Srednjeveški slovenski prostor

 Vdor številnih germanskih plemen v Italijo (Goti, Vandali, Langobardi) – preko

našega ozemlja.
 Selitev slovanskih narodov 
(SV  JZ Evrope). 
 Ilirski, keltski, romanski vplivi.

 V 7. st. prva večja slovanska država 

oz. plemenska zveza:
Samova plemenska zveza
(vladar Samo 623–658).
 Državna tvorba Karantanija.

 Bizantinska država na vzhodu,

 Frankovska država na zahodu. 
 8. st.: ČAS PRELOMNIH SPREMEMB  vpliv na politični, kulturni in literarni
razvoj. 
 Izguba državne in narodne samostojnosti (Krst pri Savici).
 Slovenci pod tujo oblastjo (Frankovska država, rimskonemško cesarstvo, avstrijsko
cesarstvo, A-O, Jugoslavija).
 Opustitev domače vere, pokristjanjevanje.
 Nastop fevdalnega reda (razdelitev slovenskega ozemlja med cerkvene in posvetne
fevdalce), 9. st.
 Kolonizacija (nemško naseljevanje med Slovenci).
 9. st.: slovansko pismenstvo
 Grka Konstantin (Ciril) in Metod po območju Panonske Slovenije (Panonije).

 Konec 9., začetek 10. st.: vdor mongolskega ljudstva (Madžari – Ogri) v Panonsko
nižino  ustanovitev svoje države, 
prekinitev zveze Slovenci-Slovaki, 
kasneje (12. st.) si podredijo tudi Hrvate.
 10. st.: začetek slovenskega pismenstva: Brižinski oz. Freisinški spomeniki.
 Nastanek posameznih slovanskih jezikov.
 Pritisk Germanov proti vzhodu, uničenje Polabskih Slovanov (Jurčičeva
tragedija Tugomer).
 Nemška kolonizacija, germanizacija (10.–12. st.).
 Združevanje fevdalnih posesti v večje enote: tri dežele (vojvodine) Koroška in Štajerska
(narodnostno mešani) ter Kranjska; 
deželni knezi, deželni stanovi, deželni zbori.
 12. st.: srednjeveška mesta (LJ 1144). 
 Širjenje habsburškega gospostva na naših tleh (nasprotujejo celjski
grofje, Veronika Deseniška, ljud. pesem Pegam in Lambergar).
 Trst postane glavno pristanišče Srednje Evrope. 
 15. st.: turški vpadi, kmečki upori (kralj Matjaž). 
 16. st.: reformacija. 

Kultura:
  Glavni dokument slovenske srednjeveške kulture: ljudsko slovstvo.
 Življenje naroda, nesamostojnost, tuje zatiranje. 
 Umetniške književnosti ni (neizobraženi tlačani, latinščina).
 Malo razlik med slovanskimi govori. 
 9. st.: moravski knez Rastislav, misijonarja Ciril in Metod iz Soluna
 (širjenje krščanstva v narodnem jeziku, polit. razlogi).
 Teksti v slovanskem jeziku (makedonskih Slovanov) v
glagolici (po vzoru grš. abecede) 
 ZAČETEK SLOVANSKEGA PISMENSTVA!
 Delovala tudi med panonskimi Slovenci.
 Po Metodovi smrti nemški škofje izženejo Metodove učence iz Moravske (v Ohrid). 
 Nastane cirilica (avtor Kliment, po grš. pisavi)  razširi med 
pravoslavnimi Slovani. 

Stara cerkvena slovenščina:

 Jezik cerkvenih spisov: praslovanščina  stara cerkvena slovanščina (tudi
starocerkvenoslovanščina) – prvi slovanski KJ, 9. st., solunska misijonarja Ciril in
Metod. 
 Razširi med Slovani (še najmanj med karantanskimi).

 Prva ohranjena besedila v stari slovenščini.

 Trije Brižinski spomeniki (972 in do 1039).
 Pisna ustvarjalnost omejena na cerkveno rabo.
 Zapisovali v samostanih  cerkvena in kulturna središča.
 Latinski jezik, redki slovenski jez. zapisi.

Brižinski spomeniki:
 Odkrili v začetku 19. st. v kodeksu škofov iz mesta Freising (Brižin).
 Prvi pisni dokument slovenske besede.
 Pripomoček nem. duhovnikom.
 Trije molitveni zapiski (že posebne slovenske jez. značilnosti). 
 Pisava: latinica (karolinška minuskula).

 Prvi in tretji BS: obrazec za splošno spoved (odpuščanje).

 Drugi BS: pridiga o grehu in pokori.
 Izjemnega verskega in literarnozgodovinskega pomena – govorniška in jezikovna
mojstrovina (številne figure: inverzija, mnogovezje, stopnjevanje, ponavljanje,
anafora, rima), bogata sinonimika, zgradba.
 Celovški rokopis/Rateški rokopis (2. pol. 14. st., Rateče; hranijo v Deželnem muzeju
v Celovcu).
 tri molitve (očenaš, vera in zdravamarija).

 Stiški rokopis (1. pol. 15. st., nekaj slovenskih molitev, prva pesem pri nas –  kitica
velikonočne pesmi).
SPLOŠNA SPOVED,
KITICA VELIKONOČNE PESMI,
 PREDPRIŽNI KLIC K SV. DUHU in
 MOLITEV K MARIJI.