Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: 01 478 6900

F: 01 251 77 55
E: gp.mz@gov.si
www.mz.gov.si

ZDRUŽENJE ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE

ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVODI
LEKARNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

Številka: 6040-287/2019/1
Datum: 22. 2. 2019

Zadeva: Plačilo mentorskih ur

Spoštovani,

predpisi s področja urejanja pripravništva v dejavnosti zdravstva določajo tudi povračila

stroškov mentorstva.

Pravilnik o načinu zagotavljanja sredstev za pripravništvo, sekundariat in specializacije (Uradni

list RS, št. 54/17) v 3. členu določa, da povračilo stroškov za pripravništvo in sekundariat poleg
 bruto bruto plače in nadomestila plače pripravnika in sekundarija na podlagi plače
pripravnika in sekundarija v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju,
na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami,
 povračila za stroške regresa za letni dopust, stroškov za prehrano med delom in
stroškov za prevoz na delo in z dela v skladu s predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki
urejajo povračilo stroškov v dejavnosti zdravstva,
 premije za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje v višini razreda po predpisani
lestvici v skladu z zakonom, ki ureja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za
javne uslužbence, in kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki
Sloveniji,
vključuje tudi
– stroške mentorstva v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, na
njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

Iz navedenega izhaja, da imajo delodajalci za mentorje, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o

zaposlitvi, in ki so določeni s programom pripravništva pripravnika, pravico do povračila
stroškov mentorstva.

Nadalje izpostavljamo, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 –
uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl.
US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv,
67/17 in 84/18) v 26. členu določa, da se višina dodatka za mentorstvo določi s kolektivno
pogodbo za javni sektor. Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09,
91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) v 36. členu
določa, da javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje
pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom
oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo. Dodatek za mentorstvo
znaša 20% urne postavke osnovne plače mentorja. Dodatek se obračunava le za čas, ko javni
uslužbenec opravlja delo mentorja.
1
Iz navedenega izhaja, da v kolikor javni uslužbenec izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, je
upravičen do dodatka za mentorstvo, pri čemer je v programu oziroma normativu med drugim
določeno število mentorskih ur, ki jih je mentor dolžan nameniti tistemu, ki ga usposablja.
Dodatek za mentorstvo se tako obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo
mentorja, iz česar sledi, da se dodatek izplačuje za vsako opravljeno mentorsko uro, ki je
določena s programom.

Povračilo stroškov mentorstva po zgoraj omenjenemu Pravilniku o načinu zagotavljanja

sredstev za pripravništvo, sekundariat in specializacije pa zajema povračilo za največ toliko
mentorskih ur, kot so določene s Pravilnikom o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih
delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št.
47/18), in sicer za:

a) neposrednega mentorja v višini 20 ur na mesec (4. odstavek 8. člena glede neposrednega

mentorja določa, da je lahko mentor največ enemu pripravniku hkrati in mora biti pripravniku na
razpolago za posvetovanja, navodila in odgovore na vprašanja vsaj 20 ur na mesec) in
b) (nadzornega) mentorja v višini 10 ur na mesec (drugi odstavek 9. člena glede mentorja
določa, da mora biti mentor pripravniku na razpolago za posvetovanja, navodila in odgovore na
vprašanja vsaj 10 ur na mesec).

Mentor mora v svojem poročilu izkazati opravljanje zahtevanega števila ur.

Strošek mentorstva ne more biti predmet medsebojnega zaračunavanja med izvajalci

zdravstvene dejavnosti, kjer pripravniki krožijo v času pripravništva izven delodajalca, in
izvajalci, kjer ima pripravnik sicer sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, temveč ga je potrebno
obračunati in izplačati na način, ki je v skladu s sicer še veljavno ureditvijo 4. člena Pravilnika o
način zagotavljanja sredstev za pripravništvo, sekundariat in specializacije.

V povezavi z navedenim pojasnjujemo, da upoštevajoč dejstvo, da je obračun dodatka za

mentorstvo sestavni del plače mentorja, plačo pa mentorju obračunava in izplačuje njegov
delodajalec, bo ministrstvo pripravilo predlog spremembe Pravilnika o načinu zagotavljanja
sredstev za pripravništvo, sekundariat in specializacije na način, da bo delodajalec mentorja,
upravičen »neposredno« vlagati zahtevke za povračilo stroškov mentorstva, v skladu s
predloženim poročilom mentorja, pri čemer pa plačilo ostaja zamejeno z maksimalnim obsegom
števila mentorskih ur, kot že pojasnjeno zgoraj.

Ministrstvo za zdravje v zvezi s povračilom sredstev za neposredne mentorje v obdobju

uveljavitve do sprememb Pravilnika o načinu zagotavljanja sredstev za pripravništvo,
sekundariat in specializacije pojasnjuje, da pooblaščeni izvajalec, s katerim ima pripravnik ali
sekundarij sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, posreduje Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije
(v nadaljevanju: združenje) mesečni obračun po posameznem pripravniku oziroma sekundariju
do 15. v mesecu za pretekli mesec na obrazcu za zahtevek, ki ga določi minister, pristojen za
zdravje. Ta zahtevek vsebuje tudi obračun mentorskih ur, ki ga pooblaščeni izvajalec, kjer
pripravnik kroži, posreduje delodajalcu pripravnika najkasneje do 10. v mesecu za pretekli
mesec.

V nadaljevanju združenje celotni obračun posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje

Slovenije, ki sredstva nakaže neposredno izvajalcu, kjer je pripravnik krožil (in ne njegovemu
delodajalcu, ki bi ta sredstva moral prenakazati izvajalcu).

2
Enako velja tudi za čas opravljanja sekundariata, tako za obdobje pripravništva (šest mesecev
programa pripravništva za poklic zdravnik) in za obdobje izbirnega dela (šest mesecev kroženja
na različnih specialističnih področjih).

Nadalje izpostavljamo tudi plačevanje mentorjev specializantom zdravnikom ter doktorjev

dentalne medicine.

Pravilnik o višini sredstev za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe, ki se

zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) med drugim v 2. členu
določa, da se iz proračuna Republike Slovenije za specializacije za potrebe mreže javne
zdravstvene službe zagotavlja tudi plačilo stroškov mentorstva, pri čemer skladno s 4. členom
opredeljuje, da v plačilo stroškov mentorstva spada plačilo dodatka za mentorstvo v skladu z
zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi
predpisi in kolektivnimi pogodbami.

Nadalje Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št.
22/18) v 22. členu določa, ure dosegljivosti mentorja (normativ usposabljanja), in sicer mora biti
glavni mentor specializantu dosegljiv prek elektronske pošte ali telefona vsaj štiri ure na teden,
vsaj enkrat mesečno pa tudi vsaj dve uri osebno, neposredni mentor pa mora biti specializantu
osebno dosegljiv vsaj štiri ure na dan.
Izpostavljamo, da mora mentor v svojem poročilu izkazati opravljanje zahtevanega števila ur.

Pri odgovoru se prosimo sklicujte na številko tega dopisa.

Pripravila:
Jana Frankovič
podsekretarka

Tanja Mate
generalna direktorica
Direktorata za zdravstveno varstvo

Posredovati:
- naslovnikom – elektronsko.