoltes, K., 2016. Posebnosti pogodb o zaposlitvi. V: Belopavlovič, N. (ur.), Kresal, B. (ur.), Kresal Šoltes, K. (ur.), Senčur Peček, D. (ur.). Zakon o
delovnih razmerijh s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, str. 295-324

[4] Sodba VDSS Pdp 405/2020 z dne 15.10.2020, dostopno na: http://www.sodnapraksa.si/?
q=id:2015081111443399&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%
8Di&page=0&id=2015081111443399.

[5] Sodba VDSS Pdp 7/2018 z dne 28.02.2018, dostopno na: http://www.sodnapraksa.si/?
q=id:2015081111418115&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%
8Di&page=0&id=2015081111418115.

[6] Sodba VDSS Pdp 700/2017 z dne 21.12.2017, dostopno na: http://www.sodnapraksa.si/?
q=id:2015081111416152&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%
8Di&page=0&id=2015081111416152.

[7] Sodba VDSS Pdp 749/2016 z dne 19.01.2017, dostopno na: http://sodnapraksa.si/?_submit=i%C5%A1%C4%
8Di&database[SEU]=SEU&database[SOVS]=SOVS&database[VDSS]=VDSS&q=pogodba%20o%
20zaposlitvi&rowsPerPage=20&page=19&id=2015081111406882.

[8] Glej: Sodba VDSS Pdp 637/2015 z dne 04.02.2016, dostopna na: http://www.sodnapraksa.si/?
q=id:2015081111397212&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%
8Di&page=0&id=2015081111397212.

[9] Sodba VSRS VIII Ips 528/2008 z dne 20. 4. 2010.

[10] Sklep VSRS VIII Ips 104/2013 z dne 25.11.2013, dostopno na: http://sodnapraksa.si/?_submit=i%C5%A1%C4%
8Di&database[SEU]=SEU&database[SOVS]=SOVS&database[VDSS]=VDSS&q=pogodba%20o%
20zaposlitvi&rowsPerPage=20&page=14&id=2012032113061799.
Izplačilo poslovne uspešnosti nad višino povprečne plače v RS (od 1. 1.
2023)

Finančna uprava na podlagi primera pojasnjuje plačilo za poslovno uspešnost izplačano v višini
3.000,00 eur, torej v znesku, ki se delno všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, saj je
izplačilo večje od zadnje povprečne mesečne plače v RS (2.000 eur).

• Od celotnega izplačila 3.000,00 eur se obračunajo prispevki za socialno varnost.

• Davčna osnova je celotno izplačilo, zmanjšano za znesek povprečne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji in sorazmeren del prispevkov, glede na delež dohodka, ki se všteva v davčno osnovo (v
tem primeru se kot zmanjšanje za obvezne prispevke prizna: 1.000 * 22,1% = 221 eur).
• Dohodek, ki se všteva v davčno osnovo (1.000,00 eur), se vpiše v polje A052a, obračunan davčni
odtegljaj pa v polje A091 (Davčni odtegljaj).
Izplačilo poslovne uspešnosti do višine zneska povprečne plače (od 1. 1.
2023)

Finančna uprava je na podlagi primera pojasnila plačilo za poslovno uspešnost izplačano v višini
1.800,00 eur, torej v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ker je
izplačilo manjše od zneska zadnje povprečne plače v RS (2.000 eur).

Od celotnega izplačila 1.800,00 eur se obračunajo prispevki za socialno varnost.

 Pojasnilo FURS, Plačilo za poslovno uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023 dalje, januar 2023

Spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih

dohodkov iz delovnega razmerja

Spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
so bile objavljene v Uradnem listu številka 162/22 in so se začele uporabljati od 1. januarja 2023.
Spremenjene višine dnevnic, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje in nagrade
dijakom in študentom se začnejo uporabljati za januar 2023.

Spremenjene višine jubilejnih nagrad, odpravnine ob upokojitvi in solidarnostne pomoči pa se

začnejo uporabljati za izplačila po 31. 12. 2022.

1. Dnevnice

Če traja službeno potovanje v Republiki Sloveniji nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo ne všteva
dnevnica do višine 27,81 eur ( do sedaj 21,39 eur).

Če traja službeno potovanje nad 8 do 12 ur je višina dnevnice 13,88 eur ( do sedaj 10,68 eur).
Če traja službeno potovanje nad 8 do 12 ur je višina dnevnice 13,88 eur ( do sedaj 10,68 eur).
Če traja potovanje nad 6 do 8 ur je višina dnevnice 9,69 eur ( do sedaj 7,45 eur).

2. Terenski dodatek

Terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo, če je
izplačan delavcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega prebivališča
in izven kraja sedeža delodajalca.

Višina dodatka na dan je 5,84 eur ( do sedaj 4,49 eur).

3. Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo za delavca, ki opravlja delo izven kraja,
kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebivalo ločeno
od svoje družine. Višina nadomestila znaša 434 eur na mesec ( do sedaj 334 eur).

4. Jubilejna nagrada

Jubilejna nagrada ser ne všteva v davčno osnovo:

30 % zadnje znane povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, za 10 let delovne dobe.
45 % za 20 let delovne dobe
60 % za 30 let delovne dobe
75 % za 40 let delovne dobe

5. Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina ob upokojitvi se do višine 300 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS preračunane na mesec ne všteva v davčno osnovo.

6. Solidarnostna pomoč

Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo v primeru:

- Smrti delavca ali njegovega družinskega člana do višini 5.000 eur ( do sedaj 3.443 eur)
- V primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca ter elementarne nesreče ali požara, ki
prizadene delavca do višine 2.000 eur ( do sedaj 1.252 eur).

7. Plačila vajencem, dijakom in študentom

Plačilo vajencem za obvezno praktično delo se ne všteva v davčno osnovo glede na letnik šolanja in
do višine, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo.

Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo, se ne všteva v davčno osnovo do višine 15 %
zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS preračunane na mesec ( do sedaj 172 eur).
Novosti in pogoji za pridobitev pravic na področju pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v letu 2023

Najpomembnejša novost na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

uveljavljena s 1. januarjem 2023, je izenačitev odmerne lestvice za moške in ženske.

Z novelo ZPIZ-2I (Uradni list RS, št. 51/21), ki se je začela uporabljati 1. maja 2021, se je namreč
skrajšalo prehodno obdobje postopnega izenačevanja odmerne lestvice za moške z odmerno lestvico
za ženske (prvotno bi trajalo do 31. decembra 2024).

Višina odmernega odstotka se je v prehodnem obdobju, ki se je izteklo 31. decembra 2022,

razlikovala glede na spol zavarovanca in je znašala za ženske za 15 let zavarovalne dobe 29,5 odstotka,
za moške pa je v letu 2022 znašala 28,5 odstotka pokojninske osnove. Ženski se je za vsako nadaljnje
leto pokojninske dobe prištelo po 1,36 odstotka, moškemu pa v letu 2022 po 1,32 odstotka.

Po izenačitvi odmerne lestvice po spolu s 1. januarjem 2023 odmerni odstotek za 40 let

dopolnjene pokojninske dobe za ženske in za moške znaša 63,5 odstotka, za 15 let zavarovalne
dobe pa 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se tako moškemu kot ženski
prišteje po 1,36 odstotka pokojninske osnove.

V mesecu februarju 2022 je bil sprejeta novela ZPIZ-2M (Uradni list RS, št. 29/22), ki se je začela
uporabljati 1. aprila 2022. Novela je uveljavila nekatere nove pravice, drugim upravičencem pa
izboljšala odmero pravic.
Vzpostavila je tudi zakonsko podlago za razporejanje sredstev za rekreativne, športne in kulturne
dejavnosti uživalcev pokojnin in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih
organizirajo reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide ter zveze in organizacije,
organizirane na ravni države. Uvedena je bila možnost, da moški v določenih primerih lahko
uveljavijo dodatni odmerni odstotek za otroke, urejeno pa je bilo tudi redno usklajevanje invalidnin
za telesno okvaro. Z novelo ZPIZ-2M je bil določen znesek najnižje pokojnine za zavarovance s
pretežnim delom zavarovanja za ožji obseg pravic iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in z
dopolnjeno pokojninsko dobo v enaki dolžini kot se zahteva za pridobitev pravice do starostne
pokojnine pri najnižji starosti, določenim upravičencem pa je bila zagotovljena ugodnejša odmera
vdovske oziroma družinske pokojnine.

Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in

ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz naslednje
preglednice:

Starost Pokojninska doba

60 let 40 let pokojninske dobe brez dokupa

65 let najmanj 15 let zavarovalne dobe

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti.
Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu
njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom
drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva
otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok.
Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova
starševstva,

2. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in

3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves
čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do
starostne pokojnine zniža:

-ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
-moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let
starosti).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

- dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane
dobe),
- osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31.
decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do
prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi
štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo
znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma
vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne
starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za
znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene

pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za
odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za
vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če
daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za
tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka.

Tudi v letu 2023 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerihkoli zaporednih 24
let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.
Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost
60 let ter 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako
kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče
starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje
pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni možno
znižati na nobeni podlagi.

Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine

Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca
dopolnil(a) 58 let starosti.

Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni
pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali
vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali
dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/
mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko
znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Uskladitev pokojnin v letu 2023

V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPIZ-2 se uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na
podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v
Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Pokojnine se
po prvem odstavku 106. člena ZPIZ-2 uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za
obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako
obdobje leto pred tem, in za 40 % rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december
preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Podatek o povprečni mesečni bruto plači, izplačani za obdobje januar–december 2022, bo

predvidoma objavljen sredi meseca februarja 2023, uskladitev pokojnin po določbi prvega odstavka
106. člena ZPIZ-2 pa se bo opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar 2023.

Letni dodatek v letu 2023

Izplačilo letnega dodatka za leto 2023 je urejeno v 76. členu Zakona o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22), sprejetega v Državnem zboru
Republike Slovenije dne 23. novembra 2022.

V letu 2023 se bo letni dodatek večini uživalcev izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma
nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij, in sicer v naslednjih zneskih:
1. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 600,00 evrov, v višini 455,00 evrov;

2. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 evra do 720,00 evrov, v višini
315,00 evrov;

3. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 720,01 evra do 850,00 evrov, v višini
255,00 evrov;

4. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 850,01 evra do 1.020,00 evrov, v višini
205,00 evrov;

5. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 1.020,00 evrov, v višini 145,00
evrov;

6. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo

nadomestilo v znesku do 850,00 evrov, v višini 255,00 evrov;

7. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo

nadomestilo v znesku od 850,01 evra do 1.020,00 evrov, v višini 205,00 evrov;

8. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo

nadomestilo v znesku, višjem od 1.020,00 evrov, v višini 145,00 evrov.

V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine
po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek
pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v

sorazmernem delu in ki prejemajo skupni znesek pokojnine (ugotovljen tako, kot je navedeno v
prejšnjem odstavku), v višini do 600,00 evrov, se bo letni dodatek v znesku 455,00 evrov izplačal v
celoti, ne pa v sorazmernem delu, kot to sicer določa 96. člen ZPIZ-2.

Ostalim uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, se bo višina letnega dodatka določila glede na
skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, prejetih v mesecu izplačila letnega dodatka ter pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu
januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec
januar 2023. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu bo (z zgoraj
navedeno izjemo) tudi letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 obračunal in izplačal v sorazmernem delu.

Zavod bo uživalce, ki imajo na dan 1. januarja 2023 prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo
prebivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v
sorazmernem delu, ter uživalce s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki po podatkih Finančne uprave
Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega
zavarovanja, po uradni dolžnosti obvestil o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka
in jim v izpolnitev posredoval tudi obrazec, ki se bo izpolnjen štel kot dokazilo o višini tuje pokojnine.
Ti uživalci bodo lahko zavodu na tem obrazcu posredovali podatke o višini tuje pokojnine, izplačane
v mesecu januarju 2023.
Višino tuje pokojnine bo lahko uživalec sporočil preko spletnega portala z oddajo zahtevka na
določenem spletnem naslovu ali z uporabo posebne QR kode, ki mu bo posredovana na obvestilu
skupaj z navodili in varnostno PIN kodo. Uporaba sistema je brezplačna, varna in preprosta ter
nadomešča posredovanje podatkov preko priloženega obrazca.

Če bo zavod od zgoraj navedenih uživalcev pokojnin prejel vrnjeno dokazilo o višini pokojnine,
prejete od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, najpozneje do 30. aprila 2023,
jim bo letni dodatek izplačan do 30. septembra 2023, če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine
prejel do 30. septembra 2023, bo letni dodatek izplačan do konca leta 2023. V primeru, da zavod
vrnjenega dokazila o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2023, bo letni dodatek
izplačan v višini 145,00 evrov oziroma v pripadajočem sorazmernem delu tega zneska.

Vsem uživalcem bo zavod brezplačno posredoval tudi varnostno PIN kodo, s katero bodo lahko
višino tuje pokojnine sporočili elektronsko preko internetne povezave.

Način izplačevanja prejemkov

Po določbi 120.a člena ZPIZ-2 se prejemki iz obveznega zavarovanja izplačujejo negotovinsko na

plačilne račune, odprte pri bankah.

Uživalcem, katerim se prejemek nakazuje preko poštne dostave na naslov, se lahko prejemek
nakazuje na navedeni način tudi še v prihodnje, vse dokler zavod ne prejme zahteve za spremembo
načina nakazila na bančni račun. Sprememba na prejšnji način nakazovanja (preko poštne dostave na
naslov) pa ni več možna.

Vir: ZPIZ, 4. 1. 2023

Obvestilo o lestvici za odmero dohodnine in olajšave za leto 2023

V skladu z določili Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl.
US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22) in
Pravilnika o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero
dohodnine za leto 2022 (Uradni list RS, št. 41/22) veljajo za davčno leto 2023 naslednje stopnje
dohodnine in olajšave

Stopnje dohodnine:

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za

davčno leto 2023 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:
Davčne olajšave:

1. Splošna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2023:

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna

olajšava (o čemer obvesti delodajalca), se davčna osnova zmanjša za 416,67 evrov.
2. Osebne olajšave

3. Posebna osebna olajšava

Za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, znaša 3.500,00 evrov.

Za rezidenta, prejemnika dohodka iz delovnega razmerja, do dopolnjenega 29. leta, znaša 1.300,00
evrov. Olajšava se priznava na letni ravni, sorazmerno glede na število mesecev delovnega razmerja v
davčnem letu, pri čemer se upošteva vsak polni mesec zaposlitve.

4. Posebna olajšava

- za vzdrževane otroke
Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.959,00 evrov (mesečno za 163,25
evrov) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

- za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Največ do zneska premije, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje za zavarovanca oziroma 5,844 % pokojnine zavarovanca in ne več kot 2.903,66 evrov
letno.

Vir: FURS, 19.12.2022

 Iz vsebine

• Podpisan aneks h Kolektivni pogodbi med delavci in

družbami drobnega gospodarstva, katere podpisnika sta
SOPS in PTZ-GZS

• Specifike pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kaj je dobro

vedeti.

• Izplačilo poslovne uspešnosti nad višino povprečne plače v

RS (od 1. 1. 2023).

• Izplačilo poslovne uspešnosti do višine zneska povprečne

plače (od 1. 1. 2023).

• Spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in

drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

• Novosti in pogoji za pridobitev pravic na področju

pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2023.

• Obvestilo o lestvici za odmero dohodnine in olajšave za leto

2023.