Vzgojni stili

Danes vam bova predstavili vzgojne stile. Za to temo sva se odločili, ker naju je zanimalo v katero kategorijo bi
spadala vzgoja najinih staršev. Povabim pa vas tudi da sproti rešujete delovni list.

Najlažje vzgojni stil opredelimo kot odnos med vzgojiteljem in vzgajancem, njegov namen pa je vzgojiti posameznika
z določenimi lastnostmi. Poleg od staršev doma, smo vzgoje deležni tudi v vrtcu in šoli. Najbolj je uveljavljena delitev
na : avtoritarni, permisivni in avtoritativni, zraven pa dodamo še vzgojno brezbrižnost. Razdelila jih je Diana
Baumrind v 60ih letih prejšnjega stoletja, glede na to kako se starši na otroka odzivajo, kako so do njega zahtevni in
ali ga sprejemajo ali ne. V zadnjih letih so tem oblikam neuradno dodali še nekatere stile ki so pogosti, midve pa bova
omenjali helikoptersko starševstvo. V praksi naj bi bilo težko zaslediti čisti vzgojni stil, vendar je opazno nagibanje k
določenemu vzgojnemu stilu.

Avtoritarna vzgoja

Pojem avtoritaren ima izvor iz latinščine in pomeni oblast. Pri takšni vzgoji so v ospredju zahteve staršev in pričakuje
se da jih bo otrok izpolnjeval- včasih celo brez spraševanja in presoje v lastno škodo. Zahteve so visoke, raven
sprejemanja otroka pa je nizka. Še nedavno v preteklosti je bila takšna vzgoja v Evropi najbolj razširjena. Vzgoja
temelji na predpostavki, da je osnovna na loga vzgoje na otroka prenesti, moralna pravila, norme vrednote in načine
vedenja, ko so v družbi uveljavljene. Šele potem če in ko bo otrok sprejel družbena pravila bo postal uporaben člen
obstoječe družbe. Učencem so npr. ubijali učenost v glavo predvsem s palico vsi pa poznamo tudi oslovsko klop. Če
starš otroku reče da naj naredi nekaj in pri tem doda, zato ker sem tvoj oče/mama, to je avtoritarna vzgoja.

Najpogostejše posledice izredno avtoritarne vzgoje:

- Otrok se že zelo zgodaj lahko začne upirati tam, kjer lahko uveljavlja podoben stil vedenja, kot ga uporabljajo
njegovi starši.
- Lahko pa postane pretirano prilagodljiv, tako da svojih lastnih potreb in želja niti ne upošteva več, poskuša
ravnati tako da bi ustregel drugim.

V skrajni različici lahko vzgoja preide v trpinčenje in zlorabljanje.

------------------------------------------------------Posnetek---------------------------------------------------------------------------------------

Permisivna vzgoja

Permisivna vzgoja je popolno nasprotje avtoritarne, v tem primeru hočejo biti starši ''otrokovi najboljši prijatelji''.
Med vsemi, je ta vzgojni stil otroku najmanj vsiljiv. Temelji na prepričanju, da je najbolje ne omejevati otrokovega
razvoja, otrok je sam sposoben spreminjati svoje vedenje, prisila je krnitev otrokovih ustvarjalnih potencialov in
individualnosti, pravila ogrožajo otrokov vsestranski razvoj. Lahko bi rekli da je pri takšni vzgoji otroku dopuščeno
vse, skoraj brez vsakih omejitev. Kadar so omejitve postavljene nimajo na otroka nobenega pomena, pogosto jih
kršijo. Utemeljitev tega vzgojnega stila je Jean-Jacques Rousseau. Pogosto še danes slišimo da mora vzgoja biti
skladna z otrokovo naravo.

Posledice

- Otrok, ki je pretirano razvajen

- Starši ob njem kmalu postanejo nemočni saj otrok ne upošteva njihovih zahtev
- Njegova smernica v življenju je brezmejno zadovoljevanje lastnih potreb, pogosto pri tem prezre potrebe
drugih. Najpozneje z vstopom v šolo pa je vsak otrok prisiljen se prilagajati drugim.

-----------------------------------------------Posnetek--------------------------------------------------------------------------------------------

Avtoritativna vzgoja

Uveljavil se je predvsem v zadnjih desetletjih, njegove temelje pa lahko zasledimo že pri nemškem filozofu
Immanuelu Kantu. V avtoritativni vzgoji prevladujejo vrednote, ki se navezujejo na enakost, svobodo in hkrati na
odgovornost. Za ohranjanje teh vrednot družina izbira pravo ravnotežje med popustljivostjo in in elementi
avtoritarnosti. V takih družinah je veliko svobode, vendar je ta omejena . Starši postavljajo meje smiselno in
utemeljeno, to lahko včasih deluje avtoritarno saj vztrajajo da otrok te meje spoštuje. Moramo pa vedeti, da
meje prilagajajo skozi odraščanje, ko otrok postane bolj samostojen. Cilj vzgoje je vzgojiti otroka v samostojno in
odgovorno osebo. Takšna vzgoja je najtežja, ker mora biti fleksibilna: dokler je otrok majhen morajo starši
postavljati veliko zahtev, ko pa je otrok starejši in zmore več odgovornosti pa starši čim več odločitev prepuščajo
otroku.

Vzgojna Brezbrižnost

Starši so le malo prisotni v otrokovem življenju. Otrok prejme le malo vodenja in pomoči iz strani staršev. Otroci
so tako rečeno prepuščeni sami sebi. Starši v tem primeru velikokrat tudi ne postavijo nobenih mej in imajo le
malo pričakovanj.

Otroci, ki jih tako vzgajajo, so bolj nagnjeni k ankcioznosti in depresiji. Predstavljaj si da bi imel starša , ki nebi
prepoznal tvojih potreb, pri tem bi se ti počutil nepomembnega.

--------------------------------------------------------Posnetek-------------------------------------------------------------------------------

Helikoptersko Starševstvo

Helikopterski starši nenehno kot helikopter bdijo nad otrokom, izraz je uporabil že dr. Haim Ginott leta 1969 in z
leti je dobil na veljavnosti. Gre za starše, ki so preveč osredotočeni na svoje otroke, prevzemajo preveč
odgovornosti nase, namesto, da bi otrokom dopustili, da se učijo iz lastnih izkušenj.

Posledice

Nižja samozavest: Pretirano starševstvo v otroku sproži odpor, s tem dobi sporočilo, da mu starši ne zaupajo, da
samostojno odloča, in posledično to vodi k pomanjkanju zaupanja v lastne sposobnosti.

Nerazvite sposobnosti: Če so starši vedno ob otroku in preprečijo kakršnokoli težavo, nima priložnosti naučiti se,
kako naj se spopade z izgubo, razočaranjem ali neuspehom. V odrasli dobi se ne počuti kompetentnega za
samostojno soočanje s stresom.

Nerazvite življenjske spretnosti: Starši s tem, ko otroku vedno zavežejo čevlje, pospravijo zanj krožnik, pripravijo
kosilo, operejo perilo in spremljajo napredek v šoli, škodijo, saj potem ni sposoben sam miselno in fizično opraviti
zadanega.

Danes ste izvedeli nekaj o tem, na kakšne načine delimo vzgojne stile. Spoznali ste njihove značilnosti in
slabosti/posledice. Mogoče se boste tega kdaj spomnili, če boste imeli otroke, in se boste spraševali ali je vzgoja
ki jo prakticirate dobro vpliva na vašega otroka.

Vsi starši strmijo k temu, da bi otoka vzgojili dobro, nekateri se v tem znajdejo, drugi pa se v tem žal nikoli ne
najdejo.