žepni vodnik

za obravnavo
nujnih stanj
2. dopolnjena izdaja
Zbral in uredil: Damjan Remškar

Prispevki: Dajna Buić-Rerečić, Denis Gorjup, Tone Gros, Monika Grünfeld,

Anton Posavec, Damjan Remškar, Robert Sabol, Lucija Šarc, Primož Velikonja,
Marko Zelinka

Strokovna recenzija: Vasilij Cerar, Anita Prelec, Mojca Grošelj Grenc,

Dušan Vlahovič

Oblikovanje: Starling d.o.o., Vrhnika

Tisk omogočil: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Ljubljana, Lek d.d., Aform d.o.o.

Avtor naslovne fotografije: Miha Kovač

Literatura in viri:
1. American College of Emergency Physicians. Alabama Chapter. International Trauma
Life Support, 6th edition. New Jersey, 2008
2. Prehospital Trauma Life Support – 5th ed. Mosby, American College Of Surgeons et all,
2002.
3. www.pyng.com/products/index.php
4. www.ps-med.com
5. http://www.weimann.de/en/emergency_home/information_portal_emergency/downl-
oads_emergency/user_manuals_emergency
6. http://www.mdcalc.com
7. Smernice za oživljanje evropskega sveta za reanimacijo. Slovenski prevod: Slovensko
združenje za urgentno medicino. Ljubljana, 2010.
8. Jana Frelih, vročinski krči, Navodila staršem otrok, ki so imeli vročinske krče; UKC Ljubl-
jana; KO za otroško, mladostniško, razvojno nevrologijo
9. Primož Velikonja; Obravnava poškodovanca v prometni nesreči, SZUM; Urgentna medi-
cina 14 – izbrana poglavja, Portorož 2007
10. Igor Crnić, Anton Komljanec, Nadzor dihanja, asistirana in umetna ventilacija v pred-
bolnišničnem okolju, Nujni ukrepi v predbolnišnični NMP, Kranjska Gora, april 2006
11. Grmec. Š (ur.). Nujna stanja, peta izdaja. Ljubljana: Združenje zdravnikov splošne medi-
cine SZD, 2008

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

616-083.98(082)
ŽEPNIvodnikzaobravnavonujnihstanj/[prispevkiDajna
Buić-Rerečić...[etal.];urednikDamjanRemškar].-L]G
Ljubljana:Društvomedicinskihsester,babicinzdravstevnih
tehnikov/HN,20
ISBN
1. Buić-Rerečić, Dajna 2. Remškar, Damjan

 Interna medicina
ODRASLI
Uvod
Zaposleni v nujni medicinski pomoči se pri svojem vsakodnevnem

Poškodbe
delu srečujemo z različnimi priročniki, ki vsebujejo informacije o

ODRASLI
določeni bolezni, o določenem proizvodu. Pred vami je 2. dopolnjena
izdaja Žepnega vodnika za obravnavo nujnih stanj, ki je nastal kot
posledica nenehnih sprememb in razvoja na področju medicine in
zdravstva. Odziv mnogih zaposlenih v zdravstvu na 1. izdajo Žepnega
vodnika za obravnavo nujnih stanj je bil zelo dober in kaže, da je
dosegel svoj namen in dokazal uporabnost. Upam, da bo 2.
dopolnjena izdaja Žepnega vodnika presegla 1. izdajo, tako po

ODRASLI
Splošno
uporabnosti kot po sprejetosti med zdravstvenimi delavci.

Zahvalil bi se vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri nastanku

Žepnega vodnika za obravnavo nujnih stanj.

Interna medicina
Damjan Remškar

OTROCI
Opozorilo:
Žepni vodnik za obravnavo nujnih stanj je zasnovan kot opomnik in
ni nadomestilo za strokovno literaturo s področja nujnih stanj.
Uporabnik Žepnega vodnika za obravnavo nujnih stanj je dolžan
Poškodbe

pridobiti dodatno znanje in se usposobiti za izvajanje postopkov, ki

OTROCI

so opisani v njem. Avtorji in založnik ne prevzemajo nobene

odgovornosti za poškodbe in/ali škodo osebam ali lastnini, kot
posledico obveznosti v zvezi s priročnikom, malomarnosti ali drugega.
Avtorji prav tako ne prevzemajo nobene odgovornosti zaradi
uporabe ali izvedbe katerekoli metode, pripomočka, navodil ali idej
vsebovanih v pričujočem gradivu.
Splošno
OTROCI
 Interna medicina
Dodatni postopki oživljanja odraslih....................................................................... 
Bradikardije ........................................................................................................................ 
Tahikardije z ozkimi QRS-i............................................................................................ 
Tahikardije s širokimiQRS-i .......................................................................................... 
Ukrepanje pri AKS............................................................................................................ 
Motnje ritma (posnetki motenj rima) ...................................................................... 
Postopek defebrilacije ................................................................................................... 
Postopek sinhronizirane kardioverzije ................................................................... 
Postopek neinvazivnega spodbujanja srca......................................................... 
Pregled bolnika po ABCDE .......................................................................................... 
ICV (tromboliza)................................................................................................................. 
Hlajenje po primarnem srčnem zastoju na terenu.......................................... 
Posebnosti pri reanimaciji (podhladitev, nosečnice, narkomani) .............. 
Zdravljenje poslabšanja astme ................................................................................. 
ODRASLI

Ukrepi pri anafilaktični reakciji .................................................................................. 

Porod ..................................................................................................................................... 
Poškodbe
Prvi pristop k poškodovancu po ITLS...................................................................... 
Dermatomska karta....................................................................................................... 
Intraosalna pot pri odraslih ....................................................................................... 
Opekline ............................................................................................................................... 
Splošno
RSI Zdravila......................................................................................................................... 
Kortikosteroidi ................................................................................................................... 
Opioidi................................................................................................................................... 
Lestvice za ocenjevanje stanja zavesti pri odraslih......................................... 
Nastavitev parametrov na respiratorju ................................................................ 
Kapnometrija (referenčne vrednosti)...................................................................... 
Prisilna hospitalizacija ................................................................................................... 
Pristop na kraj nesreče z nevarnimi snovmi ....................................................... 

Interna medicina
Dodatni postopki oživljanja otrok ............................................................................ 
Vročinski krči...................................................................................................................... 
Poškodbe
Poškodbe (osnovni pristop k otroku, pregled poškodovanega otroka,
oskrba, imobilizacija, …)................................................................................................. 
OTROCI

Intraosalna pot pri otrocih ..........................................................................................

Opekline .............................................................................................................................. 
Splošno
Zdravila v NMP .................................................................................................................. 
Razpredelnice (Apgarjeva, GCS, vitalne funkcije, …).........................................
Bistvene formule (izračun bolusa tekočin, starosti, teže, velikosti tubusa) ....
 Interna medicina
ODRASLI

Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010

5
 Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010
6
 Interna medicina
ODRASLI

Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010

7
 Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010
8
 Interna medicina
ODRASLI

Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010

9
KAKO SPREMLJAMO EKG RITEM?

Monitorski odvodi
KAKO ODČITAVAMO RITEM
NA EKG POSNETKU?
1. Ali je prisotna
organizirana električna
aktivnost?
2. Kakšna je frekvenca
ventriklov (QRS)?
3. Ali je QRS ritem reden
ali nereden?
4. Ali je širina QRS kompleksa normalna ali podaljšana?
5. Kako je atrijska aktivnost povezana z ventrikularno aktivnostjo?
6. Ali je prisoten P val?

QRS je 0.12 sekunde

(3 mali kvadratki)

Normalen zapis EKG-ja

10
 Interna medicina
ODRASLI
Sinusni ritem

Ventrikularna fibrilacija (groba)

Ventrikularna fibrilacija (fina)

Ventrikularna tahikardija
11
Asistolija

P-val asistolija

Električna aktivnost brez utripa (na EKG posnetku je normalen ritem,

vendar pulza ne čutimo). Lahko je bradikardna ali tahikardna.

12
 Interna medicina
ODRASLI
POSTOPEK DEFIBRILACIJE Z UPORABO
DEFIBRILATORJA LIFEPAK 12 IN LIFEPAK 15
1. Potrdi srčni zastoj.
2. Če smo priča srčnemu zastoju, takoj 3x defibriliramo (če je
bolnik priklopljen na defibrilator).
3. Izvajamo TPO dokler bolnik ni priklopljen na defibrilator.
4. Namesti prevodni gelni blazinici ali samolepilni defibrilatorski
elektrodi na bolnikov prsni koš (eno pod desno ključnico in
drugo na srčno konico). Med tem ne prekinjaj TPO.
5. Če uporabljaš defibrilatorski ročki, ju krepko pritisni na gelni
blazinici.
6. Na monitorju potrdi ventrikularno fibrilacijo.
7. Izberi ustrezno energijo za defibrilacijo. Energijo lahko izbereš in
nastaviš z gumbom na ročkah ali na defibrilatorju. Začetna
energija je 360 J za monofazne defibrilatorje ali 200 J za
bifazne.
8. Zagotovi, da je izvor kisika oddaljen vsaj 1 meter od bolnika.
9. Napolni defibrilator (med polnjenejm izvajamo TPO).
10. Z glasnim opozorilom: »Polnim, umaknite se!« opozori osebje,
da se umakne.
11. S pogledom okrog bolnika se prepričaj, da se ga nihče ne
dotika. Pazi tudi na lastno varnost!
12. Preveri na monitorju, če je prisotna VF/VT in sproži defibrilacijo.
13. Če uporabljaš defibrilatorski ročki, ju odloži nazaj v defibrilator
in takoj začni z izvajanjem TPO
(30:2).
14. Po dveh minutah znova oceni ritem
(s pomočjo ročk defibrilatorja ali
preko standardnih odvodov).
Če VF/VT vztraja, ponovi korake
od 4-12.

13
POSTOPEK SINHRONIZIRANE KARDIO-
VERZIJE Z UPORABO DEFIBRILATORJA
LIFEPAK 12 IN LIFEPAK 15*
*Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil.
Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka.
I. Možne kombinacije zdravil za sedacijo in analgezijo:
1. Dormicum/midozolam 3-5 mg + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v. (0,1 mg/kg
tt) ali
2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg i.v. (0,1 – 0,3 mg/kg tt) +
Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v. ali
3. Diprivan/propofol 1,5-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma
fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v.
II. Postopek kardioverzije na LP 12
1. Pritisnemo na gumb ON.
2. Priključimo EKG elektrode na EKG kabel in jih nalepimo na pacienta (kožo
po potrebi očistimo/pripravimo).
3. Izberemo odvod II ali odvod z največjo amplitudo QRS kompleksa.
4. Pritisnemo na gumb SYNC. Preverimo, če lučka SYNC utripa z vsakim
zaznanim QRS kompleksom. Opomba: Gumb SYNC ponovno pritisnemo,
da deaktiviramo sinhroni način dela.
5. Opazujemo EKG krivuljo. Prepričamo se, da se trikotni marker pojavlja blizu
sredine vsakega QRS kompleksa. Če se markerji ne pojavljajo ali se
nahajajo na napačnih lokacijah, na primer na T valu, moramo nastaviti
velikost EKG signala ali izbrati drugi odvod.
6. Pripravimo bolnikovo kožo v področju aplikacije ročk ali defibrilacijskih
nalepk.
7. Terapevtske elektrode za defibrilacijo namestimo na bolnika v antero-
lateralnem položaju. Če uporabljamo standardni ročki za defibrilacijo,
moramo pred namestitvijo nanesti defibrilacijski gel.
8. Pritisnemo na gumb ENERGY SELECT ali obrnemo gumb ENERGY SELECT
na standardnih ročkah za defibrilacijo.
a) AU/PSVT energije: - mono: 100 J-200J-360 J -bifazno: 100 J-200 J- 360 J

b) AF/VT- energije: - mono: 200 J-300 J-360 J -bifazno: 120 J-200 J-360 J

9. Pritisnemo na gumb CHARGE.

10. Prepričamo se, da se nihče ne dotika bolnika, postelje ali katere koli
opreme, ki je priključena na bolnika.
11. Pritisnemo in držimo gumb(e) SHOCK, vse dokler se defibrilator ne sproži
ob naslednjem zaznanem QRS kompleksu.
Opazujemo bolnika in njegovo EKG krivuljo. Če je potrebno, ponovimo
postopek od 4. točke dalje.
Opomba: Če spremenimo nivo energije med polnjenjem, se le-ta nemudoma
interno izniči. Pritisnemo na gumb CHARGE, da se defibrilator ponovno
napolni.
III. Zdravila: amiodaron 300 mg + 5% glukoza v 10-20 min
IV. pp ponovna elektrokonverzija

14
 Interna medicina
ODRASLI
POSTOPEK NEINVAZIVNEGA SPODBUJA-
NJA SRCA Z UPORABO DEFIBRILATORJA
LIFEPAK 12 IN LIFEPAK 15*
*Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil.
Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka.
I. Možne kombinacije zdravil za sedacijo in analgezijo:
1. Dormicum/midozolam 3-5 mg + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v. (0,1 mg/kg
tt) ali
2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg i.v. (0,1 – 0,3 mg/kg tt) +
Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v. ali
3. Diprivan/propofol 1,5-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma
fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v.
POSTOPEK NEINVAZIVNEGA SPODBUJANJA
1. Pritisnemo na gumb ON.
2. Priključimo EKG elektrode na EKG kabel in jih nalepimo na pacienta (kožo po
potrebi očistimo/pripravimo). Izberemo II. ali III. odvod. Za sprejem
najboljšega signala moramo zagotoviti dovolj razmika med EKG elektrodami
in terapevtskima elektrodama.
3. Določimo mesta za defibrilacijske/ pacing elektrode na bolniku. Za
spodbujanje uporabljamo antero-lateralni ali antero-posteriorni način
namestitve elektrod.
4. Pripravimo kožo za namestitev elektrod.
5. Defibrilacijske/pacing elektrode namestimo na bolnika.
6. Defibrilacijske/pacing elektrode priključimo na terapevtski kabel.
7. Pritisnemo na gumb PACER. Preverimo, če lučka gori, saj to označuje vklop
spodbujevalca.
8. Opazujemo EKG krivuljo. Preverimo, da se trikotni markerji pojavljajo blizu
sredine vsakega QRS kompleksa. Če markerjev ni ali so na napačnih
lokacijah, moramo nastaviti velikost EKG signala ali izbrati drugi odvod.
9. Pritisnemo gumb RATE ali obrnemo gumb SELEKTOR, da izberemo želeno
frekvenco spodbujanja. Opomba: RATE gumb spreminja frekvenco po 10
ppm, SELEKTOR pa po 5 ppm.
10. Pritisnemo na gumb CURRENT ali obrnemo SELEKTOR, da povečamo tok,
dokler se ne pojavi električni odziv. Za vsak oddani impulz se prižge indikator
PACE in na EKG krivulji se pojavi pozitiven val. Jakost toka dvigujemo tako
dolgo, da takoj za stimulacijskim zobcem sledi QRS, ki bo lahko razširjen
zaradi električnih tokov. Preverimo bolnikov pulz in krvni tlak, da ugotovimo
nivo mehanskega odziva. Če je bolniku neprijetno, lahko uporabimo
sedacijo ali analgezijo. Opomba: Gumb CURRENT poveča tok za 10 mA,
SELEKTOR pa za 5 mA. Opomba: Za spremembo frekvence ali toka med
spodbujanjem moramo pritisniti na gumb RATE ali CURRENT. Nato obrnemo
SELEKTOR. Opomba: Če želimo prekiniti spodbujanje in si ogledati bolnikov
osnovni ritem, pritisnemo in držimo gumb PAUSE. To povzroči, da se
spodbujanje izvaja v 25% odvisnosti od nastavitve. Za nadaljevanje
spodbujanja moramo sprostiti gumb PAUSE.
Za prekinitev spodbujanja zmanjšajmo tok na 0 ali pritisnemo na gumb PACER.
Opomba: Za izvedbo defibrilacije in zaustavitev spodbujanja izberemo nivo
energije ali pričnemo polniti defibrilator. Spodbujanje se zaustavi samodejno.
Nadaljujemo s postopkom defibrilacije.
15
ABCDE pristop
Načela
Pristop k ogroženemu bolniku je vedno enak. Osnovna načela so:
1. Naredi popoln prvi pregled in preglede ponavljaj.
2. Oskrbi stanja, ki ogrožajo bolnikovo življenje in šele za tem pristopi k
naslednjemu koraku.
3. S ponovnim pregledom oceni učinke zdravljenja.
4. Zgodaj pokliči pomoč.

Prvi koraki
1. Poskrbi za lastno varnost.
2. Na splošno oceni bolnika, ali zgleda slabo.

Airway (dihalna pot)

1. Išči znake zapore
2. Zapora dihalne poti je urgentno stanje – posegi za sprostitev dihalne poti,
manevri za sprostitev, aspiracija, vstavitev nazo- ali orofaringealnega
tubusa, …
Če ni znakov dihanja, predihavaj in vzdržuj prosto dihalno pot.
3. Dovajaj kisik v visokih koncentracijah – maska z rezervoarjem (Ohio
maska) in pretok kisika vsaj 10 l/min (glede na pulzno oksimetrijo).

Breathing (dihanje)
1. Glej, poslušaj in čuti znake dihalne stiske: znojenje, centralna cianoza
(nastopi šele pri SpO2 60-70%) in uporaba pomožne dihalne muskulature.
2. Izmeri pulzno oksimetrijo (vzdržuj med 94% in 98%).
3. Določi frekvenco dihanja – normalna je 12 do 20 vdihov na minuto (pod 6
in nad 35 je dihalna stiska). Visoka ali naraščajoča frekvenca je znak
bolezni in opozorilo.
4. Oceni gibanje prsnega koša.
5. Poglej, če je prsni koš deformiran.
6. Preveri položaj traheje nad prsnico – pomik v eno stran lahko kaže na
pnevmotoraks (zelo pozen znak), pljučno fibrozo, …
7. Potipaj kožo prsnega koša – krepitacije podkožnega emfizema lahko
opozorijo na pnevmotoraks.
8. Perkutiraj prsni koš (zamoklina=tekočina; hipersonični
poklep=pnevmotoraks).
9. Avskultiraj prsni koš in oceni dihalne šume.
10. Potrebno je izključiti tenzijski pnevmotoraks, masivni hematotoraks,
nestabilni prsni koš, tamponado srca, odprto rano prsnega koša.
11. Kadar ocenimo, da so prisotni znaki dihalne stiske ali bolnik celo preneha
dihati, začnemo s kontrolirano mehansko ventilacijo. Za predihavanje
uporabimo žepno masko in dihalni balon ter takoj pokličemo strokovno
pomoč (bolnika predihavamo s frekvenco 10 vpihov /minuto). Če imamo

16
 Interna medicina
ODRASLI
na razpolago respirator, ga uporabimo. Pri hudi travmi čimprej dokončno
oskrbimo dihalno pot (ET entubacija).

Circulation (krvni obtok)

1. Poglej barvo kože: je modra, rožnata, bleda ali lisasta?
2. Oceni temperaturo bolnikove kože: je hladna ali topla?
3. Izmeri frekvenco pulza.
4. Izmeri krvni tlak.
5. Izmeri kapilarno polnitev. Podaljšan čas (>2 sekundi) lahko pomeni, da je
periferna prekrvavitev slaba. Na podaljšan čas lahko vpliva tudi hladno
okolje, slaba svetloba, starost.
6. Oceni stanje ven – pri hipovolemiji so prazne ali jih sploh ni videti.
7. Če si izurjen, avskultiraj srce.
8. Izključi krvavitev iz ran ali drenov.
9. Zdravljenje šoka je odvisno od vzroka, vendar mora biti usmerjeno v
nadomeščanje tekočin (do tipnih pulzov), ustavitev krvavitve in
vzpostavitev normalne prekrvavitve tkiv.
10. Vstavi eno ali dve večji i.v. kanili (14 ali 16 G).
11. Odvzemi kri za preiskave in določanje krvne skupine (v zdravstveni
ustanovi).
12. Dodaj i.v. tekočine. Normotenzivnim bolnikom daj 500 ml kristaloidne
raztopine (fiziološka raztopina) v 5 – 10 min., hipotenzivnim pa 1000 ml. Pri
znanih srčnih bolnikih daj manj (250ml) in dobro opazuj bolnika (poslušaj
pljuča – inspiratorni poki?). Pri poškodovancih razmisli o koloidih.
13. Frekvenco pulza in krvni tlak meri vsakih 5 min. Cilj naj bo bolnikov
normalen krvni tlak (če ga poznamo), drugače pa sistolni tlak 100 mmHg.
14. Če ni izboljšanja, ponovi nadomeščanje tekočin.
15. Če se pojavijo znaki srčnega popuščanja, zmanjšaj ali ustavi dajanje
tekočin.
16. Pri bolnikih, pri katerih sumimo na akutni koronarni sindrom (AKS), ob ABCDE
pristopu čim prej posnamemo 12-kanalni EKG in damo MONA-o, kadar ni
kontraindicirano.

Disability (nezmožnost)
1. Naredi hitro oceno stopnje zavesti z AVPU metodo (glej stran 29).
2. Izključi hipoksijo in hipotenzijo.
3. Izmeri krvni sladkor. Če je pod 3 mmol/l, daj 50 ml 10 % glukoze i.v.
4. Oceni zenici (velikost, enakost in reakcijo na svetlobo).
5. Preveri, ali ni med bolnikovimi zdravili takih, ki zmanjšujejo zavest. Če je
možno, daj odgovarjajoč antidot (npr. nalokson pri opiatih).
6. Če je potrebno, daj bolnika v položaj za nezavestnega.

Exposure (razkritje)
Bolnika popolnoma sleci in celovito preglej. Spoštuj bolnikovo dostojanstvo in
bodi pozoren na izgubo toplote.

17
TROMBOLIZA PRI ICV
Postopki: zapiši točen čas pojava simptomov, izmeri vitalne
funkcije, izmeri krvni sladkor, EKG (I., II., III., odvod).

Simptomi in znaki kažejo na ICV? DA NE

So se simptomi zanesljivo začeli pred manj kot 3 urami? DA NE
Je imel bolnik dobro kvaliteto življenja? DA NE
Starost od 18 do 80 let? DA NE
Ali se simptomatika hitro izboljšuje? NE DA
Ali gre samo za lažjo, izolirano prizadetost? NE DA
Krvavitev iz sečil/prebavil v zadnjih 3 tednih? NE DA
ICV ali težja poškodba glave v zadnjih 3 mesecih? NE DA
Intrakranialna krvavitev v preteklosti? NE DA
Večja operacija v zadnjih 3 tednih? NE DA
EPI ob začetku simptomov? NE DA

Najava trombolize v UKC Ljubljana: 01 522 31 95

Če se vsi odgovori
nahajajo v levem
stolpcu, je bolnik
kandidat za
trombolizo.

18
 Interna medicina
ODRASLI
HLAJENJE PO PRIMARNEM SRČNEM
ZASTOJU NA TERENU*
* Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil.
Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka.

Indikacije:
- odrasli in otroci, nezavestni po primarnem srčnem zastoju,
- dosežen ROSC.

Kontraindikacije:
- kardiogeni šok (sistolični krvni tlak <90),
- ogrožujoče motnje ritma,
- primarne koagulopatije,
- terminalno stanje neozdravljive bolezni.

Tromboliza ni kontraindikacija

Postopek pri odraslih

1. Daj 2 i.v. kanala z visokim pretokom - daj 30 ml/kg mrzle FR v 30
minutah.
2. Sedacija in relaksacija (Dormicum/midozolam 0,1-0,3 mg/kg
i.v.(5 mg) + Norcuron/vecuronium 0.1 mg/kg ( 2 amp. za 70 kg)).
3. Položi vrečke ledu prek tanke tkanine na področja velikih žil (vrat,
dimlje, pazduha, prsni koš).
4. Če je indikacija za kateter -telefon za UKC Ljubljana 01522 49 34
(če gre na kateter - 70 IE/TT heparina i.v.)

Spremljaj temperaturo (32-34 °C)!

Postopek pri otrocih

1. Pasivno hlajenje (po doseženem ROSC-u uporabimo aktivno
metodo ogrevanja samo, kadar je temperatura jedra nižja od
32°C.)
2. Fiziološka raztopina na sobni temperaturi (NE hlajena).
3. Sedacija in relaksacija po potrebi, samo če je prisotno drgetanje.
4. NE vrečk ledu.

Spremljaj temperaturo (33 do 34 °C)!

19
POSEBNOSTI
Reanimacija pri nosečnici
Po 20. tednu jo položi v levi bočni položaj (15-30 stopinj).
Ročno premakni maternico v levo stran - za zmanjšanje pritiska na
spodnjo votlo veno.
Apliciraj 100% kisik.
Apliciraj bolus i.v. tekočin.
Obvesti renimacijsko ekipo na UKB UKC Ljubljana oz. ustanovo
kamor bo nosečnica prepeljana.
Tel: 01 522 46 46 (UKC Ljubljana)
Ob zastoju srca in dihanja
Nagnjena naj bo na levi bok za 15-30 stopinj.
Ročno premakni maternico v levo stran - za zmanjšanje pritiska na
spodnjo votlo veno.
Pri srčni masaži položimo roki na prsnico nekoliko višje kot običajno,
saj se zaradi rastoče maternice organi v trebušni votlini premaknejo.
Potrebna je hitra oskrba dihalne poti zaradi velike možnosti
aspiracije (endotrahealna intubacija).
Urgentni carski rez
Čim hitrejše obveščanje reanimacijske ekipe UKB UKC Ljubljana oz.
ustanovo kamor bo nosečnica prepeljana.
Tel: 01 522 46 46 (UKC Ljubljana).
Gestacijska starost približno 23 tednov ali več
Urgentni carski rez je potreben za reševanje življenja matere in
otroka.

Reanimacija pri utopljencu

Pazimo na lastno varnost (voda ...).
Najprej damo 5 vpihov (lahko že v vodi).
Če je potrebna defibrilacija, pred namestitvijo elektrod posušimo
prsni koš.
Pri podhladitvi ravnamo kot pri postopku za reanimacijo pri
podhlajeni osebi.

Reanimacija pri podhlajeni osebi

Ne potrjujte smrti, dokler ni bolnik ogret oz. ni možno dvigniti
temperature jedra.

20
 Interna medicina
ODRASLI
Temperaturo meri vedno na enak način.
Do temperature 30ºC ne dajemo zdravil.
Po doseženi temperaturi 30ºC podvojimo časovni interval med
aplikacijo terapije.
Po doseženi temperaturi nad 35ºC velja normalna aplikacija
terapije.
Izključi ostale možne vzroke zastoja srca.
Bradikardija in atrijska fibrilacija je pri podhlajenih lahko fiziološki
pojav in izgine po ogretju na normalno temperaturo.
Ob prisotnosti VF/VT defibriliramo največ trikrat. Če ni uspešno,
defibrilacijo ponovimo, ko se temperatura jedra dvigne nad 30ºC.
Bolnika slečemo, zavijemo v astro folijo in pokrijemo z odejami -
uporabimo lahko grelne odeje. Segrejemo reševalno vozilo kolikor
je možno in po i.v. poti apliciramo ogrevane tekočine.

Reanimacija pri narkomanu

Opioidi (Heroin)
Dihanje ?

Da Ne
Sprosti dihalno pot. Ventiliraj z ročnim dihalnim
O2 prek Ohio maske. balonom z O2.
Apliciraj naloxone. Apliciraj naloxone.

IV IM SC IN IV IM SC IN

400 800 800 400 800 800

2 mg 2 mg
mcg mcg mcg mcg mcg mcg

Dihanje ?

Da
Potreben transport na opazovanje.
Možen je zastoj dihanja še 4 – 5 ur.
Ne
Titriraj odmerek naloxona do 6-10
mg.
Ob zastoju dihanja in srčnem
zastoju začni z reanimacijo po
standardnih smernicah.

21
ZDRAVLJENJE POSLABŠANJA ASTME
Bolnik mora biti ves čas monitoriran ( EKG, krvni tlak, SpO2, pulz, …)
1. Daj i.v. kanal.
2. Kisik po potrebi (vzdržuj SpO2 94-98%).
3. Ventolin/salbutamol 2-6vpihov (ali 1ml + 1ml FR v nebulizatorju).
Ponavljaj na 15 min. – lahko tudi kontinuirano.
4. Berodual 2-6 vpihov (ali 2ml + 2ml FR v nebulizatorju). Ponavljaj 4-
6X/uro.
5. Kortikosteroid: Medrol/methylprednisolone prvi dan 32-128 mg
iv/po, nato 16-64 mg dnevno do stabilizacije.
6. Adrenalin 0,3 mg s.c. (lahko ponoviš do 3X na 20 min.)
7. Aminofilin 5 mg/kg počasi (20-30min.) i.v.. Obvezno EKG monitoring!
8. MgSO4 2g iv v 20 min.
Po potrebi se odločimo za hitro intubacijo - za RSI uporabimo
ketamin+dormicum +leptosucin.

UKREPANJE OB ANAFILAKTIČNI REAKCIJI

Klinična slika: nenadna slabost, omedlevica – lahko tudi kolaps, difuzna
urtikarija ali rdečica kože (bledica, če traja dlje časa), srbečica, »cmok«
v grlu, spremembe glasu-hripavost, disfagija, težko dihanje (slišni piski),
lahko tudi otečen jezik in uvula, motnje dihanja zaradi zapore zgornjih
dihalnih poti (inspiratorni stridor), hipotenzija in tahikardija do šoka,
driska, ...
1. Odstrani alergen, če je možno.
2. Kisik po potrebi ( vzdržuj SpO2 > 94%)
3. Daj 2 i.v. kanala.
4. Adrenalin 0,5 mg (1/2 ampule) i.m. (lahko ponavljaš na 5 min., če ni
izboljšanja).
5. Tavegyl/clemastine (antihistaminik) 1-2 amp i.v.
6. Infuzija tekočin (hitro 1-2 litra v primeru hipotenzije in šoka).
7. Solu Cortef/hidrocortison 100-500mg i.m./i.v.
8. Ventolin/salbutamol 2 vpiha ali Berodual 2 vpiha. (ev. Aminofilin
5mg/kg v 20 min., MgSO4 2g i.v. v 10 min. v primeru bronhospazma)
Bolnik mora biti ves čas monitoriran ( EKG, krvni tlak, SpO2, pulz, …). Po
potrebi se odločimo za hitro intubacijo (obstrukcija zgornjih dihal) - za
RSI uporabimo Ketamin.

Pozor!
Pri bolnikih, ki so rezistentni na adrenalin, zlasti tisti, ki jemljejo beta
blokerje, damo Glukagon 1-2 mg im/iv – ponavljamo na 5 min.
22
 Interna medicina
ODRASLI
POROD
Pozor!
Kadar pri nosečnici opazimo znake eklampsije, apliciramo MgSO4 4g
(8 ml 50% raztopine MgSO4).

Znaki začetka poroda so:

• spontani razpok mehurja,
• krvav sluzast čep.
Znaki poroda v teku so:
• popadki, ki trajajo od 45 do 60 sekund v 1-2 minutnih presledkih.
Znaki takojšnega poroda so:
• porodnica ima občutek, da mora na blato oz. občutek močnega
pritiska navzdol, ki ga ne more zadržati,
• vidimo glavico v vulvi.

UKREPI:
Stanje: Vožnja na kraj dogodka
- Segrejemo bolniški prostor, pripravimo porodni in zaščitni set.
Stanje: Prihod na kraj, ocenitev situacije
- Vzamemo anamnezo, ocenimo stanje, odločimo se o transportu ali
porodu na terenu.
Stanje 1: Ni indikacije za porod na terenu
- Porodnico nesemo do vozila, poležemo jo na levi bok, spremljamo
stanje.
Če se med vožnjo pojavi indikacija za porod, ukrepamo kot pri stanju 2.
Stanje 2: Porod moramo opraviti na terenu
- Poskrbimo za intimnost porodnice, v kolikor je to mogoče.
- Poležemo porodnico na hrbet, podložimo križ (uporabimo rjuhe,
brisače, odeje), da bo prostor za rojevanje otroka pripravljen.
- Odpremo porodni set, oblečemo zaščitni plašč, nadenemo si masko
in sterilne rokavice.
- Poučimo porodnico, da ko bomo potrebovali moč za iztis, mora
močno pritisniti navzdol; v enem popadku dva do trikrat.
Stanje: Zagledamo glavico v vulvi
- Začnemo varovati presredek.
- Porodnici rečemo, naj močno pritisne, se prime pod koleni, globoko
zajame sapo, zapre oči in glavo skloni na prsni koš ter močno
pritisne (kot bi šla na blato); dva do trikrat v enem popadku.
Stanje: Glavica se poraja preko presredka
- Porodnica odpre usta in diha, glavico počasi porajamo preko
presredka.
23
Stanje: Glavica je porojena
- Otroku obrišemo oči in usta.
- Počakamo popadek, nato se glavica zunanje rotira.
Stanje: Glavica se rotira
- Notranja rotacija ramen ima za posledico zunanjo rotacijo glavice.
- Otrok pogleda v levo ali desno materino stegno.
Stanje: Porajanje ramen in trupa
- Eno roko plosko položimo na otrokovo glavo (druga še vedno varuje
presredek) in jo z občutkom močno potisnemo navzdol (porodi se
sprednja rama), nato potisnemo glavo navzgor in otroka položimo
na materin trebuh.

APLICIRAMO UTEROTONIK: 5IE SYNTOCINONA i.m. ali i.v.

(Zdravstveni reševalci za to nimajo pooblastila. Aplicira se samo po
navodilu zdravnika.)
Stanje: Otrok je na materinem trebuhu
- Nekdo naj zapiše uro rojstva otroka!
- Nehamo varovati presredek.
- Otroka položimo med materine noge, z obrazom obrnjenim stran od
matere.
- Otroka dobro zbrišemo s plenicami ali čistimi brisačami.
- Materi povemo spol otroka in ji pustimo možnost, da kaj vpraša.
Stanje: Od otrokovega rojstva je minila ena minuta
- Ocenimo otroka po Apgarjevi lestvici.
Stanje: Od otrokovega rojstva je minilo pet minut
- Ocenimo otroka po Apgarjevi lestvici.
- Če je pod 7, ocenimo še v 10. minuti.
TOČKE 2 1 0
Bitje srca >100 <100 Odsotno
Dihanje Jok - redno Slabotno Odsotno
Mišični tonus Aktivni gibi Nekaj fleksije Ohlapnost
Vzdraženost Jok, kašelj Grimase Odsotno
Barva kože Rožnata Modre akre Modra, bela

Tabela 1: Apgarjeva lestvica

Stanje: Popkovnica preneha utripati

- Zatisnemo prvi pean približno 8 cm od otroka, kri iztisnemo proti
materi in zatisnemo drugi pean 4 cm od prve proti materi.

24
 Interna medicina
ODRASLI
- Preverimo, če so peani dobro stisnjeni.
- Prerežemo popkovnico nad svojo roko.
Stanje: Otrok je ločen od matere
- Otroka še enkrat dobro zbrišemo, zavijemo v plenice ali brisače in ga
damo materi na trebuh.
- POZOR!! Otrok je spolzek, zato je potrebno paziti, da nam ne pade.
Stanje: Preverimo, če se je posteljica že ločila
- Posteljica se izloči približno 30 min. po porodu, zato se vam ne mudi.
- Potisnemo z eno roko za simfizo in opazujemo pean, ki je ostal na
popkovnici.
Stanje: Posteljica je ločena
- Sponka, ki je ostala na popkovnici, se premakne proti porodnici.
- Porodnica naj še enkrat pritisne, mi pa lahko usmerjamo posteljico,
da se porodi.
Stanje: Posteljica še ni ločena
- Pustimo in nikakor ne vlečemo za popkovnico, ker se lahko strga.
- Posteljico bomo porodili kasneje ali v porodnišnici.
Stanje: Posteljica je porojena
- Posteljico damo v vrečko in jo s porodnico in otrokom odpeljemo v
porodnišnico.
Stanje: Transport v porodnišnico
- Transport naj bo čim bolj obziren, saj otrok, ki je v materinem ali po
potrebi reševalčevem naročju, ni primerno zavarovan.
- Izpišemo vso potrebno dokumentacijo.
- Najavimo svoj prihod v porodnišnico.
- Pogovorimo se s porodnico, jo pohvalimo za sodelovanje, saj ji to
ogromno pomeni.
Stanje: Prihod v porodnišnico
- Predamo porodnico, otroka in vso pisno dokumentacijo.

25
 PRVI PRISTOP K POŠKODOVANCU

Prihod na kraj in pregled kraja nezgode

- osebna varovalna oprema
- nevarnosti na kraju intervencije
- število poškodovancev
- potreba po dodatni pomoči in opremi
- mehanizem poškodbe

Začetna ocena stanja

ITLS PRIMARNI PREGLED

- splošni vtis o poškodovancu

- stopnja zavesti (lestvica AVPU)
- A-dihalna pot
- B-dihanje
- C-cirkulacija, večje krvavitve in stanje kože

Mehanizem poškodbe

Generaliziran ali neznan Lokaliziran

Hitri travmatološki pregled* Usmerjeni pregled**

Situacija za hitri
transport?******

Kontrolni pregled*** Podroben pregled****

Obveščanje dispečerskega centra*****

ALGORITEM OSNOVNEGA ITLS PREGLEDA (ITLS, 2008)

26
Primarni travmatološki pregled poškodovanca sestavlja:
• Ocena kraja nesreče.
• Začetni pregled poškodovanca (splošni vtis, zavest, ABC).
• Hitri travmatološki pregled celega telesa ali usmerjeni pregled (glede na
mehanizem nesreče).
*Hitri travmatološki pregled:
• Sistematični pregled celega telesa (glava, vrat, prsni koš, trebuh, medenica,
okončine, hrbet).
• Anamneza (simptomi, alergije, zdravila, pretekle in trenutne bolezni, zadnji
vnos hrane in pijače, kaj se je zgodilo pred dogodkom).
**Usmerjeni pregled:
• Kadar je prizadet samo določen del telesa.
• Anamneza (simptomi, alergije, zdravila, pretekle in trenutne bolezni, zadnji
vnos hrane in pijače, kaj se je zgodilo pred dogodkom).
***Kontrolni pregled:
• Opazujemo stanje in spremembe poškodovanca. Opravimo ga vedno,
kadar premaknemo poškodovanca, kadar naredimo kakšno intervencijo in
kadar se stanje poškodovanca spremeni.
• Med prevozom ga redno ponavljamo na 5 minut pri ogroženem
poškodovancu, na 15 minut pa pri stabilnem poškodovancu.
• Preveri počutje poškodovanca, njegovo zavest, ABC, vse identificirane
poškodbe ter postopke in posege, ki smo jih opravili.
****Sekundarni pregled poškodovanca (Pri ogroženem poškodovancu ga ne
izvajamo na terenu, ampak med transportom; kadar je transport kratek pa v
bolnišnici.) :
• Zavest, ABC.
• Vitalni znaki, monitoring (EKG monitoring, pulzna oksimetrija, kapnometrija,
krvni sladkor).
• Nevrološki pregled, pri motnjah zavesti GCS.
• Sistematični pregled od glave do pete (POZOR: pri nestabilni medenici
preiskave ne ponavljamo; pregleda hrbta tudi ne ponavljamo, če je bil
pregledan že med primarnim pregledom poškodovanca.).
*****Obveščanje dispečerskega centra:
• Zgodnje obveščanje ustanove, kamor peljemo kritičnega poškodovanca
(število in stanje poškodovancev ter predviden čas prihoda).
******Situacije za hitri transport:
• motnje zavesti,
• dihalna stiska,
• znaki šoka ali nekontrolirana krvavitev,
• hude poškodbe prsnega koša (tenzijski pnevmotoraks, masivni hemato-
toraks, nestabilni prsni koš, tamponada srca, odprta rana prsnega koša),
• napet, boleč trebuh,
• nestabilna medenica,
• obojestranska poškodba stegnenice,
• hudi mehanizmi poškodbe,
• pridružene kronične bolezni ob akutni poškodbi.
27
Posegi, ki jih MORAMO opraviti na terenu (če za to obstaja indikacija)
• Oskrba dihalne poti
• Asistirana ventilacija
• Aplikacija kisika
• Začnemo kardiopulmonalno oživljanje
• Kontrola velike zunanje krvavitve
• Oskrba odprte rane na prsnem košu
• Stabilizacija nestabilnega prsnega koša
• Dekompresija tenzijskega pnevmotoraksa
• Stabilizacija zabodenih predmetov
• Imobilizacija poškodovanca

Vodja ekipe, ki izvaja ITLS pregled, lahko prekine s pregledom samo kadar
ugotovi:
• Nevarnosti na mestu nesreče (nevarnost naleta vozil, požar, …)
• Obstrukcija dihalne poti
• Kardiopulmonalni zastoj

DERMATOMSKA KARTA
Dermatomska karta nam kaže povezanost centralnega živčevja s
senzoričnimi področji po telesu. V pomoč nam je lahko na terenu,
kadar se srečamo z bolnikom s sumom na poškodbo hrbtenice.

28
VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI
PRI ODRASLIH
1. VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI V MANUBRIUM
Z UPORABO F.A.S.T.1 TM
* Za vstavljanje proizvajalec organizira usposabljanje in je potreben
certifikat.

Poškodbe
ODRASLI
Vstavljanje
1. Očisti mesto vboda.
2. Namesti priložen obliž.
3. Vstavi iglo.
4. Poveži s sistemom.
5. Pritrdi kupolo.
6. Pritrdi odstranjevalec igle.
7. Odpri pretok tekočine.
Odstranitev
1. Odstrani kupolo.
2. Dekonektiraj sistem.
3. Odstrani iglo s pomočjo odstranjevalca igle.
4. Namesti obliž.

29
2. VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI S POMOČJO B.I.G. (BONE
INJECTION GUN) PRI ODRASLIH

mesto
Primarno
nastavitve

pri
odraslih

1-2 cm medialno in 1 cm
proximalno na tibial tuberosity.

Pri
odraslih



globino

penetracije


nastavimo

glede
mesto
na
nastavitve

30
Primarno mesto namestitve intraosalne infuzije je proksimalni del
goleni.
• Za ostala mesta namestitve prosimo poglejte navodila
proizvajalca.
• Pri odraslih globino penetracije nastavimo glede na mesto
nastavitve
Ko razkužimo mesto namestitve, nastavimo globino penetracije:
1. Z eno roko namesti B.I.G na mesto vboda, z drugo roko odstrani

Poškodbe
ODRASLI
varnostni zatič.
2. Sproži B.I.G pod kotom 90 stopinj v površino noge.
3. Umakni B.I.G in izvleci mandren.
4. Stabiliziraj kanilo z varnostnim zatičem iz koraka 1 in priključi
infuzijo z vmesnim metuljčkom z ventilom.
5. Prebrizgaj I.O. pot z 10 ml do 20ml fiziološke raztopine.
6. Apliciraj zdravila in tekočine. Zdravilo prebrizgaj z vsaj 5ml
fiziološke raztopine.

Kanila ostane trdno nameščena v kost, nanjo se lahko priključi

katerikoli i.v. sistem.
Priporočena globina penetracije na proksimalnem delu goleni pri
odraslih ( moder B.I.G. – 15G) je 2,5 cm.

Za ostala mesta nameščanja in globine penetracije prosimo

obiščite spletno stran proizvajalca.

31
OPEKLINE
Oceni velikost opekline po pravilu 9-ke.

Globina opekline
povrhnja globoka
epidermalna subdermalna
dermalna dermalna
barva in rdečina brez rdeča z opečnato,
temna, siva
videz mehurjev mehurji belkasto rdeča
občutljivost normalna normalna slabša odsotna
kapilarni
normalen normalen slab odsoten
povratek
bolečina zmerna huda blaga odsotna

Hladimo samo opečeni del. Pazimo na podhladitev!

Uporabljamo sodobne pripomočke (Waterjell, Burnshield).
Tekočine nadomeščamo po Parklandovi formuli:
% opečene površine × 4 ml Ringer laktata ali NaCl × telesna teža v kg =
potrebna tekočina v 24 urah (polovica v prvih 8 urah).

Pri kemičnih opeklinah je potrebno intenzivno spiranje.

32
RAPID SEQUENCE INTUBATION
( HITRA SEKVENČNA INTUBACIJA) *
RSI izvedemo vsakokrat, ko je indicirana intubacija na terenu. Pacient mora
biti na monitorju, predhodno preoksigeniran, nastavimo dve veliki i.v. poti.
I. ANESTETIKI
1. Ketamin S 0,5-1 mg/kg i.v.
+ Dormicum/midozolam 2-3 mg i.v.
2. Hipnomidate/etomidate 0,1-0,3 mg/kg i.v. (75 kg = 1/2 do 1 amp. i.v.)
3. Tiopental/thiopental 1-3 mg/kg i.v. - antikonvulziv
4. Dormicum/midozolam 0,1-0,3 mg/kg i.v. (5mg)
5. Diprivan/propofol 1,5- 3 mg/kg i.v.
II. ANALGETIKI
1. Ketamin S: 0,25-0,5 mg/kg iv.
+ Dormicum/midozolam 2-3 mg iv. - drži 10-15 min.
2. Dipidolor/piritramid 0,1 mg/kg iv. (1ml=1/2 amp. za 75 kg) - drži 6 ur

ODRASLI
3. fentanyl 0,001 -0,002 mg/kg iv. (1-2ml za 75kg) - drži 20-30 min.

Splošno
III. MIŠIČNI RELAKSANTI
1. Pantolax/leptosukcin 1-1,5 mg/kg iv.
- ima hiter učinek, drži 10 min. - ne ponavljaj!
2. Norcuron/vecuronium 0,1-0,2 mg/kg iv.
- učinkovati začne po 2-3 min., primeren za vzdrževanje, ponavljaj
polovično dozo na 20-40 min.

KOMBINACIJE ZDRAVIL
I. RR z/brez poškodbe qlave
1. Ketamin S 0,5-1 mg/kg i.v. + Dormicum/midozolam 2-3 mg i.v.
- Ketamin S ponavljaj v polovični dozi na 10 min.
2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg/kg i.v. (1/2 - 1 amp.)
+ Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v. (1/2 amp.)
3. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg/kg iv. (1/2 - 1 amp.)
+ fentanyl 1 ml (1/2 amp.)
- Fentanyl ponavljaj na 20-30 min. po 1 ml
II. cirkulatorno stabilni z izolirano poškodbo qlave
1. Tiopental/thiopental 1-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 0,1 mg/kg i.v.
(1/2 amp. za 75 kg) - pri konvulzijah!
2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg/kg i.v. (1/2 - 1 amp.) +
Dipidolor/piritramid oziroma fentanyl - ne v primeru konvulzij!
3. Dormicum/midozolam 0,1-0,3 mg/kg + Dipidolor/piritramid oziroma
fentanyl
III Status epilepticus (ne qlede na vzrok)
1. Tiopental/thiopental 1-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 0,1 mg/kg i.v.
(1ml za 75 kg) oziroma fentanyl 0,001 -0,002mg/kg i.v. (1 ml/75 kg)

33
VZDRŽEVANJE PO RSI
I. Vzdrževanje anestezije:
- Dormicum/midozolam 5mg ponavljaj na 40 min.
(pp povišaj dozo)
II. Vzdrževanje analgezije:
- Ketamin S 0,25 mg/kg i.v. ponavljaj na 10 min.
- fentanyl 1 ml i.v. ponavljaj na 20-30 min.
- Dipidolor/piritramid - ne ponavljaj (6 ur).
III. Vzdrževanje miorelaksacije:
- Pantolax/leptosukcin ne ponavljaj!
- Po Pantolaxu/leptosukcinu daj Norcuron/vecuronium.
- Norcuron/vecuronium ponavljaj na 20-45 min. v polovični dozi.
- Opazuj bolnika.
*Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil.
Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka.

KORTIKOSTEROIDI (ekvivalentne doze v mg)

Deksa Solu-medrol Solu-cortef Flosteron
1 4 20 0,75
4 16 80 3
10 40 200 7,5
20 80 400 15
31 125 625 23,4
125 500 2500 93,8

OPIOIDI v obravnavi kronične bolečine

Najpogosteje uporabljeni opioidi:
Dihidrokodein: DHC continuus tbl. 60,90,120 mg.
Tramadol: Tramal, Tadol, Tramacur, Tramundin tbl ali kaps 50, 100, 150, 200
mg, raztopina 100mg/ml, svečke 100 mg.
Fentanyl: Durogesic, Fentanil LEK obliž 25, 50, 100mcg/uro.
Morfin: MST continus, M-eslon, Sevredol, Substitol tbl 10, 20, 30, 60, 120, 200
mg; susp 20,30,60,100,200 mg; Sevredol tbl 10,20 mg, Substitol tbl 120,200
mg.
Oksikodon: Oxycontin tbl 10,20,40,80 mg.
Hidromorfon: Jurnista, Palladone SR tbl in kaps 2, 4, 8, 16, 24, 32, 46 mg.

34
 EKVIANALGETIČNI ODMERKI OPIOIDOV

dihidrokodein mg/d 120 240

tramadol (p.o.*) mg/d 300 400

fentanil mcg/h 25 50 75 100

morfin (p.o). mg/d 60 120 180 240

oksikodon mg/d 20 40 60 80 100 120

hidromorfon mg/d 4 8 12 16 24 32

Razpredelnica 1: Ekvianalgetični odmerki opioidov (* p.o. – per os)

Primer kombiniranja in nadomeščanja opioidov v obravnavi bolečine

Bolniku, ki že ima obliž fentanila, je zaradi bolečin potrebno dodajati morfin p.o.

ODRASLI
Splošno
v obliki rešilnih odmerkov, ki jih v 24-ih urah lahko ponavljamo (razpredelnica
2).
fentanil obliž mcg/uro morfin (p.o.) rešilni odmerek
25 0 mg
50 10 mg
75 10 mg
100 20 mg
125 20 mg
150 20 mg
175 20 mg
200 30 mg
225 30 mg
300 30 mg

Razpredelnica 2: Kombiniranje opioidnih analgetikov in dodajanje rešilnih

odmerkov

Iz razpredelnice 1 je razvidno, da je 25mcg/h fentanila enako učinkovit odmerek

kot 60 mg morfina p.o./dan. Torej, če bolnik potrebuje na dan skupaj več kot
60mg rešilnih odmerkov morfina, zvišamo dozo fentanila za 25mcg/h. Na
primer, če smo bolniku morali v 24 urah zaradi bolečin dodati p.o. še 60mg
morfina, mu dozo fentanila dvignemo za 25mcg/h. Če smo mu morali v enem
dnevu dodati 120mg morfina, je potrebno dozo fentanila povečati za 50mcg/h.

35
LESTVICE ZA OCENJEVANJE STANJA
ZAVESTI PRI ODRASLIH

AVPU metoda določanja zavesti:

A – alert (buden) buden, se pogovarja
V – vocal (glas) se odziva na zvočne dražljaje,
glasove
P – pain (bolečina) se odziva na bolečinske
dražljaje
U – unresponsive (neodziven) se ne odziva na noben dražljaj

GCS = Glasgow Coma Scale:

Odpiranje oči
spontano 4
na zvok 3
na bolečino 2
nič 1

Verbalni odgovor
orientiran 5
zmeden 4
neustrezne besede 3
nerazumljivi glasovi 2
nič 1

Motorični odgovor
uboga ukaze 6
smiselni gibi 5
reakcija umika 4
fleksijski odgovor 3
ekstenzijski odgovor 2
nič 1

36
NASTAVITEV PARAMETROV NA
RESPIRATORJU WEINMANN MEDUMAT
STANDARD »A«
Večina reševalnih služb v Sloveniji na terenu uporablja respirator Weinmann
MEDUMAT Standard »a«. V nadaljevanju so predstavljeni priporočeni parametri
nastavitve respiratorja.
Ventilator “MEDUMAT Standard a”
- avtomatski ventilator
- nadzorovana ventilacija pacientov nad 10 kg
- asistirana ventilacija pacientov nad 15 kg

ODRASLI
Splošno
Nastavitev frekvence ventiliranja in minutnega volumna
- Frekvenco je možno nastaviti med 5 – 40 vdihov na minuto.

37
• MV = inspiracijski volumen, ki ga pacient vdihne v 1 minuti (3-20 l).
• Barvne skale so le referenca za posamezne skupine pacientov, ki jih NE
smemo več uporabljati, saj so se priporočene vrednosti zmanjšale.

Nastavitev frekvence ventiliranja in minutnega volumna

- Referenčne vrednosti za posamezno skupino pacientov po barvni lestvici
NE smemo več uporabljati, saj so se priporočeni minutni volumni zmanjšali.
Zmanjšal se je priporočeni dihalni volumen (tidal volume) ali volumen
posameznega vpiha oz. ventilacije na sedanje vrednosti, ki so 6 - 8 ml/kg TT.
V povprečju se za preračunavanje uporablja 7 ml/kg TT.
DV (dihalni volumen): telesna teža v kg x 7ml/kg
MV (minutni volumen): DV x 10-12 vpihov
(pri otrocih po ROSC 12 do 20 vpihov/min.)
Torej za 70 kg težkega:
DV: 70kg x 7 ml/kg= 490 ml
MV: 630ml x 11 vpihov/min= 5390 ml

Nastavitev frekvence ventiliranja in minutnega volumna

• Pri majhnih otrocih, ko uporabljamo tubuse brez mešička
(če se le da uporabimo tubus z mešičkom), lahko pričakujemo delno izgubo
inspiracijskega volumna – priporočen je višji MV.
• Večja rezistenca dihalnih poti (obstrukcija, srčna masaža) bo vplivala na
MV.

Nastavitev pritiska “Pmax”

• Med 20 – 60 mbar nastavljena vrednost ne bo dosežena. To je zgornja
meja do katere bo aparat povečeval pritisk.
• Ko je dosežen najvišji dovoljen pritisk, aparat samodejno prestavi v ekspirij.
Če se to ponovi dvakrat, sledi alarm (Stenosis).
• Najvišji priporočeni pritisk je:
• 45 mbar pri intubiranem pacientu.
• 20 mbar, če uporabljamo dihalno masko (nevarnost napihovanja
želodca).
• Ob predihavanju z masko se priporoča uporaba ustno-žrelnega tubusa.

38
KAPNOMETRIJA (referenčne vrednosti)
Je neinvazivna metoda merjenja koncentracije oziroma parcialnega tlaka CO2
v izdihanem zraku ob koncu ekspirija (etCO2). Za razliko od pulzne oksimetrije,
ki je metoda za nadzor oksigenacije, je kapnometrija metoda za nadzor
ventilacije.

Kapnometrija se uporablja kot zelo zanesljiva metoda za določanje položaja

endotrahealnega tubusa, oziroma za ugotavljanje nehotene intubacije v
požiralnik (v tem primeru je namreč etCO2 enak 0).

EtCO2 je torej kazalec ventilacije, cirkulacije in presnove. Normalne vrednosti so

od 35 do 39 mmHg.

Senzor kapnometra namestimo med tubus in baktericidni filter, na katerega

priklopimo respirator.

ODRASLI
Splošno
V kolikor imamo na razpolago kapnograf ga uporabimo.

Hiter porast etCO2 nas lahko opozori na vzpostavitev spontane cirkulacije.

39
PRISILNA HOSPITALIZACIJA
Bolnika, ki zaradi duševne bolezni ogroža svoje življenje ali življenje
drugih ljudi, povzroča veliko škodo sebi ali drugim, je mogoče
napotiti in sprejeti na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico tudi brez
njegove privolitve. Prisilna hospitalizacija je možna na podlagi
Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS 77/2008). Postopek
predpisujejo 39., 53., 54., 55., 56. in 57. člen Zakona.
Če potrebujemo asistenco policije, zdravnik izpolni obrazec
Zahtevek za asistenco policije in ga izroči policijski ekipi, ki je
asistenco izvedla.

Agresivni in nemirni bolniki ob intoksikaciji s

kokainom, amfetamini, alkoholom, ali ob
odtegnitvenem sindromu
- Haloperidol: 0,5 – 5 mg / h do umiritve, povp. 5-10 mg/dan
(ampule, solucija).
- Risperidon: 0,25 – 0,5 mg na 2 uri, povp. 2-4 mg/dan (tablete,
solucija).
- Olanzapin=Zyprexa: 2,5–5 mg, povp. 2,5–10 mg/dan (dražeji in
raztapljajoče tablete).
- Klometiazol= Distraneurin: 100 - 200 mg / 2 uri, povprečno na
dan 400 – 1200 mg.

Agresivnost pri duševno motenih – TEREN!

- Haloperidol do 10 mg i.m. ali do 20 mg p.o.
- Promazin do 200 mg i.m. ali do 200 mg p.o. (pazi na padec
krvnega tlaka).
- Risperidon do 2-4 mg p.o. (solucija).
- Olanzapin do 10-20 mg p.o.

- Midazolam do 15 mg i.m. ali do 30 mg p.o.

- Lorazepam = Loram, Lorsilam 2,5 - 5 mg p.o.
- Klonazepam = Rivotril do 2 mg.

40
PRISTOP NA KRAJ NESREČE
Z NEVARNIMI SNOVMI
Pri sprejemanju klica o kemijski nesreči si pridobi čim več podatkov:
• o vrsti nesreče (požar, promet, industrija, teroristični napad),
• trgovsko/kemijsko ime kemikalije, ki je udeležena v nesreči,
• količina in oblika kemikalije (plin, tekočina, prah),
• število ponesrečencev in prisotni znaki zastrupitve.

Če klica nisi prejel preko Republiškega centra za obveščanje (ReCO), takoj

o nesreči obvesti še ReCO! Reševanje v vsaki veliki kemijski nesreči je
multidisciplinarno, prisotnost gasilcev in policistov je nujno potrebna.

Ko imaš podatke o vrsti nevarne kemikalije in načinu izpusta, čim prej

konzultiraj kliničnega toksikologa na GSM: 041/635 – 500 in si pridobi
pomembne podatke glede lastne varnosti in obravnave toksične

ODRASLI
poškodbe:

Splošno
• ali obstaja nevarnost sekundarne kontaminacije,
• zahtevana stopnja osebne varovalne opreme,
• potreba po dekontaminaciji in vrsta dekontaminacije,
• triažne prioritete,
• antidot,
• navodilo za simptomatsko zdravljenje,
• kriteriji za opazovanje /sprejem / odpust.

Tudi če kemijska nesreča ni izrecno deklarirana že ob sprejemu klica, bodi

pozoren na sledeče:
• Očitni znaki/sledi, ki kažejo na potencialno možnost izpusta nevarne
snovi: prisotnost dima, oblak hlapov, madeži razlite tekočine, neobičajen
vonj, znaki draženja oči, dihal, izgled/vrsta nesreče (kamion s cisterno,
tovorni vlak, tovarna, kjer so prisotne nevarne kemikalije, ...).
• V nekaterih primerih ni očitnih opozorilnih znakov niti simptomov, kot
npr. v primeru izpusta kemikalije, ki nima vonja, radioaktivne kemikalije,...
• Upoštevaj splošen varni pristop ekipe NMP na mesto nesreče po
algoritmu 1,2,3.

41
 Splošen varen pristop ekipe NMP po algoritmu 1,2,3
1. Če je prisoten EDEN ponesrečenec in okoliščine niso sumljive za
kemijsko nesrečo, pristopi po običajnem postopku.
2. Če sta prisotna DVA ponesrečenca, pristopi previdno, upoštevaj
možnost izpusta nevarne snovi.
3. Če so prisotni TRIJE ali VEČ ponesrečenih, se ne približaj, še zlasti v
sumljivih okoliščinah; v tem primeru uporabi protokol za ukrepanje
NMP v kemijskih nesrečah.

Prihod na mesto nesreče

Upoštevaj splošna pravila varnega prihoda na mesto nesreče z nevarno
snovjo:
• Čim prej vzpostavi stik z vodjo intervencije – gasilcem in upoštevaj
njegova navodila!
• Dokler ni drugačnih navodil (od vodje intervencije), reševalci vozila
parkirajo na privetrni strani, na najvišji točki izven območja očitne
kontaminacije! Veter mora vedno pihati od reševalcev proti mestu
nesreče.
• Ne vstopaj z vozilom/peš v področje očitne kontaminacije
(razlita/razsuta snov, dim, hlapi)!
• Izogibaj se nepotrebni kontaminaciji opreme!
• Izogibaj se izpostavljenosti, medtem ko se približuješ kontaminiranemu
območju!
• Ne približaj se nikomur, ki prihaja iz kontaminiranega območja!
• Ne poskušaj reševati, če nisi ustrezno poučen in opremljen!
• Vodjo intervencije obvesti o vseh sumljivih embalažah, paketih,
posodah, kontejnerjih ali osebah!

42
 Interna medicina
OTROCI

Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010

43
VROČINSKI KRČI
Vročinske krče prepoznamo po značilnih krčih udov in mišic na
obrazu, poleg teh pa se pojavlja tudi izguba zavesti.Vročinski krči
se najpogosteje pojavljajo ob okužbah zgornjih dihal. Pristopamo
po načelih ABCDE.

Prvenstveno je potrebno otroka hladiti z mlačnimi vlažnimi

oblogami, ki se polagajo na kožo.

Pri otrocih, ki so lažji od 13 kilogramov, apliciramo Stesolid 5 mg

(rektiola). V primeru, da krči ne ponehajo po 5-ih min. po prvi
aplikaciji zdravila, apliciramo še 5 mg Stesolida. Zaradi nevarnosti
zastoja srca otrok ne sme dobiti več kot dva odmerka Stesolida. V
primeru nadaljevanja krčev svetujemo aplikacijo apaurina
Midiozolama i.v. in oskrbo dihalne poti.

Pri otrocih, ki so težji od 13 kilogramov, apliciramo Stesolid 10 mg

(rektiola). V primeru da krči ne ponehajo po 5-ih min. po prvi
aplikaciji zdravila, apliciramo še 5 mg Stesolida.Zaradi nevarnosti
zastoja dihanja otrok ne sme dobiti več kot 15 mg Stesolida. V
primeru nadaljevanja krčev svetujemo aplikacijo apaurina,
Dormicuma, i.v. in oskrbo dihalne poti.

Kako aplicirati Stesolid?

Otroka položimo na desni bok in mu pokrčimo kolena. Odstranimo
pokrovček z rektiole in namažemo konico s hladilnim mazilom ali
vazelinom. Nato otroku nežno vstavimo rektiolo v zadnjično
odprtino in jo potisnemo do začetka širšega dela. Če je otrok mlajši
od 3 let, le do polovice. Rektiolo med iztiskanjem zdravila držimo
čimbolj pokončno. Vsebino rektiole iztisnemo v celoti.. Zatem jo
počasi izvlečemo in med izvlačenjem stiskamo, da se zdravilo ne
vrne vanjo. Otroku nato še nekaj časa stiskamo zadnjico, da
preprečimo iztekanje zdravila.

44
 Prvi pristop k poškodovancu

Prihod na kraj in pregled kraja nezgode

- osebna varovalna oprema
- nevarnosti na kraju intervencije
- število poškodovancev
- potreba po dodatni pomoči in opremi
- mehanizem poškodbe

Začetna ocena stanja

ITLS PRIMARNI PREGLED

- splošni vtis o poškodovancu

- stopnja zavesti (lestvica AVPU)
- A-dihalna pot
- B-dihanje
- C-cirkulacija, večje krvavitve in stanje kože

Mehanizem poškodbe

Generaliziran ali neznan Lokaliziran

Hitri travmatološki pregled* Usmerjeni pregled** Poškodbe

OTROCI

Situacija za hitri
transport?******

Kontrolni pregled*** Podroben pregled****

Obveščanje dispečerskega centra*****

ALGORITEM OSNOVNEGA ITLS PREGLEDA (ITLS, 2008) Razlaga na strani 27

45
OSKRBA POŠKODOVANEGA OTROKA
V tem poglavju bodo omenjene
posebnosti, ki jih srečamo pri
pregledu in oskrbi poškodovanih
otrok:
- primerna komunikacija z otrokom
in starši,
- primerna oprema (reanimacijski
kovček, imobilizacijska oprema,
defibrilacijske elektrode, ...) za
oskrbo otrok,
- pregled in oskrba,
- prevencija poškodb.

Kako pravilno pristopimo k otroku?

- Pristop naj bo pozitiven in topel.
- Pazljivo izbiramo besede.
- Povemo, kaj delamo in zakaj.
- Ko komuniciramo z otrokom, pokleknemo na njegovo višino (zmanjšamo
strah).
- Uporabljamo opremo, ki je namenjena oskrbi otrok.
- Zastopamo otroka (v vseh pogledih).

Vključevanje staršev!
- Pri pregledu in oskrbi otroka moramo vključiti starše.
- Komuniciramo z otrokom in starši.
- S profesionalnim pristopom si pridobimo zaupanje.
- Starši naj bodo ob otroku (jih ne razdvajamo).

Oprema
- Primerna reanimacijska oprema (laringoskop, tubusi, i.v. – kanile, i.o. igla,
Ohio maska, reanimacijska zdravila).

46
Mesta za vstavljenje i.v. kanile. POZOR – Pri sumu na poškodbo vratne
hrbtenice ne smeš vstavljati i.v.kanile v eksterno jugularno veno.
Alternativa je intraosalna igla.
Tekočinska reanimacija pri otroku: Bolus infuzije kristaloidov – 10 ml/kg + 10
ml/kg.

- primerna imobilizacijska oprema (Pedi – pac, KED, ekstremitetne

opornice)

Poškodbe
OTROCI

47
OSKRBA POŠKODOVANEGA OTROKA
V OTROŠKEM SEDEŽU
Če otrok nima vidnih poškodb in ni prizadet, ga fiksiramo
(imobiliziramo) kar v otroškem sedežu.
Če je otrok vitalno prizadet in ima vidne poškodbe, ga varno
prenesemo iz otroškega sedeža in ga, po ustrezni oskrbi,
imobiliziramo na primernem imobilizacijskem pripomočku.

Pregled mesta nesreče

- Enak kot pri odraslih.
- Najpogostejši mehanizem poškodbe pri otrocih je padec na glavo
(poškodba glave).
- Pri prometnih nesrečah se lahko pojavijo poškodbe notranjih or-
ganov.
- Pomislimo na trpinčenje otroka, če dejansko stanje ni v skladu s
poškodbo.

48
ZAČETNA OCENA
A – DIHALNA POT
- Uporabimo modificiran trojni manever.
- lahko uporabimo orofaringealni tubus.
- Aspiracija nosu -novorojenčki dihajo skozi nos.

B – DIHANJE
Glej, poslušaj in čuti dihanje.
Frekvenca vdihov nad 40/minuto (razen pri novorojenčkih) nas opozarja na
težave z dihanjem.
Apliciraj kisik prek OHIO maske (10–15 L/min). Če otrok ne diha, začni z
umetno ventilacijo (začetnih 5 vpihov) prek maske in dihalnega balona, ki
mora biti priklopljen na kisik.

C – KRVNI OBTOK
Pri večjih otrocih tipamo pulz na karotidni in radialni arteriji hkrati ter ocenimo
toploto in barvo kože. Tako lahko orientacijsko določimo vrednost sistoličnega
krvnega tlaka. Če tipamo pulz na eni in drugi arteriji, je sistolični tlak nad 90
mm/Hg. Če pulza ne tipamo na a. radialis, je sist. tlak pod 90mmHg. Pri
dojenčkih lahko tipamo pulz tudi pri nižjih tlakih.

Poškodbe
OTROCI

49
INTRAOSALNA POT PRI OTROCIH
VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI S POMOČJO B.I.G.
(BONE INJECTION GUN) PRI OTROCIH

B.I.G. je učinkovita alternativa pri neuspelem poskusu klasične

vzpostavitve venske poti pri nujnih stanjih.

Primarno
mesto
nastavitve
B.I.G.
pri
otrocih

1 cm

medialno


1
in
cm




distalno
tuberositas
od
tibiae.

Pri otrocih globino penetracije

nastavimo glede na starost
B.I.G. – mesto namestitve
Otroci:1–2 cm medialno in 1–2 cm distalno od tuberositas tibiae
(odvisno od velikosti otroka).
• Primarno mesto namestitve intraosalne infuzije je proksimalni del
goleni.
• Za ostala mesta namestitve prosimo poglejte navodila
proizvajalca.

Ko razkužimo mesto namestitve, nastavimo globino penetracije:

1. Z eno roko namesti B.I.G na mesto vboda, z drugo roko odstrani

varnostni zatič.
2. Sproži B.I.G pod kotom 90 stopinj v površino noge.
3. Umakni B.I.G in izvleci mandren.
4. Stabiliziraj kanilo z varnostnim zatičem iz koraka 1 in priključi
infuzijo z vmesnim metuljčkom z ventilom.
5. Prebrizgaj I.O. pot z 10 ml do 20ml fiziološke raztopine.
6. Apliciraj zdravila in tekočine. Zdravilo prebrizgaj z vsaj 5ml
fiziološke raztopine.

Kanila ostane trdno nameščena v kost, nanjo se lahko priključi

katerikoli IV sistem.

Priporočena globina penetracije na proksimalnem delu goleni pri

otrocih (rdeč B.I.G. – 18G) je 0,5 cm.

Za ostala mesta nameščanja in globine penetracije prosimo

obiščite spletno stran proizvajalca.
Poškodbe
OTROCI

51
OPEKLINE
- ocenimo velikost opekline po pravilu 9-ke

Globina opekline
povrhnja globoka
epidermalna subdermalna
dermalna dermalna
rdečina brez rdeča z opečnato,
barva in videz temna, siva
mehurjev mehurji belkasto rdeča
občutljivost normalna normalna slabša odsotna
kapilarni
normalen normalen slab odsoten
povratek
bolečina zmerna huda blaga odsotna

- Hladimo samo opečeni del. Pazimo na podhladitev! Pri otrocih

hladimo le manjše opekline (<10%), manj kot 10 minut!
Uporaba sodobnih pripomočkov (Waterjell, Burnshield).
V primeru opeklinskega šoka (običajno >10% opekline pri otrocih)
otroku med transpotom v bolnišnico nadomeščamo tekočino z
Ringerjevim laktatom ali fiziološko raztopino (20–60 ml/kg/h). Pri
kemičnih opeklinah je potrebno intenzivno spiranje.
Polovica opeklin se zgodi pri otrocih.

52
 1 mes 6 mes 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 6 let 8 let 10 let
teža 3 kg 6 kg 10 kg 12 kg 14 kg 16 kg 18 kg 20 kg 24 kg 28 kg
tubus št. (brez mešička) 3,5 3,5-4,0 4,0 4,5 4,5 4,5-5 5 5,5 6 6,5
ml. tekočin 60 ml 120 ml 200 ml 240 ml 280 ml 320 ml 360 ml 400 ml 480 ml 560 ml
adrenalin 0,03mg 0,06 mg O.1 mg 0,12 mg 0,14 mg 0,16 mg 0,18 mg 0,2 mg 0,24 mg 0,28 mg
atropin 0,1 mg 0,12 mg 0,2 mg 0,24 mg 0,28 mg 0,32 mg 0,36 mg 0,40 mg 0,48 mg 0,56 mg
amiodaron 15 mg 30 mg 50 mg 60 mg 70 mg 80 mg 90 mg 100 mg 120 mg 140 mg
adenozin 0,3 mg 0,6 mg 1 mg 1,2 mg 1,4 mg 1,6 mg 1,8 mg 2 mg 2,4 mg 2,8 mg
paracetamol 30-45 60-90 100-150 120-180 140-210 160-240 180-270 200-300 240-340 280-420
natrijev metamizolat 30-60 60-120 100-200 120-240 140-280 160-320 180-360 200-400 240-480 280-560
tramadol 3-6 6-12 10-20 12-24 14-28 16-32 18-36 20-40 24-48 28-56
morfin 0,15 mg 0,3 mg 1 mg 1,2 mg 1,4 mg 1,6 mg 1,8 mg 2 mg 2,4 mg 2,8 mg
pyritramid 0,15-0,30 0,3-0,6 0,5-1 0,6-1,2 0,7-1,4 0,8-1,6 0,9-1,8 1-2 1,2-2,4 1,4-2,8
nalokson 0,03 0,06 0,1 0,12 0,14 0,16 0,18 0,2 0,24 0,28
nekaterih zdravil v NMP glede na starost otrok.

ketamin S 0,3-0,75 0,75-1,5 1,25-2,5 1,5-3 1,75-3,5 2-4 2,25-4,5 2,5-5 3-6 3,5-7
midozolam 0.15-0.9 0.3-1.8 0,5-3 0,6-3,6 0,7-4,2 0,8-4,8 0,9-5,4 1.0-6 1,2-7,2 1,4-8,4
diazepam 0,3-0,6 0,6-1,2 1-2 1,2-2,4 1,4-2,8 1,6-3,2 1,8-3,6 2-4 2,4-4,8 2,8-5,6
fentanyl 3-6 μg 6-12 μg 10-20 μg 12-24 μg 14-28 μg 16-32 μg 18-36 μg 20-40 μg 24-48 μg 28-56 μg
tiopental 3-12 mg 6-24 mg 10-40 mg 12-48 mg 14-56 mg 16-64 mg 18-72 mg 20-80 24-96 28-112
etomidat 0,6-0,9 1,2-1,8 2-3 2,4-3,6 2,8-4,2 3,2-4,8 3,6-5,4 4-6 4,8-7,2 5,6-8,4
propofol 4,5-9,0 9-18 15-30 18-36 21-42 24-48 27-54 30-60 36-72 42-84
leptosukcin 3 mg 6 mg 10 mg 12 mg 14 mg 16 mg 18 mg 20 mg 24 mg 28 mg
Tabela preračunane vrednosti bolusov tekočin, velikosti tubusa, teže in

norkuron 0,3 mg 0,6 mg 1 mg 1,2 mg 1,4 mg 1,6 mg 1,8 mg 2,0 mg 2,4 mg 2,8 mg

53
OTROCI
Splošno
Zdravila v NMP
analgetiki

paracetamol 10-15 mg/kg p.o. ali rektalno

metamizol 10-20 mg/kg i.v.
tramadol 1-2 mg/kg i.v.
morfij < 1 leto: 0,05 mg/kg i.v. > 1 leto: 0,1 mg/kg i.v.
ketamin S 0,125-0,25 mg/kg i.v. 0,25-0,50 mg/kg i.m.
fentanil 0,001-0,002 mg/kg i.v.
dipidolor otroci: 0,05-0,1 mg/kg i.v.

reanimacijska zdravila

adrenalin 0,01 mg/kg i.v. in i.o.

atropin 0,02 mg/kg i.v. in i.o.
adenozin 0,1 mg/kg
amiodaron 5 mg/kg pri VF/VT
lidokain 1 mg/kg
nalokson 0,1 mg/kg
flumazenil 0,01mg/kg
glukoza 10% 5-10 ml/kg hipoglikemija

sedativi, uspavala, mišični relaksanti

midazolam 0,05-0,3 mg/kg iv.

diazepam 0,1-0,2 mg/kg iv.
tiopental 1-4 mg/kg iv.
etomidat 0,2-0,3 mg/kg
leptosuccin 1 mg/kg iv.
norcuron 0,1-0,2 mg/kg iv.
Ketamin S 0,5-1 mg/kg (do 2,5 mg/kg) i.v.

54
Razpredelnice (GCS, vitalne funkcije, …)
Vitalne funkcije

NORMALNA NORMALNA
NAJNIŽJI NORMALNI
STAROST FREKVENCA FREKVENCA
SISTOLIČNI TLAK
PULZA DIHANJA
Novorojenček 60 120-160 30-60

3 mesece 70 110-160 30-50

6 mesecev 70 110-160 30-50

1 leto 72 100-160 30-40

2 leti 74 100-150 25-35

4 leta 78 95-140 20-30

6 let 82 80-120 20-25

8 let 86 80-120 20-25

10 let 90 80-120 20-25

12 let 94 ali odrasla vrednost 60-100 15-20

GCS prilagojen za otroke

Odpiranje oči

Po 1. letu Pred 1. letom

4 Spontano Spontano

3 Na zvok Na krik
Splošno
OTROCI

2 Na bolečino Na bolečino

1 Ni odziva Ni odziva

55
Besedni odgovor
Po 5. letu Med 2. in 5. letom Mlajši od 2 let
Orientiran in Primerne besede in
5 Se smeji, normalen jok
pogovorljiv fraze
Dezorientiran in
4 Neprimerne besede Jok
pogovorljiv
Neprimeren jok in/ali
3 Neprimerne besede Joče in/ali kriči
kričanje
2 Neprimerni zvoki Godrnjanje Godrnjanje
1 Ni odziva Ni odziva Ni odziva

Motorični odgovor
Po 1. letu Pred 1. letom
6 Uboga Normalni, sponatni gibi
5 Lokalizira bolečino Lokalizira bolečino
4 Odmik na bolečino Odmik na bolečino
3 Nenormalna fleksija Nenormalna fleksija
2 Nenomrmalna ekstenzija Nenormalna ekstenzija
1 Ni odziva Ni odziva

FORMULE ZA IZRAČUNE

Teža otroka (leta + 4) x 2

4 + (leta/4)
Premer tubusa
z mešičkom 0,5 številke manjšega

Nadomeščanje tekočin 20 ml x kg telesne teže

10ml x kg telesne teže

Nadomeščanje tekočin - dojenčki
Nadomeščanje tekočin –
poškodovani otroci
Preverimo stanje in dodamo še 10
ml x kg telesne teže.
10ml x kg telesne teže
Preverimo stanje in dodamo še 10
ml x kg telesne teže.

Najnižji normalni krvni tlak 70 mmHg + (leta x 2)

56
 univerzitetni
klini~ni center
ljubljana