Eksponentna in logaritemska funkcija

KORONAVIRUS IN MATEMATIKA v Rokusovi centrifugi

Preberi do konca in naredi zapiske I. in II., ki jih oddaš pri uri ali v Teamsih.

Zadnje leto trepetamo pred drobnim virusom, ki ima le 22 genov, terorizira pa ves
svet. Dnevno časopisje in televizija nam neprestano prinašata napovedi, kako bi se
utegnil širiti, kaj lahko pričakujemo, kdaj bodo učenci spet sedli v šolske klopi,
kako bo z opravljanjem maturo v pomladanskem roku … Pri tem si pomagajo z
matematičnim modelom, ki ima za podlago preprosto eksponentno funkcijo. Za
vse, ki jim pojmi o funkciji niso preveč blizu, bomo ta pojem skušali preprosto
razložiti.

Funkcija

Zamislite si razred 6A v podružnični šoli, ki ima zelo malo učencev. Ravno so pisali
test iz matematike in učiteljica jim je že prinesla popravljene naloge ter povedala
ocene. Mi jih bomo predstavili malo drugače kot običajno: s puščičnim diagramom.
Učiteljica je vsakemu učencu oz. učenki zapisala prisluženo oceno; po matematično bi
rekli, da je vsakemu učencu iz razreda priredila neko naravno število od 1 do 5. Še bolj
strokovno pa bi rekli, da je množico 6A preslikala v množico {1, 2, 3, 4, 5}; vsakemu
elementu množice 6A je priredila natanko en element iz množice prvih petih naravnih
števil.

Na podoben način bi lahko vsakemu od teh učencev priredili njegovo enotno matično
številko ali višino ali obseg glave ali številko čevlja.

Funkcija     je torej predpis (pravilo), ki vsakemu

elementu iz neprazne množice A priredi natanko en element v neprazni množici B.
Elementi prve množice so neodvisne spremenljivke, elementi druge množice pa so
odvisne spremenljivke ali funkcijske slike elementov prve množice.
Učenci višjih razredov že poznajo premo sorazmerje. Če se pri dvakratnem
(trikratnem, štirikratnem …) povečanju ene količine tudi druga količina poveča
dvakrat (trikrat, štirikrat …), sta količini premo sorazmerni. To pomeni, da je njun

kvocient ves čas konstanten:  .

Če je y funkcijska slika neodvisne spremenljivke x, lahko to sorazmerje zapišemo

kot   ali pa  .

Najbrž ste že sami ugotovili, da je to poseben primer linearne funkcije, katere graf je
premica, ki poteka skozi izhodišče.
Eksponentna funkcija f ( x )=ax

Nas pa v času pandemije koronavirusa bolj zanima eksponentna funkcija. Za uvod v

njeno definicijo bomo spet posegli po primeru iz vsakdanjega življenja. Denimo, da
imamo v laboratoriju celico, ki se v določenem času razdeli na dva dela (to je zelo
podobno začetku našega življenja). Obe polovici se v danem času spet razdelita vsaka
na dvoje, potem se razdeli spet vsaka od teh … Dogajanje zapišimo v preglednico.

Čas t (v enotah) 0 1 2 3 4 5 6 7

Število celic n 1 2 4 8 16 32 64 128

Pare števil (t,n) si mislimo kot koordinate točk in jih narišemo v pravokotni
koordinatni sistem. Hitro opazimo, da število celic narašča zelo hitro, saj smo lahko
predstavili le prvih pet parov števil.
t
n=2
Splošno:
f ( x )=ax

V našem primeru so bile neodvisne spremenljivke naravna števila. V primeru

radioaktivne reakcije ali rasti gozda, kjer se to dogaja v realnem času in neodvisne
spremenljivke sestavljajo množico realnih števil, pa ne dobimo točkovnega grafa,
ampak krivuljo.
To je graf eksponentne funkcije in po tem pravilu se razširja virus covid-19. Saj ste
gotovo slišali, da se virus širi eksponentno. Če bi vsak okuženi okužil še dva nova, bi
bilo širjenje natanko takšno, kot kaže graf na desni strani. Vendar je stvar mnogo
hujša, saj vsak okuženi preda virus naprej še vsaj petim ljudem. Zato je tako
pomembno, da se držimo navodil in odlokov, ki jih v zadnjem času dobivamo od
oblasti. Čim manj bo stikov med ljudmi, manj možnosti bo za hitro širjenje virusa.

Matematični modeli in njihova interpretacija

Marsikdo se je ob pogledu na graf eksponentne funkcije lahko močno prestrašil. Saj je

videti povsem brezupno, če se virus tako hitro širi. A v življenju gre vseeno malo
drugače in o tem bomo spregovorili v nadaljevanju. Po eksponentnem pravilu se širijo
npr. tudi plesen, gniloba ipd., vendar pri tem poteku sčasoma začne zmanjkovati ali
hrane ali prostora – skratka, pride do določene zunanje okoliščine, ki rast upočasni. V
primeru koronavirusa je ta okoliščina osamitev. Graf funkcije se potem počasi začne
izravnavati in rast postane linearna, na koncu pa funkcija začne celo padati.

V enem od slovenskih medijev je bil pred kratkim objavljen članek, ki je napovedoval

število okuženih v naslednjih dneh in tednih. Vseboval je tudi spodnji graf.
Zeleni del grafa so realni podatki, nadaljevanje pa se je razcepilo v štiri scenarije: od
optimističnega do najbolj pesimističnega. Po približno treh tednih smo lahko »generali
po bitki« in pogledamo, kako se je virus pri nas dejansko širil. Tudi najbolj črna
možnost (rdeča krivulja) je bila kljub visokemu številu okuženih preveč optimistična,
saj je predvidela, da bo epidemija dosegla vrh približno ob začetku koledarske
pomladi. Dejansko se je rast širjenja virusa zaradi discipliniranosti večine prebivalcev
Slovenije upočasnila, kar kaže spodnji graf, ki je sicer stolpčni.
Iz njegove oblike lepo vidimo, da je bila rast najprej eksponentna, potem pa se je
izravnala v pretežno linearno. Kako visoko bo prišel graf, ne ve nihče, saj obnašanja
koronavirusa še ne poznamo dovolj. Sta pa od časa rasti odvisna naše prihodnje
življenje in delo.

Zanimivo pa je spremljati situacijo na svetovni ravni, kjer so meje protivirusnega

delovanja posameznih držav zabrisane in vidimo celotno sliko. Ta nas ne more
navdušiti. S spleta sem dobil najnovejši graf potrjenih okužb z virusom covid-19
Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in ga vnesel v program GeoGebra (mnogi
od vas ga najbrž poznajo, saj je brezplačno dostopen na spletu in tudi preveden v
slovenščino). Podložil sem ga pod pravokotni koordinatni sistem in čezenj narisal
eksponentno funkcijo, ki se z njim najbolj ujema.
Ne boste verjeli, ampak izkazalo se je, da je širjenje koronavirusa na svetovni ravni
zelo podobno kot rast pri našem primeru delitve celice. Njegov koeficient je rahlo
večji; k = 2,2. Epidemiologi sklepajo, da je tako »nizka« rast (ponovimo, da v
povprečju vsak okuženi »podari« virus petim ljudem) posledica manjšega števila
brisov in posledično manj odkritih primerov okužbe. Virus je namreč v ZDA, Rusiji,
na Bližnjem vzhodu in v nekaterih evropskih državah v polnem razmahu.
Velja torej še enkrat opozoriti: bodimo disciplinirani, ne družimo se, ostanimo doma,
vzemimo si čas za učenje, branje in za stvari, ki so do sedaj vedno morale počakati, ker
se nam je zdelo, da imamo premalo časa.

Gregor PAVLIČ

https://rokusova-centrifuga.si/2020/04/15/koronavirus-in-matematika/
 I. Eksponentna funkcija

Navodila:

1. V zanesljivem viru poiščite definicijo eksponentne funkcije. Definicijo zapišite v zvezek.

Ne pozabi, da sta dve vrsti osnov pri eksponentni funkciji: a > 1 in 0 < a < 1.
2. Za osnovo a>1 izberi en primer ter razišči funkcijo, tako da tabeliraš za vsaj 8 različnih
vrednosti x-a. Opazujte tabelirane vrednosti in nariši graf funkcije v zvezek.
3. Za osnovo 0 < a < 1 izberi en primer ter razišči funkcijo, tako da tabeliraš za vsaj 8
različnih vrednosti x-a. Izberite tudi števila med 0 in 1.Opazujte tabelirane vrednosti in
nariši graf funkcije v zvezek.
4. S pomočjo aplikacije Photomath ali orodja Geogebra, nariši grafa obeh funkcij in ju
primerjajte z narisanima grafoma v zvezku.
5. Pri vsakem od grafov zapišite naslednje lastnosti: definicijsko območje, zalogo
vrednosti, začetno vrednost, ničle, naraščanje / padanje, omejenost. Ali ima graf
funkcije asimptoto – premico kateri se približuje?
6. S pomočjo spleta poiščite vsaj en primer uporabe eksponente funkcije v vsakdanjem
življenju. Če bo teh primerov več, bom še bolj vesela. Povezave, kjer ste te primere
našli, obvezno zapišite.
7. V zanesljivem viru poiščite in zapišite rešene primere eksponentne enačbe treh
različnih tipov:

 Eksponentne enačbe, kjer na obeh straneh enačaja nastopata le potenci z

enakima osnovama
 Eksponentne enačbe z različno osnovo in enakimi eksponenti
 Reševanje z izpostavljanjem skupnega faktorja
II. Logaritemska funkcija

Navodila:

1. V zanesljivem viru poiščite definicijo logaritemske funkcije. Definicijo zapišite v zvezek.

Ne pozabi, da sta dve vrsti osnov pri logaritemski funkciji: a > 1 in 0 < a < 1.

2. Za osnovo a>1 izberi en primer ter razišči funkcijo, tako da tabeliraš za vsaj 8 različnih
vrednosti x-a. Opazujte tabelirane vrednosti in nariši graf funkcije v zvezek.

3. Za osnovo 0 < a < 1 izberi en primer ter razišči funkcijo, tako da tabeliraš za vsaj 8
različnih vrednosti x-a. Opazujte tabelirane vrednosti in nariši graf funkcije v zvezek.

4. S pomočjo aplikacije Photomath ali orodja Geogebra, nariši grafa obeh funkcij in ju
primerjajte z narisanima grafoma v zvezku.

5. Pri vsakem od grafov zapišite naslednje lastnosti: definicijsko območje, zalogo

vrednosti, začetno vrednost, ničle, naraščanje / padanje, omejenost. Ali ima graf funkcije
asimptoto?

6. *S pomočjo spleta poiščite vsaj en primer uporabe logaritemske funkcije v vsakdanjem

življenju. Povezave, kjer ste te primere našli, obvezno zapišite.*

7. V zanesljivem viru poiščite in zapišite rešene primere logaritemske enačbe različnih

tipov:

 Reševanje z uporabo definicije

 Reševanje s pravili za logaritmiranje
 Reševanje s prehodom k isti osnovi

Oddaja naloge:

V papirni obliki pri uri ali v Teamsih oddate sliko/e vaših zapiskov v zvezku / listih, slike
narisanih grafov v Geogebri ali Photomathu, zapisane vire.