Resena Nal de Debela

Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Oddelek za matematiko in računalništvo
Marko Razpet
NALOGE IZ
DIFERENCIALNIH ENAČB
Z REŠITVAMI
Študijsko gradivo
Ljubljana, julij 2010

Predgovor
Za akademsko leto 2009/10 mi je bila na Pedagoški fakulteti v Ljubljani
zaupana izvedba izbranih poglavij iz analize v tretjem letniku. Ustrezna
zbirka iz polovice tega predmeta, to je iz kompleksne analize, je že nastala,
sedaj pa so na vrsti še diferencialne enačbe. Predmet mi ni bil nov, saj
sem ga že predaval davnega leta 1990/91. S podobnimi vsebinami pa sem
se srečeval že na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer so diferencialne
enačbe in kompleksna analiza del matematike v drugem letniku in pridobljeno
znanje inženirji uporabljajo tudi pri nekaterih drugih predmetih, na primer v
mehaniki. Diferencialne enačbe in kompleksna analiza imajo v Sloveniji dolgo
tradicijo, že vsaj od Plemljevih časov naprej. Kot študentu matematike mi
je diferencialne enačbe predaval prof. France Križanič, kompleksno analizo
pa prof. Ivan Vidav in slednja mi je bila eden najljubših predmetov.
Pred vami je zbirka rešenih nalog, ki je nastajala zadnje leto, in ki naj
bi omogočala, da se študent laže znajde med diferencialnimi enačbami in da
se nauči nekaj tipičnih prijemov na tem področju. Potek reševanja nalog ni
naveden povsod, pač pa je podanih nekaj napotkov, kako se rešuje posamezen
tip enačb. Dodanih je več primerov Pfaffovih diferencialnih enačb in kvazilin-
earnih parcialnih diferencialnih enačb, ki logično sledijo sistemom navadnih
diferencialnih enačb. V veliko pomoč pri računanju težjih integralov, poenos-
tavljanju izrazov in preizkusih je bil računalniški program derive. Zbirka se
bo po potrebi z leti, vsaj upam, še dopolnjevala. Zahvaljujem se študentkama
Aniti Brolih in Simoni Štupica za najdene napake. Uporabnike pa še nadalje
prosim, da mi pridno sporočajo napake.
Ljubljana, julij 2010 Dr. Marko Razpet
2
Kazalo
Predgovor 2
1 Navadne diferencialne enačbe prvega reda 4
2 Nekaj geometrijskih nalog 57
3 Navadne diferencialne enačbe drugega in višjih redov 60
4 Sistemi navadnih diferencialnih enačb 134

4.1 Linearni sistemi diferencialnih enačb . . . . . . . . . . . . . . 139
4.2 Nelinearni sistemi diferencialnih enačb . . . . . . . . . . . . . 177
5 Pfaffove diferencialne enačbe 197
6 Kvazilinearne parcialne diferencialne enačbe 205
Literatura 237
3
1 Navadne diferencialne enačbe prvega reda
1. Diferencialna enačba z ločljivima spremenljivkama je oblike
𝑃 (𝑥) 𝑑𝑥 + 𝑄(𝑦) 𝑑𝑦 = 0
ali pa se na tako obliko lahko prevede. Pri tem upoštevamo tudi posebne rešitve.
Splošna rešitev je ∫ ∫
𝑃 (𝑥) 𝑑𝑥 + 𝑄(𝑦) 𝑑𝑦 = 𝑐.
2. Če je izpolnjen pogoj ∂𝑄/∂𝑥 = ∂𝑃/∂𝑦, potem je
𝑃 (𝑥, 𝑦) 𝑑𝑥 + 𝑄(𝑥, 𝑦) 𝑑𝑦
totalni diferencial funkcije 𝑈 (𝑥, 𝑦), ki je rešitev sistema enačb ∂𝑈/∂𝑥 = 𝑃 , ∂𝑈/∂𝑦 =
𝑄. Tedaj je rešitev enačbe
𝑃 (𝑥, 𝑦) 𝑑𝑥 + 𝑄(𝑥, 𝑦) 𝑑𝑦 = 0
v implicitni obliki: 𝑈 (𝑥, 𝑦) = 𝑐.

3. Če pa ni izpolnjen pogoj ∂𝑄/∂𝑥 = ∂𝑃/∂𝑦, potem se včasih posreči najti
integrirajoči množitelj 𝑀 (𝑥, 𝑦) ∕= 0, tako da je
𝑀 (𝑥, 𝑦)𝑃 (𝑥, 𝑦) 𝑑𝑥 + 𝑀 (𝑥, 𝑦)𝑄(𝑥, 𝑦) 𝑑𝑦
popolni ali totalni diferencial neke funkcije 𝑈 (𝑥, 𝑦). Rešitev potem poiščemo po
prej opisanem postopku.
4. Homogena diferencialna enačba je oblike
𝑑𝑦 (𝑦)
𝑦′ = =𝑓
𝑑𝑥 𝑥
ali pa se na tako obliko lahko prevede. S substitucijo 𝑦 = 𝑥𝑧, 𝑦 ′ = 𝑧 + 𝑥𝑧 ′ jo

prevedemo na enačbo z ločljivima spremenljivkama in rešimo z integriranjem. Na
koncu v rešitev vstavimo 𝑧 = 𝑦/𝑥 in uredimo.
4
5. Diferencialno enačbo oblike

𝑎1 𝑏1
( )
𝑑𝑦 𝑎1 𝑥 + 𝑏1 𝑦
𝑦′ = =𝑓 , ∕= 0,
𝑑𝑥 𝑎2 𝑥 + 𝑏2 𝑦 𝑎2 𝑏2

predelamo v homogeno
( )
′ 𝑑𝑦 𝑎1 + 𝑏1 𝑦/𝑥 (𝑦)
𝑦 = =𝑓 =𝑔
𝑑𝑥 𝑎2 + 𝑏2 𝑦/𝑥 𝑥
in rešujemo po prej opisani metodi.


𝑎1 𝑏1
( )
𝑑𝑦 𝑎1 𝑥 + 𝑏1 𝑦 + 𝑐1
𝑦′ = =𝑓 ,
∕ 0,
=
𝑑𝑥 𝑎2 𝑥 + 𝑏2 𝑦 + 𝑐2 𝑎2 𝑏2

prevedemo s substitucijo 𝑥 = 𝑢 + 𝛼, 𝑦 = 𝑣 + 𝛽 na obliko

( )
𝑑𝑣 𝑎1 𝑢 + 𝑏1 𝑣
=𝑓
𝑑𝑢 𝑎2 𝑢 + 𝑏2 𝑣
in naprej rešujemo po prej opisani metodi.


𝑎1 𝑏1
( )
𝑑𝑦 𝑎1 𝑥 + 𝑏1 𝑦 + 𝑐1
𝑦′ = =𝑓 , = 0,
𝑑𝑥 𝑎2 𝑥 + 𝑏2 𝑦 + 𝑐2 𝑎2 𝑏2

prevedemo s substitucijo 𝑧 = 𝑎1 𝑥 + 𝑏1 𝑦 na obliko, ki ima ločljivi spremenljivki, in

jo naprej rešujemo po znani metodi.
8. Linearna diferencialna enačba prvega reda je oblike
𝑦 ′ + 𝑝(𝑥)𝑦 = 𝑓 (𝑥).
Če je 𝑓 (𝑥) ≡ 0, je linearna enačba homogena. Tedaj njeno rešitev poiščemo z

metodo ločitve spremenljivk.
Nehomogeno enačbo rešimo v dveh korakih. Priredimo ji homogeno enačbo
𝑦 ′ + 𝑝(𝑥)𝑦 = 0,
5
ki ima netrivialno rešitev 𝑦(𝑥) = 𝜂(𝑥). Nehomogeno enačbo potem lahko rešimo
z metodo variacije konstante. Zapišemo 𝑌 (𝑥) = 𝑐(𝑥)𝜂(𝑥), kar vstavimo v dano
nehomogeno enačbo in dobimo:
𝑐′ (𝑥)𝜂(𝑥) = 𝑓 (𝑥).
To je enačba z ločljivima spremenljivkama za 𝑐(𝑥). Ko najdemo 𝑐(𝑥) in s tem

𝑌 (𝑥), imamo splošno rešitev začetne nehomogene enačbe: 𝑦(𝑥) = 𝑐𝜂(𝑥) + 𝑌 (𝑥).
9. Bernoullijeva diferencialna enačba ima obliko
𝑦 ′ + 𝑝(𝑥)𝑦 = 𝑞(𝑥)𝑦 𝑛 , 𝑛 ∕∈ {0, 1}.
Predelamo jo v obliko
𝑦 −𝑛 𝑦 ′ + 𝑝(𝑥)𝑦 1−𝑛 = 𝑞(𝑥),
nato pa vpeljemo novo spremenljivko 𝑧 = 𝑦 1−𝑛 , 𝑧 ′ = (1 − 𝑛)𝑦 −𝑛 𝑦 ′ in dobimo

linearno nehomogeno diferencialno enačbo
𝑧 ′ + (1 − 𝑛)𝑝(𝑥)𝑧 = (1 − 𝑛)𝑞(𝑥),
ki jo rešujemo po znani metodi.

10. Riccatijeva diferencialna enačba je oblike
𝑦 ′ = 𝑎(𝑥)𝑦 2 + 𝑏(𝑥)𝑦 + 𝑐(𝑥).
Če poznamo eno njeno rešitev 𝑦1 , potem enačbo s substitucijo
𝑦 = 𝑢 + 𝑦1
prevedemo na Bernoullijevo diferencialno enačbo za 𝑢. To pa znamo rešiti.

11. Lagrangeva diferencialna enačba je oblike
𝑦 = 𝑥𝜑(𝑦 ′ ) + 𝜓(𝑦 ′ ).
Vanjo vstavimo 𝑦 ′ = 𝑡, da dobimo enačbo
𝑦 = 𝑥𝜑(𝑡) + 𝜓(𝑡),
6
ki jo potem odvajamo:
𝑑𝑡
𝑡 = 𝜑(𝑡) + (𝑥𝜑′ (𝑡) + 𝜓 ′ (𝑡)) .
𝑑𝑥
Če je število 𝑡0 realna rešitev navadne enačbe 𝑡 = 𝜑(𝑡), potem je 𝑦 = 𝑡0 𝑥 + 𝜓(𝑡0 )
posebna rešitev Lagrangeve enačbe. Diferencialno enačbo preoblikujemo v linear-
no:
𝑑𝑥 𝜑′ (𝑡)𝑥 + 𝜓 ′ (𝑡)
= .
𝑑𝑡 𝑡 − 𝜑(𝑡)
Njena rešitev 𝑥 = Φ(𝑡, 𝑐) skupaj z 𝑦 = 𝜑(𝑡)Φ(𝑡, 𝑐) + 𝜓(𝑡) sestavlja splošno rešitev
dane Lagrangeve enačbe v parametrični obliki.
12. Poseben primer Lagrangeve diferencialne enačbe je Clairautova diferencialna
enačba:
𝑦 = 𝑥𝑦 ′ + 𝜑(𝑦 ′ ).
Njena splošna rešitev je

𝑦 = 𝑐𝑥 + 𝜑(𝑐),
posebna rešitev pa ogrinjača, ki jo dobimo z izločitvijo konstante 𝑐 iz sistema
𝑦 = 𝑐𝑥 + 𝜑(𝑐) , 0 = 𝑥 + 𝜑′ (𝑐) .
13. Rešitev diferencialne enačbe 𝑓 (𝑦 ′ ) = 0, v kateri ne nastopata 𝑥 in 𝑦, ampak

samo odvod, ima rešitev ( )
𝑦−𝑐
𝑓 = 0.
𝑥
14. Diferencialno enačbo 𝑓 (𝑥, 𝑦 ′ ) = 0, v kateri ne nastopa 𝑦, rešujemo parametrično.
Če lahko enačbo parametriziramo z
𝑥 = 𝜑(𝑡), 𝑦 ′ = 𝜓(𝑡),
potem iz zveze
𝑑𝑦 = 𝑦 ′ 𝑑𝑥 = 𝜓(𝑡)𝜑′ (𝑡) 𝑑𝑡
izračunamo ∫
𝑦= 𝜓(𝑡)𝜑′ (𝑡) 𝑑𝑡 = Φ(𝑡) + 𝑐
7
in s tem imamo rešitev v parametrični obliki:
𝑥 = 𝜑(𝑡), 𝑦 = Φ(𝑡) + 𝑐.
15. Diferencialno enačbo 𝑓 (𝑦, 𝑦 ′ ) = 0, v kateri ne nastopa 𝑥, prav tako rešujemo

parametrično. Če lahko enačbo parametriziramo z
𝑦 = 𝜑(𝑡), 𝑦 ′ = 𝜓(𝑡),
potem iz zveze
𝑑𝑦 𝜑′ (𝑡) 𝑑𝑡
𝑑𝑥 = =
𝑦′ 𝜓(𝑡)
izračunamo
𝜑′ (𝑡) 𝑑𝑡
∫
𝑥= = Φ(𝑡) + 𝑐
𝜓(𝑡)
in s tem imamo rešitev v parametrični obliki:
𝑥 = Φ(𝑡) + 𝑐, 𝑦 = 𝜑(𝑡).
1. Rešite diferencialno enačbo
8𝑦 ′3 = 27𝑦 .
Ali ima enačba posebno rešitev?
Rešitev
Dano enačbo prepišemo v obliko

𝑑𝑦
2 = 3𝑦 1/3 ,
𝑑𝑥
ločimo spremenljivki
2𝑦 −1/3 𝑑𝑦 = 3 𝑑𝑥
in integriramo:
3𝑦 2/3 = 3𝑥 + 3𝑐.
8
Po preureditvi dobimo:
𝑦 2 = (𝑥 + 𝑐)3 .
Pri ločevanju spremenljivk mora biti 𝑦 ∕= 0. Toda 𝑦 = 0 je tudi rešitev,

in sicer posebna rešitev.
(𝑦𝑦 ′ )3 = 27𝑥(𝑦 2 − 2𝑥2 ).
Rešitev
V enačbo vpeljemo novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) z relacijo 𝑦 2 − 2𝑥2 =

𝑥2 𝑧 3 , 2𝑦𝑦 ′ − 4𝑥 = 3𝑥2 𝑧 2 𝑧 ′ + 2𝑧 3 𝑥. Korenimo, pomnožimo z 2 in dobimo
4𝑥 + 3𝑥2 𝑧 2 𝑧 ′ + 2𝑧 3 𝑥 = 6𝑧𝑥.
Po krajšanju z 𝑥, preureditvi ter faktorizaciji imamo:
3𝑥𝑧 2 𝑧 ′ = −2(𝑧 − 1)2 (𝑧 + 2).
Enačba ima dve posebni rešitvi: 𝑧 = 1 in 𝑧 = −2. Prva nam da

𝑦 2 = 3𝑥2 , druga pa 𝑦 2 = −6𝑥2 , kar nam da samo točko (0, 0).
Za splošno rešitev pa ločimo spremenljivki:
3𝑧 2 𝑑𝑧 2 𝑑𝑥
2
=− .
(𝑧 − 1) (𝑧 + 2) 𝑥
Razvijemo na parcialne ulomke:
3 𝑑𝑧 5 𝑑𝑧 4 𝑑𝑧 6 𝑑𝑥
2
+ + + = 0.
(𝑧 − 1) 𝑧−1 𝑧+2 𝑥
9
Z integracijo in združevanjem logaritmov dobimo
3
− + ln[𝑐𝑥6 (𝑧 − 1)5 (𝑧 + 2)4 ] = 0
𝑧−1
oziroma
(𝑧 − 1) ln[𝑐𝑥6 (𝑧 − 1)5 (𝑧 + 2)4 ] = 3,
pri čemer je
√
𝑧 = 3 (𝑦/𝑥)2 − 2.
√
Posebni rešitvi sta 𝑦 = ± 𝑥 3.

)2
𝑥2 + 𝑦 2
(
′ 1
𝑦𝑦 + 𝑥 = .
2 𝑥
Rešitev
Očitno je dobro vpeljati novo spremenljivko 𝑧 = 𝑥2 +𝑦 2 , 𝑧 ′ = 2(𝑥+𝑦𝑦 ′ ).

Enačba s tem preide v
𝑧 ′ = 𝑧 2 /𝑥2 ,
ki ima ločljivi spremenljivki:

𝑑𝑧 𝑑𝑥
2
= 2.
𝑧 𝑥
Integracija nam da:
1 1
= + 𝑐.
𝑧 𝑥
Po preureditvi imamo rešitev v implicitni obliki: 𝑥 = (1 + 𝑐𝑥)(𝑥2 + 𝑦 2 ).

)2
3𝑥 + 𝑦 3 − 1
(
′
𝑦 = .
𝑦
10
Rešitev
Vpeljali bomo novo spremenljivko 𝑧 = 3𝑥 + 𝑦 3 − 1, 𝑧 ′ = 3(𝑦 2 𝑦 ′ + 1).

Enačba se s tem transformira v
𝑧 ′ − 3 = 3𝑧 2 ,

𝑑𝑧
= 3 𝑑𝑥.
𝑧2 + 1
Integracija nam da:
arc tg 𝑧 = 3𝑥 + 𝑐.
Po preureditvi imamo rešitev v implicitni obliki: 3𝑥+𝑦 3 −1 = tg(3𝑥+𝑐).
(𝑦 ′ + 1)3 = 27(𝑥 + 𝑦)2 .
Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 𝑥 + 𝑦(𝑥).
(R: 𝑥 + 𝑦 = (𝑥 + 𝑐)3 , 𝑦 = −𝑥.)
(𝑥2 − 1)𝑦 ′ + 𝑦 2 − 2𝑥𝑦 + 1 = 0 .
Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 𝑦(𝑥) − 𝑥.
(R: ln ∣(𝑥 − 1)/(𝑥 + 1)∣ − 2/(𝑦 − 𝑥) = 𝑐, 𝑦 = 𝑥.)
11
(𝑥𝑦 ′ − 𝑦)2 = 𝑥2 (𝑦 2 − 𝑥2 ) .
Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 𝑦(𝑥)/𝑥.
(R: 𝑦 = ±𝑥 ch(𝑥 + 𝑐), 𝑦 = ±𝑥.)
𝑥(2 − 9𝑥𝑦 2 ) 𝑑𝑥 + 𝑦(4𝑦 2 − 6𝑥3 ) 𝑑𝑦 = 0 .
Rešitev
Vzemimo: 𝑃 (𝑥, 𝑦) = 𝑥(2−9𝑥𝑦 2 ) = 2𝑥−9𝑥2 𝑦 2 , 𝑄(𝑥, 𝑦) = 𝑦(4𝑦 2 −6𝑥3 ) =

4𝑦 3 − 6𝑥3 𝑦. Ker je ∂𝑄/∂𝑥 = −18𝑥2 𝑦 = ∂𝑃/∂𝑦, je leva stran dane
enačbe totalni diferencial neke funkcije 𝑈 (𝑥, 𝑦):
∂𝑈 ∂𝑈
(𝑥, 𝑦) = 2𝑥 − 9𝑥2 𝑦 2 , (𝑥, 𝑦) = 4𝑦 3 − 6𝑥3 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
Z integracijo najdemo
𝑈 (𝑥, 𝑦) = 𝑥2 − 3𝑥3 𝑦 2 + 𝜑(𝑦),
kjer je 𝜑(𝑦) poljubna odvedljiva funkcija. Druga enačba pa nam da:

∂𝑈
(𝑥, 𝑦) = −6𝑥3 𝑦 + 𝜑′ (𝑦) = 4𝑦 3 − 6𝑥3 𝑦.
∂𝑦
Zato mora veljati 𝜑′ (𝑦) = 4𝑦 3 , iz česar dobimo 𝜑(𝑦) = 𝑦 4 + 𝑐1 in
𝑈 (𝑥, 𝑦) = 𝑥2 − 3𝑥3 𝑦 2 + 𝑦 4 + 𝑐1 . Rešitev dane enačbe v implicitni obliki
je torej 𝑥2 − 3𝑥3 𝑦 2 + 𝑦 4 = 𝑐.
12
𝑥+𝑦
(2𝑥 − ln(𝑦 + 1)) 𝑑𝑥 − 𝑑𝑦 = 0 .
𝑦+1
Rešitev
Vzemimo: 𝑃 (𝑥, 𝑦) = 2𝑥 − ln(𝑦 + 1), 𝑄(𝑥, 𝑦) = −(𝑥 + 𝑦)/(𝑦 + 1). Ker

je ∂𝑄/∂𝑥 = −1/(𝑦 + 1) = ∂𝑃/∂𝑦, je leva stran dane enačbe totalni
diferencial neke funkcije 𝑈 (𝑥, 𝑦):
∂𝑈 ∂𝑈 𝑥+𝑦
(𝑥, 𝑦) = 2𝑥 − ln(𝑦 + 1), (𝑥, 𝑦) = − .
∂𝑥 ∂𝑦 𝑦+1
Z integracijo najdemo
𝑈 (𝑥, 𝑦) = 𝑥2 − 𝑥 ln(𝑦 + 1) + 𝜑(𝑦),
kjer je 𝜑(𝑦) poljubna odvedljiva funkcija. Druga enačba pa nam da:

∂𝑈 𝑥 𝑥 𝑦
(𝑥, 𝑦) = − + 𝜑′ (𝑦) = − − .
∂𝑦 𝑦+1 𝑦+1 𝑦+1
Zato mora veljati 𝜑′ (𝑦) = −𝑦/(𝑦 + 1), iz česar dobimo 𝜑(𝑦) = −𝑦 +
ln(𝑦 + 1) in s tem 𝑈 (𝑥, 𝑦) = 𝑥2 − 𝑥 ln(𝑦 + 1) − 𝑦 + ln(𝑦 + 1). Rešitev
dane enačbe v implicitni obliki je torej 𝑥2 − (𝑥 + 1) ln(𝑦 + 1) − 𝑦 = 𝑐.
6𝑥5 𝑦 𝑑𝑥 + (𝑦 4 ln 𝑦 − 3𝑥6 ) 𝑑𝑦 = 0 .
Rešitev
Očitno ima enačba posebno rešitev 𝑦 = 0. Da bi našli splošno rešitev,

dano enačbo delimo z 𝑦 4 :
6𝑥5 3𝑥6
( )
𝑑𝑥 + ln 𝑦 − 4 𝑑𝑦 = 0 .
𝑦3 𝑦
13
Izraz na levi strani je totalni diferencial in nalogo rešimo do konca tako
kot prejšnji dve. Nazadnje dobimo rešitev: 𝑦 3 (𝑦 ln 𝑦 − 𝑦 + 𝑐) + 𝑥6 = 0.

√
(𝑥 𝑦 2 + 1 + 1)(𝑦 2 + 1) 𝑑𝑥 − 𝑥𝑦 𝑑𝑦 = 0 .
Rešitev
V enačbo vpeljemo parameter 𝑡 z relacijo 𝑦 = tg 𝑡. Enačba se poenos-

tavi v
(𝑥 + cos 𝑡) 𝑑𝑥 − 𝑥 sin 𝑡 𝑑𝑡 = 0.
Opazimo, da je na njeni levi strani totalni diferencial, in sicer lahko

zapišemo
𝑥 𝑑𝑥 + 𝑑(𝑥 cos 𝑡) = 0,
zato je rešitev 𝑥2 + 2𝑥 cos 𝑡 = 𝑐. Preidemo na prvotni spremenljivki in

√
dobimo: (𝑐 − 𝑥2 ) 𝑦 2 + 1 = 2𝑥.
(𝑥2 + 𝑦 2 + 1)𝑦𝑦 ′ + (𝑥2 + 𝑦 2 − 1)𝑥 = 0.
Rešitev
Uvedemo novo spremenljivko 𝑧 = 𝑥2 + 𝑦 2 , 𝑑𝑧 = 2(𝑥 𝑑𝑥 + 𝑦 𝑑𝑦). Enačbo

transformiramo najprej v
(𝑧 + 1)(𝑑𝑧 − 2𝑥 𝑑𝑥) + 2𝑥(𝑧 − 1) 𝑑𝑥 = 0,
nato pa v obliko
(𝑧 + 1) 𝑑𝑧 − 4𝑥 𝑑𝑥 = 0,
14
ki nam po integraciji da rezultat (𝑧 +1)2 −4𝑥2 = 𝑐 in končno v prvotnih
spremenljivkah (𝑥2 + 𝑦 2 + 1)2 − 4𝑥2 = 𝑐.
(𝑥 + 𝑦 + 1) 𝑑𝑥 + (𝑥 − 𝑦 2 + 3) 𝑑𝑦 = 0 .
(R: 3𝑥2 + 6𝑥𝑦 + 6𝑥 − 2𝑦 3 + 18𝑦 = 𝑐.)
(12𝑥 + 5𝑦 − 9) 𝑑𝑥 + (5𝑥 + 2𝑦 − 3) 𝑑𝑦 = 0 .
(R: 6𝑥2 + 5𝑥𝑦 + 𝑦 2 − 9𝑥 − 3𝑦 = 𝑐.)
(3𝑥 − 4𝑦 − 2) 𝑑𝑥 + (3 − 3𝑥 + 4𝑦) 𝑑𝑦 = 0 .
Rešitev
Uvedemo novo spremenljivko 𝑧 = 3𝑥 − 4𝑦 − 2 in dobimo:
4𝑧 𝑑𝑥 − (𝑧 − 1)(3 𝑑𝑥 − 𝑑𝑧) = 0.
Po preureditvi ta preide v diferencialno enačbo z ločljivima spremenljivkama
(𝑧 + 3) 𝑑𝑥 + (𝑧 − 1) 𝑑𝑧 = 0,
ki ima splošno rešitev 𝑥 + 𝑧 − ln ∣𝑧 + 3∣ = ln 𝑐1 . Po preurejanju imamo

končno rešitev v implicitni obliki: 3𝑥 − 4𝑦 + 1 = 𝑐𝑒𝑥−𝑦 .
15
(𝑥 + 𝑦 − 3) 𝑑𝑥 + (𝑥 − 𝑦 − 1) 𝑑𝑦 = 0 .
(R: 𝑥2 + 2𝑥𝑦 − 𝑦 2 − 6𝑥 − 2𝑦 = 𝑐.)
(𝑥 + 2𝑦 + 1) 𝑑𝑥 − (2𝑥 + 4𝑦 + 3) 𝑑𝑦 = 0 .
(R: 4𝑥 + 8𝑦 + 5 = 𝑐𝑒4𝑥−8𝑦 .)
2𝑥 − 𝑦 + 1
𝑦′ = .
𝑥 − 2𝑦 + 1
(R: 𝑥2 − 𝑥𝑦 + 𝑦 2 + 𝑥 − 𝑦 = 𝑐.)
𝑥 − 𝑦 − 1 + (𝑦 − 𝑥 + 2)𝑦 ′ = 0.
Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑦 −𝑥+2. Za katero rešitev

je 𝑦(0) = 0?
(R: (𝑦 − 𝑥 + 2)2 + 2𝑥 = 𝑐, (𝑦 − 𝑥 + 2)2 + 2𝑥 = 4.)
𝑥+𝑦
𝑦′ = .
𝑦−𝑥
(R: 𝑥2 + 2𝑥𝑦 − 𝑦 2 = 𝑐.)
16
2𝑥 − 4𝑦 + 1
𝑦′ = .
𝑥 − 2𝑦 + 1
(R: (3𝑥 − 6𝑦 + 1)𝑒6𝑥−3𝑦 = 𝑐.)

𝑥−𝑦+1
𝑦′ = .
𝑥+𝑦−3
Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = −𝑦.
(R: 𝑥2 − 2𝑥𝑦 − 𝑦 2 + 2𝑥 + 6𝑦 = 𝑐.)
(4𝑦 − 3𝑥 − 5)𝑦 ′ − 3𝑦 + 7𝑥 + 2 = 0.
(R: 7𝑥2 − 6𝑥𝑦 + 4𝑦 2 + 4𝑥 − 10𝑦 = 𝑐.)
(2𝑥 + 𝑦 + 5)𝑦 ′ = 3𝑥 + 6.
(R: (𝑦 − 𝑥 − 1)3 (3𝑥 + 𝑦 + 7) = 𝑐.)
(2𝑥 − 𝑦 + 5)𝑦 ′ = 2𝑦 − 𝑥 − 4.
Rešitev
Z zamenjavo spremenljivk 𝑥 = 𝑢 + 𝛼, 𝑦 = 𝑣 + 𝛽 dosežemo, da ni

konstantnih členov v izrazih 2𝑥 − 𝑦 + 5 in 2𝑦 − 𝑥 − 4. V ta namen
17
morata 𝛼 in 𝛽 biti rešitev sistema 2𝛼 − 𝛽 + 5 = 0, 2𝛽 − 𝛼 − 4 =
0. Edina rešitev je 𝛼 = −2, 𝛽 = 1. S tem predelamo diferencialno
enačbo v homogeno: (2𝑢 − 𝑣) 𝑑𝑣 = (2𝑣 − 𝑢) 𝑑𝑢. Z uvedbo nove odvisne
spremenljivke 𝑤(𝑢) = 𝑣(𝑢)/𝑢 dobimo najprej enačbo
(2𝑢 − 𝑣)(𝑤 𝑑𝑢 + 𝑢 𝑑𝑣) = (2𝑣 − 𝑢) 𝑑𝑢,
nato pa po preuredtivi, ločitvi spremenljivk in razvojem na parcialna

ulomka še
(2 − 𝑤) 𝑑𝑤 𝑑𝑤 3 𝑑𝑤 𝑑𝑢
= − = .
(𝑤 − 1)(𝑤 + 1) 2(𝑤 − 1) 2(𝑤 + 1) 𝑢
Z integracijo in antilogaritmiranjem dobimo 𝑢2 (𝑤 + 1)3 = 𝑐(𝑤 − 1), s

prehodom na stari spremenljivki pa nazadnje (𝑥+𝑦 +1)3 = 𝑐(𝑥−𝑦 +3).
Ni težko videti, da obstaja še posebna rešitev 𝑦 = 𝑥 + 3.
(𝑥2 − 𝑦 2 − 2𝑥𝑦) 𝑑𝑥 + (𝑦 2 − 𝑥2 − 2𝑥𝑦) 𝑑𝑦 = 0 .
(R: (𝑥 + 𝑦)(𝑥2 − 4𝑥𝑦 + 𝑦 2 ) = 𝑐.)

√
𝑥𝑦 ′ = 𝑦 + 𝑥2 − 𝑦 2 .
Rešitev
Enačbo zapišemo kot homogeno:

√
′ 𝑦 + 𝑥2 − 𝑦 2 𝑦 √
𝑦 = = + 1 − (𝑦/𝑥)2 .
𝑥 𝑥
18
Uvedemo novo spremenljivko 𝑧 z relacijo 𝑧 = 𝑦/𝑥, iz katere je 𝑦 ′ =
𝑥𝑧 ′ + 𝑧 in enačba se poenostavi v enačbo z ločljivima spremenljivkama:
√ 𝑑𝑧 𝑑𝑥
𝑥𝑧 ′ = 1 − 𝑧2, √ = .
1−𝑧 2 𝑥
Integracija nam nazadnje da: arc sin(𝑦/𝑥) − ln ∣𝑥∣ = 𝑐.

2𝑦𝑦 ′
(𝑥𝑦 ′ − 𝑦)2 = 𝑦 ′2 − + 1.
𝑥
Rešitev
V enačbo vpeljemo novo spremenljivko 𝑣 = 𝑣(𝑥) = 𝑦(𝑥)/𝑥, za katero

je 𝑦 = 𝑣𝑥, 𝑦 ′ = 𝑣 ′ 𝑥 + 𝑣. Enačba se transformira v
(𝑥4 − 𝑥2 )𝑣 ′2 = 1 − 𝑣 2 .
Potem vpeljemo še novo spremenljivko 𝑢 = 1/𝑥, s katero dobimo:

𝑑𝑣 𝑑𝑣 𝑑𝑢 𝑑𝑣 1
= =− .
𝑑𝑥 𝑑𝑢 𝑑𝑥 𝑑𝑢 𝑥2
Enačba se poenostavi v (1 − 𝑢2 )𝑑𝑣 2 = (1 − 𝑣 2 )𝑑𝑢2 . Njeni očitni rešitvi
sta 𝑣 = ± 1, kar da rešitvi začetne enačbe: 𝑦 = ± 𝑥. Preostale rešitve
dobimo, ko rešimo enačbe:
√ √
1 − 𝑢2 𝑑𝑣 = ± 1 − 𝑣 2 𝑑𝑢 (∣𝑢∣ < 1, ∣𝑣∣ < 1),
√ √
𝑢2 − 1 𝑑𝑣 = ± 𝑣 2 − 1 𝑑𝑢 (∣𝑢∣ > 1, ∣𝑣∣ > 1).
Najprej dobimo:
𝑑𝑢 𝑑𝑣
√ =±√ (∣𝑢∣ < 1, ∣𝑣∣ < 1),
1 − 𝑢2 1 − 𝑣2
19
𝑑𝑢 𝑑𝑣
√ =±√ (∣𝑢∣ > 1, ∣𝑣∣ > 1).
𝑢2 − 1 𝑣2 − 1
Z integracijo pa:
arc cos 𝑢 ± arc cos 𝑣 = 𝑐 (∣𝑢∣ < 1, ∣𝑣∣ < 1),
arch 𝑢 ± arch 𝑣 = 𝑐 (∣𝑢∣ > 1, ∣𝑣∣ > 1).
S prehodom na stari spremenljivki 𝑥 in 𝑦 pa:
arc cos(1/𝑥) ± arc cos(𝑦/𝑥) = 𝑐 (∣𝑥∣ > 1, ∣𝑦∣ < ∣𝑥∣),
arch(1/𝑥) ± arch(𝑦/𝑥) = 𝑐 (∣𝑥∣ < 1, ∣𝑦∣ > ∣𝑥∣).
Rešitve obstajajo na območju, označenem s senčenjem na spodnji sliki.
𝑦 = −𝑥 𝑦 ....
........
𝑦=𝑥
𝑥 =. −1 .....
... 𝑥=1
... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .....
.
.
...
. ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .
.... . .
. .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... ...... . .
.
. . . . . . .
. . . . . ....... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ...... . . . . .
.
. . . . . . . . ...
. . . . . . . . . ..... ..... .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. ... .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. ..... .. . . . .
.... . . . . . . . . .
.. . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . .. . ...........
. . . . . . . . . . . ....... . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . ..
..
. . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . .
..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..... .. . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . ....... .................................................................
. ...... . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . .... ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ........ . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..... ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...
. ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ......... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ......... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... ..... . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . ....
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................................ . ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... ................................
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................................ . . . . . . . . .
..... . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . ..... . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
.
................................ . ...... . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . ..... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
.. . . . . . . . .. . . . . . . . ..
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... ...... . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . ......
.
. ...............................
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . .. .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................................ . ...... . . . . . . . . ... . . . . . . . . ...... ................................
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . .. . . . . .. . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
...... . . . . . ... . . . . . ...... .. . . . . . . . . . . . . . . .
................................ .. . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... .. . . . . . . . . . . . . . . .
...... . . .... . . ...... .... . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . ..
................................ .
. . . . . . . . . . . . . . . . .
.
0 .. . .. . ..
........... . ................................
...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
.
. .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. .. .. .. .. . . . . . . . . . . . . . . . .
..... . ... . ...... . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...
................................
.
.. . . .. . . ..
....... .. . .. . .... . .. . .. .......
.
.... .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. .
. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . ..
𝑥
................................ . . .
. . . . . . . . . . .
. .
................................ . ...... . . . . . . . . .... . . . . . . . . ...... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
.
.. . . . . . .
. . . . . . ..
. . ................................
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... .... . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . ..... .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . .. . . . . . . . ..
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ...... . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . ...... . . . . . . . . . . . . . . . .
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ... . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . ..
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..
................................ . ....... .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. .... .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. ....... .. . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . ................................
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................................ .. . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . .. ................................
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... .. . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ........ . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .... . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . ........ .. .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ....... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ....... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..... ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . .
...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... .. . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. ...... . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...
. .. . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . ..
. ...... . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... .. . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . ..... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...
. ...... . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . .
. .. . . . . . .
. . . . . . . . . ...... ..... . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .... . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . .. . ..... ...... . . . . . . . . .
.. . . . .
. . . . . . .... . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... . . . . . .
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..
.
.
..... . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .... .. . . .
. . ....... .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...... . . .
. . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . .
.. .
. . . . .....
.... .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. ..
20
Integralske krivulje so algebrske, ker se da funkciji arc cos in arch z
uporabo adicijskih izrekov za funkciji cos in ch izločiti. Najprej dobimo
(𝑥2 − 1)(𝑥2 − 𝑦 2 ) = (𝐶𝑥2 − 𝑦)2 ,
nato pa po krajšanju z 𝑥2 celo stožnice:
𝑥2 (1 − 𝐶 2 ) − 𝑦 2 + 2𝐶𝑦 − 1 = 0.

√
𝑦 ′ = 3𝑥 + 𝑦 − 𝑥2 .
Rešitev
Vpeljemo novo spremenljivko 𝑧 z relacijo 𝑦 = 𝑥2 + 𝑧 2 , 𝑦 ′ = 2𝑥 + 2𝑧𝑧 ′ .

Dobimo enačbo 2𝑧𝑧 ′ = 𝑥 + 𝑧 oziroma 2𝑧𝑧 ′ = 𝑥 − 𝑧, ki jo preoblikujemo
v homogeno:
1 + 𝑧/𝑥
𝑧′ = .
2𝑧/𝑥
Nato vpeljemo še spremenljivko 𝑤 = 𝑧/𝑥, 𝑧 ′ = 𝑤′ 𝑥 + 𝑤 in dobimo
enačbo z ločljivima spremenljivkama:
1+𝑤 1 + 𝑤 − 2𝑤2 (1 − 𝑤)(1 + 2𝑤)
𝑤′ 𝑥 = −𝑤 = = .
2𝑤 2𝑤 2𝑤
Po ločitvi spremenljivk in razvoju na parcialna ulomka imamo:
2𝑤 𝑑𝑤 2 𝑑𝑤 2 𝑑𝑤 𝑑𝑥
= − = .
(1 − 𝑤)(1 + 2𝑤) 3(1 − 𝑤) 3(1 + 2𝑤) 𝑥
Integracija in prehod na stare spremenljivke nam dasta:
𝑐
(1 − 𝑤)2 (1 + 2𝑤) = , (𝑥 − 𝑧)2 (𝑥 + 2𝑧) = 𝑐.
𝑥3
Na koncu dobimo rešitev v implicitni obliki v starih spremenljivkah:
√ √
(𝑦 − 2𝑥 𝑦 − 𝑥2 )(2 𝑦 − 𝑥2 + 𝑥) = 𝑐.
21
√
′ 𝑥 √
𝑦 = + 3 𝑦.
2
Rešitev
Vpeljemo novi spremenljivki 𝑢 in 𝑣 z relacijama 𝑥 = 𝑣 2 , 𝑦 = 𝑢3 in

dobimo
3𝑢2 𝑑𝑢 𝑣
= + 𝑢.
2𝑣 𝑑𝑣 2
Po odpravi ulomkov dobimo homogeno enačbo:
3𝑢2 𝑑𝑢 = (𝑣 2 + 2𝑢𝑣) 𝑑𝑣.
Če uvedemo še spremenljivko 𝑤 = 𝑢/𝑣, dobimo zarade zveze 𝑢 = 𝑣𝑤

po krajšanju z 𝑣 2 enačbo
3𝑤2 (𝑣 𝑑𝑤 + 𝑤 𝑑𝑣) = (1 + 2𝑤) 𝑑𝑣,
3𝑤2 𝑑𝑤 + (3𝑤3 − 2𝑤 − 1) 𝑑𝑣 = 0.
Očitno je posebna rešitev te enačbe 𝑤 = 1 oziroma 𝑢 = 𝑣, kar nam

da v prvotnih spremenljivkah 𝑦 2 = 𝑥3 . Splošno rešitev pa dobimo z
razcepom in ločitvijo spremenljivk:
3𝑤2 𝑑𝑤 𝑑𝑣
2
+ = 0.
(𝑤 − 1)(3𝑤 + 3𝑤 + 1) 𝑣
Razcep na parcialne ulomke in integracija nam dasta:

√
2 2 3 2 3 √ 1
ln(3𝑤 +3𝑤+1)+ ln(𝑤−1)− arc tg( 3(2𝑤+1))+ln 𝑣+ ln 𝑐 = 0.
7 7 7 7
22
Po preureditvi dobimo najprej
√ √
ln(𝑐𝑣 7 (𝑤 − 1)3 (3𝑤2 + 3𝑤 + 1)2 ) = 2 3 arc tg( 3(2𝑤 + 1))
in s prehodom na spremenljivki 𝑢 in 𝑣 splošno rešitev:

√ √
ln(𝑐(𝑢 − 𝑣)3 (3𝑢2 + 3𝑢𝑣 + 𝑣 2 )2 ) = 2 3 arc tg( 3(2𝑢/𝑣 + 1)).
√ √
Pri tem je seveda 𝑣 = 𝑥 in 𝑢 = 3 𝑦.
31. Kateremu pogoju morata zadoščati parametra 𝜆 in 𝜇, da postane izraz
(𝑥2 + 2𝜆𝑥𝑦 + 𝜇𝑦) 𝑑𝑥 + (𝜇𝑥2 + 𝜆𝑥 + 𝑦) 𝑑𝑦
totalni diferencial neke funkcije 𝑈 (𝑥, 𝑦)? Poiščite to funkcijo in tisto

krivuljo 𝑈 (𝑥, 𝑦) = 𝑐, ki poteka skozi točko 𝑇 (1, 0) in pri tem preseka os
𝑥 pod kotom 𝜋/4.
(R: 𝜆 = 𝜇, 𝐹 (𝑥, 𝑦) = 𝑥3 /3+𝜆𝑥2 𝑦 +𝜆𝑥𝑦 +𝑦 2 /2, 𝑐 = 1/3, 𝜆 = −1/2, 2𝑥3 −

3𝑥2 𝑦 − 3𝑥𝑦 + 3𝑦 2 = 2.)
32. Diferencialna enačba
𝑦(𝑥 + 𝑦) 𝑑𝑥 + (𝑥𝑦 + 1) 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen le od 𝑦. Poiščite ga in rešite

dano diferencialno enačbo. Ali ima enačba posebno rešitev?
Rešitev
Hitro se vidi, da izraz na levi strani enačbe ni totalni diferencial. Naj

bo 𝑀 (𝑦) iskani integrirajoči množitelj, za katerega je
𝑀 (𝑦)𝑦(𝑥 + 𝑦) 𝑑𝑥 + 𝑀 (𝑦)(𝑥𝑦 + 1) 𝑑𝑦
23
totalni diferencial. Tedaj mora biti izpolnjen pogoj
∂ ∂
[𝑀 (𝑦)(𝑥𝑦 + 1)] = [𝑀 (𝑦)𝑦(𝑥 + 𝑦)].
∂𝑥 ∂𝑦
Iz njega sledi diferencialna enačba
𝑀 (𝑦)𝑦 = 𝑀 ′ (𝑦)𝑦(𝑥 + 𝑦) + 𝑀 (𝑦)(𝑥 + 2𝑦),
ki se poenostavi v enačbo 𝑦𝑀 ′ (𝑦)+𝑀 (𝑦) = 0 s splošno rešitvijo 𝑀 (𝑦) =

𝐶/𝑦. Za 𝐶 = 1 je 𝑀 (𝑦) = 1/𝑦 in izraz
1 1
⋅ 𝑦(𝑥 + 𝑦) 𝑑𝑥 + ⋅ (𝑥𝑦 + 1) 𝑑𝑦 = (𝑥 + 𝑦) 𝑑𝑥 + (𝑥 + 1/𝑦) 𝑑𝑦
𝑦 𝑦
je totalni diferencial, kar pomeni, da obstaja taka funkcija 𝑈 (𝑥, 𝑦), za
katero je
∂𝑈 ∂𝑈 1
(𝑥, 𝑦) = 𝑥 + 𝑦, (𝑥, 𝑦) = 𝑥 + .
∂𝑥 ∂𝑦 𝑦
Iz prve enačbe imamo
𝑥2
𝑈 (𝑥, 𝑦) = + 𝑥𝑦 + 𝜑(𝑦),
2
druga pa nam da:
1 1
𝑥 + 𝜑′ (𝑦) = 𝑥 + , 𝜑′ (𝑦) = , 𝜑(𝑦) = ln ∣𝑦∣ + 𝑐1 .
𝑦 𝑦
Torej je
𝑥2
𝑈 (𝑥, 𝑦) = + 𝑥𝑦 + ln ∣𝑦∣ + 𝑐1 .
2
Iskana rešitev je 𝑥2 + 2𝑥𝑦 + 2 ln ∣𝑦∣ = 𝑐, posebna pa 𝑦 = 0.
𝑥𝑦 𝑑𝑥 − (𝑦 3 + 𝑥2 𝑦 + 𝑥2 ) 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen le od 𝑦. Poiščite ga in rešite

dano diferencialno enačbo. Ali ima enačba kakšno posebno rešitev?
(R: ln(𝑥2 /𝑦 2 + 1) = 𝑐 + 2𝑦, 𝑦 = 0.)
24
(𝑥 + 𝑦)(1 − 𝑥𝑦) 𝑑𝑥 + (𝑥 + 2𝑦) 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen le od 𝑥. Poiščite ga in rešite

dano diferencialno enačbo.
2 /2
(R: (𝑥𝑦 + 𝑦 2 − 1)𝑒−𝑥 = 𝑐.)
𝑦 2 𝑑𝑥 + (𝑥𝑦 + tg(𝑥𝑦)) 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥𝑦. Poiščite ga in rešite

(R: 𝑦 sin(𝑥𝑦) = 𝑐.)
(3𝑥𝑦 + 𝑥 + 𝑦)𝑦 𝑑𝑥 + (4𝑥𝑦 + 𝑥 + 2𝑦)𝑥 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥𝑦 2 . Poiščite ga in rešite

(R: 6𝑥3 𝑦 4 + 2𝑥3 𝑦 3 + 3𝑥2 𝑦 4 = 𝑐.)
(𝑥 − 1)𝑦 2 𝑑𝑥 + (2𝑦 − 𝑥 − 𝑥𝑦)𝑥 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥𝑦 − 𝑦 2 . Poiščite ga in

rešite dano diferencialno enačbo.
(R: ln ∣(𝑥 − 𝑦)/𝑦∣ + 1/𝑦 + (1 − 𝑦)/(𝑥 − 𝑦) = 𝑐, 𝑥 = 0, 𝑦 = 0.𝑦 = 𝑥.)
25
𝑥 𝑑𝑥 + 𝑦 𝑑𝑦 + (𝑥2 + 𝑦 2 )𝑥2 𝑑𝑥 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥2 + 𝑦 2 . Poiščite ga in

3 /3
(R: 𝑥2 + 𝑦 2 = 𝑐𝑒−2𝑥 .)
(𝑥 − 𝑦) 𝑑𝑥 + (𝑥 + 𝑦) 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥2 + 𝑦 2 . Poiščite ga in

(R: 𝑥2 + 𝑦 2 = 𝑐𝑒−2 arc tg(𝑦/𝑥) .)
(𝑥2 𝑦 2 + 𝑥) 𝑑𝑦 + 𝑦 𝑑𝑥 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥𝑦. Poiščite ga in rešite

dano diferencialno enačbo. Katera rešitev poteka skozi točko (−1, 1)?
(R: 𝑦 − 1/(𝑥𝑦) = 𝑐, 𝑦 − 1/(𝑥𝑦) = 2.)
𝑦 2 𝑑𝑥 − (𝑥𝑦 + 𝑥3 ) 𝑑𝑦 = 0

(R: 2𝑥2 𝑦 + 𝑦 2 = 𝑐𝑥2 .)
26
𝑦(2𝑥 − 𝑦 + 2) 𝑑𝑥 + 2(𝑥 − 𝑦) 𝑑𝑦 = 0

(R: (2𝑥 − 𝑦)𝑦𝑒𝑥 = 𝑐.)
(𝑥2 + 𝑥2 𝑦 + 2𝑥𝑦 − 𝑦 2 − 𝑦 3 ) 𝑑𝑥 + (𝑦 2 + 𝑥𝑦 2 + 2𝑥𝑦 − 𝑥2 − 𝑥3 ) 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥 + 𝑦. Poiščite ga in rešite

(R: 𝑥𝑦 + 𝑥 + 𝑦 = 𝑐(𝑥 + 𝑦)(𝑥 + 𝑦 + 2).)
(𝑥 + 2𝑦) 𝑑𝑥 + 𝑦 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥 + 𝑦. Poiščite ga in rešite

(R: ln ∣𝑥 + 𝑦∣ − 𝑦/(𝑥 + 𝑦) = 𝑐.)
(𝑥 + 𝑥𝑦 + 𝑦 2 ) 𝑑𝑥 + (𝑦 − 𝑥2 − 𝑥𝑦) 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥 − 𝑦. Poiščite ga in rešite

(R: 2𝑥𝑦 + 2𝑥 − 2𝑦 − 1 = 𝑐(𝑥 − 𝑦 − 1)2 .)
27
(𝑥2 𝑦 − 1) 𝑑𝑦 − (𝑥𝑦 2 − 1) 𝑑𝑥 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑥 − 𝑦. Poiščite ga in rešite

(R: 2 − 3𝑥𝑦 2 + 𝑦 3 = 𝑐(𝑥 − 𝑦)3 .)
𝑥(𝑦 − 𝑥2 ) 𝑑𝑥 + 𝑦 𝑑𝑦 = 0
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od 𝑦 + 𝑥2 . Poiščite ga in rešite

(R: (𝑥2 + 𝑦)(2𝑦 − 𝑥2 ) = 𝑐.)
48. S primernim predhodnim preoblikovanjem rešite diferencialno enačbo
(2𝑥3 𝑦 − 1)𝑦 𝑑𝑥 + (2𝑥𝑦 3 − 1)𝑥 𝑑𝑦 = 0.
Ali ima enačba posebne rešitve?
(R: 𝑥𝑦(𝑐 − 𝑥2 − 𝑦 2 ) = 1, 𝑥 = 0, 𝑦 = 0.)
(𝑥3 − 2𝑥𝑦 2 ) 𝑑𝑥 + 3𝑥2 𝑦 𝑑𝑦 = 𝑥 𝑑𝑦 − 𝑦 𝑑𝑥
ima integrirajoči množitelj, ki je odvisen od (𝑥2 + 𝑦 2 )/𝑥3 . Poiščite ga

in rešite dano diferencialno enačbo.
(R: 15𝑥(𝑥2 + 𝑦 2 )3 − 30𝑥4 𝑦 − 20𝑥2 𝑦 3 − 6𝑦 5 = 𝑐𝑥5 , 𝑥 = 0.)
28
50. S primernim predhodnim preoblikovanjem rešite diferencialno enačbo
𝑥 𝑑𝑦 − 2𝑦 𝑑𝑥 + 𝑥𝑦 2 (2𝑥 𝑑𝑦 + 𝑦 𝑑𝑥) = 0.
Rešitev
Enačbo najprej delimo z 𝑥𝑦:

𝑑𝑦 𝑑𝑥
−2 + (2𝑥𝑦 𝑑𝑦 + 𝑦 2 𝑑𝑥) = 0.
𝑦 𝑥
Opazimo, da je drugi del totalni diferencial:
𝑑𝑦 𝑑𝑥
−2 + 𝑑(𝑥𝑦 2 ) = 0.
𝑦 𝑥
Z integracijo dobimo
ln ∣𝑦∣ − 2 ln ∣𝑥∣ + 𝑥𝑦 2 = 𝑐
in na koncu rešitev 𝑥𝑦 2 − ln ∣𝑥2 /𝑦∣ = 𝑐. Posebni rešitvi sta očitno

𝑥 = 0, 𝑦 = 0.
51. Poiščite splošno rešitev diferencialne enačbe

1
𝑦′ = + 1.
𝑥−𝑦
(R: (𝑥 − 𝑦)2 + 2𝑥 = 𝑐.)
𝑦 ′ = 2(𝑦 − 1) ctg 𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑐 sin2 𝑥 + 1.)
29
𝑦 ′ sh 𝑥 − 𝑦 ch 𝑥 = −1.
Rešitev
Enačba je nehomogena linearna. Pripadajoča homogena enačba je

𝑦 ′ sh 𝑥 − 𝑦 ch 𝑥 = 0, ki jo rešimo po ločitvi spremenljivk in integraciji:
𝑑𝑦 ch 𝑥
= 𝑑𝑥, ln ∣𝑦∣ = ln ∣ sh 𝑥∣ + ln 𝑐1 .
𝑦 sh 𝑥
Po antilogaritmiranju imamo 𝑦 = 𝑐 sh 𝑥. Partikularno rešitev nehomo-

gene enačbe dobimo z variacijo konstante: 𝑌 = 𝑐(𝑥) sh 𝑥. Enačba za
𝑐(𝑥) je preprosta:
𝑐′ (𝑥) sh2 𝑥 = −1.
Njena rešitev je 𝑐(𝑥) = cth 𝑥, zato je 𝑌 = ch 𝑥. Splošna rešitev dane

enačbe je torej
𝑦 = 𝑐 sh 𝑥 + ch 𝑥.
𝑦 ′ − 𝑦 ctg 𝑥 = 2𝑥 sin 𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑐 sin 𝑥 + 𝑥2 sin 𝑥.)
𝑦
𝑦′ − = 𝑥2 .
𝑥
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥 + 𝑥3 /2.)
30
√
𝑥𝑦𝑦 ′ − 𝑥2 𝑦 2 + 1 = (𝑥 + 1)(𝑦 2 + 1).
Rešitev
√
V enačbo vpeljemo 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 𝑦 2 + 1, iz česar dobimo najprej
relacijo 𝑦𝑦 ′ = 𝑧𝑧 ′ , enačba pa se transformira v
𝑥𝑧𝑧 ′ − 𝑥2 𝑧 = (𝑥 + 1)𝑧 2 .
Po krajšanju z 𝑧 dobimo nehomogeno linearno diferencialno enačbo
𝑥𝑧 ′ − (𝑥 + 1)𝑧 = 𝑥2 .
Njena splošna rešitev je 𝑧 = 𝑥(𝑐𝑒𝑥 − 1), tako da je implicitna oblika

√
rešitve začetne enačbe: 𝑦 2 + 1 = 𝑥(𝑐𝑒𝑥 − 1).
𝑦 ′ tg 𝑦 + 4𝑥3 cos 𝑦 = 2𝑥.
Rešitev
V enačbo vpeljemo 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 1/ cos 𝑦, kar nam da najprej relacijo

𝑦 ′ = (cos2 𝑦/ sin 𝑦)𝑧 ′ , enačba pa se transformira v nehomogeno linearno
diferencialno enačbo
𝑧 ′ − 2𝑥𝑧 = −4𝑥3 .
2
Njena splošna rešitev je 𝑧 = 𝑐𝑒𝑥 + 2 + 2𝑥2 , tako da je implicitna oblika
2
rešitve začetne enačbe: (𝑐𝑒𝑥 + 2 + 2𝑥2 ) cos 𝑦 = 1.
31
(𝑥2 − 1) 𝑑𝑥 + (𝑥2 𝑦 2 + 𝑥3 + 𝑥) 𝑑𝑦 = 0.
Rešitev
Enačba ima očitno rešitev 𝑥 = 0. Sicer pa enačbo delimo z 𝑥2 :
(1 − 𝑥−2 ) 𝑑𝑥 + (𝑦 2 + 𝑥 + 𝑥−1 ) 𝑑𝑦 = 0.
Vpeljemo 𝑧 = 𝑥 + 𝑥−1 , kar nam da najprej relacijo 𝑑𝑧 = (1 − 𝑥−2 ) 𝑑𝑥,

enačba pa se transformira v nehomogeno linearno diferencialno enačbo
𝑑𝑧 + (𝑦 2 + 𝑧) 𝑑𝑦 = 0
oziroma
𝑑𝑧
+ 𝑧 = −𝑦 2 .
𝑑𝑦
Njena splošna rešitev je 𝑧 = 𝑐𝑒−𝑦 − 𝑦 2 + 2𝑦 − 2, tako da je implicitna
oblika rešitve začetne enačbe:
𝑥 + 𝑥−1 + 𝑦 2 − 2𝑦 + 2 = 𝑐𝑒−𝑦 .
𝑥𝑦 ′ = (𝑥2 + tg 𝑦) cos2 𝑦.
Navodilo. Vpeljite 𝑧 = tg 𝑦, 𝑦 ′ = 𝑧 ′ cos2 𝑦, da dobite linearno enačbo

za 𝑧.
(R: tg 𝑦 = 𝑐𝑥 + 𝑥2 , 𝑦 = (2𝑘 + 1)𝜋/2, 𝑘 = 0, ± 1, ± 2, . . .)
32
𝑥𝑦 2 𝑦 ′ = 𝑥2 + 𝑦 3 .
Navodilo. Vpeljite 𝑧 = 𝑦 3 .
(R: 𝑦 3 = 𝑐𝑥3 − 3𝑥2 .)
𝑥𝑦 ′ = 𝑥2 𝑒−𝑦 + 2.
Rešitev
Vpeljemo novo spremenljivko 𝑢 z relacijo 𝑢 = 𝑒𝑦 , 𝑢′ = 𝑒𝑦 𝑦 ′ = 𝑢𝑦 ′ . S

tem dobimo linearno diferencialno enačbo 𝑥𝑢′ = 2𝑢+𝑥2 , ki ima splošno
rešitev 𝑢 = 𝑥2 (𝑐 + ln ∣𝑥∣). Splošna rešitev začetne enačbe je implicitno:
𝑒𝑦 = 𝑥2 (𝑐 + ln ∣𝑥∣).
62. Poiščite splošno in posebno rešitev diferencialne enačbe
𝑦 ′ + 𝑦 = 𝑥𝑦 3 .
Rešitev
Enačba je Bernoullijeva. Prepišemo jo v obliko 𝑦 −3 𝑦 ′ + 𝑦 −2 = 𝑥, nakar

uvedemo novo spremenljivko 𝑧 = 1/𝑦 2 , 𝑧 ′ = −2𝑦 −3 𝑦 ′ . S tem dobimo
nehomogeno linearno enačbo 𝑧 ′ − 2𝑧 = −2𝑥. Pripadajoča homogena
enačba je 𝑧 ′ − 2𝑧 = 0, ki jo rešimo po ločitvi spremenljivk in integraciji:
𝑑𝑧
= 2 𝑑𝑥, ln ∣𝑧∣ = 2𝑥 + ln 𝑐1 .
𝑧
33
Po antilogaritmiranju imamo 𝑦 = 𝑐𝑒2𝑥 . Partikularno rešitev nehomo-
gene enačbe dobimo z variacijo konstante: 𝑌 = 𝑐(𝑥)𝑒2𝑥 . Enačba za 𝑐(𝑥)
se glasi: 𝑐′ (𝑥)𝑒2𝑥 = −2𝑥. Njena rešitev je 𝑐(𝑥) = 𝑒−2𝑥 (2𝑥 + 1)/2, zato je
𝑌 = 𝑥 + 1/2. Splošna rešitev linearne enačbe je zato 𝑧 = 𝑐𝑒2𝑥 + 𝑥 + 1/2,
rešitev dane enačbe pa je dana z relacijo 𝑦 2 = 1/(𝑐𝑒2𝑥 + 𝑥 + 1/2).
Posebna rešitev je 𝑦 = 0.
𝑦2 − 𝑥
𝑦′ = .
2𝑦(𝑥 + 1)
(R: 𝑦 2 = 𝑐(𝑥 + 1) − 1 + (𝑥 + 1) ln ∣𝑥 + 1∣.)
𝑥𝑦 2 (𝑥𝑦 ′ + 𝑦) = 1.
(R: 2𝑥3 𝑦 3 − 3𝑥2 = 𝑐.)
(2𝑦𝑦 ′ − 𝑥)(𝑥2 − 1) = 𝑥𝑦 2
pri začetnem pogoju 𝑦(0) = 1.

√ √
(R: 𝑦 = 𝑥2 − 1 + 2 1 − 𝑥2 .)
66. Z uvedbo nove spremenljivke 𝑧 = 𝑥𝑦 rešite diferencialno enačbo
𝑦 2 (3𝑥𝑦 + 1)
𝑦′ = .
3 − 𝑥𝑦
(R: 𝑦 6 /(1 + 𝑥2 𝑦 2 )3 = 𝑐𝑒2 arc tg(𝑥𝑦) .)
34
2𝑥 + 3𝑦 2 + 1
𝑦′ = .
2𝑦(3𝑥 + 4𝑦 2 + 1)
√ √ √ √
(R: 6 2 ln ∣𝑥 − 2𝑦 2 − 1 − 2∣ − (3 2 − 4) ln ∣𝑥2 − 2𝑥 − 2𝑦 4 − 1∣ = 𝑐.)

𝑦(2𝑥 − 𝑦 2 )
′
𝑦 = .
𝑥(3𝑦 2 − 𝑥)
(R: 𝑥2 𝑦 2 (𝑥 − 𝑦 2 )2 = 𝑐.)
𝑥𝑦 ′ + 3𝑦 = −𝑥4 𝑦 2 .
Ali ima enačba posebno rešitev? Katero?
(R: 𝑦 = 1/(𝑐𝑥3 + 𝑥4 ), 𝑦 = 0.)

4𝑥𝑦 √
𝑦′ − 2
= 8𝑥 𝑦.
𝑥 −1
√
(R: 𝑦 = (𝑥2 − 1)(𝑐 + ln(𝑥2 − 1)2 ), 𝑦 = 0.)

𝑥2
2𝑥𝑦 ′ + 1 = 𝑦 + .
𝑦−1
Navodilo. V enačbo vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑦 −1 in jo rešujte

kot Bernoullijevo.
(R: (𝑦 − 1)2 = 𝑥2 + 𝑐𝑥.)
35
3𝑥2
𝑦′ = .
𝑥3 + 𝑦 + 1
Navodilo. Enačbo zapišite v obliki

𝑑𝑥 𝑥 𝑦+1
= +
𝑑𝑦 3 3𝑥2
in jo rešujte kot Bernoullijevo.
(R: 𝑥3 = 𝑐𝑒𝑦 − 𝑦 − 2.)

(𝑦 + 1)2
𝑦′ = .
𝑥(𝑦 + 1) − 𝑥2
Navodilo. Vpeljite v enačbo novo spremenljivko 𝑧 = 𝑦 + 1, da dobite

enačbo
𝑧2
𝑧′ = ,
𝑥𝑧 − 𝑥2
ki jo nato zapišite v obliki
𝑑𝑥 𝑥𝑧 − 𝑥2 𝑥 𝑥2
= = − 2
𝑑𝑧 𝑧2 𝑧 𝑧
in jo rešujte kot Bernoullijevo.
(R: 𝑦 + 1 = 𝑥(𝑐 + ln ∣𝑦 + 1∣), 𝑦 = −1.)
𝑥𝑦 ′ − 3𝑦 + 𝑥4 𝑦 2 = 0.
(R: 𝑦 = 7𝑥3 /(𝑥7 + 𝑐), 𝑦 = 0.)
36
𝑥2 (𝑥 − 1)𝑦 ′ − 𝑦 2 − 𝑥(𝑥 − 2)𝑦 = 0.
(R: 𝑦 = 𝑥2 /(𝑐𝑥 − 𝑐 + 1), 𝑦 = 0.)
(𝑥2 − 𝑦 4 )𝑦 ′ − 𝑥𝑦 = 0.
(R: 𝑥2 = 𝑐𝑦 2 − 𝑦 4 , 𝑦 = 0.)
2𝑥 − 𝑦
𝑦′ = .
𝑥 − 2𝑦
(R: 𝑥2 + 𝑦 2 − 𝑥𝑦 = 𝑐.)
𝑥3 + 2𝑥𝑦 2 − 𝑦 3
𝑦′ = .
𝑥2 (𝑥 + 𝑦)
(R: 𝑥2 + 𝑦 2 = 𝑐𝑥2 (𝑥 − 𝑦)2 .)
79. Rešite začetni problem:
𝑦 ′ − 𝑦 ctg 𝑥 = sin(2𝑥), 𝑦(𝜋/2) = 0.
(R: 𝑦 = 2 sin 𝑥(1 − sin 𝑥).)
37
𝑦
𝑦′ = , 𝑦(1) = −1.
𝑥−𝑦
(R: 𝑥 = −𝑦 ln(−𝑒𝑦).)

sin 𝑥 2
𝑥𝑦 ′ + 2𝑦 = , 𝑦(𝜋) = .
𝑥 𝜋2
(R: 𝑦 = (1 − cos 𝑥)/𝑥2 .)

𝑦 𝑥2
𝑦′ − = .
2𝑥 2𝑦
(R: 𝑦 2 = 𝑐𝑥 + 𝑥3 /2.)
𝑥4 𝑦 ′′ = 𝑦 ′ (𝑦 ′ + 𝑥3 ), 𝑦(1) = 2 , 𝑦 ′ (1) = 1.
(R: 𝑦 = (1 − cos 𝑥)/𝑥2 .)
𝑥3 𝑦 ′ + 2𝑥2 𝑦 = 3𝑥3 + 1.
(R: 𝑦 = 𝑐/𝑥2 + 𝑥 + ln ∣𝑥∣/𝑥2 .)
85. Za katero rešitev diferencialne enačbe
𝑥𝑦 ′ − (2𝑥2 + 1)𝑦 = 𝑥2
je lim𝑥→∞ ∣𝑦(𝑥)∣ < ∞? Koliko je tedaj lim𝑥→∞ 𝑦(𝑥)?

2 ∫∞ 2
(R: 𝑦 = −𝑥𝑒𝑥 𝑥 𝑒−𝑢 𝑑𝑢, lim𝑥→∞ 𝑦(𝑥) = −1/2.)
38
𝑥𝑦 ′ − 2𝑦 = 2𝑥4 .
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥2 + 𝑥4 .)
𝑦
𝑦′ − + 𝑦 2 = 0.
1+𝑥
(R: 𝑦 = 2(1 + 𝑥)/(𝑐 + 2𝑥 + 𝑥2 ), 𝑦 = 0.)
𝑥(𝑥 − 1)𝑦 ′ + 𝑦 3 = 𝑥𝑦.
(R: (𝑥 − 1)2 = 𝑦 2 (2𝑥 + 𝑐 − 2 ln ∣𝑥∣), 𝑦 = 0.)
89. V drugem letniku nam je prof. Križanič predaval kar dva predmeta,
diferencialne enačbe in višjo algebro. Asistenta v zimskem semestru
ni imel, pa je vaje vodil kar sam. Tiste čase asistentov ni bilo na
pretek, tudi profesorjev ne. Tako smo navadno enega imeli kar pri dveh
predmetih. Tako se je zgodilo, da smo imeli vaje iz diferencialnih enačb
v popolnoma novi predavalnici v pritličju na Jadranski 19. Obravnavali
smo ravno Riccatijevo diferencialno enačbo
𝑦 ′ = 𝑎(𝑥)𝑦 2 + 𝑏(𝑥)𝑦 + 𝑐(𝑥) .
Profesor Križanič pokliče k tabli kolego. Povedati je treba, da so se

študentje večinoma temu izmikali. Profesor je vedno našel način, da
39
je našel žrtev po sistemu križank. Ta in ta v tej in tej vrsti. Iz žepa
potegne zbirko vaj ruskega avtorja Filipova. Študentu narekuje enačbo,
ki je bila nekaj takega:
𝑦2 (1 + 𝑥)𝑦 4 + 𝑥
𝑦′ = − + .
2𝑥 𝑥 2
Ostali jo pridno prepišemo v svoje zvezke. ”Kakšne pasme pa je ta
enačba?”, vpraša profesor. ”Riccatijeva”, odgovori nadebudnež. ”Res
je Riccatijeva. Kako jo rešujemo?” Pravi mladenič: ”Eno rešitev uga-
nemo.” Profesor: ”Sedaj bomo pa uganjevali.” Dolgo časa nič. Tedaj
pa ravno zmanjka v predavalnici elektrike, kar ni bilo nič čudnega, saj
je bilo vse novo in nepreizkušeno. ”Ali se Vam je kaj pobliskalo?”,
vpraša. ”Nič.” Spet tišina. Potem pa pride spet elektrika. ”Ali se
Vam je morda sedaj kaj pobliskalo?” Potem smo s skupnimi močmi le
uganili rešitev: 𝑦1 = 𝑥. Nato smo iskali rešitev z nastavkom
𝑦 = 𝑧 + 𝑦1 = 𝑧 + 𝑥
in dobili po poenostavljanju Bernoullijevo diferencialno enačbo

𝑧 𝑧2
𝑧′ + = ,
𝑥 2𝑥
ki smo jo z uvedbo nove funkcije 𝑢 = 𝑢(𝑥) = 1/𝑧, 𝑢′ = −𝑧 ′ /𝑧 2 prevedli
na nehomogeno linearno diferencialno enačbo:
𝑢 1
𝑢′ − =− .
𝑥 2𝑥
Najprej smo rešili pripadajočo homogeno enačbo:
𝑣
𝑣′ − = 0.
𝑥
Z ločitvijo spremenljivk smo dobili najprej enačbo
𝑣′ 1
=
𝑣 𝑥
40
in nato z integracijo in antilogaritmiranjem:
ln 𝑣 = ln 𝑥 + ln 𝑐 , 𝑣 = 𝑐𝑥 .
Pri tem je bila 𝑐 integracijska konstanta. Nato smo nadaljujevali z

metodo variacije konstante. Rešitev 𝑢 smo poiskali v obliki 𝑢 = 𝑐(𝑥)𝑥
in dobili:
1 1
𝑐′ (𝑥)𝑥 + 𝑐(𝑥) − 𝑐(𝑥) = − , 𝑐′ (𝑥) = − 2 .
2𝑥 2𝑥
Z integriranjem smo imeli
1 𝐶
𝑐(𝑥) = + ,
2𝑥 2
kjer je bila 𝐶 nova integracijska konstanta. Torej je bilo
𝐶𝑥 + 1
𝑢= .
2
S tem smo našli splošno rešitev vmesne Bernoullijeve enačbe:
1 2
𝑧= = .
𝑢 𝐶𝑥 + 1
Splošna rešitev dane Riccatijeve enačbe je bila nazadnje:
2 𝐶𝑥2 + 𝑥 + 2
𝑦 =𝑥+𝑧 =𝑥+ = .
𝐶𝑥 + 1 𝐶𝑥 + 1
Popaziti je bilo treba tudi na posebne rešitve, ki niso bile zajete v
splošno rešitev. Enačba za 𝑧 je imela tudi trivialno rešitev 𝑧 = 0,
ki je nismo dobili za noben končen 𝐶. Torej je imela dana Riccati-
jeva enačba posebno rešitev 𝑦 = 𝑥. To je grafično skupna asimptota
enoparametrične družine krivulj 𝑦 = (𝐶𝑥2 + 𝑥 + 2)/(𝐶𝑥 + 1) za 𝐶 ∕= 0.
Za 𝐶 = 0 je to posebej premica 𝑦 = 𝑥 + 2, kot kaže naslednja slika, ki
je pa takrat zaradi pomanjkanja časa nismo narisali.
41
... ... . .
... ... . .... ...
...
...
...
𝑦 ... ....... .. ...
... ..... ... ...
... ... ... ... ....
.... ..
....
. 𝑦=𝑥 ... ... ... ... ... .... .......
.....
.. ...
... ... .. .. .. .... .... ...
... ... ... ... ... ..... .... .... ..
..... .... .... .....
.... ...
...
... .... .... .... ....
... ... ... ..
. . . .. .....
..... .... .... ....
.... ....... ........
....
. . . . .
. .
. .
... ... .. .. .. ..... ... ... .... .
.... .... .... .... ....
..
. ... ... ... ... ...
... ... ... ... ... .....
..... ..... ..... ........
..... .... ....
....
.. ... ... ... ... ... ..... ..... ........ ........
.
...
....
. ... .. .. ...
... ... .. .. .. ..... ..... ....... ....... ...
...
... ... ...... ... ..... .... . .
.. ... ............ .........
.....
..... .......
....
....
...
....
...
.
... ......... ..... ..... ........ .... ...
....
... ........... ...... .. . . . .... ..
.. ... ....
. ..
.................. ...... ..... .... ...
........... ...... .....
.... ...
................
..................... ............
........
......
....
.....
....
....
....
..
..
...
.....
. .
. ... . ... ..
.... ..... .. ..... ....
..
...
..... . .... .. ...... ....
..... ... ... .. ....
.... .....
..... ... ... ... ...................
. ... ...
.......
....
....
..
..
...
...
.
... .. . . . ..
.... ... ... ...
. .
...
.
...
.....
... ..... ... .. .. ... ...
... .....
.....
... .... ....
.. .. ..
..
..
..
..
....
..
.. . . .. ..
..... ... ... .... ... ...
..... ... ... ...
.. .....
..... ...
..
...
..
...
.. .. ...
.... .. .... .. ..
....
.. . .
............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
.. . . .
. .
.
..... .. . ..
...
.
..... ... ... ...
.. ..... 𝑥 ... ...
... .. ..
... .....
. ... ..... ... .... ..
. . .
... ....
.....
.
. ..
... ...
... ...
.
....
.
...
.
...
... .....
..... .... ....
.... ....
... ...
..
...
..
.......... .... ....... ... .. ..
... .. .
. .
. .
.
.... .... ..... .... ...
.....
.....
.. .... .... ...
... ...
.... .... ... ..
..... .... .... .. ..
....
...... .... ....... ... ... ..
...
. ..
. .. .
. .
. .
.
..... .... .... .... ... ...
.....
.....
.... .... ....
.... ...
.... ..... .......
.............. ... ...
..
...
..
.... .... ....... ......
...
... ... .. ..
..
. .... .
. .
. .
.
..
. . .
.... ....
.... .... .....
..... ...
... .... ...
...
...
...
.. .... ....
.... .... .....
..... ... ...
.. ..
... .... ........ .... ... ... .. ..
. . . . .
... ..
.... ....
.... ... ....
..... .
... .
....
.
...
.
...
...
...
.... ...... ........ ... ... ... ...
..... ..... .. ..
....
.. ...
....... ........ ....... ...
. .
. ..
.
. .
...
. ...
..... ..... .... .... ... ...
....
..... ........ ........
.... ...
...
... ... ... ...
...
... .. ..
.... ........ . ... ..................... ...
. .
. ..
. ..
.
.. .... . .... ... . .
.... ...... .... ... . ... ...
.... ...... . .. ..
90. Rešite Riccatijevo diferencialno enačbo
2
𝑦′ = 𝑦2 − ,
𝑥2
ki ima očitno rešitev 𝑦1 = 1/𝑥.
Rešitev
Prepričamo se, da je 𝑦1 = 1/𝑥 res rešitev, nato pa uvedemo novo spre-

menljivko 𝑢 = 𝑢(𝑥) z relacijo 𝑦 = 𝑢 + 𝑦1 = 𝑢 + 1/𝑥. Dobimo enačbo
1 2𝑢 1 2
𝑢′ − 2
= 𝑢2 + + 2 − 2,
𝑥 𝑥 𝑥 𝑥
ki po preureditvi preide v Bernoullijevo:
2𝑢
𝑢′ − = 𝑢2 .
𝑥
42
Uvedba 𝑧 = 1/𝑢 pa enačbo linearizira v:
2𝑧
𝑧′ + = −1.
𝑥
Po ustaljenem postopku (reševanjem pripadajoče homogene enačbe in

z variacijo konstante) dobimo najprej splošno rešitev
𝑐 − 𝑥3 3𝑥2
𝑧= , 𝑢= ,
3𝑥2 𝑐 − 𝑥3
nazadnje pa 𝑦 = 1/𝑥 + 3𝑥2 /(𝑐 − 𝑥3 ), posebna rešitev pa je seveda

𝑦 = 1/𝑥.
𝑦 ′ = 1 + 𝑥2 − 2𝑥𝑦 + 𝑦 2 ,
ki ima očitno rešitev 𝑦1 = 𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑥 + 1/(𝑐 − 𝑥), 𝑦 = 𝑥.)
(𝑥 + 1)𝑦 ′ = (𝑥 + 1)𝑦 2 + (2𝑥 + 3)𝑦 + 𝑥 + 2,
ki ima rešitev oblike 𝑦1 = 𝑘.
(R: 𝑦 = −1 + (2𝑥 + 2)/(𝑐 − (𝑥 + 1)2 ), 𝑦 = −1.)
𝑥𝑦 ′ = 𝑥4 (𝑦 − 𝑥)2 + 𝑦,
(R: 𝑦 = 𝑥 + 5𝑥/(𝑐 − 𝑥5 ), 𝑦 = 𝑥.)
43
(𝑥2 + 𝑥)𝑦 ′ + 𝑦 2 + (1 − 2𝑥)𝑦 − 2𝑥 = 0,
(R: 𝑦 = (𝑥2 − 𝑐)/(𝑥 + 𝑐), 𝑦 = −1.)
𝑥2 𝑦 ′ + 1 + 𝑥𝑦 = 𝑥2 𝑦 2 ,
(R: 𝑦 = 1/𝑥 + 2𝑥/(𝑐 − 𝑥2 ), 𝑦 = 1/𝑥.)
𝑥2 𝑦 ′ = 1 + 𝑥𝑦 + 𝑥2 𝑦 2 ,
ki ima očitno rešitev 𝑦1 = −1/𝑥.
(R: 𝑦 = −1/𝑥 + 1/(𝑥(𝑐 − ln ∣𝑥∣)), 𝑦 = −1/𝑥.)
3𝑥2 𝑦 ′ + 2 + 𝑥2 𝑦 2 = 0,
(R: 𝑦 = 1/𝑥 + 1/(𝑥 + 𝑐𝑥2/3 ), 𝑦 = 1/𝑥.)
𝑦 ′ = 𝑦 2 + (1 − 2𝑥)𝑦 + 𝑥2 − 𝑥 + 1,
ki ima rešitev 𝑦1 = 𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑥 + 𝑒𝑥 /(𝑐 − 𝑒𝑥 ), 𝑦 = 𝑥.)
44
𝑦 ′ = 𝑥𝑦 2 + (1 − 2𝑥)𝑦 + 𝑥 − 1,
ki ima rešitev 𝑦1 = 1.
(R: 𝑦 = 1 + 1/(𝑐𝑒−𝑥 + 1 − 𝑥), 𝑦 = 1.)
𝑦 ′ = (𝑥 + 𝑦)(𝑥 + 𝑦 − 2),
ki ima rešitev 𝑦1 = 1 − 𝑥.
(R: 𝑦 = 1 − 𝑥 + 1/(𝑐 − 𝑥), 𝑦 = 1 − 𝑥.)

1
𝑦 ′ = (𝑦 − 1)(𝑦 + ),
𝑥
ki ima rešitev 𝑦1 = 1.
(R: 𝑦 = (𝑐 + 𝑒𝑥 )/(𝑐 + 𝑒𝑥 − 𝑥𝑒𝑥 ), 𝑦 = 1.)
𝑦 ′ = 𝑒−𝑥 𝑦 2 + 𝑦 − 𝑒𝑥 ,
ki ima rešitev 𝑦1 = 𝑒𝑥 .
(R: 𝑦 = 𝑒𝑥 + 2/(𝑐𝑒−3𝑥 − 𝑒−𝑥 ), 𝑦 = 𝑒𝑥 .)
𝑥2 𝑦 ′ − 𝑥𝑦 + 𝑥2 𝑦 2 = 3,
ki rešitev oblike 𝑦1 = 𝑘/𝑥.
(R: 𝑦 = 3/𝑥 + 4/(𝑐𝑥5 − 𝑥), 𝑦 = 3/𝑥.)
45
2𝑦 ′ cos 𝑥 = 2 cos2 𝑥 − sin2 𝑥 + 𝑦 2 ,
ki ima očitno rešitev 𝑦1 = sin 𝑥.
(R: 𝑦 = sin 𝑥 + 2/(𝑐 cos 𝑥 − sin 𝑥), 𝑦 = sin 𝑥.)
𝑥2 𝑦 ′ + 𝑥𝑦 + 𝑥2 𝑦 2 = 4,
(R: 𝑦 = 2/𝑥 + 4/(𝑐𝑥5 − 𝑥), 𝑦 = 2/𝑥.)
3𝑥2 𝑦 ′ + 4𝑥3 𝑦 2 + 2𝑥(1 − 4𝑥)𝑦 + 1 + 4𝑥 = 0,
(R: 𝑦 = 1/𝑥 + 1/(𝑐𝑥2/3 + 𝑥2 ), 𝑦 = 1/𝑥.)
𝑥𝑦 ′ − (2𝑥 + 1)𝑦 + 𝑦 2 + 𝑥2 = 0,
(R: 𝑦 = 𝑥 + 𝑥/(𝑥 + 𝑐), 𝑦 = 𝑥.)
𝑦 ′ − 2𝑥𝑦 + 𝑦 2 + 𝑥2 = 5,
ki ima rešitev oblike 𝑦1 = 𝑎𝑥 + 𝑏.
(R: 𝑦 = 𝑥 + 2 + 4/(𝑐𝑒4𝑥 − 1), 𝑦 = 𝑥 + 2.)
46
𝑦 ′ − 2𝑥𝑦 + 𝑦 2 + 𝑥2 = 2,
(R: 𝑦 = 𝑥 + 1 + 2/(𝑐𝑒2𝑥 − 1), 𝑦 = 𝑥 + 1.)
𝑦 ′ + 2𝑦𝑒𝑥 − 𝑦 2 = 𝑒2𝑥 + 𝑒𝑥 ,
ki ima očitno rešitev 𝑦1 = 𝑒𝑥 .
(R: 𝑦 = 𝑒𝑥 − 1/(𝑥 + 𝑐), 𝑦 = 𝑒𝑥 .)
𝑦 ′ + 𝑦 2 − 3𝑦 tg 𝑥 + tg2 𝑥 − 1 = 0,
ki ima rešitev oblike 𝑦1 = 𝑘 tg 𝑥.
(R: 𝑦 = tg 𝑥 + (cos 𝑥(𝑐 + ln ∣ tg(𝑥/2 + 𝜋/4)∣))−1 , 𝑦 = tg 𝑥.)
𝑦 ′ = 𝑦 2 𝑒𝑥 + 2𝑦(𝑒4𝑥 − 1) + 𝑒7𝑥 − 5𝑒3𝑥 ,
ki ima rešitev oblike 𝑦1 = 𝑎𝑒𝑏𝑥 .
(R: 𝑦 = 1/(𝑐𝑒2𝑥 + 𝑒𝑥 ) − 𝑒3𝑥 , 𝑦 = −𝑒3𝑥 .)
𝑥𝑦 ′ = 𝑦 2 − 2(1 + 𝑥)𝑦 + 𝑥2 + 3𝑥,
ki ima rešitev oblike 𝑦1 = 𝑘𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑥 + 2/(𝑐𝑥2 + 1), 𝑦 = 𝑥)
47
𝑥(1 − 𝑥)(1 + 𝑥)𝑦 ′ + 3𝑥2 𝑦 2 − (3𝑥2 + 1)𝑦 + 1 = 0,
(R: 𝑦 = 1 + (𝑥3 − 𝑥)/(𝑐 − 𝑥3 ), 𝑦 = 1.)
𝑥(𝑥2 − 𝑥 − 1)𝑦 ′ − 𝑦 2 − (𝑥2 − 1)𝑦 + 𝑥2 = 0,
(R: 𝑦 = 1 + (𝑥2 − 𝑥 − 1)/(𝑐𝑥 + 1).)
𝑦 ′ = (1 − 3𝑥)𝑦 2 + (12𝑥2 + 2𝑥 − 5)𝑦 + (6 + 7𝑥 − 8𝑥2 − 12𝑥3 ),
(R: 𝑦 = 2𝑥 + 1 + 1/(𝑐𝑒3𝑥 − 𝑥), 𝑦 = 2𝑥 + 1.)
(𝑥 + 1)2 (𝑦 ′ + 𝑦 2 ) = (𝑥2 − 2𝑥 − 3)𝑦 + 2𝑥,
ki ima rešitev oblike 𝑦1 = (𝛼𝑥 + 𝛽)/(𝛾𝑥 + 𝛿).
(R: 𝑦 = (𝑥 − 1)/(𝑥 + 1) + 1/(𝑐𝑒𝑥 − 1), 𝑦 = (𝑥 − 1)/(𝑥 + 1).)

( )
′ 2 2 2 9 3
𝑦 = 𝑥(𝑥−1)𝑦 −2 𝑥 − 2𝑥 + 3 − 𝑦+𝑥2 −3𝑥+7− + ,
𝑥+1 𝑥 + 1 (𝑥 + 1)2
(R: 𝑦 = 𝑥/(𝑥 + 1) + 2/(𝑐𝑒2𝑥 + 𝑥2 ), 𝑦 = 𝑥/(𝑥 + 1).)
48
𝑦 ′ = 1 − 6𝑥 + 2(5 − 4𝑥)𝑦 + 8𝑥𝑦 2 ,
(R: 𝑦 = 𝑥/(1 − 2𝑥) + 1/𝑧, 𝑦 = 𝑥/(1 − 2𝑥). Pri tem je

𝑧 = 𝑐𝑒−14𝑥 /(2𝑥 − 1)2 + (32/2401)(7𝑥 − 4)/(2𝑥 − 1)2 − 7𝑥/4 + 6/49.)
𝑦 3 𝑦 ′ + 𝑦 2 + 𝑥 = 0.
Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑢 = 𝑦 2 + 𝑥.
(R: ln(2𝑥2 + 2𝑥𝑦 2 + 𝑦 4 ) − 2 arc tg(𝑦 2 /𝑥 + 1) = 𝑐.)
𝑦 ′ = 𝑦 4 cos 𝑥 + 𝑦 tg 𝑥.
Katera rešitev zadošča začetnemu pogoju 𝑦(0) = 1? Ali ima enačba

kakšno posebno rešitev?
√ √
(R: 𝑦 = 1/ 3 𝑐 cos3 𝑥 − 3 sin 𝑥 cos2 𝑥, 𝑦 = 1/ 3 cos3 𝑥 − 3 sin 𝑥 cos2 𝑥, 𝑦 =
0.)

√
𝑥𝑦 ′ − 6𝑦 = 3(𝑥3 − 2) 3 𝑦 2 .
(R: 𝑦 = (𝑐𝑥2 + 𝑥3 + 1)3 , 𝑦 = 0.)
49
2𝑥𝑦𝑦 ′ − 𝑦 2 + 𝑥 = 0.
(R: 𝑦 2 = 𝑐𝑥 − 𝑥 ln ∣𝑥∣.)

𝑥+𝑦
𝑦′ = .
2𝑦 − 𝑥
(R: 𝑥2 + 2𝑥𝑦 − 2𝑦 2 = 𝑐.)
𝑦 = 2𝑥𝑦 ′ + 𝑥𝑦 ′2 .
Rešitev
Iz enačbe dobimo najprej

√
′ 𝑦
𝑦 = −1 ± 1+ ,
𝑥
z vpeljavo nove spremenljivke 𝑧 = 𝑦/𝑥 pa enačbo z ločljivima spre-
menljivkama
√
𝑥𝑧 ′ = −𝑧 − 1 ± 1 + 𝑧.
√
Uvedemo še spremenljivko 𝑢 = 1 + 𝑧, pa imamo lepšo enačbo
2𝑥𝑢𝑢′ 𝑢2 ± 𝑢 = 0,

𝑑𝑥 2 𝑑𝑢
+ = 0.
𝑥 𝑢±1
50
Po integraciji in antilogaritmiranju najdemo
√
√
2 𝑐 𝑦 𝑦 𝑐
𝑥(𝑢 ± 1) = 𝑐, 2+𝑧±2 1+𝑧 = , 2+ ±2 1+ = .
𝑥 𝑥 𝑥 𝑥
Po poenostavitvi imamo splošno rešitev v implicitni obliki (𝑦−𝑐)2 = 4𝑐𝑥
in še posebno rešitev 𝑦 = −𝑥, ker je 𝑢 = 0 tudi rešitev vmesne enačbe,
𝑦𝑦 ′2 + 𝑥𝑦 ′ − 𝑦𝑦 ′ − 𝑥 = 0 .
(R: 𝑥2 + 𝑦 2 = 𝑐2 , 𝑦 = 𝑥 + 𝑐.)
𝑦 = 1 + 𝑦 ′2 .
(R: 𝑦 = 1 + (𝑥 − 𝑐)2 /4, 𝑦 = 1.)

1
𝑥 = 2𝑦 ′ − .
𝑦 ′2
(R: 𝑥 = 2𝑡 − 1/𝑡2 , 𝑦 = 𝑡2 − 2/𝑡 + 𝑐.)
𝑦 = 𝑥𝑦 ′2 + 𝑦 ′2 .
√
(R: 𝑦 = (𝑐 + 𝑥 + 1)2 , 𝑦 = 0.)

1
𝑦 = 2𝑥𝑦 ′ + .
𝑦 ′2
51
Rešitev
Enačba je Lagrangeva. Uvedemo 𝑡 = 𝑦 ′ in dobimo 𝑦 = 2𝑥𝑡 + 𝑡−2 .

Odvajamo:
𝑑𝑡
𝑦 ′ = 𝑡 = 2𝑡 + (2𝑥 − 2𝑡−3 ) .
𝑑𝑥
Preoblikujemo v linearno enačbo:
𝑑𝑥 2𝑥 − 2𝑡−3 2𝑥 2
=− = − + 4.
𝑑𝑡 𝑡 𝑡 𝑡
Po standardnem postopku dobimo njeno splošno rešitev 𝑥 = 𝑐𝑡−2 −2𝑡−3 ,
nato pa še 𝑦 = 2𝑥𝑡 + 𝑡−2 = 2𝑐𝑡−1 − 3𝑡−2 . Če vpeljemo nov parameter
𝜏 = 𝑡−1 , imamo rešitev v parametrični obliki: 𝑥 = 𝑐𝜏 2 − 2𝜏 3 , 𝑦 =
2𝑐𝜏 − 3𝜏 2 .
𝑥(𝑦 ′2 + 𝑒−2𝑦 ) = −2𝑦 ′ .
Rešitev
V enačbo uvedemo novo spremenljivko 𝑧 z relacijo 𝑧 = 𝑒−𝑦 , 𝑦 = − ln 𝑧,

𝑦 ′ = −𝑧 ′ /𝑧. Dobimo enačbo
𝑧 ′2 + 1 2𝑧 ′
𝑥 = ,
𝑧2 𝑧
ki jo zlahka prepišemo v obliko
𝑥 ′
𝑧= (𝑧 + 𝑧 ′−1 ).
2
Enačba je Lagrangeva in jo rešujemo po standardnem postopku z uvedbo
parametra 𝑧 ′ = 𝑡:
𝑥
𝑧= (𝑡 + 𝑡−1 ).
2
52
Odvajamo:
1 𝑥 𝑑𝑡
𝑡 = (𝑡 + 𝑡−1 ) + (1 − 𝑡−2 ) .
2 2 𝑑𝑥
Za 𝑡 = ± 1, ki rešita enačbo, dobimo posebni rešitvi 𝑧 = ± 𝑥 ali strnje-
no: 𝑧 2 = 𝑥2 . Splošna rešitev pa je skrita v enačbi
𝑑𝑡
𝑡=𝑥 ,
𝑑𝑥
ki jo dobimo z urejanjem iz prejšnje. Rešitev je 𝑐𝑥 = 𝑐. Potem pa
zlahka dobimo z izločitvijo parametra 𝑡 obliko 2𝑧𝑐 = 𝑐2 𝑥2 + 1 ali pa
(𝑐2 𝑥2 + 1)/𝑧 = 2𝑐. Končno imamo splošno rešitev 𝑒𝑦 (𝑐2 𝑥2 + 1) = 2𝑐 in
posebno rešitev 𝑒−2𝑦 = 𝑥2 .

√
𝑥𝑦 ′ = 2𝑦 + 1 + 𝑦 ′2 .
√ √
(R: 𝑥 = 𝑡(𝑐 + ln(1 + 1 + 𝑡2 ) − ln ∣𝑡∣), 𝑦 = 𝑥𝑡/2 − 1 + 𝑡2 ; 𝑦 = −1/2.)
𝑦 = 𝑥𝑦 ′ − 𝑦 ′2 .
Rešitev
Enačba je Clairautova. Splošna rešitev je 𝑦 = 𝑐𝑥 − 𝑐2 , posebna pa

ogrinjača družine rešitev. To dobimo, če iz relacij 𝑦 = 𝑐𝑥 − 𝑐2 in
0 = 𝑥 − 2𝑐 izločimo parameter 𝑐. Ker je 𝑐 = 𝑥/2, dobimo 𝑦 = (𝑥/2)𝑥 −
(𝑥/2)2 = 𝑥2 /4. Rešitvi sta torej 𝑦 = 𝑐𝑥 − 𝑐2 in 𝑦 = 𝑥2 /4.
𝑦 ′4 = 4𝑦(𝑥𝑦 ′ − 2𝑦)2 .
53
Rešitev
Uvedemo novo spremenljivko 𝑧 z relacijo 𝑦 = 𝑧 2 , 𝑦 ′ = 2𝑧𝑧 ′ . S tem

poenostavimo enačbo v 𝑧 ′4 = (𝑥𝑧 ′ − 𝑧)2 , ki razpade na dve Clairautovi
enačbi:
𝑧 = 𝑥𝑧 ′ − 𝑧 ′2 , 𝑧 = 𝑥𝑧 ′ + 𝑧 ′2 .
Rešitvi sta
𝑧 = 𝑐(𝑥 − 𝑐), 𝑧 = 𝑐(𝑥 + 𝑐).
Končno rešitev pa lahko izrazimo enotno: 𝑦 = 𝑐2 (𝑥 − 𝑐)2 . Rešitev je

tudi ogrinjača te družine: 𝑦 = 𝑥4 /16.

1
𝑦 = 𝑥𝑦 ′ + .
𝑦′
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥 + 1/𝑐, 𝑦 2 = 4𝑥.)
𝑦 = 𝑥𝑦 ′ − 3𝑦 ′3 .
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥 − 3𝑐3 , 81𝑦 2 = 4𝑥3 .)

√
𝑦 = 𝑥𝑦 ′ − 1 + 𝑦 ′2 .
√
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥 − 1 + 𝑐2 , 𝑥2 + 𝑦 2 = 1.)

1
𝑦 = 𝑥𝑦 ′ + .
2𝑦 ′2
√
3
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥 + 1/(2𝑐2 ), 𝑦 = 3 𝑥2 /2.)
54
𝑦 = 𝑥𝑦 ′ + 𝑦 ′ + 𝑦 ′2 .
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥 + 𝑐 + 𝑐2 , 𝑦 = −(𝑥 + 1)2 /4.)
𝑥2 (𝑦 − 𝑥𝑦 ′ ) = 𝑦𝑦 ′2 .
Rešitev
Pomnožimo enačbo s 𝑦 in uredimo:
𝑥2 (𝑦 2 − 𝑥𝑦𝑦 ′ ) = (𝑦𝑦 ′ )2 .
Uvedemo novi spremenljivki 𝜂 = 𝑦 2 in 𝜉 = 𝑥2 , za kateri najprej dobimo:

( )2
′ 𝑥 𝑑𝑦 2 𝑥 𝑑𝑦 2 𝑑𝜉 𝑥 𝑑𝜂 𝑑𝜂 ′ 2 𝑑𝜂
𝑥𝑦𝑦 = = = (2𝑥) = 𝜉 , (𝑦𝑦 ) = 𝜉
2 𝑑𝑥 2 𝑑𝜉 𝑑𝑥 2 𝑑𝜉 𝑑𝜉 𝑑𝜉
Vstavimo v prejšnjo diferencialno enačbo:

( ) ( )2
𝑑𝜂 𝑑𝜂
𝜉 𝜂−𝜉 =𝜉 .
𝑑𝜉 𝑑𝜉
Po krajšanju s 𝜉 in preureditvi pridemo do Clairautove enačbe

( )2
𝑑𝜂 𝑑𝜂
𝜂=𝜉 + ,
𝑑𝜉 𝑑𝜉
ki ima splošno rešitev 𝜂 = 𝑐𝜉 + 𝑐2 in ogrinjačo 𝜂 = −𝜉 2 /4 za posebno

rešitev. V starih spremenljivkah dobimo za ogrinjačo enačbo 4𝑦 2 +𝑥4 =
0, kar pa da samo točko (0, 0). Nazadnje imamo rešitev v prvotnih
spremenljivkah: 𝑦 2 = 𝑐𝑥2 + 𝑐2 .
55
(𝑦 − 2𝑥𝑦 ′ )2 = 4𝑦𝑦 ′3 .
Rešitev
Enačbo pomnožimo z 2𝑦 2 in jo preuredimo:
2(𝑦 2 − 2𝑥𝑦𝑦 ′ )2 = (2𝑦𝑦 ′ )3 .
Vpeljemo novo spremenljivko 𝑧 = 𝑦 2 , 𝑧 ′ = 2𝑦𝑦 ′ :
2(𝑧 − 𝑥𝑧 ′ )2 = 𝑧 ′3 .
Po korenjenu dobimo Clairautovo enačbo:

√
𝑧 = 𝑧 ′ 𝑥 + 𝑧 ′2 /2,
√
ki ima splošno rešitev 𝑧 = 𝑐𝑥+ 𝑐3 /2 in posebno rešitev 27𝑧 = 8𝑥3 . Za-
menjamo konstanto 𝑐 z 2𝑐2 in dobimo v prvotnih spremenljivah splošno
rešitev 𝑦 2 = 2𝑐2 (𝑥 + 𝑐) in posebno rešitev 8𝑥3 = 27𝑦 2 .

𝑥
𝑦 ′ + tg 𝑦 = .
cos 𝑦
Rešitev
Uvedemo novo spremenljivko 𝑧 = sin 𝑦, 𝑧 ′ = 𝑦 ′ cos 𝑦 in dobimo:

𝑧′ sin 𝑦 𝑥
+ = .
cos 𝑦 cos 𝑦 cos 𝑦
Enačba se poenostavi v linearno 𝑧 ′ + 𝑧 = 𝑥, ki jo rešimo na običajni
način in dobimo njeno splošno rešitev: 𝑧 = 𝑐𝑒−𝑥 +𝑥−1. Splošna rešitev
dane enačbe pa je potem v implicitni obliki: sin 𝑦 = 𝑐𝑒−𝑥 + 𝑥 − 1.
56
2 Nekaj geometrijskih nalog
Ortogonalne trajektorije družine krivulj 𝑓 (𝑥, 𝑦, 𝑐) = 0 sekajo vsako njeno članico
pod pravim kotom. Z izločitvijo parametra 𝑐 iz sistema
∂𝑓 ∂𝑓
𝑓 (𝑥, 𝑦, 𝑐) = 0, (𝑥, 𝑦, 𝑐) 𝑑𝑥 + (𝑥, 𝑦, 𝑐) 𝑑𝑦 = 0
∂𝑥 ∂𝑦
dobimo za dano družino krivulj diferencialno enačbo:
𝑑𝑦
𝐹 (𝑥, 𝑦, ) = 0.
𝑑𝑥
Če v njej zamenjamo 𝑑𝑦/𝑑𝑥 z −𝑑𝑥/𝑑𝑦, dobimo diferencialno enačbo ortogonalnih

trajektorij:
𝑑𝑥
𝐹 (𝑥, 𝑦, − ) = 0.
𝑑𝑦
Ko jo rešimo, dobimo enačbo iskanih krivulj.
1. Poiščite družini krivulj 𝑐𝑥2 + 𝑦 2 = 1 ustrezno diferencialno enačbo in

zapišite diferencialno enačbo ortogonalnih trajektorij družine. Dobljeno
diferencialno enačbo nato rešite. Skicirajte nekaj krivulj dane družine
in nekaj njenih ortogonalnih trajektorij.
Rešitev
Z odvajanjem enačbe 𝑐𝑥2 + 𝑦 2 = 1 in krajšanjem dobimo 𝑐𝑥 + 𝑦𝑦 ′ = 0.

Izločimo konstanto 𝑐: 1 − 𝑦 2 = −𝑥𝑦𝑦 ′ . To je diferencialna enačba dane
družine krivulj. Diferencialna enačba njej ortogonalnih trajektorij pa
je: 1 − 𝑦 2 = 𝑥𝑦/𝑦 ′ . Po preoblikovanju dobimo preprosto diferencialno
enačbo 𝑥 𝑑𝑥 + 𝑦 𝑑𝑦 = 𝑑𝑦/𝑦. Integriramo in antilogaritmiramo. Dobimo
2 +𝑦 2
rešitev v implicitni obliki: 𝑦 2 = 𝑐𝑒𝑥 .
57
2. Poiščite ortogonalne trajektorije družine 𝑥𝑦 = 𝑐. Narišite ustrezno
skico.
(R: 𝑥2 − 𝑦 2 = 𝑐, hiperbole.)
3. Poiščite ortogonalne trajektorije družine 𝑦 = 𝑐𝑒𝑥 . Narišite ustrezno

skico.
(R: 𝑦 2 + 2𝑥 = 𝑐, parabole.)
4. Poiščite ortogonalne trajektorije družine 𝑦 = 𝑐𝑥2 . Narišite ustrezno

skico.
(R: 𝑥2 + 2𝑦 2 = 𝑐, elipse.)
5. Poiščite ortogonalne trajektorije družine 𝑥2 + 𝑦 2 = 2𝑐𝑥. Narišite us-

trezno skico.
(R: 𝑥2 + 𝑦 2 = 2𝑐𝑦, krožnice.)
6. Poiščite ortogonalne trajektorije družine 𝑥3 − 3𝑥𝑦 2 = 𝑐. Narišite us-

trezno skico.
58
(R: 𝑦 3 − 3𝑥2 𝑦 = 𝑐.)
7. Poiščite ortogonalne trajektorije družine elips 𝑥2 + 4𝑦 2 = 𝑎2 . Narišite

ustrezno skico.
(R: 𝑦 = 𝑐𝑥4 , parabole četrte stopnje.)
8. Poiščite ortogonalne trajektorije družine semikubnih parabol 𝑥3 = 𝑎𝑦 2 .

Narišite ustrezno skico.
(R: 2𝑥2 + 3𝑦 2 = 𝑐2 , elipse.)
9. Pri kateri krivulji je presečišče vsake tangente z abscisno osjo enako

oddaljeno od koordinatnega izhodišča kot od dotikališča?
(R: 𝑐(𝑥2 + 𝑦 2 ) = 𝑦, krožnice.)
10. Pri kateri krivulji je ploščina trapeza, ki ga omejujeta koordinatni osi,

tangenta in ordinata, konstantno enaka 3𝑎2 ?
(R: 𝑥𝑦 = 𝑐𝑥3 + 2𝑎2 .)
59
11. Pri kateri krivulji dotikališče tangente deli odsek te tangente med ko-
ordinatnima osema na dolžinsko enaka dela?
(R: Pri hiperboli 𝑥𝑦 = 𝑐.)
3 Navadne diferencialne enačbe drugega in

višjih redov
1. Diferencialno enačbo
𝑦 (𝑛) = 𝑓 (𝑥)
rešujemo z 𝑛-kratno zaporedno integracijo, lahko pa tudi izračunamo najprej njeno

partikularno rešitev
∫ 𝑥
1
𝑦1 (𝑥) = (𝑥 − 𝑡)𝑛−1 𝑓 (𝑡) 𝑑𝑡 (Cauchyjeva formula)
(𝑛 − 1)! 𝑎
in potem zapišemo splošno rešitev:
𝑦(𝑥) = 𝑦1 (𝑥) + 𝑃𝑛−1 (𝑥),
kjer je 𝑃𝑛−1 (𝑥) poljuben polinom stopnje 𝑛 − 1.

𝑓 (𝑦, 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ , . . . , 𝑦 (𝑛) ) = 0,
ki ne vsebuje 𝑥, rešujemo z uvedbo nove neznane funkcije 𝑦 ′ = 𝑢 = 𝑢(𝑦). s katero

dobimo: )2
𝑑2 𝑢
(
′′ 𝑑𝑢 ′′′ 𝑑𝑢
𝑦 =𝑢 , 𝑦 = 𝑢2 2 +𝑢 ,...
𝑑𝑦 𝑑𝑦 𝑑𝑦
S tem dani diferencialni enačbi znižamo red za 1. Nazadnje rešimo diferencialno
enačbo z ločljivima spremenljivkama 𝑦 ′ = 𝑧(𝑦).
3. Diferencialni enačbi
𝑓 (𝑥, 𝑦 (𝑘) , 𝑦 (𝑘+1) , . . . , 𝑦 (𝑘+𝑛) ) = 0
60
znižamo red z uvedbo 𝑢 = 𝑦 (𝑘) . Dobimo:
𝑓 (𝑥, 𝑢, 𝑢′ , . . . , 𝑢(𝑛) ) = 0.
Nazadnje po znani metodi rešimo enačbo
𝑦 (𝑘) = 𝑢(𝑥).
𝑓 (𝑥, 𝑦, 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ , . . . , 𝑦 (𝑛) ) = 0,
kjer je 𝑓 homogena funkcija glede na 𝑦, 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ , . . . , 𝑦 (𝑛) , znižamo red z uvedbo nove

funkcije 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦. Postopoma lahko izrazimo
𝑦 ′′ 𝑦 ′′′
= 𝑢′ + 𝑢2 , = 𝑢′′ + 3𝑢𝑢′ + 𝑢3 , . . .
𝑦 𝑦
in zaradi homogenosti funkcije 𝑓 dobimo iz enačbe
𝑓 (𝑥, 1, 𝑦 ′ /𝑦, 𝑦 ′′ /𝑦, . . . , 𝑦 (𝑛) /𝑦) = 0
enačbo nižjega reda:

𝑔(𝑥, 𝑢, 𝑢′ , . . . , 𝑢(𝑛−1) ) = 0.
Iz njene rešitve dobimo rešitev začetne diferencialne enačbe:

∫
𝑢(𝑥) 𝑑𝑥
𝑦=𝑒 .
𝑓 (𝑥, 𝑦, 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ , . . . , 𝑦 (𝑛) ) = 0,
kjer je 𝑓 posplošeno homogena funkcija glede na vse svoje argumente, tudi lahko
znižamo red. Funkcija 𝑓 je posplošeno homogena, če pri zamenjavi
𝑥 7→ 𝑘𝑥, 𝑦 7→ 𝑘 𝑚 𝑦, 𝑦 ′ 7→ 𝑘 𝑚−1 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ 7→ 𝑘 𝑚−2 𝑦 ′′ , . . .
pri nekem 𝑚 preide vase. Enačbo rešujemo najprej s substitucijo 𝑦(𝑥) = 𝑧(𝑥)𝑥𝑚 ,
nato pa še, če je potrebno, s substitucijo 𝑥 = 𝑒𝑡 .
61
6. Linearna diferencialna enačba drugega reda ima obliko
𝑦 ′′ + 𝑝(𝑥)𝑦 ′ + 𝑞(𝑥)𝑦 = 𝑓 (𝑥).
Če je 𝑓 (𝑥) ≡ 0, je linearna enačba homogena. Če poznamo linearno neodvisni

rešitvi 𝑦1 in 𝑦2 homogene enačbe
𝑦 ′′ + 𝑝(𝑥)𝑦 ′ + 𝑞(𝑥)𝑦 = 0,
potem je njena splošna rešitev
𝑦(𝑥) = 𝑐1 𝑦1 (𝑥) + 𝑐2 𝑦2 (𝑥).
Potreben in zadosten pogoj za linearno neodvisnost rešitev 𝑦1 in 𝑦2 homogene

enačbe je

𝑦1 𝑦2
∕ 0.
=
′
𝑦1 𝑦2′
Če poznamo partikularno rešitev 𝑦1 homogene enačbe, potem lahko drugo

partikularno rešitev 𝑦2 , ki je linearno neodvisna od 𝑦1 , najdemo z Liouvillovo
formulo: ( ∫ )
∫ 𝑒− 𝑝(𝑥) 𝑑𝑥 𝑑𝑥
𝑦2 (𝑥) = 𝑦1 (𝑥)
𝑦12 (𝑥)
ali pa kar kot 𝑦2 (𝑥) = 𝑦1 (𝑥)𝑧(𝑥), tako da dobimo naslednjo diferencialno enačbo
za 𝑧, ki jo znamo rešiti z znižanjem njenega reda:
𝑦1 𝑧 ′′ + (2𝑦1′ + 𝑝(𝑥)𝑦1 )𝑧 ′ = 0.
7. Nehomogeno enačbo
𝑦 ′′ + 𝑝(𝑥)𝑦 ′ + 𝑞(𝑥)𝑦 = 𝑓 (𝑥)
rešujemo v 2 korakih. Priredimo ji homogeno enačbo in poiščemo linearno neod-

visni partikularni rešitvi 𝜂1 in 𝜂2 in s tem splošno rešitev 𝑦 = 𝑐1 𝜂1 + 𝑐2 𝜂2 . Ne-
homogeno enačbo lahko potem rešimo z metodo variacije konstant. Zapišemo
62
𝑌 (𝑥) = 𝑐1 (𝑥)𝜂1 (𝑥) + 𝑐2 (𝑥)𝜂2 (𝑥) in nastavimo sistem enačb za 𝑐′1 (𝑥) in 𝑐′2 (𝑥):
𝑐′1 (𝑥)𝜂1 (𝑥) + 𝑐′2 (𝑥)𝜂2 (𝑥) = 0,
𝑐′1 (𝑥)𝜂1′ (𝑥) + 𝑐′2 (𝑥)𝜂2′ (𝑥) = 𝑓 (𝑥),
Sistem rešimo na 𝑐′1 (𝑥) in 𝑐′2 (𝑥), integriramo in dobimo 𝑐1 (𝑥) in 𝑐2 (𝑥). S tem
imamo partikularno rešitev 𝑌 (𝑥) nehomogene enačbe, njena splošna rešitev pa je
𝑦(𝑥) = 𝑐1 𝜂1 (𝑥) + 𝑐2 𝜂2 (𝑥) + 𝑌 (𝑥).
8. Linearna diferencialna enačba 𝑛-tega reda ima obliko
𝑦 (𝑛) + 𝑝1 (𝑥)𝑦 (𝑛−1) + . . . + 𝑝𝑛 (𝑥)𝑦 = 𝑓 (𝑥).
Če je 𝑓 (𝑥) ≡ 0, je linearna enačba homogena. Če poznamo linearno neodvisne

rešitve 𝑦1 , 𝑦2 , . . . , 𝑦𝑛 homogene enačbe
𝑦 (𝑛) + 𝑝1 (𝑥)𝑦 (𝑛−1) + . . . + 𝑝𝑛 (𝑥)𝑦 = 0,
potem je njena splošna rešitev
𝑦(𝑥) = 𝑐1 𝑦1 (𝑥) + 𝑐2 𝑦2 (𝑥) + . . . + 𝑐𝑛 𝑦𝑛 (𝑥).
Potreben in zadosten pogoj za linearno neodvisnost rešitev 𝑦1 , 𝑦2 , . . . , 𝑦𝑛 homogene

enačbe je

𝑦1 𝑦2 ... 𝑦𝑛

𝑦1′ 𝑦2′ ... 𝑦𝑛′

∕= 0.
.. .. ..

..
.

. . .

(𝑛−1) (𝑛−1) (𝑛−1)
𝑦1 𝑦2 . . . 𝑦𝑛

9. Nehomogeno enačbo
𝑦 (𝑛) + 𝑝1 (𝑥)𝑦 (𝑛−1) + . . . + 𝑝𝑛 (𝑥)𝑦 = 𝑓 (𝑥)
rešujemo v 2 korakih. Priredimo ji homogeno enačbo in poiščemo linearno neod-

visne partikularne rešitve 𝜂1 , 𝜂2 , . . . , 𝜂𝑛 in s tem splošno rešitev 𝑦 = 𝑐1 𝜂1 + 𝑐2 𝜂2 +
63
. . . + 𝑐𝑛 𝜂𝑛 . Nehomogeno enačbo lahko potem rešimo z metodo variacije konstant.
Zapišemo 𝑌 (𝑥) = 𝑐1 (𝑥)𝜂1 (𝑥) + 𝑐2 (𝑥)𝜂2 (𝑥) + . . . + 𝑐𝑛 (𝑥)𝜂𝑛 (𝑥) in nastavimo sistem
enačb za 𝑐′1 (𝑥), 𝑐′2 (𝑥), . . . , 𝑐′𝑛 (𝑥):
𝑐′1 (𝑥)𝜂1 (𝑥) + 𝑐′2 (𝑥)𝜂2 (𝑥) + . . . + 𝑐′𝑛 (𝑥)𝜂𝑛 (𝑥) = 0,
𝑐′1 (𝑥)𝜂1′ (𝑥) + 𝑐′2 (𝑥)𝜂2′ (𝑥) + . . . + 𝑐′𝑛 (𝑥)𝜂𝑛′ (𝑥) = 0,

..
.
(𝑛−1) (𝑛−1)
𝑐′1 (𝑥)𝜂1 (𝑥) + 𝑐′2 (𝑥)𝜂2 (𝑥) + . . . + 𝑐(𝑛−1)
𝑛 (𝑥)𝜂𝑛′ (𝑥) = 𝑓 (𝑥).
Sistem rešimo na 𝑐′1 (𝑥), 𝑐′2 (𝑥), . . . , 𝑐′𝑛 (𝑥), integriramo in dobimo 𝑐1 (𝑥), 𝑐2 (𝑥), . . . , 𝑐𝑛 (𝑥).
S tem imamo partikularno rešitev 𝑌 (𝑥) nehomogene enačbe, njena splošna rešitev
pa je
𝑦(𝑥) = 𝑐1 𝜂1 (𝑥) + 𝑐2 𝜂2 (𝑥) + . . . + 𝑐𝑛 𝜂𝑛 (𝑥) + 𝑌 (𝑥).
10. Homogena linearna diferencialna enačba 𝑛-tega reda s konstantnimi koeficienti

ima obliko
𝑦 (𝑛) + 𝑝1 𝑦 (𝑛−1) + . . . + 𝑝𝑛 𝑦 = 0.
Pri tem so 𝑝1 , . . . , 𝑝𝑛 realne konstante. Njene rešitve iščemo z nastavkom 𝑦 = 𝑒𝜆𝑥 .

Dobimo pogoj za 𝜆, to je karakteristično enačbo dane diferencialne enačbe:
𝑃 (𝜆) = 𝜆𝑛 + 𝑝1 𝜆𝑛−1 + . . . + 𝑝𝑛 = 0.
Vsaka ničla polinoma 𝑃 (𝜆) prispeva nekaj rešitev k sistemu linearno neodvisnih
rešitev 𝑦1 , 𝑦2 , . . . , 𝑦𝑛 diferencialne enačbe.
Če je ničla 𝜆0 polinoma 𝑃 (𝜆) realna in 𝑟-kratna, potem spadajo v sistem
linearno neodvisnih rešitev funkcije
𝑒𝜆0 𝑥 , 𝑥𝑒𝜆0 𝑥 , . . . , 𝑥𝑟−1 𝑒𝜆0 𝑥 .
Če je ničla 𝜆0 = 𝛼0 + 𝑖𝛽0 , 𝛽0 ∕= 0, polinoma 𝑃 (𝜆) kompleksna in 𝑟-kratna,

potem spadajo v sistem linearno neodvisnih rešitev funkcije
𝑒𝛼0 𝑥 cos(𝛽0 𝑥), 𝑒𝛼0 𝑥 sin(𝛽0 𝑥); 𝑥𝑒𝛼0 𝑥 cos(𝛽0 𝑥), 𝑥𝑒𝛼0 𝑥 sin(𝛽0 𝑥); . . . ;
64
𝑥𝑟−1 𝑒𝛼0 𝑥 cos(𝛽0 𝑥), 𝑥𝑟−1 𝑒𝛼0 𝑥 sin(𝛽0 𝑥).
Ko upoštevamo vse ničle polinoma 𝑃 (𝜆), dobimo nabor 𝑛 linearno neodvisnih

rešitev diferencialne enačbe in zapišemo njeno splošno rešitev.
11. Nehomogeni linearni diferencialni enačbi 𝑛-tega reda s konstantnimi koeficienti
𝑦 (𝑛) + 𝑝1 𝑦 (𝑛−1) + . . . + 𝑝𝑛 𝑦 = 𝑓 (𝑥)
lahko poiščemo rešitev z metodo variacije konstant, pri posebni obliki funkcije 𝑓 (𝑥)
pa gre laže z nastavkom in po metodi nedoločenih koeficientov. Če je
𝑓 (𝑥) = 𝑄(𝑥)𝑒𝜇𝑥 ,
kjer je 𝑄(𝑥) polinom stopnje 𝑚 in 𝜇 realno ali kompleksno število, potem poiščemo
partikularno rešitev 𝑌 (𝑥) nehomogene enačbe z nastavkom
𝑌 (𝑥) = 𝑥𝑠 𝑅(𝑥)𝑒𝜇𝑥 ,
pri čemer je 𝑅(𝑥) polinom stopnje 𝑚, število 𝑠 pa pove, kolikokratna ničla karak-
terističnega polinoma 𝑃 (𝜆) pripadajoče homogene enačbe je število 𝜇.
Po metodi nedoločenih koeficientov poiščemo polinom 𝑅(𝑥) kot posledico za-
hteve, da je 𝑌 (𝑥) rešitev nehomogene enačbe. Splošna rešitev se nato izraža tako
kot pri splošni linearni diferencialni enačbi.
12. Pri reševanju linearnih diferencialnih enačb so koristna naslednja pravila.
a) Če ima homogena enačba kompleksno rešitev 𝑦, potem sta rešitvi tudi Re 𝑦
in Im 𝑦.
b) Če ima nehomogena enačba kompleksno rešitev 𝑦 in na desni strani kom-
pleksno funkcijo 𝑓 (𝑥), potem je Re 𝑦 njena rešitev za desno stran Re 𝑓 (𝑥), Im 𝑦 pa
njena rešitev za desno stran Im 𝑓 (𝑥),
c) Če je 𝑌1 rešitev nehomogene enačbe za desno stran 𝜑1 (𝑥) in 𝑌2 rešitev iste
enačbe za desno stran 𝜑2 (𝑥), potem je 𝑌 = 𝑌1 + 𝑌2 rešitev te iste enačbe za desno
stran 𝜑1 (𝑥) + 𝜑2 (𝑥).
65
13. Eulerjevo diferencialno enačbo
𝑥𝑛 𝑦 (𝑛) + 𝑝1 𝑥𝑛−1 𝑦 (𝑛−1) + . . . + 𝑝𝑛 𝑦 = 𝑓 (𝑥)
prevedemo na linearno diferencialno enačbo s konstantnimi koeficienti s substitu-

cijo 𝑥 = 𝑒𝑡 oziroma 𝑡 = ln 𝑥 za 𝑥 > 0. Za 𝑥 < 0 pa vzamemo 𝑥 = −𝑒𝑡 . Odvode,
pomnožene z ustreznimi potencami, zamenjamo tako:
𝑑𝑦 𝑑2 𝑦 𝑑𝑦 𝑑3 𝑦 𝑑2 𝑦 𝑑𝑦
𝑥𝑦 ′ = , 𝑥2 𝑦 ′′ = − , 𝑥3 𝑦 ′′′ = − 3 + 2 ,...
𝑑𝑡 𝑑𝑡2 𝑑𝑡 𝑑𝑡3 𝑑𝑡2 𝑑𝑡
Dobimo enačbo
𝑑𝑛 𝑦 𝑑𝑛−1 𝑦
+ 𝑞 1 + . . . + 𝑞𝑛 𝑦 = 𝑓 (𝑒𝑡 ),
𝑑𝑡𝑛 𝑑𝑡𝑛−1
ki jo rešujemo po prej opisanih metodah.
𝑦 ′′ = 2𝑦𝑦 ′ .
Rešitev
Uvedemo 𝑧 = 𝑧(𝑦) = 𝑦 ′ . Potem je 𝑦 ′′ = 𝑑𝑧/𝑑𝑦 ⋅𝑑𝑦/𝑑𝑥 = 𝑧 ⋅𝑑𝑧/𝑑𝑦. Dana

enačba dobi obliko: 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦 = 2𝑦𝑧. Ena rešitev je očitno 𝑧 = 𝑦 ′ = 0
in s tem 𝑦 = 𝑐. Druge rešitve najdemo v enačbi 𝑑𝑧/𝑑𝑦 = 2𝑦, ki nam
da: 𝑧 = 𝑦 2 + 𝑐1 . Sedaj je treba razlikovati tri možnosti.
a) Za 𝑐1 = 0 integriramo enačbo 𝑑𝑦/𝑦 2 = 𝑑𝑥 in dobimo −1/𝑦 = 𝑥 − 𝑐

oziroma po preoblikovanju (𝑐 − 𝑥)𝑦 = 1.
b) Za 𝑐1 > 0 pišemo 𝑐1 = 𝐶12 in integriramo enačbo 𝑑𝑦/(𝑦 2 + 𝐶12 ) = 𝑑𝑥.

Dobimo
1 𝑦 𝐶2
arc tg =𝑥+ .
𝐶1 𝐶1 𝐶1
Rešitev lahko pišemo v obliki 𝑦 = 𝐶1 tg(𝐶1 𝑥 + 𝐶2 ).
66
c) Za 𝑐1 < 0 pišemo 𝑐1 = −𝐶12 in integriramo enačbo 𝑑𝑦/(𝑦 2 −𝐶12 ) = 𝑑𝑥.
Dobimo
1 𝑦 − 𝐶1
ln
= 𝑥 + 𝐶2 .
2𝐶1 𝑦 + 𝐶1 2𝐶1
Rešitev lahko pišemo v obliki ln ∣(𝑦 − 𝐶1 )/(𝑦 + 𝐶1 )∣ = 2𝐶1 𝑥 + 𝐶2 .
𝑦𝑦 ′′ + 1 = 𝑦 ′2 .
Rešitev
Spet uvedemo 𝑧 = 𝑧(𝑦) = 𝑦 ′ . Potem je 𝑦 ′′ = 𝑑𝑧/𝑑𝑦 ⋅ 𝑑𝑦/𝑑𝑥 = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦.

Dana enačba dobi obliko: 𝑦𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦 + 1 = 𝑧 2 . Njeni posebni rešitvi sta
očitno 𝑧 = 𝑦 ′ = 1 in 𝑧 = 𝑦 ′ = −1, rešitvi dane enačba pa sta 𝑦 = 𝑥 + 𝑐
in 𝑦 = −𝑥 + 𝑐.
Ločimo spremenljivki in pomnožimo obe strani z 2:

2𝑧 𝑑𝑧 2 𝑑𝑦
2
= .
𝑧 −1 𝑦
Po integraciji in antilogaritmiranju imamo splošno rešitev 𝑧 2 −1 = 𝑐1 𝑦 2 .
Treba razlikovati možnosti.
√
a) Za 𝑐1 > 0 pišemo 𝑐1 = 𝐶12 in integriramo enačbo 𝑑𝑦/ 𝐶12 𝑦 2 + 1 =
± 𝑑𝑥. Dobimo
± arsh(𝐶1 𝑦) = 𝐶1 𝑥 + 𝐶2 .
Rešitev lahko pišemo v obliki 𝐶1 𝑦 = ± sh(𝐶1 𝑥 + 𝐶2 ).

√
b) Za 𝑐1 < 0 pišemo 𝑐1 = −𝐶12 in integriramo enačbo 𝑑𝑦/ 1 − 𝐶12 𝑦 2 =
± 𝑑𝑥. Dobimo
arc sin(𝐶1 𝑦) = 𝐶1 𝑥 + 𝐶2 .
Rešitev lahko pišemo v obliki 𝐶1 𝑦 = sin(𝐶1 𝑥 + 𝐶2 ).
67
𝑦 ′′ (𝑒𝑥 + 1) + 𝑦 ′ = 0.
(R: 𝑦 = 𝑐1 (𝑥 − 𝑒−𝑥 ) + 𝑐2 .)
𝑦 ′′′ = 𝑦 ′′2 .
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 , 𝑦 = −(𝑥 + 𝑐1 ) ln ∣𝑥 + 𝑐1 ∣ + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 .)
𝑦𝑦 ′′ = 𝑦 ′2 − 𝑦 ′3 .
(R: 𝑦 + 𝑐1 ln ∣𝑦∣ = 𝑥 + 𝑐2 , 𝑦 = 𝑐.)
2𝑦𝑦 ′′ = 𝑦 2 + 𝑦 ′2 .
(R: 𝑦 = 𝑐1 (1 ± ch(𝑥 + 𝑐2 )), 𝑦 = 𝑐𝑒± 𝑥 .)
𝑦 ′′2 + 𝑦 ′ = 𝑥𝑦 ′′ .
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥2 /2 − 𝑐21 𝑥 + 𝑐2 , 𝑦 = 𝑥3 /12 + 𝑐.)
𝑥𝑦 ′′′ = (1 − 𝑥)𝑦 ′′ .
(R: 𝑦 = 𝑐1 (𝑥 + 2)𝑒−𝑥 + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 .)
68
𝑦 ′′2 = 𝑦 ′2 + 1.
(R: 𝑦 = ± ch(𝑥 + 𝑐1 ) + 𝑐2 .)
𝑦 ′′′ = 2(𝑦 ′′ − 1) ctg 𝑥.
(R: 𝑦 = (1 + 4𝑐1 )𝑥2 /2 + 𝑐1 cos(2𝑥) + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 .)
𝑦 ′′′ = 2(𝑦 ′′ − 1) ctg 𝑥.
𝑦 ′′ (2𝑦 ′ + 𝑥) = 1.
Rešitev
Vpeljemo 𝑡 = 𝑦 ′ in dobimo diferencialno enačbo (𝑑𝑡/𝑑𝑥)(2𝑡 + 𝑥) = 1.

Prepišemo jo v obliko 𝑑𝑥/𝑑𝑡 = 𝑥 + 2𝑡. To je nehomogena linearna
diferencialna enačba, ki ima splošno rešitev 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 2𝑡 − 2. Iz 𝑑𝑦 =
𝑡 𝑑𝑥 dobimo 𝑑𝑦 = 𝑡(𝑐1 𝑒𝑡 − 2) 𝑑𝑡 in z integracijo 𝑦 = 𝑐1 (𝑡𝑒𝑡 − 𝑒𝑡 ) − 𝑡2 + 𝑐2 .
Tako smo našli rešitev v parametrični obliki:
𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 2𝑡 − 2, 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 (𝑡 − 1) − 𝑡2 + 𝑐2 .
𝑦 ′2 = (3𝑦 − 2𝑦 ′ )𝑦 ′′ .
69
Rešitev
Vpeljemo 𝑡 = 𝑡(𝑦) = 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ = 𝑡 ⋅ 𝑑𝑡/𝑑𝑦 in dobimo diferencialno enačbo

𝑡2 = (3𝑦 − 2𝑡)𝑡 ⋅ 𝑑𝑡/𝑑𝑦. Ena rešitev je očitno 𝑡 = 𝑦 ′ = 0, ki nam da
𝑦 = 𝑐. Po krajšanju dobimo enačbo 𝑡 = (3𝑦 − 2𝑡)𝑑𝑡/𝑑𝑦 oziroma:
𝑑𝑦 3𝑦
= − 2.
𝑑𝑡 𝑡
To je nehomogena linearna diferencialna enačba, ki jo rešujemo po
znanem postopku in dobimo: 𝑦 = 2𝑐1 𝑡3 + 𝑡. Iz 𝑦 ′ = 𝑑𝑦/𝑑𝑥 = 𝑡 imamo
𝑑𝑦
𝑑𝑥 = = (6𝑐1 𝑡 + 𝑡−1 ) 𝑑𝑡
𝑡
in z integracijo 𝑥 = 3𝑐1 𝑡2 + ln ∣𝑡∣ + 𝑐2 . Rešitev v parametrični obliki je:
𝑥 = 3𝑐1 𝑡2 + ln ∣𝑡∣ + 𝑐2 , 𝑦 = 2𝑐1 𝑡3 + 𝑡.
𝑦 ′′ + 𝑦 ′2 = 2𝑒−𝑦 .
Rešitev
Vpeljemo novo spremenljivko 𝑦 = ln 𝑧 in dobimo:
𝑦 ′ = 𝑧 ′ /𝑧, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′′ /𝑧 − 𝑧 ′2 /𝑧 2 = 𝑧 ′′ /𝑧 − 𝑦 ′2 .
Diferencialna enačba pa se poenostavi v 𝑧 ′′ = 2. Njena rešitev je 𝑧 =

𝑥2 + 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 . Rešitev dane enačbe je zato 𝑒𝑦 = 𝑥2 + 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 .
2𝑦 ′ (𝑦 ′′ + 2) = 𝑥𝑦 ′′2 .
70
Rešitev
Če vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑢𝑥, 𝑦 ′′ = 𝑢′ 𝑥 + 𝑢, se enačba poenostavi v 𝑢2 + 4𝑢 =

𝑥2 𝑢′2 , ki ima ločljivi spremenljivki. Posebni rešitvi sta tudi 𝑢 = 0 in
𝑢 = −4, ki nam dasta enačbi 𝑦 ′ = 0 in 𝑦 ′ = −4𝑥 z rešitvama 𝑦 = 𝑐 in
𝑦 = 𝑐 − 2𝑥2 . Za preostale rešitve ločimo spremenljivki:
𝑑𝑢 𝑑𝑥
±√ = .
𝑢2 + 4𝑢 𝑥
Integracija nam da
√
ln(𝑢 + 2 ± 𝑢2 + 4𝑢) = ln ∣𝑥∣ + ln 𝑐1 .
Antilogaritmiramo in odpravimo koren:
𝑢2 + 4𝑢 = (𝑐1 𝑥 − 𝑢 − 2)2 .
Poenostavitev nam da: 2𝑐1 𝑦 ′ = (𝑐1 𝑥 − 2)2 . Še z eno integracijo dobimo
rešitev v obliki
1
2𝑐1 𝑦 = (𝑐1 𝑥 − 2)3 + 𝑐2 ,
3𝑐1
s preimenovanjem integracijskih konstant pa tudi:
3𝐶1 𝑦 = (𝑥 − 𝐶1 )3 + 𝐶2 ,
𝑦 ′′ − 𝑥𝑦 ′′′ + 𝑦 ′′′2 = 0.
√
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥3 /6 − 𝑐31 𝑥2 /2 + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 , 𝑦 = ± 8𝑥3 3𝑥/315 + 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 .)
𝑥𝑦 ′′ = 𝑦 ′ + 𝑥 sin(𝑦 ′ /𝑥).
71
Rešitev
Vpeljemo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑥, 𝑦 ′ = 𝑢𝑥, 𝑦 ′′ = 𝑢′ 𝑥 + 𝑢 in dobimo diferencialno

enačbo 𝑢′ 𝑥 = sin 𝑢. Ločimo spremenljivki, integriramo in antilogarit-
miramo. Dobimo tg(𝑢/2) = 𝑐1 𝑥. Posebne rešitve so tudi 𝑢 = 𝑘𝜋,
kjer je 𝑘 = 0, ±, 1, ± 2, . . . S tem imamo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑥 = 2 arc tg(𝑐1 𝑥) in
𝑢 = 𝑦 ′ /𝑥 = 𝑘𝜋. Še z eno integracijo dobimo nazadnje:
𝑐21 𝑥2 + 1 𝑥 𝑘𝜋𝑥2
𝑦= 2
arc tg(𝑐1 𝑥) − + 𝑐2 , 𝑦= + 𝑐.
𝑐1 𝑐1 2
𝑦 ′′2 − 2𝑦 ′ 𝑦 ′′′ + 1 = 0.
Rešitev
Vpeljemo najprej 𝑧 = 𝑦 ′ in dobimo: 𝑧 ′2 − 2𝑧𝑧 ′′ + 1 = 0, nato pa še

𝑧 ′ = 𝑢(𝑧), 𝑧 ′′ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧. Dobimo diferencialno enačbo
𝑑𝑢
𝑢2 − 2𝑧𝑢 + 1 = 0,
𝑑𝑧
2𝑢 𝑑𝑢 𝑑𝑧
2
= .
𝑢 +1 𝑧
Z integracijo in antilogaritmiranjem najdemo 𝑢2 + 1 = 𝑐1 𝑧. Izrazimo
𝑑𝑧 √
𝑢= = ± 𝑐1 𝑧 − 1
𝑑𝑥
in ločimo spremenljivki:
𝑑𝑧
±√ = 𝑑𝑥.
𝑐1 𝑧 − 1
72
Z integracijo in kvadriranjem dobimo
1
𝑐1 𝑧 − 1 = 𝑐1 𝑦 ′ − 1 = (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 )2 ,
4
zadnja integracija pa da rešitev:
1
𝑐1 𝑦 − 𝑥 = (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 )3 + 𝑐3 .
12𝑐1
𝑦 ′ 𝑦 ′′′ − 2𝑦 ′′2 = 0.
Rešitev
Očitno je lahko 𝑦 ′′ = 0, kar nam da rešitev 𝑦 = 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 . Za 𝑦 ′′ ∕= 0 pa

enačbo delimo z 𝑦 ′′2 in dobimo:
)′
𝑦 ′ 𝑦 ′′′ − 𝑦 ′′2 𝑦′
(
=− = 1.
𝑦 ′′2 𝑦 ′′
Prva integracija nam da enačbo
𝑦′
− ′′ = 𝑥 + 𝑐1
𝑦
oziroma
𝑦 ′′ 1
′
= .
𝑦 𝑥 + 𝑐1
Druga integracija nam da
𝑐2
𝑦′ = ,
𝑥 + 𝑐1
tretja pa
𝑦 = 𝑐2 ln ∣𝑥 + 𝑐1 ∣ + 𝑐3 .
73
𝑦𝑦 ′′ + 𝑦 ′2 = 1.
Rešitev
Enačbi najprej damo obliko (𝑦𝑦 ′ )′ = 1, jo integriramo in dobimo: 𝑦𝑦 ′ =

𝑥 + 𝑐1 /2 oziroma 2𝑦𝑦 ′ = (𝑦 2 )′ = 2𝑥 + 𝑐1 . Druga integracija nam da
rešitev: 𝑦 2 = 𝑥2 + 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 .
𝑦 ′′ = 𝑥𝑦 ′ + 𝑦 + 1.
Rešitev
Enačbo prepišemo v obliko
𝑦 ′′ = (𝑥𝑦)′ + 1
in integriramo:
𝑦 ′ = 𝑥𝑦 + 𝑥 + 𝑐1 .
To je nehomogena linearna diferencialna enačba, ki jo znamo rešiti.

Dobimo rešitev
∫
𝑥2 /2 𝑥2 /2 2 /2
𝑦 = −1 + 𝑐2 𝑒 + 𝑐1 𝑒 𝑒−𝑥 𝑑𝑥,
ki ni elementarna funkcija.
𝑦𝑦 ′′ = 𝑦 ′ (𝑦 ′ + 1).
74
Rešitev
Enačba ima trivialno rešitev 𝑦 = 0. Za 𝑦 ∕= 0 lahko enačbo delimo z 𝑦 2

in dobimo:
𝑦𝑦 ′′ − 𝑦 ′2 𝑦′
=
𝑦2 𝑦2
oziroma ( ′ )′ ( )′
𝑦 1
=− .
𝑦 𝑦
𝑦′ 1
= − + 𝑐1 .
𝑦 𝑦
Za 𝑐1 = 0 dobimo rešitev 𝑦 = 𝑐 − 𝑥, za 𝑐1 ∕= 0 pa linearno nehomogeno
𝑦 ′ − 𝑐1 𝑦 = −1,
ki ima rešitev
1
𝑦= + 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 .
𝑐1
𝑦𝑦 ′′′ + 3𝑦 ′ 𝑦 ′′ = 0.
Rešitev
Enačbo prepišemo v obliko
(𝑦𝑦 ′′ )′ + (𝑦 ′2 )′ = 0
in z integracijo dobimo enačbo
𝑦𝑦 ′′ + 𝑦 ′2 = 𝑐1 ,
75
ki jo lahko preoblikujemo v
(𝑦𝑦 ′ )′ = 𝑐1 .
Po še eni integraciji in množenjem z 2 imamo
2𝑦𝑦 ′ = (𝑦 2 )′ = 2𝑐1 𝑥 + 𝑐2 .
Zadnja integracija nam prinese rezultat:
𝑦 2 = 𝑐1 𝑥 2 + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 .
𝑥𝑦𝑦 ′′ − 𝑥𝑦 ′2 = 𝑦𝑦 ′ .
Rešitev
Vpeljemo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) z relacijo 𝑦 ′ = 𝑧𝑦. Izrazimo še
𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧𝑦 ′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 2 𝑦.
Dobimo:
𝑥𝑦 2 (𝑧 2 + 𝑧 ′ ) − 𝑥𝑦 2 𝑧 2 = 𝑦 2 𝑧.
Trivialna rešitev je 𝑦 = 0. Po krajšanju z 𝑦 2 in poenostavitvi pridemo

do enačbe z ločljivima spremenljivkama: 𝑥𝑧 ′ = 𝑧, ki ima rešitev 𝑧 =
2
2𝑐1 𝑥. Zato je 𝑦 ′ /𝑦 = 2𝑐1 𝑥, ki ima splošno rešitev 𝑦 = 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 , ki vsebuje
tudi trivialno.

√
𝑦𝑦 ′′ = 𝑦 ′2 + 15𝑦 2 𝑥.
76
Rešitev
Spet vpeljemo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) z relacijo 𝑦 ′ = 𝑧𝑦. Izrazimo še

𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧𝑦 ′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 2 𝑦. Dobimo:
√
𝑦 2 (𝑧 2 + 𝑧 ′ ) = 𝑦 2 𝑧 2 + 15𝑦 2 𝑥.
Trivialna rešitev je 𝑦 = 0. Po krajšanju z 𝑦 2 in poenostavitvi pridemo

√
do enačbe z ločljivima spremenljivkama: 𝑧 ′ = 15 𝑥. Rešitev je 𝑧 =
√ √
10𝑥 𝑥 + 𝑐1 . Nato rešimo še enačbo 𝑦 ′ /𝑦 = 10𝑥 𝑥 + 𝑐1 in dobimo
splošno rešitev
2 √𝑥+𝑐
𝑦 = 𝑐2 𝑒4𝑥 1𝑥
,
ki vsebuje tudi trivialno.
(𝑥2 + 1)(𝑦 ′2 − 𝑦𝑦 ′′ ) = 𝑥𝑦𝑦 ′ .

√
(R: 𝑦 = 𝑐2 (𝑥 + 𝑥2 + 1)𝑐1 .)
5𝑦 ′′′2 − 3𝑦 ′′ 𝑦 𝐼𝑉 = 0.
Rešitev
Najprej enačbo preoblikujemo v
2𝑦 ′′′2 + 3(𝑦 ′′′2 − 𝑦 ′′ 𝑦 𝐼𝑉 ) = 0.
Če je 𝑦 ′′′ = 0, imamo rešitev 𝑦 = 𝑐1 𝑥2 +𝑐2 𝑥+𝑐3 , sicer pa zgornjo enačbo

delimo z 𝑦 ′′′2 in dobimo:
)′
𝑦 ′′
(
2+3 = 0.
𝑦 ′′′
77
Prva integracija nam da:
𝑦 ′′ 2𝑥 𝑐1 𝑐1 − 2𝑥
′′′
=− + = .
𝑦 3 3 3
Dobljeno enačbo prepišemo v obliko
𝑦 ′′′ 3
′′
= ,
𝑦 𝑐1 − 2𝑥
integriramo in antilogaritmiramo. Dobimo
𝑦 ′′ = 𝑐2 (𝑐1 − 2𝑥)−3/2 .
Še ena integracija nam prinese
𝑦 ′ = 𝑐2 (𝑐1 − 2𝑥)−1/2 + 𝑐3 ,
zadnja pa
𝑦 = −𝑐2 (𝑐1 − 2𝑥)1/2 + 𝑐3 𝑥 + 𝑐4 .
S predelavo konstant 𝑐1 in 𝑐2 v novi konstanti lahko zapišemo še lepše:

√
𝑦=± 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 + 𝑐3 𝑥 + 𝑐4 .
𝑥𝑦𝑦 ′′ + 𝑥𝑦 ′2 = 2𝑦𝑦 ′ .
Rešitev
Enačbi najprej damo obliko 𝑥(𝑦𝑦 ′ )′ = 2𝑦𝑦 ′ in nato vanjo vpeljemo

𝑧 = 𝑦𝑦 ′ . Enačba se poenostavi v 𝑥𝑧 ′ = 2𝑧, ki ima rešitev 𝑧 = 3𝑐2 𝑥2 /2.
Za tem rešimo še enačbo 𝑦𝑦 ′ = 3𝑐1 𝑥2 /2 in dobimo 𝑦 2 /2 = 𝑐1 𝑥3 /2+𝑐2 /2,
kar polepšamo v 𝑦 2 = 𝑐1 𝑥3 + 𝑐2 .
78
𝑥2 𝑦𝑦 ′′ = (𝑦 − 𝑥𝑦 ′ )2 .
Rešitev
V enačbo vpeljemo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦, 𝑦 ′ = 𝑢𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑦(𝑢′ + 𝑢2 ) in po krajšanju

in preureditvi dobimo 𝑥2 𝑢′ + 2𝑢𝑥 = (𝑥2 𝑢)′ = 1. Prva integracija nam
da 𝑥2 𝑢 = 𝑥 + 𝑐1 , 𝑦 ′ /𝑦 = 𝑢 = 1/𝑥 + 𝑐1 /𝑥2 . Druga integracija pa nam da
ln ∣𝑦∣ = ln ∣𝑥∣ − 𝑐1 /𝑥 + ln 𝑐2 in s tem rezultat: 𝑦 = 𝑐2 𝑥𝑒−𝑐1 /𝑥 .
𝑦′ 𝑦 𝑦 ′2
𝑦 ′′ + + 2 = .
𝑥 𝑥 𝑦
Rešitev
V enačbo vpeljemo
𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦, 𝑦 ′ = 𝑢𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑦(𝑢′ + 𝑢2 )
in po krajšanju in preureditvi dobimo 𝑢′ + 𝑢/𝑥 = −1/𝑥2 . To je linearna

nehomogena enačba, katere rešitev najdemo po standardnem postopku:
𝑦 ′ /𝑦 = 𝑢 = 𝑐1 /𝑥 − ln ∣𝑥∣/𝑥. Integracija nam da najprej
ln ∣𝑦∣ = 𝑐1 ln ∣𝑥∣ − ln2 ∣𝑥∣/2 + ln 𝑐2
in z antilogaritmiranjem 𝑦 = 𝑐2 𝑥𝑐1 −ln ∣𝑥∣/2 .
𝑦(𝑥𝑦 ′′ + 𝑦 ′ ) = 𝑥𝑦 ′2 (1 − 𝑥).
79
Rešitev
V enačbo vpeljemo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦, 𝑦 ′ = 𝑢𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑦(𝑢′ +𝑢2 ) in po krajšanju ter

preureditvi dobimo 𝑥𝑢′ + 𝑢 = −𝑥2 𝑧 2 . To je Bernoullijeva diferencialna
enačba, katere rešitev najdemo po standardnem postopku: 𝑦 ′ /𝑦 = 𝑢 =
1/(𝑐1 𝑥 + 𝑥2 ). Posebna rešitev je 𝑢 = 0, ki nam da 𝑦 = 𝑐. Če je 𝑐1 = 0,
dobimo 𝑦 ′ /𝑦 = 1/𝑥2 , ln ∣𝑦∣ = −1/𝑥 + ln 𝑐 in rešitev 𝑦 = 𝑐𝑒−1/𝑥 .
Če je 𝑐1 ∕= 0, lahko zapišemo
𝑦′ 1 1
= −
𝑦 𝑐1 𝑥 𝑐1 (𝑥 + 𝑐1 )
in integracija nam prinese:
𝑥 1/𝑐1

ln ∣𝑥∣ ln ∣𝑥 + 𝑐1 ∣
ln ∣𝑦∣ = − + ln 𝑐2 = ln 𝑐2 + ln
.
𝑐1 𝑐1 𝑥 + 𝑐1
Končno lahko zapišemo rešitev:
𝑥 1/𝑐1

𝑦 = 𝑐2
.
𝑥 + 𝑐1
𝑥2 𝑦𝑦 ′′ + 𝑦 ′2 = 0.
Rešitev
V enačbo vpeljemo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦, 𝑦 ′ = 𝑢𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑦(𝑢′ + 𝑢2 ) in po krajšanju

in preureditvi dobimo 𝑥2 𝑢′ = −𝑢2 (1 + 𝑥2 ). Posebna rešitev je 𝑢 = 0, ki
nam da 𝑦 = 𝑐. V dobljeni enačbi ločimo spremenljivki in dobimo:
𝑑𝑢 𝑑𝑥
2
= −𝑑𝑥 − 2 .
𝑢 𝑥
80
Integracija nam da:
1 𝑦′ 𝑥
= 𝑥 − 1/𝑥 − 2𝑐1 , 𝑢= = 2 .
𝑢 𝑦 𝑥 − 2𝑐1 𝑥 − 1
√
Kvadratna enačba 𝑥2 − 2𝑐1 𝑥 − 1 = 0 ima korena 𝑥1 = 𝑐1 + 𝑐21 + 1 in
√
𝑥2 = 𝑐1 − 𝑐21 + 1, zato lahko pišemo
𝑦′
( )
𝑥 1 𝑥1 𝑥2
= = − .
𝑦 (𝑥 − 𝑥1 )(𝑥 − 𝑥2 ) 𝑥1 − 𝑥2 𝑥 − 𝑥1 𝑥 − 𝑥2
Z integracijo dobimo rešitev v obliki:
∣𝑥 − 𝑥1 ∣𝑥1 𝑐2
(𝑥1 − 𝑥2 ) ln ∣𝑦∣ = ln 𝑥
+ .
∣𝑥 − 𝑥2 ∣ 2 𝑥1 − 𝑥2
Z antilogaritmiranjem pa
∣𝑥 − 𝑥1 ∣𝑥1
∣𝑦∣𝑥1 −𝑥2 = 𝑐2 .
∣𝑥 − 𝑥2 ∣𝑥2
𝑥𝑦𝑦 ′′ = 𝑦 ′ (𝑦 + 𝑦 ′ ).
Rešitev
V enačbo spet vpeljemo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦, 𝑦 ′ = 𝑢𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑦(𝑢′ + 𝑢2 ) in

po krajšanju in preureditvi dobimo Bernoullijevo diferencialno enačbo
𝑥𝑢′ − 𝑢 = (1 − 𝑥2 )𝑢. Njena posebna rešitev je 𝑢 = 0, ki nam da 𝑦 = 𝑐.
Za 𝑢 ∕= 0 rešimo enačbo po ustaljenem postopku in dobimo:
𝑦′ 2𝑥
𝑢= = 2
.
𝑦 (𝑥 − 1) + 𝑐1 − 1
Z integracijo dobimo rešitev:
∫
2 2𝑥
ln ∣𝑦∣ = ln ∣𝑥 − 2𝑥 + 𝑐1 ∣ + 2 + 𝑐2 .
(𝑥 − 1)2 + 𝑐1 − 1
81
𝑥2 (𝑦 ′2 − 2𝑦𝑦 ′′ ) = 𝑦 2 .
Rešitev
Očitno je 𝑦 = 0 rešitev enačbe. Za 𝑦 ∕= 0 vpeljemo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦, 𝑦 ′ = 𝑢𝑦,

𝑦 ′′ = 𝑦(𝑢′ + 𝑢2 ) in po krajšanju in preureditvi dobimo Riccatijevo
diferencialno enačbo 2𝑥2 𝑢′ = −1 − 𝑥2 𝑢2 , ki ima partikularno rešitev
𝑢1 = 1/𝑥. S substitucijo 𝑢 = 1/𝑥 + 𝑧 enačba preide v Bernoulli-
jevo: 2𝑥𝑧 ′ + 2𝑧 = −𝑥𝑧 2 . Z drugo substitucijo, 𝑤 = 1/𝑧, dobimo
linearno nehomogeno enačbo 2𝑥𝑤′ − 2𝑤 = 𝑥, ki ima splošno rešitev
𝑤 = (𝑥 ln ∣𝑥∣ + 𝑐1 𝑥)/2. Nato je 𝑧 = 2/(𝑐1 𝑥 + 𝑥 ln ∣𝑥∣) in zato 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦 =
1/𝑥 + 2/(𝑐1 𝑥 + 𝑥 ln ∣𝑥∣). Integracija nam da:
ln ∣𝑦∣ = ln ∣𝑥∣ + 2 ln ∣𝑐1 + ln ∣𝑥∣∣ + ln 𝑐2 .
Antilogaritmiranje nam prinese nazadnje rešitev: 𝑦 = 𝑐2 𝑥(𝑐1 + ln ∣𝑥∣)2 .

𝑦2 ′2 ′′ 2𝑦𝑦 ′
+ 𝑦 = 3𝑥𝑦 + .
𝑥2 𝑥
Rešitev
Preverimo, če je enačba neobčutljiva na zamenjave
𝑥 7→ 𝑘𝑥, 𝑦 7→ 𝑘 𝑚 𝑦, 𝑦 ′ 7→ 𝑘 𝑚−1 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ 7→ 𝑘 𝑚−2 𝑦 ′′
pri kakšnem številu 𝑚. Za posamezne člene v enačbi mora veljati:
2𝑚 − 2 = 2𝑚 − 2 = 1 + (𝑚 − 2) = 𝑚 + (𝑚 − 1) − 1.
82
Zato je 𝑚 = 1 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑥𝑧, 𝑦 ′ = 𝑧 ′ 𝑥 + 𝑧,
𝑦 ′′ = 𝑧 ′′ 𝑥 + 2𝑧 ′ . Po zamenjavi in ureditvi dobimo
(𝑥𝑧 ′ )2 = 3𝑥2 𝑧 ′′ + 6𝑥𝑧 ′ .
Sedaj vpeljemo 𝑥 = 𝑒𝑡 , 𝑡 = ln 𝑥, 𝑥𝑧 ′ = 𝑧,
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
pika odvajanje po spremenljivki 𝑡, in dobimo:
𝑧˙ 2 = 3¨
𝑧 + 3𝑧.
˙
Končno vpeljemo še 𝑢 = 𝑧,

˙ 𝑧¨ = 𝑢(𝑑𝑢/𝑑𝑧) in dobimo enačbo:
𝑑𝑢
𝑢2 = 3𝑢 + 3𝑢.
𝑑𝑧
Ena rešitev je očitno 𝑢 = 0 in s tem 𝑧˙ = 0, kar pomeni 𝑧 = 𝑐 in s tem

𝑦 = 𝑐𝑥.
Za 𝑢 ∕= 0 pa imamo enačbo 𝑢 = 3𝑑𝑢/𝑑𝑧+3, ki ima ločljivi spremenljivki:
3 𝑑𝑢
= 𝑑𝑧.
𝑢−3
Integracija nam da:
𝑑𝑧
𝑢= = 3 + 𝑒(𝑧−𝑐1 )/3 .
𝑑𝑡
Vpeljemo 𝑟 = 𝑒(𝑧−𝑐1 )/3 , 𝑑𝑟 = 𝑟 𝑑𝑧/3 in dobimo zelo enostavno enačbo:
𝑑𝑧 𝑑𝑧 𝑑𝑟 3 𝑑𝑟
= ⋅ = ⋅ = 3 + 𝑟.
𝑑𝑡 𝑑𝑟 𝑑𝑡 𝑟 𝑑𝑡
Ponovno ločimo spremenljivki:
3 𝑑𝑟 𝑑𝑟 𝑑𝑟
= − = 𝑑𝑡.
𝑟(𝑟 + 3) 𝑟 𝑟+3
83
Integracija nam prinese:
𝑟 𝑟+3 3 𝑐2 3 𝑐2 − 𝑥 3𝑥
ln = 𝑡 − ln 𝑐2 , =1+ = , = , 𝑟= ,
𝑟+3 𝑟 𝑟 𝑥 𝑟 𝑥 𝑐2 − 𝑥
𝑧 − 𝑐1 𝑐2 − 𝑥 𝑐2 − 𝑥
= ln 𝑟 = − ln , 𝑧 = 𝑐1 − 3 ln .
3 3𝑥 3𝑥
Nazadnje imamo rešitev:
𝑐2 − 𝑥
𝑦 = 𝑐𝑥 − 3𝑥 ln .
𝑥
4𝑥2 𝑦 3 𝑦 ′′ = 𝑥2 − 𝑦 4 .
Rešitev
2 + 3𝑚 + (𝑚 − 2) = 2 = 4𝑚.
Zato je 𝑚 = 1/2 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑥1/2 𝑧, 𝑦 ′ = 𝑥1/2 𝑧 ′ +

𝑥−1/2 𝑧/2, 𝑦 ′′ = 𝑥1/2 𝑧 ′′ + 𝑥−1/2 𝑧 ′ − 𝑥−3/2 𝑧. Po zamenjavi in ureditvi
dobimo
4𝑧 3 (𝑥2 𝑧 ′′ ) + 4𝑧 3 (𝑥𝑧 ′ ) = 1.
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
pika odvajanje po spremenljivki 𝑡, in imamo:
4𝑧 3 𝑧¨ = 1.
84
Končno vpeljemo v dobljeno enačbo še 𝑢 = 𝑧,
˙ 𝑧¨ = 𝑢(𝑑𝑢/𝑑𝑧) in dobimo
enačbo ločljivima spremenljivkama
𝑑𝑢 𝑑𝑧
4𝑧 3 𝑢 = 1, 2𝑢 𝑑𝑢 = 3 .
𝑑𝑧 2𝑧
Po integraciji imamo:
√
2 1 𝑐1 𝑐1 𝑧 2 − 1 𝑑𝑧 𝑐1 𝑧 2 − 1 2𝑐1 𝑧 𝑑𝑧
𝑢 =− 2 + = , 𝑢 = = , √ 2 = 𝑐1 𝑑𝑡.
4𝑧 4 4𝑧 2 𝑑𝑡 2𝑧 𝑐1 𝑧 − 1
Po naslednji integraciji najdemo
√
2 𝑐1 𝑧 2 − 1 = 𝑐1 𝑡 + 𝑐2 = 𝑐1 ln 𝑥 + 𝑐2 .
Nazadnje, po kvadriranju, zamenjavi 𝑧 = 𝑥−1/2 𝑦 in preureditvi je pred

nami rešitev:
4𝑐1 𝑦 2 = 4𝑥 + 𝑥(𝑐1 ln 𝑥 + 𝑐2 )2 .
𝑥3 𝑦 ′′ = (𝑦 − 𝑥𝑦 ′ )(𝑦 − 𝑥𝑦 ′ − 𝑥).
Rešitev
3 + (𝑚 − 2) = 𝑚 + 𝑚 = 𝑚 + 1.
Zato je 𝑚 = 1 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑥𝑧, 𝑦 ′ = 𝑥𝑧 ′ + 𝑧,

𝑦 ′′ = 𝑥𝑧 ′′ + 2𝑧 ′ . Po zamenjavi in ureditvi dobimo
𝑥𝑧 ′′ + 𝑧 ′ = 𝑥𝑧 ′2 .
85
Sedaj vzamemo 𝑢 = 𝑧 ′ , 𝑢′ = 𝑧 ′′ in dobimo Bernoullijevo enačbo 𝑥𝑢′ +
𝑢 = 𝑥𝑢2 . Ena njena rešitev je 𝑢 = 𝑧 ′ = 0, ki nam da 𝑧 = 𝑐 in s tem
𝑦 = 𝑐𝑥. Za 𝑢 ∕= 0 vstavimo 𝑤 = 1/𝑢 in dobimo nehomogeno linearno
enačbo 𝑥𝑤′ − 𝑤 = −𝑥. Njena splošna rešitev je 𝑤 = −𝑐1 𝑥 − 𝑥 ln 𝑥.
Zato je
1 1 1
𝑧′ = 𝑢 = =− =− .
𝑤 𝑥(ln 𝑐1 + ln 𝑥) 𝑥 ln(𝑐1 𝑥)
Nato nam integracija da
∫
𝑦 𝑑𝑥
𝑧= =− = − ln(ln(𝑐1 𝑥)) + ln 𝑐2 = − ln(𝑐2 ln(𝑐1 𝑥)).
𝑥 𝑥 ln(𝑐1 𝑥)
Končno lahko zapišemo:
𝑦 = −𝑥 ln(𝑐2 ln(𝑐1 𝑥)).
𝑥4 (𝑦 ′2 − 2𝑦𝑦 ′′ ) = 4𝑥3 𝑦𝑦 ′ + 1.
Rešitev
4 + 2(𝑚 − 1) = 4 + 𝑚 + (𝑚 − 2) = 3 + 𝑚 + (𝑚 − 1) = 0.
Zato je 𝑚 = −1 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑧/𝑥, 𝑦 ′ = 𝑧 ′ /𝑥−𝑧/𝑥2 ,

𝑦 ′′ = 𝑧 ′′ /𝑥 − 2𝑧 ′ /𝑥2 + 2𝑧/𝑥3 . Po zamenjavi in ureditvi dobimo
(𝑥𝑧 ′ )2 + 𝑧 2 − 2𝑧(𝑥𝑧 ′ ) − 2𝑧(𝑥2 𝑧 ′′ ) = 1.
86
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
pika odvajanje po spremenljivki 𝑡, in imamo: 𝑧˙ 2 +𝑧 2 −2𝑧 𝑧¨ = 1. Enačba
ima očitni rešitvi 𝑧 = ± 1, ki nam dasta 𝑦 = ± 1/𝑥.
Sicer pa v dobljeno enačbo vpeljemo še 𝑢 = 𝑧,

˙ 𝑧¨ = 𝑢(𝑑𝑢/𝑑𝑧) in dobimo
enačbo
𝑑𝑢
2𝑢𝑧 = 𝑢2 + 𝑧 2 − 1.
𝑑𝑧
Nato vzamemo še 𝑤 = 𝑢2 in dobimo nehomogeno linearno diferencialno
enačbo
𝑑𝑤
𝑧 − 𝑤 = 𝑧 2 − 1,
𝑑𝑧
ki ima splošno rešitev 𝑤 = 2𝑐1 𝑧 + 𝑧 2 + 1. Nato dobimo:
𝑑𝑧 √ 2
𝑢= = 𝑧 + 2𝑐1 𝑧 + 1.
𝑑𝑡
Z ločitvijo spremenljivk in integracijo imamo
√
ln(𝑧 + 𝑐1 + 𝑧 2 + 2𝑐1 𝑧 + 1) = 𝑡 + ln 𝑐2 = ln 𝑥 + ln 𝑐2 = ln(𝑐2 𝑥).
Po antilogaritmiranju, preurejanju in kvadriranju dobimo nazadnje:
2𝑐2 𝑥2 𝑦 = (𝑐2 𝑥 − 𝑐1 )2 − 1.
𝑦 ′′ = (2𝑥𝑦 − 5/𝑥)𝑦 ′ + 4𝑦 2 − 4𝑦/𝑥2 .
Rešitev
87
𝑚 − 2 = 1 + 𝑚 + (𝑚 − 1) = −1 + (𝑚 − 1) = 2𝑚 = 𝑚 − 2.
Zato je 𝑚 = −2 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑧/𝑥2 , 𝑦 ′ = 𝑧 ′ /𝑥2 −

2𝑧/𝑥3 , 𝑦 ′′ = 𝑧 ′′ /𝑥2 − 4𝑧 ′ /𝑥3 + 6𝑧/𝑥4 . Po zamenjavi in ureditvi dobimo
𝑥2 𝑧 ′′ + 𝑥𝑧 ′ = 2𝑧(𝑥𝑧 ′ ).
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
𝑧¨ = 2𝑧 𝑧˙ = (𝑧 2 )˙.
Z integracijo dobimo 𝑧˙ = 𝑧 2 + 𝑐1 .
˙ 2 = 1 in po integraciji −1/𝑧 = 𝑡 + ln 𝑐 = ln 𝑥 +
Za 𝑐1 = 0 dobimo 𝑧/𝑧
ln 𝑐 = ln(𝑐𝑥), iz česar sledi rešitev 𝑧 = −1/ ln(𝑐𝑥) in nazadnje 𝑥2 𝑦 =
−1/ ln(𝑐𝑥).
Za 𝑐1 > 0 nadomestimo 𝑐1 z 𝑐21 in dobimo

𝑑𝑧
𝑧˙ = 𝑧 2 + 𝑐21 , = 𝑑𝑡, arc tg(𝑧/𝑐1 ) = 𝑐1 𝑡 + 𝑐1 ln 𝑐2 = 𝑐1 ln(𝑐2 𝑥).
𝑧2 + 𝑐21
Tedaj je rešitev
𝑥2 𝑦 = 𝑐1 tg(𝑐1 ln(𝑐2 𝑥)).
Za 𝑐1 < 0 nadomestimo 𝑐1 z −𝑐21 in dobimo

𝑑𝑧 𝑑𝑧
𝑧˙ = 𝑧 2 − 𝑐21 = (𝑧 − 𝑐1 )(𝑧 + 𝑐1 ), − = 2𝑐1 𝑑𝑡.
𝑧 − 𝑐1 𝑧 + 𝑐1
Integriramo in uredimo. Rešitev podamo z relacijo:
𝑐2 (𝑥2 𝑦 + 𝑐1 )∣𝑥∣2𝑐1 = 𝑥2 𝑦 − 𝑐1 .
88
𝑦𝑦 ′ + 𝑥𝑦𝑦 ′′ − 𝑥𝑦 ′2 = 𝑥3 .
Rešitev
𝑚 + (𝑚 − 1) = 1′ 𝑚 + (𝑚 − 2) = 1 + 2(𝑚 − 1) = 3.
Zato je 𝑚 = 2 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑥2 𝑧, 𝑦 ′ = 𝑥2 𝑧 ′ + 2𝑥𝑧,

𝑦 ′′ = 𝑥2 𝑧 ′′ + 4𝑥𝑧 ′ + 2𝑧. Po zamenjavi in ureditvi dobimo
𝑧(𝑥𝑧 ′ ) + 𝑧(𝑥2 𝑧 ′′ ) − (𝑥𝑧 ′ )2 = 1.
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
𝑧 𝑧¨ − 𝑧˙ 2 = 1.
Nato vpeljemo še 𝑢 = 𝑧,

˙ 𝑧¨ = 𝑢(𝑑𝑢/𝑑𝑧) in dobimo:
𝑑𝑢 2𝑢 𝑑𝑢 2 𝑑𝑧
𝑧𝑢 = 𝑢2 + 1, 2 = .
𝑑𝑧 𝑢 +1 𝑧
𝑑𝑧
√
2 2
ln(𝑢 + 1) = ln(𝑧 ) + ln(𝑐21 ), 2
𝑢 +1= 𝑐21 𝑧 2 , = 𝑐21 𝑧 2 − 1.
𝑑𝑡
Ločimo spremenljivki in drugič integriramo:
𝑐1 𝑑𝑧
√
√ = 𝑐1 𝑑𝑡, ln(𝑐1 𝑧 + 𝑐21 𝑧 2 − 1) = 𝑐1 𝑡 + ln 𝑐2 = 𝑐1 ln 𝑥 + ln 𝑐2 .
𝑐21 𝑧 2 − 1
89
Antilogaritmiramo:
√
𝑐1 𝑧 + 𝑐21 𝑧 2 − 1 = 𝑐2 ∣𝑥∣𝑐1
Nazadnje odpravimo koren in izrazimo 𝑧 = 𝑦/𝑥2 . Dobimo rešitev:
2𝑐1 𝑐2 𝑦 = 𝑐22 ∣𝑥∣𝑐1 +2 + ∣𝑥∣2−𝑐1 .
𝑥2 (𝑦𝑦 ′′ − 𝑦 ′2 ) + 𝑥𝑦𝑦 ′ = (2𝑥𝑦 ′ − 3𝑦)𝑥3/2 .
Rešitev
2+𝑚+(𝑚−2) = 2+2(𝑚−1) = 1+𝑚+(𝑚−1) = 1+(𝑚−1)+3/2 = 𝑚+3/2.

3𝑥1/2 𝑧/2, 𝑦 ′′ = 𝑥3/2 𝑧 ′′ + 3𝑥1/2 𝑧 ′ + 3𝑥−1/2 𝑧. Po zamenjavi in ureditvi
dobimo
𝑧(𝑥2 𝑧 ′′ ) − (𝑥𝑧 ′ )2 + 𝑧(𝑥𝑧 ′ ) = 2𝑥𝑧 ′ .
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
𝑧 𝑧¨ − 𝑧˙ 2 = 2𝑧.
˙
Če je 𝑧˙ = 0, dobimo rešitev 𝑧 = 𝑐 in s tem 𝑦 = 𝑐𝑥3/2 .
90
Sicer pa lahko dobljeno enačbo zapišemo v obliki
( ).
𝑧˙ 2𝑧˙
= 2,
𝑧 𝑧
Z integracijo dobimo:
𝑧˙ 2
= − + 𝑐1 .
𝑧 𝑧
Za 𝑐1 = 0 imamo 𝑧˙ = −2, 𝑧 = −2𝑡 − 2 ln 𝑐, 𝑧 = −2 ln(𝑐𝑥) in rešitev
𝑦 = −2𝑥3/2 ln(𝑐𝑥).
Za 𝑐1 ∕= 0 pa dobimo za 𝑧 enačbo
𝑐1 𝑑𝑧
= 𝑐1 𝑑𝑡,
𝑐1 𝑧 − 2
ki nam po integraciji da
ln(𝑐1 𝑧 − 2) = 𝑐1 𝑡 + ln 𝑐2 , 𝑐1 𝑧 − 2 = 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑡 = 𝑐2 𝑥𝑐1 .
Ko izrazimo 𝑧 = 𝑥−3/2 𝑦 in preuredimo, imamo rešitev:
𝑐1 𝑦 = 𝑥3/2 (2 + 𝑐2 𝑥𝑐1 ).
𝑥2 (2𝑦𝑦 ′′ − 𝑦 ′2 ) = 1 − 2𝑥𝑦𝑦 ′ .
Rešitev
V enačbo takoj vpeljemo 𝑥 = 𝑒𝑡 , 𝑡 = ln 𝑥, 𝑥𝑧 ′ = 𝑧,

˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer
pomeni pika odvajanje po spremenljivki 𝑡, in imamo:
2𝑦 𝑦¨ − 𝑦˙ 2 = 1.
91
Z zamenjavo 𝑦˙ = 𝑧, 𝑦¨ = 𝑧 ⋅ (𝑑𝑧/𝑑𝑦) enačbi znižamo red in ločimo
spremenljivki:
𝑑𝑧 2𝑧 𝑑𝑧 𝑑𝑦
2𝑦𝑧 = 𝑧 2 + 1, 2 = .
𝑑𝑦 𝑧 +1 𝑦
Integriramo in dobimo:
𝑑𝑦 √
ln(1 + 𝑧 2 ) = ln 𝑦 + ln 𝑐1 , 1 + 𝑧 2 = 𝑐1 𝑦, = 𝑧 = ± 𝑐1 𝑦 − 1.
𝑑𝑡
Spet ločimo spremenljivki in integriramo:
𝑐1 𝑑𝑦 √
√ = 𝑐1 𝑑𝑡, ± 2 𝑐1 𝑦 − 1 = 𝑐1 𝑡 + 𝑐1 ln 𝑐2 = 𝑐1 ln(𝑐2 𝑥).
𝑐1 𝑦 − 1
Nazadnje zapišemo rešitev v obliki:
4(𝑐1 𝑦 − 1) = (𝑐21 ln(𝑐2 𝑥))2 .
43. Pretvorite na diferencialno enačbo prvega reda enačbo
𝑦 ′′ (3 + 𝑦𝑦 ′2 ) = 𝑦 ′4 .
Rešitev
Postavimo 𝑦 ′ = 𝑧 = 𝑧(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦 in dobimo:

𝑑𝑧
𝑧 (3 + 𝑦𝑧 2 ) = 𝑧 4 .
𝑑𝑦
Ena možnost je 𝑧 = 0, druga pa
𝑑𝑧
(3 + 𝑦𝑧 2 ) = 𝑧3.
𝑑𝑦

𝑦 ′2
𝑦 ′′2 − 𝑦 ′ 𝑦 ′′′ = .
𝑥2
92
Rešitev
Postavimo 𝑦 ′ = 𝑧𝑥, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑥 + 𝑧, 𝑦 ′′′ = 𝑧 ′′ 𝑥 + 2𝑧 ′ in dobimo najprej:
𝑧 ′2 − 𝑧𝑧 ′′ = 0.
Nato vstavimo 𝑧 ′ = 𝑢 = 𝑢(𝑧), 𝑧 ′′ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧 in dobimo:
𝑑𝑢
𝑢2 − 𝑢𝑧 = 0.
𝑑𝑧
Ena možnost je 𝑢 = 0, druga pa
𝑑𝑢
𝑢−𝑧 = 0.
𝑑𝑧
𝑦𝑦 ′ + 2𝑥2 𝑦 ′′ = 𝑥𝑦 ′2 .
Rešitev
𝑚 + (𝑚 − 1) = 2 + (𝑚 − 2) = 1 + 2(𝑚 − 1).
Zato je 𝑚 = 1 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑥𝑧, 𝑦 ′ = 𝑧 ′ 𝑥 + 𝑧,

𝑦 ′′ = 𝑧 ′′ 𝑥 + 2𝑧 ′ . Po zamenjavi in ureditvi dobimo
2𝑥2 𝑧 ′′ + 4𝑥𝑧 ′ − 𝑧(𝑥𝑧 ′ ) − (𝑥𝑧 ′ )2 = 0.
93
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
𝑧 + 2𝑧˙ − 𝑧 𝑧˙ − 𝑧˙ 2 = 0.
2¨
˙ 𝑧¨ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧 in dobimo enačbo

V dobljeno enačbo vpeljemo še 𝑢 = 𝑧,
𝑑𝑢
2𝑢 + 2𝑢 − 𝑧𝑢 − 𝑢2 = 0.
𝑑𝑧
Ena možnost je 𝑢 = 0, druga pa
𝑑𝑢
2 − 𝑢 = 𝑧 − 2.
𝑑𝑧
𝑦 ′2 + 2𝑥𝑦𝑦 ′′ = 0.
Rešitev
Vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧𝑦 ′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 2 𝑦 in dobimo s poenostav-

ljanjem:
𝑦 2 𝑧 2 + 2𝑥𝑦 2 (𝑧 ′ + 𝑧 2 ) = 0.
Zato imamo dve možnosti: 𝑦 = 0 ter 2𝑥𝑧 ′ + (1 + 2𝑥)𝑧 2 = 0.
2𝑥𝑦 2 (𝑥𝑦 ′′ + 𝑦 ′ ) + 1 = 0.
Rešitev
Vpeljemo 𝑥 = 𝑒𝑡 , 𝑡 = ln 𝑥, 𝑥𝑧 ′ = 𝑧,
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni pika
odvajanje po spremenljivki 𝑡, in imamo:
2𝑦 2 𝑦¨ + 1 = 0.
94
˙ 𝑦¨ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑦 in dobimo
Potem pa vpeljemo še 𝑢 = 𝑦,
𝑑𝑢
2𝑦 2 𝑢 + 1 = 0.
𝑑𝑦
𝑥(𝑦 ′′ + 𝑦 ′2 ) = 𝑦 ′2 + 𝑦 ′ .
(R: 𝑦 ′ = 𝑧, 𝑥𝑧 ′ = 𝑧 + (1 − 𝑥)𝑧 2 .)
𝑦 2 (𝑦 ′ 𝑦 ′′′ − 2𝑦 ′′2 ) = 𝑦 ′4 .
Rešitev
Najprej opazimo homogenost enačbe glede na vse tri odvode. Zato

vpeljemo
𝑦 ′ = 𝑧𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 2 𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑧 ′′ 𝑦 + 3𝑧𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 3 𝑦
in dobimo 𝑦 = 0 in enačbo
𝑧𝑧 ′′ − 𝑧 2 𝑧 ′ − 2𝑧 ′2 − 2𝑧 4 = 0.
Nato vpeljemo 𝑧 ′ = 𝑢 = 𝑢(𝑧), 𝑧 ′′ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧 in imamo enačbo prvega

reda:
𝑑𝑢
𝑢𝑧 − 𝑢𝑧 2 − 2𝑢2 − 2𝑧 4 = 0.
𝑑𝑧
𝑦(2𝑥𝑦 ′′ + 𝑦 ′ ) = 𝑥𝑦 ′2 + 1.
95
Rešitev
𝑚 + 1 + (𝑚 − 2) = 𝑚 + (𝑚 − 1) = 1 + 2(𝑚 − 1) = 0.

𝑥−1/2 𝑧/2, 𝑦 ′′ = 𝑥1/2 𝑧 ′′ + 𝑥−1/2 𝑧 ′ − 𝑥−3/2 𝑧/4. Po zamenjavi in ureditvi
dobimo
1
2𝑥2 𝑧𝑧 ′′ + 2𝑥𝑧𝑧 ′ = 𝑧 2 + (𝑥𝑧 ′ )2 .
4
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
8𝑧 𝑧¨ = 𝑧 2 + 4𝑧˙ 2 .
˙ 𝑧¨ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧 in dobimo enačbo

V dobljeno enačbo vpeljemo še 𝑢 = 𝑧,
prvega reda
𝑑𝑢
8𝑢𝑧 = 4𝑢2 + 𝑧 2 .
𝑑𝑧
𝑦 ′ 𝑦 ′′′ = 𝑦 ′′2 + 𝑦 ′2 𝑦 ′′ .
Rešitev
Postavimo 𝑦 ′ = 𝑧 in že enačbi znižamo red, ker dobimo:
𝑧𝑧 ′′ = 𝑧 ′2 + 𝑧 2 𝑧 ′ .
96
Preverimo, če je dobljena enačba neobčutljiva na zamenjave
𝑥 7→ 𝑘𝑥, 𝑧 7→ 𝑘 𝑚 𝑧, 𝑧 ′ 7→ 𝑘 𝑚−1 𝑧 ′ , 𝑧 ′′ 7→ 𝑘 𝑚−2 𝑧 ′′
𝑚 + (𝑚 − 2) = 2(𝑚 − 1) = 2𝑚 + (𝑚 − 1).
Zato je 𝑚 = −1 in v enačbo vpeljemo 𝑧 = 𝑥𝑚 𝑢 = 𝑢/𝑥, 𝑧 ′ = 𝑢′ /𝑥−𝑢/𝑥2 ,

𝑧 ′′ = 𝑢′′ /𝑥 − 2𝑢′ /𝑥2 + 2𝑢/𝑥3 . Po zamenjavi in ureditvi dobimo
𝑢(𝑥2 𝑢′′ ) + 𝑢2 = (𝑥𝑢′ )2 + 𝑢2 (𝑥𝑢′ ) − 𝑢3 .
Sedaj vpeljemo 𝑥 = 𝑒𝑡 , 𝑡 = ln 𝑥, 𝑥𝑢′ = 𝑢,

˙ 𝑥2 𝑢′′ = 𝑢¨ − 𝑢,
˙ kjer pomeni
𝑢 − 𝑢𝑢˙ + 𝑢2 = 𝑢˙ 2 + 𝑢2 𝑢˙ − 𝑢3 .
𝑢¨
˙ 𝑢¨ = 𝑤 ⋅𝑑𝑤/𝑑𝑢 in dobimo enačbo

V dobljeno enačbo vpeljemo še 𝑤 = 𝑢,
prvega reda
𝑑𝑤
𝑢𝑤 − 𝑢𝑤 + 𝑢2 = 𝑤2 + 𝑢2 𝑤 − 𝑢3 .
𝑑𝑢
𝑦𝑦 ′′ = 𝑦 ′2 + 2𝑥𝑦 2 .
(R: Substitucija 𝑦 ′ = 𝑧𝑦 nam da: 𝑦 = 0 in 𝑧 ′ = 2𝑥.)
𝑦 ′′4 = 𝑦 ′5 − 𝑦𝑦 ′3 𝑦 ′′ .
(R: Substitucija 𝑦 ′ = 𝑢 = 𝑢(𝑦) nam da (𝑑𝑢/𝑑𝑦)4 = 𝑢 − 𝑦 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑦 in

𝑢 = 0. )
97
2𝑦𝑦 ′′′ = 𝑦 ′ .
Rešitev
Najprej postavimo 𝑦 ′ = 𝑢, 𝑦 ′′ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑢2 ⋅ 𝑑2 𝑢/𝑑𝑦 2 + 𝑢(𝑑𝑢/𝑑𝑦)2

in dobimo 𝑢 = 0 ter ( )
𝑑 𝑑𝑢
2𝑦 𝑢 = 1.
𝑑𝑦 𝑑𝑦
Nato vzamemo 𝑧 = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑦 in dobimo diferencialno enačbo prvega
reda: 2𝑦 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦 = 1.
𝑦 ′′ + 2𝑦𝑦 ′2 = (2𝑥 + 𝑥−1 )𝑦 ′ .
Rešitev
Vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧𝑥 = 𝑧(𝑦)𝑥, 𝑦 ′′ = (𝑑𝑧/𝑑𝑦) ⋅ 𝑦 ′ 𝑥 + 𝑧 = (𝑑𝑧/𝑑𝑦) ⋅ 𝑥𝑧 + 𝑧 in

dobimo 𝑧 = 0 in
𝑑𝑧
+ 2𝑦𝑧 = 2.
𝑑𝑦
𝑦 ′′′ 𝑦 ′2 = 1.
Rešitev
Najprej vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧 = 𝑧(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑧(𝑑𝑧/𝑑𝑦)2 + 𝑧 2 ⋅

𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2 in dobimo:
)2
𝑑2 𝑧
(
3 𝑑𝑧
𝑧 + 𝑧4 = 1.
𝑑𝑦 𝑑𝑦 2
98
Potem pa vpeljemo še 𝑑𝑧/𝑑𝑦 = 𝑢 = 𝑢(𝑧), 𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2 = 𝑢⋅𝑑𝑢/𝑑𝑧 in dobimo
enačbo prvega reda:
𝑑𝑢
𝑧4𝑢 + 𝑧 3 𝑢2 = 1.
𝑑𝑧
𝑦 2 𝑦 ′′′ = 𝑦 ′3 .
Rešitev
Spet najprej vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧 = 𝑧(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑧(𝑑𝑧/𝑑𝑦)2 +

𝑧 2 ⋅ 𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2 in dobimo 𝑧 = 0 ter:
(( ) )
2 2
𝑑𝑧 𝑑 𝑧
𝑦2 + 𝑧 2 = 𝑧2.
𝑑𝑦 𝑑𝑦
Nazadnje vpeljemo še 𝑑𝑧/𝑑𝑦 = 𝑢𝑧 = 𝑢(𝑦)𝑧, 𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2 = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑦 + 𝑢2 𝑧

in dobimo 𝑧 = 0 ter enačbo prvega reda:
𝑑𝑢
𝑦2 + 2𝑢2 𝑦 2 = 1.
𝑑𝑦
𝑥2 𝑦𝑦 ′′ + 1 = (1 − 𝑦)𝑥𝑦 ′ .
Rešitev
Vpeljemo 𝑥 = 𝑒𝑡 , 𝑡 = ln 𝑥, 𝑥𝑦 ′ = 𝑦,
˙ 𝑥2 𝑦 ′′ = 𝑦¨ − 𝑦,
˙ kjer pomeni pika
odvajanje po spremenljivki 𝑡, in po preureditvi dobimo:
𝑦 𝑦¨ + 1 = 𝑦.
˙
99
Nato vpeljemo 𝑦˙ = 𝑧 = 𝑧(𝑦), 𝑦¨ = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦. Dobimo diferencialno
enačbo prvega reda:
𝑑𝑧
𝑦𝑧 = 𝑧 − 1.
𝑑𝑦
𝑦𝑦 ′ 𝑦 ′′′ + 2𝑦 ′2 𝑦 ′′ = 3𝑦𝑦 ′′2 .
Rešitev
Vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 2 𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑧 ′′ 𝑦 + 3𝑧 ′ 𝑧𝑦 + 𝑧 3 𝑦 in po

poenostavljanju dobimo 𝑦 = 0 ter diferencialno enačbo drugega reda
𝑧𝑧 ′′ − 𝑧 2 𝑧 ′ − 3𝑧 ′2 = 0.
Sedaj vpeljemo še 𝑧 ′ = 𝑢 = 𝑢(𝑧), 𝑧 ′′ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧 in dobimo 𝑢 = 0 ter

diferencialno enačbo prvega reda:
𝑑𝑢
𝑧 − 3𝑢 = 𝑧 2 .
𝑑𝑧
(𝑦 ′ 𝑦 ′′′ − 3𝑦 ′′2 )𝑦 = 𝑦 ′5 .
Rešitev
Spet najprej vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧 = 𝑧(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑧(𝑑𝑧/𝑑𝑦)2 +

𝑧 2 ⋅ 𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2 in dobimo 𝑧 = 0 ter:
)2
𝑑2 𝑧
(
𝑑𝑧
𝑧 2 −2 = 𝑧3.
𝑑𝑦 𝑑𝑦
100
Potem vpeljemo še 𝑑𝑧/𝑑𝑦 = 𝑢 = 𝑢(𝑦), 𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2 = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧 in imamo
diferencialno enačbo prvega reda:
𝑑𝑢
𝑧𝑢 − 2𝑢2 = 𝑧 3 .
𝑑𝑧
Z zamenjavo 𝑤 = 𝑢2 jo pretvorimo v nehomogeno linearno:
𝑑𝑤
𝑧 − 4𝑤 = 2𝑧 3 .
𝑑𝑧
𝑦 2 (𝑦 ′ 𝑦 ′′′ − 2𝑦 ′′2 ) = 𝑦𝑦 ′2 𝑦 ′′ + 2𝑦 ′4 .
Rešitev
Vpeljemo
𝑦 ′ = 𝑧 = 𝑧(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑧(𝑑𝑧/𝑑𝑦)2 + 𝑧 2 ⋅ 𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2
in dobimo 𝑧 = 0 ter
( )2 )
2
(
𝑑𝑧 𝑑𝑧 𝑑𝑧
𝑦2 𝑧 − = 𝑦𝑧 + 2𝑧 2 .
𝑑𝑦 2 𝑑𝑦 𝑑𝑦
Nazadnje vpeljemo še
𝑑𝑧/𝑑𝑦 = 𝑢𝑧, 𝑑2 𝑧/𝑑𝑦 2 = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑦 + 𝑢2 𝑧.
Ena rešitev je 𝑧 = 0, ostane pa enačba prvega reda:
𝑑𝑢
𝑦2 = 𝑦𝑢 + 2.
𝑑𝑦
101
𝑥2 (𝑦 2 𝑦 ′′′ − 𝑦 ′3 ) = 2𝑦 2 𝑦 ′ − 3𝑥𝑦𝑦 ′2 .
Rešitev
Najprej vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 2 𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′′ 𝑦 + 3𝑧𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 3 𝑦 in

dobimo 𝑦 = 0 ter
𝑥2 (𝑧 ′′ + 3𝑧𝑧 ′ ) = 2𝑧 − 3𝑥𝑧 2 .
𝑥 7→ 𝑘𝑥, 𝑧 7→ 𝑘 𝑚 𝑧, 𝑧 ′ 7→ 𝑘 𝑚−1 𝑧 ′ , 𝑧 ′′ 7→ 𝑘 𝑚−2 𝑧 ′′
2 + (𝑚 − 2) = 2 + (𝑚 − 1) + 𝑚 = 𝑚 = 1 + 2𝑚.
Zato je 𝑚 = −1 in v enačbo vpeljemo 𝑧 = 𝑥𝑚 𝑢 = 𝑢/𝑥, 𝑧 ′ = 𝑢′ /𝑥−𝑢/𝑥2 ,

𝑧 ′′ = 𝑢′′ /𝑥 − 2𝑢′ /𝑥2 + 2𝑢/𝑥3 . Po poenostavitvi dobimo:
𝑥2 𝑢′′ − 2𝑥𝑢′ + 3𝑢(𝑥𝑢′ ) = 0.
Sedaj vpeljemo 𝑥 = 𝑒𝑡 , 𝑡 = ln 𝑥, 𝑥𝑢′ = 𝑢,

˙ 𝑥2 𝑢′′ = 𝑢¨ − 𝑢,
˙ kjer pomeni
𝑢¨ − 3𝑢˙ + 3𝑢𝑢˙ = 0.
˙ 𝑢¨ = 𝑤 ⋅ 𝑑𝑤/𝑑𝑢 in dobimo 𝑤 = 0
V dobljeno enačbo vpeljemo še 𝑤 = 𝑢,
ter enačbo prvega reda
𝑑𝑤
= 3(1 − 𝑢).
𝑑𝑢
102
𝑦𝑦 ′′ = 2𝑥𝑦 ′2
pri začetnih pogojih 𝑦(2) = 2, 𝑦 ′ (2) = 1/2.
Rešitev
Najprej vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑧𝑦, 𝑦 ′′ = 𝑧 ′ 𝑦 + 𝑧 2 𝑦 in dobimo 𝑦 = 𝑐 ter diferen-

cialno enačbo
𝑧 ′ = (2𝑥 − 1)𝑧 2
z začetnim pogojem 𝑧(2) = 𝑦 ′ (2)/𝑦(2) = 1/4. Trivialna rešitev 𝑦 = 𝑐

ne pride v poštev zaradi začetnih pogojev, zato rešitev iščemo med
rešitvami enačbe
𝑑𝑧
= (2𝑥 − 1) 𝑑𝑥.
𝑧2
Njena rešitev je
𝑑𝑧
− = 𝑥2 − 𝑥 + 𝑐.
𝑧
Za konstanto dobimo 𝑐 = −6, tako da je
𝑦′ 1 1 1 1
=𝑧= 2
= = − .
𝑦 6+𝑥−𝑥 (𝑥 + 2)(3 − 𝑥) 5(𝑥 + 2) 5(3 − 𝑥)
Druga integracija nam da:
1
ln 𝑦 = (ln(𝑥 + 2) − ln(3 − 𝑥) + ln 𝑐1 ).
5
Rešitev je
(3 − 𝑥)𝑦 5 = 𝑐1 (𝑥 + 2).
Upoštevamo pogoj 𝑦(2) = 2 in dobimo rešitev: (3 − 𝑥)𝑦 5 = 8(𝑥 + 2).
103
2𝑦 ′′′ − 3𝑦 ′2 = 0
pri začetnih pogojih 𝑦(0) = −3, 𝑦 ′ (0) = 1, 𝑦 ′′ (0) = −1.
Rešitev
Najprej vpeljemo 𝑧 = 𝑦 ′ in dobimo diferencialno enačbo 2𝑧 ′′ − 3𝑧 2 = 0

pri začetnih pogojih 𝑧(0) = 1, 𝑧 ′ (0) = −1. Nato vpeljemo še 𝑧 ′ = 𝑢 =
𝑢(𝑧), 𝑧 ′′ = 𝑢⋅𝑑𝑢/𝑑𝑧 in dobimo diferencialno enačbo 2𝑢⋅𝑑𝑢/𝑑𝑧 −3𝑧 2 = 0
pri začetnem pogoju 𝑢(1) = −1. Ločimo spremenljivki in integriramo:
2𝑢 𝑑𝑢 = 3𝑧 2 𝑑𝑧, 𝑢2 = 𝑧 3 + 𝑐1 .
Ker je 𝑢 = −1 za 𝑧 = 1, dobimo 𝑐1 = 0, tako da je 𝑢2 = 𝑧 3 in

𝑧 ′ = 𝑢 = ± 𝑧 3/2 . Za 𝑧 = 1 je 𝑧 ′ = −1, zato moramo vzeti predznak −:
𝑧 ′ = 𝑑𝑧/𝑑𝑥 = −𝑧 3/2 . Ponovno ločimo spremenljivki in integriramo:
𝑑𝑧 2
3/2
= −𝑑𝑥, − 1/2 = −𝑥 + 𝑐2 .
𝑧 𝑧
√
Iz začetnega pogoja 𝑧(0) = 1 dobimo 𝑐2 = −2 in 2/ 𝑧 = 𝑥 + 2. Po
kvadriranju, preureditvi in integriranju dobimo
4 4
𝑧 = 𝑦′ = 2
, 𝑦=− + 𝑐3 .
(𝑥 + 2) 𝑥+2
Iz začetnega pogoja 𝑦(0) = −3 dobimo 𝑐3 = −1 in nazadnje rešitev:

𝑦 = −(𝑥 + 6)/(𝑥 + 2).
6𝑦 2
𝑥2 𝑦 ′′ − 3𝑥𝑦 ′ = − 4𝑦
𝑥2
104
pri začetnih pogojih 𝑦(1) = 1, 𝑦 ′ (1) = 4.
Rešitev
2 + (𝑚 − 2) = 1 + (𝑚 − 1) = 2𝑚 − 2 = 𝑚.
Zato je 𝑚 = 2 in v enačbo vpeljemo 𝑦 = 𝑥𝑚 𝑧 = 𝑥2 𝑧, 𝑦 ′ = 2𝑥𝑧 + 𝑥2 𝑧 ′ ,

𝑦 ′′ = 2𝑧 + 4𝑥𝑧 ′ + 𝑥2 𝑧 ′′ . Po zamenjavi in ureditvi dobimo diferencialno
enačbo
𝑥2 𝑧 ′′ + 𝑥𝑧 ′ = 6𝑧 2
in začetni pogoj 𝑧(1) = 1. Iz 𝑦 ′ (1) = 2𝑧(1) + 𝑧 ′ (1) = 4 pa še 𝑧 ′ (1) = 2.
˙ 𝑥2 𝑧 ′′ = 𝑧¨ − 𝑧,
˙ kjer pomeni
pika odvajanje po spremenljivki 𝑡, in imamo za 𝑧 = 𝑧(𝑡) diferencialno
enačbo in začetna pogoja:
𝑧¨ = 6𝑧 2 , 𝑧(0) = 1, 𝑧(0)
˙ = 2.
V dobljeno enačbo vpeljemo še 𝑧˙ = 𝑢 = 𝑢(𝑧), 𝑧¨ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑧 in dobimo

enačbo prvega reda in začetni pogoj:
𝑑𝑢
𝑢 = 6𝑧 2 , 𝑢(1) = 2.
𝑑𝑧
Ločimo spremenljivki in integriramo:
2𝑢 𝑑𝑢 = 12𝑧 2 𝑑𝑧, 𝑢2 = 4𝑧 3 + 𝑐1 .
105
Začetni pogoj nam da 𝑐1 = 0, tako da imamo:
𝑑𝑧 𝑑𝑧 2
𝑢= = 2𝑧 3/2 , 3/2 = 2 𝑑𝑡, − √ = 2𝑡 + 2𝑐2 .
𝑑𝑡 𝑧 𝑧
Ker je 𝑧 = 1 za 𝑡 = 0, dobimo 𝑐2 = −1 in
1 1 𝑦 1 1
√ = 1 − 𝑡, 𝑧 = 2
, 2 = 2
= .
𝑧 (1 − 𝑡) 𝑥 (1 − 𝑡) (1 − ln 𝑥)2
Nazadnje imamo rešitev: 𝑦 = 𝑥2 /(1 − ln 𝑥)2 .
𝑦 ′′′ = 3𝑦𝑦 ′
pri začetnih pogojih 𝑦(0) = −2, 𝑦 ′ (0) = 0, 𝑦 ′′ (0) = 9/2.
Rešitev
Najprej naredimo zamenjavo 𝑦 ′ = 𝑧 = 𝑧(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦, 𝑦 ′′′ =

𝑑/𝑑𝑦(𝑦 ′′ ) ⋅ 𝑧 = 𝑧 ⋅ 𝑑/𝑑𝑦(𝑧 ⋅ 𝑑𝑧/𝑑𝑦). Dobimo 𝑧 = 0 in diferencialno enačbo
( )
𝑑 𝑑𝑧
2 𝑧 = 6𝑦.
𝑑𝑦 𝑑𝑦
Prva integracija nam da
𝑑𝑧
2𝑧 = 3𝑦 2 + 𝑐1 .
𝑑𝑦
Leva stran je enaka ravno 2𝑦 ′′ , kar je za 𝑥 = 0 enako 9/2. Tedaj pa je

𝑦 = −2 in imamo za 𝑐1 enačbo 9 = 12 + 𝑐1 . Torej je 𝑐1 = −3. zato
integriramo naprej enačbo
𝑑𝑧
2𝑧 = 3𝑦 2 − 3, 2𝑧 𝑑𝑧 = (3𝑦 2 − 3) 𝑑𝑦, 𝑧 2 = 𝑦 3 − 3𝑦 + 𝑐2 .
𝑑𝑦
106
Leva stran je tokrat enaka 𝑦 ′2 , kar je pri 𝑥 = 0 ekako 0. Tedaj je 𝑦 = −2
in dobimo za 𝑐2 enačbo 0 = −8 + 6 + 𝑐2 . Dobimo 𝑐2 = 2 in
( )2
2 𝑑𝑦
𝑧 = = 𝑦 3 − 3𝑦 + 2 = (𝑦 + 2)(𝑦 − 1)2 .
𝑑𝑥
Korenimo, ločimo spremenljivki in vpeljemo 𝑡2 = 𝑦 + 2:
𝑑𝑦 2 𝑑𝑡
± √ =± 2 = 𝑑𝑥.
(𝑦 − 1) 𝑦 + 2 𝑡 −3
Integriramo:
2 𝑡
∓ √ arth √ = 𝑥 + 𝑐3 .
3 3
Za 𝑥 = 0 je 𝑦 = −2 in 𝑡 = 0, kar nam da 𝑐3 = 0. Tako smo dobili
√ √
𝑡 𝑥 3 2 2 𝑥 3
∓ √ = th , 𝑦 + 2 = 𝑡 = 3 th
3 2 2
in nazadnje je pred nami rešitev:
√
2𝑥 3
𝑦 = 3 th − 2.
2
67. Z uporabo Cauchyjeve formule rešite diferencialno enačbo
𝑥𝑦 𝐼𝑉 = 1.
Rešitev
Enačbo prepišemo v obliko 𝑦 𝐼𝑉 = 1/𝑥 in po Cauchyjevi formuli je

1 𝑥 (𝑥 − 𝑡)3 1 𝑥 𝑥3 − 3𝑥2 𝑡 + 3𝑥𝑡2 − 𝑡3
∫ ∫
𝑦1 (𝑥) = 𝑑𝑡 = 𝑑𝑡.
6 1 𝑡 6 1 𝑡
Takoj opazimo, da je edini nepolinomski člen, ki nastopa po integraciji,
𝑥3 ln ∣𝑥∣/6, ostali členi pa sestavljajo polinom tretje stopnje. Splošna
rešitev je torej
1
𝑦 = 𝑥3 ln ∣𝑥∣ + 𝑐1 𝑥3 + 𝑐2 𝑥2 + 𝑐3 𝑥 + 𝑐4 .
6
107
𝑥𝑦 ′′ = sin 𝑥.
Rešitev
Enačbo prepišemo v obliko 𝑦 ′′ = sin /𝑥 in po Cauchyjevi formuli je

∫ 𝑥 ∫ 𝑥
(𝑥 − 𝑡) sin 𝑡 𝑥 sin 𝑡 − 𝑡 sin 𝑡
𝑦1 (𝑥) = 𝑑𝑡 = 𝑑𝑡 =
0 𝑡 0 𝑡
∫ 𝑥 ∫ 𝑥 ∫ 𝑥
sin 𝑡 sin 𝑡
=𝑥 𝑑𝑡 − sin 𝑡 𝑑𝑡 = 𝑥 𝑑𝑡 + cos 𝑥 − 1.
0 𝑡 0 0 𝑡
Splošna rešitev je torej
∫ 𝑥
sin 𝑡
𝑦=𝑥 𝑑𝑡 + cos 𝑥 + 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 .
0 𝑡
𝑦 ′′′ = 2𝑥𝑦 ′′ .
∫𝑥 2 2
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥 0
𝑒𝑡 𝑑𝑡 − 𝑐1 𝑒𝑥 /2 + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 .)
𝑥𝑦 𝐼𝑉 + 𝑦 ′′′ = 𝑒𝑥 .
Rešitev
Enačbo najprej prepišemo v obliko
(𝑥𝑦 ′′′ )′ = 𝑒𝑥 .
108
𝑒𝑥 + 𝑐1
𝑦 ′′′ = .
𝑥
Nato uporabimo Cauchyjevo formulo in nazadnje dobimo splošno rešitev:
𝑥2 𝑥 𝑒 𝑡
∫
𝑥+1 𝑥
𝑦= 𝑑𝑡 + 𝑐1 𝑥2 ln ∣𝑥∣ − 𝑒 + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 .
2 1 𝑡 2
𝑥𝑦 ′′ − 𝑦 ′ = 𝑥2 𝑦𝑦 ′ .
Rešitev
Enačbo delimo najprej z 𝑥2 , preuredimo in dobimo:

( ′ )′
𝑦
2 = (𝑦 2 )′ .
𝑥
𝑦′
2 = 𝑦 2 + 𝑐1 .
𝑥
Sedaj je treba razlikovati tri možnosti.
1. Za 𝑐1 = 0 je ena rešitev 𝑦 = 0, preostale pa dobimo, ko rešimo

enačbo
2 𝑑𝑦
= 𝑥 𝑑𝑥.
𝑦2
Dobimo rešitev (𝑐 − 𝑥2 )𝑦 = 4.
2. Za 𝑐1 > 0 lahko zamenjamo 𝑐1 s 𝑐21 in dobimo enačbo
4 𝑑𝑦
= 2𝑥 𝑑𝑥
𝑦2+ 𝑐21
109
in po integraciji rešitev
4 arc tg(𝑦/𝑐1 ) = 𝑐1 𝑥2 + 𝑐2 .
3. Za 𝑐1 < 0 lahko zamenjamo 𝑐1 z −𝑐21 in dobimo enačbo

4 𝑑𝑦
= 2𝑥 𝑑𝑥
𝑦2− 𝑐21
in po integraciji rešitev

𝑦 − 𝑐1
2 ln = 𝑐1 𝑥 2 + 𝑐2 .
𝑦 + 𝑐1
𝑥𝑦 ′′ = 2𝑦𝑦 ′ − 𝑦 ′ .
Rešitev
Enačbi damo obliko 𝑥𝑦 ′′ + 𝑦 ′ = 2𝑦𝑦 ′ oziroma (𝑥𝑦 ′ )′ = (𝑦 2 )′ . Po prvi

integraciji imamo:
𝑥𝑦 ′ = 𝑦 2 + 𝑐1 .
Treba je razlikovati tri možnosti.
1. Za 𝑐1 = 0 dobimo 𝑦 = 0 in (𝑐 − ln ∣𝑥∣)𝑦 = 1.
2. Za 𝑐1 > 0 lahko zamenjamo 𝑐1 s 𝑐21 in dobimo enačbo
𝑥𝑦 ′ = 𝑦 2 + 𝑐21 ,
ki ima rešitev 𝑦 = 𝑐1 tg(𝑐1 ln(𝑐2 𝑥)).
3. Za 𝑐1 < 0 lahko zamenjamo 𝑐1 z −𝑐21 in dobimo enačbo
𝑥𝑦 ′ = 𝑦 2 − 𝑐21
z rešitvijo
𝑦 − 𝑐1
= 𝑐2 ∣𝑥∣2𝑐1 .
𝑦 + 𝑐1
110
𝑦 ′2 + 2𝑦𝑦 ′′ = 0.
(R: 𝑦 3 = (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 )2 , 𝑦 = 𝑐.)
𝑦𝑦 ′′ − 2𝑦𝑦 ′ ln 𝑦 = 𝑦 ′2 .
Rešitev
Uvedemo novo spremenljivko 𝑢 z relacijo 𝑢 = ln 𝑦. Dobimo: 𝑦 = 𝑒𝑢 ,

𝑦 ′ = 𝑒𝑢 𝑢′ , 𝑦 ′′ = 𝑒𝑢 𝑢′2 + 𝑒𝑢 𝑢′′ . S tem se po krajšanju s faktorjem 𝑒2𝑢
enačba poenostavi v 𝑢′′ = 2𝑢𝑢′ .
Uvedemo še 𝑤 = 𝑤(𝑢) = 𝑢′ . Potem je 𝑢′′ = 𝑑𝑤/𝑑𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑥 = 𝑤 ⋅ 𝑑𝑤/𝑑𝑢.

Enačba za 𝑢 dobi obliko: 𝑤 ⋅ 𝑑𝑤/𝑑𝑢 = 2𝑢𝑤. Ena rešitev je očitno
𝑤 = 𝑢′ = 0, zto je 𝑦 ′ = 0 in s tem 𝑦 = 𝑐. Druge rešitve najdemo v
enačbi 𝑑𝑤/𝑑𝑢 = 2𝑢, ki nam da: 𝑤 = 𝑢2 + 𝑐1 . Sedaj je treba razlikovati
tri možnosti.
a) Za 𝑐1 = 0 integriramo enačbo 𝑑𝑢/𝑢2 = 𝑑𝑥 in dobimo −1/𝑢 = 𝑥 − 𝑐

oziroma po preoblikovanju (𝑐 − 𝑥) ln 𝑦 = 1.
b) Za 𝑐1 > 0 pišemo 𝑐1 = 𝐶12 in integriramo enačbo 𝑑𝑢/(𝑢2 + 𝐶12 ) = 𝑑𝑥.

Dobimo
1 𝑢 𝐶2
arc tg =𝑥+ .
𝐶1 𝐶1 𝐶1
Rešitev lahko pišemo v obliki ln 𝑦 = 𝐶1 tg(𝐶1 𝑥 + 𝐶2 ).
c) Za 𝑐1 < 0 pišemo 𝑐1 = −𝐶12 in integriramo enačbo 𝑑𝑢/(𝑢2 −𝐶12 ) = 𝑑𝑥.

Dobimo
1 𝑢 − 𝐶1
ln
= 𝑥 + 𝐶2 .
2𝐶1 𝑢 + 𝐶1 2𝐶1
111
Rešitev lahko pišemo v obliki ln ∣(ln 𝑦 − 𝐶1 )/(ln 𝑦 + 𝐶1 )∣ = 2𝐶1 𝑥 + 𝐶2 .
(𝑦 ′ + 2𝑦)𝑦 ′′ = 𝑦 ′2 .
Rešitev
Najprej vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑢(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑢 ⋅ 𝑑𝑢/𝑑𝑦 in dobimo

𝑑𝑢
𝑢(𝑢 + 2𝑦) = 𝑢2 .
𝑑𝑦
Eno rešitev dobimo za 𝑢 = 0, to se pravi 𝑦 = 𝑐. Po krajšanju z 𝑢
imamo
𝑑𝑢
(𝑢 + 2𝑦) =𝑢
𝑑𝑦
ali bolje:
𝑑𝑦 2𝑦
= + 1.
𝑑𝑢 𝑢
Enačba je linearna nehomogena in po standardnem postopku najdemo
njeno splošno rešitev 𝑦 = 𝑐1 𝑢2 − 𝑢.
Če je 𝑐1 = 0, dobimo enačbo 𝑦 = −𝑦 ′ , ki ima rešitev 𝑦 = 𝑐𝑒−𝑥 .
Če je 𝑐1 ∕= 0, izrazimo 𝑦 ′ eksplicitno:

√
′ 1 ± 1 + 4𝑐1 𝑦
𝑦 = .
2𝑐1
√
Uvedemo 𝑤 = ± 1 + 4𝑐1 𝑦, 𝑤2 = 1 + 4𝑐1 𝑦, 𝑤 𝑑𝑤 = 2𝑐1 𝑦 𝑑𝑦 in rešujemo
novo enačbo:
𝑑𝑤
𝑤 = 1 + 𝑤,
𝑑𝑥
ki ima ločljivi spremenljivki in rešitev
𝑥 = 𝑤 − ln ∣1 + 𝑤∣ + 𝑐2 .
112
Rešitev prvotne enačbe je torej:
√ √
𝑥=± 1 + 4𝑐1 𝑦 − ln ∣1 + ± 1 + 4𝑐1 𝑦∣ + 𝑐2 .
𝑦 ′′′ 𝑦 ′2 = 𝑦 ′′3 .
Rešitev
Najprej vpeljemo 𝑦 ′ = 𝑡(𝑦), 𝑦 ′′ = 𝑡 ⋅ 𝑑𝑡/𝑑𝑦, 𝑦 ′′′ = 𝑡2 ⋅ 𝑑2 𝑡/𝑑𝑦 2 + (𝑑𝑡/𝑑𝑦)2 .

Dobimo enačbo:
)2 )3
𝑑2 𝑡
( (
4 𝑑𝑡 𝑑𝑡
𝑡 + 𝑡3 =𝑡 3
.
𝑑𝑦 2 𝑑𝑦 𝑑𝑦
Ena očitna rešitev je 𝑡 = 𝑦 ′ = 0 oziroma 𝑦 = 𝑐. Po krajšanju s 𝑡3

ostane: )2 )3
𝑑2 𝑡
( (
𝑑𝑡 𝑑𝑡
𝑡 2+ = .
𝑑𝑦 𝑑𝑦 𝑑𝑦
Vpeljemo še 𝑤(𝑡) = 𝑑𝑡/𝑑𝑦, 𝑑2 𝑡/𝑑𝑦 2 = 𝑤 ⋅ 𝑑𝑤/𝑑𝑡 in dobimo:
𝑑𝑤
𝑡𝑤 + 𝑤2 = 𝑤3 .
𝑑𝑡
Ena rešitev je 𝑤 = 0, ki nam prinese 𝑡 = 𝑦 ′ = 𝑐1 in s tem 𝑦 = 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 .

Po krajšanju z 𝑤 dobimo enačbo z ločljivima spremenljivkama:
𝑑𝑤 𝑑𝑤 𝑑𝑡
𝑡 + 𝑤 = 𝑤2 , = .
𝑑𝑡 𝑤(𝑤 − 1) 𝑡
Integriramo, antilogaritmiramo in najdemo:
1−𝑤
= 2𝑐1 𝑡, 𝑤(1 + 𝑐1 𝑡) = 1, (1 + 2𝑐1 𝑡) 𝑑𝑡 = 𝑑𝑦.
𝑤
113
Z integracijo imamo takoj
𝑡 + 𝑐1 𝑡2 = 𝑦 − 𝑐2 , 𝑦 = 𝑡 + 𝑐1 𝑡2 + 𝑐2 .
Iz relacije 𝑡 = 𝑦 ′ = 𝑑𝑦/𝑑𝑥 je
𝑑𝑦 (1 + 2𝑐1 𝑡) 𝑑𝑡
𝑑𝑥 = = = (𝑡−1 + 2𝑐1 ) 𝑑𝑡.
𝑡 𝑡
Integracija nam prinese rešitev v parametrični obliki:
𝑥 = ln ∣𝑡∣ + 2𝑐1 𝑡 + 𝑐3 , 𝑦 = 𝑡 + 𝑐1 𝑡2 + 𝑐2 .
𝑥𝑦 ′′ = 𝑦 ′ + 𝑥(𝑦 ′2 + 𝑥2 ).
Rešitev
V enačbo uvedemo spremenljivko 𝑢 z relacijo 𝑦 ′ = 𝑢𝑥, 𝑦 ′′ = 𝑢′ 𝑥 + 𝑢 in

po preureditvi dobimo:
𝑑𝑢
= 𝑥(𝑢2 + 1).
𝑑𝑥
Ločimo spremenljivki in integriramo:
𝑑𝑢 𝑥2
= 𝑥 𝑑𝑥 , arc tg 𝑢 = + 𝑐1 .
𝑢2 + 1 2
Torej imamo
𝑦 ′ = 𝑢𝑥 = 𝑥 tg(𝑥2 /2 + 𝑐1 ).
Druga integracija nam da rezultat:
𝑦 = 𝑐2 − ln ∣ cos(𝑥2 /2 + 𝑐1 )∣.
114
𝑥𝑦 ′′′ = (1 − 𝑥)𝑦 ′′ .
(R: 𝑦 = 𝑐1 (𝑥 + 2)𝑒−𝑥 + 𝑐2 𝑥 + 𝑐3 .)
𝑦𝑦 ′′ + 𝑦 = 𝑦 ′2 .
(R: 𝑐21 𝑦 + 1 = ± ch(𝑐1 𝑥 + 𝑐2 ), 𝑐21 𝑦 − 1 = sin(𝑐1 𝑥 + 𝑐2 ), 2𝑦 = (𝑥 + 𝑐)2 ,

𝑦 = 0.)
𝑦 ′′ = 𝑒𝑦 .
(R: 𝑒𝑦 sin2 (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 ) = 2𝑐21 , 𝑒𝑦 sh2 (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 ) = 2𝑐21 , 𝑒𝑦 (𝑥 + 𝑐)2 = 2.)
2𝑥𝑦 ′ 𝑦 ′′ + 1 = 𝑦 ′2 − 1.
(R: 4(𝑐1 𝑥 + 1)3 = 9𝑐21 (𝑦 − 𝑐2 )2 , 𝑦 = ±𝑥 + 𝑐.)
𝑦 3 𝑦 ′′ = 1.
(R: 𝑐1 𝑦 2 − 1 = (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 )2 .)
𝑥2 𝑦 ′′ = 𝑦 ′2 .
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥 − 𝑐21 ln ∣𝑥 + 𝑐1 ∣ + 𝑐2 , 2𝑦 = 𝑥2 + 𝑐.)
115
𝑦 4 − 𝑦 3 𝑦 ′′ = 1.
√
(R: ln ∣𝑦 2 + 𝑐1 ± 𝑦 4 + 2𝑐1 𝑦 2 + 1∣ = 2𝑥 + 𝑐2 , 𝑦 = ±1.)
𝑦 ′′3 + 𝑥𝑦 ′′ = 2𝑦 ′ .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑡 + 3𝑡2 , 𝑦 = 𝑐21 𝑡3 /6 + 5𝑐1 𝑡4 /4 + 12𝑡5 /5 + 𝑐2 , 𝑦 = 𝑐.)
86. Z uvedbo 𝑦 ′ = 𝑦𝑧 rešite diferencialno enačbo
𝑦𝑦 ′′ = 2𝑥𝑦 ′2
pri začetnem pogoju 𝑦(2) = 2, 𝑦 ′ (2) = 1/2.
(R: 𝑦 5 (3 − 𝑥) = 8(𝑥 + 2).)
𝑥𝑦 ′′ − 𝑦 ′ = 𝑥2 𝑒𝑥 .
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥2 + 𝑐2 + (𝑥 − 1)𝑒𝑥 .)
(1 − 𝑥2 )𝑦 ′′ + 𝑥𝑦 ′ = 2.
Rešitev
Z uvedbo 𝑧 = 𝑦 ′ enačbi znižamo red: (1−𝑥2 )𝑧 ′ +𝑥𝑧 = 2. Enačba za 𝑧 je

nehomogena linearna. Pripada ji homogena enačba (1 − 𝑥2 )𝑧 ′ + 𝑥𝑧 = 0.
116
Njeno splošno rešitev dobimo z ločitvijo spremenljivk, integracijo in
antilogaritmiranjem:
2 𝑑𝑧 2𝑥 𝑑𝑥 √ √
= 2 , ln 𝑧 2 = ln ∣𝑥2 −1∣+ln(4𝑐21 ), 𝑧 = 2𝑐1 𝑥2 − 1, 𝑧 = 2𝑐1 1 − 𝑥2 .
𝑧 𝑥 −1
Partikularno rešitev 𝑍 poiščemo z nastavkom 𝑍 = 𝑎𝑥 in dobimo 𝑎 = 2.

Splošna rešitev je:
√ √
𝑦 ′ = 𝑧 = 2𝑐1 𝑥2 − 1 + 2𝑥, 𝑦 ′ = 𝑧 = 2𝑐1 1 − 𝑥2 + 2𝑥.
Z drugo integracijo imamo rešitev dane enačbe:

√ √
𝑦 = 𝑐1 (𝑥 𝑥2 − 1 − ln(𝑥 + 𝑥2 − 1)) + 𝑥2 + 𝑐2
za ∣𝑥∣ > 1 oziroma

√
𝑦 = 𝑐1 (𝑥 1 − 𝑥2 + arc sin 𝑥) + 𝑥2 + 𝑐2
za ∣𝑥∣ < 1.
89. Z uvedbo 𝑦 ′ = 𝑧(𝑦) rešite diferencialno enačbo
𝑦 ′′ cos 𝑦 + 𝑦 ′2 sin 𝑦 = 𝑦 ′
pri začetnem pogoju 𝑦(−1) = 𝜋/6, 𝑦 ′ (−1) = 2.
(R: ln ∣ tg(𝑦/2 + 𝜋/6)∣ = 2𝑥 + 2.)
𝑦 ′′ − 3𝑦 ′ + 2𝑦 = sin 𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑥 + 𝑐2 𝑒2𝑥 + 3 cos 𝑥/10 + sin 𝑥/10.)
117
𝑦 ′′ − 8𝑦 ′ + 20𝑦 = 5𝑥𝑒4𝑥 sin(2𝑥).
(R: 𝑦 = ((𝑐1 − 5𝑥2 /8) cos(2𝑥) + (𝑐2 + 5𝑥/16) sin(2𝑥))𝑒4𝑥 .)
𝑦 𝐼𝑉 − 𝑦 = 0.
(R: 𝑦 = 𝑐1 ch 𝑥 + 𝑐2 sh 𝑥 + 𝑐3 cos 𝑥 + 𝑐4 sin 𝑥.)
Rešite diferencialno enačbo
𝑦 𝑉 − 10𝑦 ′′′ + 9𝑦 ′ = 0.
(R: 𝑦 = 𝑐1 + 𝑐2 ch 𝑥 + 𝑐3 sh 𝑥 + 𝑐4 ch(3𝑥) + 𝑐5 sh(3𝑥).)
Rešite diferencialno enačbo
𝑦 ′′′ − 𝑦 ′′ − 𝑦 ′ + 𝑦 = 0.
(R: 𝑦 = (𝑐1 + 𝑐2 𝑥)𝑒𝑥 + 𝑐3 𝑒−𝑥 .)
𝑥3 (𝑦 ′′ − 𝑦) = 𝑥2 − 2.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑥 + 𝑐2 𝑒−𝑥 − 1/𝑥.)
𝑥2 𝑦 ′′ − 4𝑥𝑦 ′ + 6𝑦 = 0.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥2 + 𝑐2 𝑥3 .)
118
𝑥2 𝑦 ′′ − 9𝑥𝑦 ′ + 21𝑦 = 0.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥3 + 𝑐2 𝑥7 .)
𝑥2 𝑦 ′′ − 𝑥𝑦 ′ − 3𝑦 = 0.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥3 + 𝑐2 /𝑥.)
𝑥2 𝑦 ′′ − 2𝑥𝑦 ′ + 2𝑦 = 4𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥2 + 𝑐2 𝑥 − 4𝑥 ln ∣𝑥∣.)
𝑥2 𝑦 ′′ + 𝑥𝑦 ′ + 𝑦 = 𝑥.
(R: 𝑦 = 𝑐1 cos ln ∣𝑥∣ + 𝑐2 sin ln ∣𝑥∣ + 𝑥/2.)
𝑥2 𝑦 ′′ − 2𝑥𝑦 ′ + 2𝑦 + 𝑥 − 2𝑥3 = 0.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑥2 + 𝑐2 𝑥 + 𝑥3 + 𝑥 ln ∣𝑥∣.)
(𝑒𝑥 + 1)𝑦 ′′ − 2𝑦 ′ − 𝑒𝑥 𝑦 = 0
ima rešitev 𝑦1 (𝑥) = 𝑒𝑥 − 1. Preverite. Nato dano enačbo rešite.
(R: 𝑦 = 𝑐1 (𝑒𝑥 − 1) + 𝑐2 (𝑒𝑥 + 1)−1 .)
119
𝑦 ′′ + 4𝑥𝑦 ′ + (4𝑥2 + 2)𝑦 = 0
2
ima rešitev oblike 𝑦1 (𝑥) = 𝑒𝑎𝑥 . Poiščite konstanto 𝑎 in nato dano
enačbo rešite.
2
(R: 𝑦 = (𝑐1 + 𝑐2 𝑥)𝑒−𝑥 .)
(2𝑥 + 1)𝑦 ′′ + 2(2𝑥 − 1)𝑦 ′ − 8𝑦 = (6𝑥2 + 𝑥 − 3)𝑒𝑥
prirejena homogena enačba ima rešitev oblike 𝑦1 (𝑥) = 𝑒𝑎𝑥 . Poiščite

konstanto 𝑎 in nato dano enačbo rešite.
(R: 𝑦 = 𝑐1 𝑒−2𝑥 + 𝑐2 (4𝑥2 + 1) + (𝑥 + 1/3)𝑒𝑥 .)
𝑥2 𝑦 ′′ + (3𝑥2 + 4𝑥)𝑦 ′ + 2(𝑥2 + 3𝑥 + 1)𝑦 = 0.
Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑦𝑥2 .
(R: 𝑦 = (𝑐1 𝑒−𝑥 + 𝑐2 𝑒−2𝑥 )/𝑥2 .)
𝑦 ′′ + 𝑦 + 6 cos(2𝑥) + 9 sin(2𝑥) = 0, 𝑦(0) = 3, 𝑦 ′ (0) = 5.
Rešitev
Najprej poiščemo splošno rešitev diferencialne enačbe
𝑦 ′′ + 𝑦 = −6 cos(2𝑥) − 9 sin(2𝑥).
120
Splošna rešitev pripadajoče homogene enačbe je očitno 𝑦 = 𝑐1 cos 𝑥 +
𝑐2 sin 𝑥. Partikularno rešitev nehomogene enačbe pa poiščemo z nas-
tavkom 𝑌 = 𝐴 cos(2𝑥)+𝐵 sin(2𝑥). Za koeficienta 𝐴 in 𝐵 dobimo sistem
enačb: −3𝐴 = −6, −3𝐵 = −9, ki ima rešitev 𝐴 = 2, 𝐵 = 3. Splošna
rešitev dane enačbe je zato 𝑦 = 𝑐1 cos 𝑥 + 𝑐2 sin 𝑥 + 2 cos(2𝑥) + 3 sin(2𝑥).
Prvi začetni pogoj nam da 𝑐1 = 2, drugi pa 𝑐2 +6 = 5. Torej je 𝑐2 = −1
in rešitev naloge je 𝑦 = cos 𝑥 − sin 𝑥 + 2 cos(2𝑥) + 3 sin(2𝑥).
𝑦 ′′ + 8𝑦 ′ − 9𝑦 = 0, 𝑦(1) = 1, 𝑦 ′ (1) = 0.
(R: 𝑦 = (9𝑒𝑥−1 + 𝑒−9(𝑥−1) )/10.)
𝑦 ′′ − 6𝑦 ′ + 9𝑦 = 0, 𝑦(0) = 0, 𝑦 ′ (0) = 2.
(R: 𝑦 = 2𝑥𝑒3𝑥 .)
𝑦 ′′ + 𝑦 ′ − 2𝑦 = 2𝑥, 𝑦(0) = 0, 𝑦 ′ (0) = 1.
(R: 𝑦 = 𝑒𝑥 − 𝑒−2𝑥 /2 − 𝑥 − 1/2.)
𝑦 ′′ − 𝑦 = 3𝑒2𝑥 − 2 sin 𝑥, 𝑦(0) = 2, 𝑦 ′ (0) = −2.
(R: 𝑦 = 3𝑒−𝑥 − 2𝑒𝑥 + 𝑒2𝑥 + sin 𝑥.)
121
𝑦 ′′ − 6𝑦 ′ + 10𝑦 = 100, 𝑦(0) = 10, 𝑦 ′ (0) = 5.
(R: 𝑦 = 5(2 + 𝑒3𝑥 sin 𝑥).)
4 1
𝑦 ′′ + 𝑦 = sin 𝑥 − cos(2𝑥), 𝑦(0) = , 𝑦 ′ (0) = .
3 2
(R: 𝑦 = cos 𝑥 + sin 𝑥 + cos(2𝑥)/3 − 𝑥 cos 𝑥/2.)
111. Rešite robni problem:
𝑦 ′′ − 3𝑦 ′ + 2𝑦 = 𝑒3𝑥 , 𝑦(0) = 0, 𝑦(ln 2) = 0.
Rešitev
Splošna rešitev pripadajoče homogene enačbe je očitno 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑥 +𝑐2 𝑒2𝑥 .

Partikularno rešitev nehomogene enačbe pa poiščemo z nastavkom:
𝑌 = 𝐴𝑒3𝑥 . Za koeficient 𝐴 dobimo enačbo: 9𝐴 − 3 ⋅ 3𝐴 + 2𝐴 = 1,
ki ima rešitev 𝐴 = 1/2. Splošna rešitev dane enačbe je zato 𝑦 =
𝑐1 𝑒𝑥 +𝑐2 𝑒2𝑥 +𝑒3𝑥 /2. Prvi robni pogoj nam da 𝑐1 +𝑐2 +1/2 = 0, drugi pa
2𝑐1 +4𝑐2 +4 = 0. Rešitev sistema ebačb za 𝑐1 in 𝑐2 je: 𝑐1 = 1, 𝑐2 = −3/2.
Rešitev danega robnega problema je 𝑦 = 𝑒𝑥 − 3𝑒2𝑥 /2 + 𝑒3𝑥 /2.
𝑦 ′′ − 𝑦 = 2𝑥, 𝑦(0) = 0, 𝑦(1) = −1.
(R: 𝑦 = sh 𝑥/ sh 1 − 2𝑥.)
122
𝑦 ′′ + 𝑦 ′ = 1, 𝑦 ′ (0) = 0, 𝑦(1) = 1.
(R: 𝑦 = 𝑥 + 𝑒−𝑥 − 1/𝑒.)
𝑦 ′′ − 𝑦 ′ = 0, 𝑦(0) = 0, 𝑦 ′ (1) − 𝑦(1) = 2.
(R: 𝑦 = 2(𝑒𝑥 − 1).)

2𝑥
𝑦 ′′ + 𝑦 = , 𝑦(0) = 0, 𝑦(𝜋/2) = 0.
𝜋
(R: 𝑦 = 2𝑥/𝜋 − sin 𝑥.)

2𝑥
𝑦 ′′ + 𝑦 = , 𝑦(0) = 0, 𝑦(𝜋) = 𝜆.
𝜋
(R: Nešteto mnogo rešitev 𝑦 = 2𝑥/𝜋 + 𝑐 sin 𝑥 za 𝜆 = 2, nobene rešitve

za 𝜆 ∕= 2)
𝑦 ′′ − 𝑦 ′ − 2𝑦 = 3𝑒−𝑥 , 𝑦 ′ (0) = 2, lim 𝑦(𝑥) = 0.

𝑥→∞
(R: 𝑦 = −(𝑥 + 3)𝑒−𝑥 .)
𝑦 ′′ − 𝑦 = 1, 𝑦(0) = 1, 𝑦(𝑥) omejena pri 𝑥 → ∞.
(R: 𝑦 = 2𝑒−𝑥 − 1.)
123
𝑥2 𝑦 ′′ − 6𝑦 = 0, 𝑦(𝑥) omejena pri 𝑥 = 0 in 𝑦(1) = 2.
(R: 𝑦 = 2𝑥3 .)
𝑥2 𝑦 ′′ − 2𝑥𝑦 ′ + 2𝑦 = 0, 𝑦(𝑥) = 𝑜(𝑥) za 𝑥 → 0 pri 𝑦(1) = 3.
Rešitev
Rešitev poiščemo z zamenjavo 𝑥 = 𝑒𝑡 ali pa kar v obliki 𝑦 = 𝑥𝑛 . Za 𝑛

dobimo enačbo 𝑛(𝑛 − 1) − 2𝑛 + 2 = 𝑛2 − 3𝑛 + 2 = (𝑛 − 1)(𝑛 − 2) = 0, ki
ima korena 𝑛1 = 1 in 𝑛2 = 2. Splošna rešitev je 𝑦 = 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 𝑥2 . Veljati
pa mora
𝑦(𝑥)
lim = lim (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 ) = 0,
𝑥→0 𝑥 𝑥→0
iz česar sledi 𝑐2 = 0. Ostane 𝑦 = 𝑐1 𝑥2 . Iz 𝑦(1) = 3 dobimo nazadnje

rešitev 𝑦 = 3𝑥2 .
𝑥2 𝑦 ′′ + 5𝑥𝑦 ′ + 3𝑦 = 0, 𝑦(𝑥) = 𝑂(𝑥−2 ) pri 𝑥 → ∞ in 𝑦 ′ (1) = 3.
Rešitev
Rešitev poiščemo v obliki 𝑦 = 𝑥𝑛 . Za 𝑛 dobimo enačbo 𝑛(𝑛 − 1) +

5𝑛 + 3 = 𝑛2 + 4𝑛 + 3 = (𝑛 + 1)(𝑛 + 3) = 0, ki ima korena 𝑛1 = −1 in
𝑛2 = −3. Splošna rešitev je 𝑦(𝑥) = 𝑐1 𝑥−1 + 𝑐2 𝑥−3 . Pišimo:
1 ( 𝑐2 )
𝑦(𝑥) = 2 𝑐1 𝑥 + .
𝑥 𝑥
124
Drugi faktor je omejen pri ∞ le za 𝑐1 = 0. Zato je 𝑦(𝑥) = 𝑐2 𝑥−3 . Ker je
𝑦 ′ (𝑥) = −3𝑐2 𝑥−4 in mora veljati 𝑦 ′ (1) = 3, dobimo za 𝑐2 enačbo −3𝑐2 =
3, ki je izpolnjena za 𝑐2 = −1 in rešitev naše naloge je 𝑦 = −𝑥−3 .
122. Za katere vrednosti parametra 𝑎 robni problem
𝑦 ′′ + 𝑎𝑦 = 1, 𝑦(0) = 0, 𝑦(1) = 0
nima rešitve?
Rešitev
Hitro se vidi, da za 𝑎 < 0 problem ima rešitev. Za 𝑎 = 0 dobimo enačbo

𝑦 ′ = 1, ki ima splošno rešitev 𝑦 = 𝑥2 /2 + 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 . Robnima pogojema
pa ustreza rešitev 𝑦 = 𝑥(𝑥 − 1)/2. Zato nerešljive probleme iščemo za
𝑎 > 0. Splošna rešitev je
1 √ √
𝑦= + 𝑐1 cos(𝑥 𝑎) + 𝑐2 sin(𝑥 𝑎).
𝑎
Prvi robni pogoj nam da 𝑐1 = −1/𝑎, tako da je
1 √ √
𝑦 = (1 − cos(𝑥 𝑎)) + 𝑐2 sin(𝑥 𝑎).
𝑎
Drugi robni pogoj nam da enačbo
1 √ √
(1 − cos( 𝑎)) + 𝑐2 sin( 𝑎) = 0,
𝑎
√ √
ki ni rešljiva, če je sin( 𝑎) = 0. To se zgodi, če je 𝑎 = 𝑛𝜋, kjer je 𝑛
od 0 različno celo število. Torej mora veljati 𝑎 = (𝑛𝜋)2 . Tedaj bi imeli:
1
𝑦= (1 − cos(𝑛𝜋𝑥)) + 𝑐2 sin(𝑛𝜋𝑥).
(𝑛𝜋)2
Za 𝑥 = 1 mora veljati cos(𝑛𝜋) = 1, kar je res za sode 𝑛. Robni problem
ima v takem primeru nešteto rešitev. Ko pa je 𝑛 liho število, 𝑛 = 2𝑘−1,
to se pravi za 𝑎 = (2𝑘 − 1)2 𝜋 2 pa robni problem nima rešitev.
125
𝑦 ′′ − 2(1 + tg2 𝑥)𝑦 = 0
ima eno rešitev 𝑦1 (𝑥) = tg 𝑥. Preverite! Z uporabo Liouvillove formule

poiščite rešitev 𝑦2 (𝑥), ki je od 𝑦1 (𝑥) linearno neodvisna. Nazadnje
zapišite splošno rešitev dane diferencialne enačbe.
(R: 𝑦 = 𝑐1 tg 𝑥 + 𝑐2 (1 + 𝑥 tg 𝑥).)
124. Z metodo variacije konstant poiščite splošno rešitev diferencialne enačbe

1
𝑦 ′′ + 𝑦 = .
sin 𝑥
(R: 𝑦 = (𝑐1 − 𝑥) cos 𝑥 + (𝑐2 + ln ∣ sin 𝑥∣) sin 𝑥).)
125. Z uvedbo 𝑢 = ln ∣(𝑥 − 2)/(𝑥 − 1)∣ in 𝑦 = (𝑥 − 1)𝑣, 𝑣 = 𝑣(𝑢) rešite

2𝑦
𝑦 ′′ = .
(𝑥 − 1)2 (𝑥 − 2)2
(R: 𝑦 = (𝑥 − 1)(𝑐1 (𝑥 − 2)2 (𝑥 − 1)−2 + 𝑐2 (𝑥 − 1)(𝑥 − 2)−1 ).)
126. Z uvedbo nove spremenljivke 𝜉 = 1/𝑥 rešite diferencialno enačbo
𝑥4 𝑦 ′′ + 2𝑥3 𝑦 ′ + 𝑦 = 0 .
(R: 𝑦 = 𝑐1 cos(1/𝑥) + 𝑐2 sin(1/𝑥).)
127. Rešite integralsko enačbo

∫ 𝑥
𝑓 (𝑥) − 𝑓 (𝜉) 𝑑𝜉 = 𝑒−𝑥 .
0
(R: 𝑓 (𝑥) = ch 𝑥.)
126
∫ 𝑥
𝑓 (𝑥) − 𝑓 (𝜉) 𝑑𝜉 = 𝑒𝑥 .
0
(R: 𝑓 (𝑥) = (1 + 𝑥)𝑒𝑥 .)

∫ 𝑥 ∫ 𝑥
(𝑥 − 𝜉)𝑓 (𝜉) 𝑑𝜉 = 2𝑥 + 𝑓 (𝜉) 𝑑𝜉 .
0 0
(R: 𝑓 (𝑥) = −2𝑒𝑥 .)

∫ 𝑥
𝜉𝑓 (𝜉) 𝑑𝜉 = 𝑥2 + 𝑓 (𝑥) .
0
2 /2
(R: 𝑓 (𝑥) = 2(1 − 𝑒𝑥 ).)
131. Poiščite linearno neodvisni rešitvi 𝑦1 in 𝑦2 enačbe
𝑦 ′′ − 𝑥2 𝑦 = 0
v obliki potenčne vrste.
Rešitev
Naj bo potenčna vrsta

∞
∑
𝑦= 𝑎𝑛 𝑥 𝑛
𝑛=0
z realnimi koeficienti 𝑎𝑛 rešitev dane enačbe. Predpostavimo, da ima
vrsta pozitiven konvergenčni polmer. Dvakrat odvajamo in vstavimo v
enačbo:
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 𝑥𝑛−2 = 𝑥2 𝑎𝑛 𝑥 𝑛 = 𝑎𝑛 𝑥𝑛+2 .
𝑛=2 𝑛=0 𝑛=0
127
Preuredimo:
∞
∑ ∞
∑
𝑛
(𝑛 + 1)(𝑛 + 2)𝑎𝑛+2 𝑥 = 𝑎𝑛−2 𝑥𝑛 .
𝑛=0 𝑛=2
S primerjavo koeficientov istoležnih členov najdemo:
2𝑎2 = 0, 6𝑎3 = 0, (𝑛 + 1)(𝑛 + 2)𝑎𝑛+2 = 𝑎𝑛−2 (𝑛 ≥ 2).
Vidimo, da je 𝑎2 = 0 in 𝑎3 = 0, koeficienta 𝑎0 = 𝛼 in 𝑎1 = 𝛽 pa sta

poljubni realni števili. Imamo rekurzijo:
𝑎𝑛−2
𝑎𝑛+2 = (𝑛 ≥ 2), 𝑎0 = 𝛼, 𝑎1 = 𝛽, 𝑎2 = 0, 𝑎3 = 0.
(𝑛 + 1)(𝑛 + 2)
Postopoma dobimo koeficiente:
𝛼 𝛼 𝛼
𝑎0 = 𝛼, 𝑎4 = , 𝑎8 = , 𝑎12 = , ...,
3⋅4 3⋅4⋅7⋅8 3 ⋅ 4 ⋅ 7 ⋅ 8 ⋅ 11 ⋅ 12
𝑎2 = 0, 𝑎6 = 0, 𝑎10 = 0, . . . ,
𝛽 𝛽 𝛽
𝑎1 = 𝛽, 𝑎5 = , 𝑎9 = , 𝑎13 = , ...,
4⋅5 4⋅5⋅8⋅9 4 ⋅ 5 ⋅ 8 ⋅ 9 ⋅ 12 ⋅ 13
𝑎3 = 0, 𝑎7 = 0, 𝑎11 = 0, . . .
Sedaj očitno lahko izrazimo 𝑦 = 𝛼𝑦1 + 𝛽𝑦2 , pri čemer sta

𝑥4 𝑥8 𝑥12
𝑦1 = 1 + + + + ...,
3 ⋅ 4 3 ⋅ 4 ⋅ 7 ⋅ 8 3 ⋅ 4 ⋅ 7 ⋅ 8 ⋅ 11 ⋅ 12
𝑥5 𝑥9 𝑥13
𝑦2 = 𝑥 + + + + ...
4 ⋅ 5 4 ⋅ 5 ⋅ 8 ⋅ 9 4 ⋅ 5 ⋅ 8 ⋅ 9 ⋅ 12 ⋅ 13
linearno neodvisni rešitvi diferencialne enačbe. Kvocientni kriterij pove,
da sta to povsod na realni osi konvergentni vrsti.
𝑦 ′′ − 𝑥𝑦 ′ − 2𝑦 = 0
128
Rešitev

∞
∑
𝑛=0

enačbo:
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
𝑛−2 𝑛−1
𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 𝑥 −𝑥 𝑛𝑎𝑛 𝑥 −2 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=2 𝑛=1 𝑛=0
Preuredimo:
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
𝑛 𝑛
(𝑛 + 2)(𝑛 + 1)𝑎𝑛+2 𝑥 − 𝑛𝑎𝑛 𝑥 − 2 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=0 𝑛=1 𝑛=0
2𝑎2 − 2𝑎0 = 0, (𝑛 + 2)(𝑛 + 1)𝑎𝑛+2 − 𝑛𝑎𝑛 − 2𝑎𝑛 = 0 (𝑛 ≥ 1).
Imamo rekurzijo:
𝑎𝑛
𝑎𝑛+2 = (𝑛 ≥ 0), 𝑎0 = 𝛼, 𝑎1 = 𝛽.
𝑛+1
Pri tem sta 𝛼 in 𝛽 poljubni realni števili. Postopoma dobimo koefi-

ciente:
𝛼 𝛼 𝛼 𝛼
𝑎0 = 𝛼, 𝑎2 = , 𝑎4 = , 𝑎6 = , 𝑎8 = , ...,
1 1⋅3 1⋅3⋅5 1⋅3⋅5⋅7
𝛽 𝛽 𝛽 𝛽
𝑎1 = 𝛽, 𝑎3 = , 𝑎5 = , 𝑎7 = , 𝑎9 = , ...
2 2⋅4 2⋅4⋅6 2⋅4⋅6⋅8
129
Očitno lahko izrazimo 𝑦 = 𝛼𝑦1 + 𝛽𝑦2 , pri čemer sta
𝑥2 𝑥4 𝑥6 𝑥8
𝑦1 = 1 + + + + + ...,
1 1⋅3 1⋅3⋅5 1⋅3⋅5
𝑥3 𝑥5 𝑥7 𝑥9
𝑦2 = 𝑥 + + + + + ...
2 2⋅4 2⋅4⋅6 2⋅4⋅6⋅8
linearno neodvisni rešitvi diferencialne enačbe. Kvocientni kriterij pove,
da sta to povsod na realni osi konvergentni vrsti.
(1 − 𝑥2 )𝑦 ′′ − 4𝑥𝑦 ′ − 2𝑦 = 0
Rešitev

∞
∑
𝑛=0

enačbo:
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
(1 − 𝑥2 ) 𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 𝑥𝑛−2 − 4𝑥 𝑛𝑎𝑛 𝑥𝑛−1 − 2 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=2 𝑛=1 𝑛=0
S preureditvijo dobimo:
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
𝑛 𝑛 𝑛
(𝑛+2)(𝑛+1)𝑎𝑛+2 𝑥 − 𝑛(𝑛−1)𝑎𝑛 𝑥 −4 𝑛𝑎𝑛 𝑥 −2 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=0 𝑛=2 𝑛=1 𝑛=0
2𝑎2 − 2𝑎0 = 0, 6𝑎3 − 4𝑎1 − 2𝑎1 = 0,
130
(𝑛 + 2)(𝑛 + 1)𝑎𝑛+2 − 𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 − 4𝑛𝑎𝑛 − 2𝑎𝑛 = 0 (𝑛 ≥ 2).
Po poenostavitvi najdemo relacijo 𝑎𝑛+2 = 𝑎𝑛 za vsak indeks 𝑛 ≥ 0. Če

izberemo 𝑎0 = 𝛼, 𝑎1 = 𝛽, pri čemer sta 𝛼 in 𝛽 poljubni realni števili,
potem velja:
𝑎0 = 𝑎2 = 𝑎4 = . . . = 𝛼, 𝑎1 = 𝑎3 = 𝑎5 = . . . = 𝛽.

1
𝑦 1 = 1 + 𝑥2 + 𝑥4 + . . . = ,
1 − 𝑥2
𝑥
𝑦 2 = 𝑥 + 𝑥3 + 𝑥5 + . . . =
1 − 𝑥2
linearno neodvisni rešitvi diferencialne enačbe. Vrsti sta konvergentni
za ∣𝑥∣ < 1.
Opomba
Morda opazimo ali pa tudi ne, da dano diferencialno enačbo lahko

zapišemo v obliki ((1−𝑥2 )𝑦)′′ = 0, kar pomeni, da je (1−𝑥2 )𝑦 = 𝑐1 𝑥+𝑐2
oziroma 𝑦 = 𝑐1 𝑥/(1 − 𝑥2 ) + 𝑐2 /(1 − 𝑥2 ). Rešitev torej lahko najdemo
brez uporabe vrst.
(1 + 𝑥2 )𝑦 ′′ + 5𝑥𝑦 ′ + 3𝑦 = 0
Rešitev

∞
∑
𝑛=0
131
enačbo:
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
2 𝑛−2 𝑛−1
(1 + 𝑥 ) 𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 𝑥 + 5𝑥 𝑛𝑎𝑛 𝑥 +3 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=2 𝑛=1 𝑛=0
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
𝑛 𝑛 𝑛
(𝑛+2)(𝑛+1)𝑎𝑛+2 𝑥 + 𝑛(𝑛−1)𝑎𝑛 𝑥 +5 𝑛𝑎𝑛 𝑥 +3 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=0 𝑛=2 𝑛=1 𝑛=0
2𝑎2 + 3𝑎0 = 0, 6𝑎3 + 5𝑎1 + 3𝑎1 = 0,
(𝑛 + 2)(𝑛 + 1)𝑎𝑛+2 + 𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 + 5𝑛𝑎𝑛 + 3𝑎𝑛 = 0 (𝑛 ≥ 2).
Po poenostavitvi najdemo relacijo (𝑛 + 2)𝑎𝑛+2 = −(𝑛 + 3)𝑎𝑛 , ki velja

za vse indekse 𝑛 ≥ 0. Če izberemo 𝑎0 = 𝛼, 𝑎1 = 𝛽, pri čemer sta 𝛼 in
𝛽 poljubni realni števili, potem velja:
3𝛼 3 ⋅ 5𝛼 3 ⋅ 5 ⋅ 7𝛼
𝑎0 = 𝛼, 𝑎2 = − , 𝑎4 = , 𝑎6 = − , ...,
2 2⋅4 2⋅4⋅4
4𝛽 4 ⋅ 6𝛽 4 ⋅ 6 ⋅ 8𝛽
𝑎1 = 𝛽, 𝑎3 = − , 𝑎5 = , 𝑎7 = − , ...,
3 3⋅5 3⋅5⋅7
3𝑥2 3 ⋅ 5𝑥4 3 ⋅ 5 ⋅ 7𝑥6

𝑦1 = 1 − + − + ...,
2 2⋅4 2⋅4⋅6
4𝑥3 4 ⋅ 6𝑥5 4 ⋅ 6 ⋅ 8𝑥7
𝑦2 = 𝑥 − + − + ...
3 3⋅5 3⋅5⋅7
linearno neodvisni rešitvi diferencialne enačbe. Vrsti sta konvergentni
za ∣𝑥∣ < 1.
132
Opomba
Vsoti vrst za 𝑦1 in 𝑦2 lahko izrazimo z elementarnimi funkcijami:

√
2 −3/2 𝑥 ln(𝑥 + 1 + 𝑥2 )
𝑦1 = (1 + 𝑥 ) , 2𝑦2 = + .
1 + 𝑥2 (1 + 𝑥2 )3/2
(𝑥2 − 𝑥 + 1)𝑦 ′′ + 2(2𝑥 − 1)𝑦 ′ + 2𝑦 = 0
Rešitev

∞
∑
𝑛=0

enačbo:
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
(𝑥2 − 𝑥 + 1) 𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 𝑥𝑛−2 + (4𝑥 − 2) 𝑛𝑎𝑛 𝑥𝑛−1 + 2 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=2 𝑛=1 𝑛=0
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
𝑛 𝑛
(𝑛 + 2)(𝑛 + 1)𝑎𝑛+2 𝑥 + 𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 𝑥 − 𝑛(𝑛 + 1)𝑎𝑛+1 𝑥𝑛 +
𝑛=0 𝑛=2 𝑛=1
∞
∑ ∞
∑ ∞
∑
𝑛 𝑛
+4 𝑛𝑎𝑛 𝑥 − 2 (𝑛 + 1)𝑎𝑛+1 𝑥 + 2 𝑎𝑛 𝑥𝑛 = 0.
𝑛=1 𝑛=0 𝑛=0
2𝑎2 − 2𝑎1 + 2𝑎0 = 0, 6𝑎3 − 2𝑎2 + 4𝑎1 − 4𝑎2 + 2𝑎1 = 0,
133
(𝑛 + 2)(𝑛 + 1)𝑎𝑛+2 − 𝑛(𝑛 + 1)𝑎𝑛+1 + 𝑛(𝑛 − 1)𝑎𝑛 +
+4𝑛𝑎𝑛 − 2(𝑛 + 1)𝑎𝑛+1 + 2𝑎𝑛 = 0 (𝑛 ≥ 2).
Po poenostavitvi najdemo relacijo 𝑎𝑛+2 = 𝑎𝑛+1 − 𝑎𝑛 , ki velja za vse

indekse 𝑛 ≥ 0. Da bi našli linearno neodvisni rešitvi 𝑦1 in 𝑦2 , izberemo
enkrat 𝑎0 = 𝑦1 (0) = 1, 𝑎1 = 𝑦1′ (0) = 1, drugič pa 𝑎0 = 𝑦2 (0) = 0, 𝑎1 =
𝑦2′ (0) = 1. S tem bo determinanta Wronskega funkcij 𝑦1 in 𝑦2 v točki
𝑥 = 0 in njeni okolici različna od 0. Tako dobimo koeficiente za funkcijo
𝑦1 :
𝑎0 = 1, 𝑎1 = 1, 𝑎2 = 0, 𝑎3 = −1, 𝑎4 = −1, 𝑎5 = 0, 𝑎6 = 1, 𝑎7 = 1, . . . ,
Za koeficiente funkcije 𝑦2 najdemo:
𝑎0 = 0, 𝑎1 = 1, 𝑎2 = 1, 𝑎3 = 0, 𝑎4 = −1, 𝑎5 = −1, 𝑎6 = 0, 𝑎7 = 1, . . .
Rešitvi sta:
𝑦 1 = 1 + 𝑥 − 𝑥3 − 𝑥4 + 𝑥6 + 𝑥7 + . . . ,
𝑦 2 = 𝑥 + 𝑥2 − 𝑥4 − 𝑥5 + 𝑥7 + 𝑥8 + . . .
Obe vrsti konvergirata za ∣𝑥∣ < 1.
Opomba
Vsoti vrst za 𝑦1 in 𝑦2 lahko izrazimo z elementarnimi funkcijami:

1 𝑥
𝑦1 = , 𝑦2 = .
1 − 𝑥 + 𝑥2 1 − 𝑥 + 𝑥2
4 Sistemi navadnih diferencialnih enačb

1. Včasih najlaže rešimo sistem z eliminacijo vseh neznanih funkcij razen ene, za
katero dobimo neko navadno diferencialno enačbo višjega reda. Njena rešitev nam
postopoma da še preostale neznane funkcije.
134
𝑦 (𝑛) = 𝑓 (𝑥, 𝑦, 𝑦 ′ , . . . , 𝑦 (𝑛−1) )
lahko pretvorimo v sistem 𝑛 enačb prvega reda z vpeljavo funkcij
𝑦𝑘 = 𝑦 (𝑘−1) (𝑘 = 1, 2, . . . , 𝑛).
Dobimo:
𝑦1′ = 𝑦2 ,
𝑦2′ = 𝑦3 ,
..
.
′
𝑦𝑛−1 = 𝑦𝑛 ,
𝑦𝑛′ = 𝑓 (𝑥, 𝑦1 , 𝑦2 , . . . , 𝑦𝑛 ).
V primeru linearne enačbe
𝑦 (𝑛) + 𝑝1 (𝑥)𝑦 (𝑛−1) + . . . + 𝑝𝑛 (𝑥)𝑦 = 𝑓 (𝑥)
dobimo sistem enačb:
𝑦1′ = 𝑦2 ,
𝑦2′ = 𝑦3 ,
..
.
′
𝑦𝑛−1 = 𝑦𝑛 ,
𝑦𝑛′ = 𝑓 (𝑥) − 𝑝𝑛 (𝑥)𝑦1 − 𝑝𝑛−1 (𝑥)𝑦2 − . . . − 𝑝1 (𝑥)𝑦𝑛 .
Prepišemo ga lahko v matrično obliko:

⎡ ⎤ ⎡ ⎤⎡ ⎤ ⎡ ⎤
𝑦 0 1 0 ... 0 𝑦1 0
⎢ 1 ⎥ ⎢ ⎥⎢ ⎥ ⎢ ⎥
⎢ 𝑦2 0 0 1 ... 0 ⎥ ⎢ 𝑦2 0
⎢ ⎥ ⎢ ⎥⎢ ⎥ ⎢ ⎥
⎥ ⎢ ⎥ ⎢ ⎥
𝑑 ⎢⎢ ..
⎥ ⎢
.. .. .. .. ⎥ ⎢ ..
⎥⎢ ⎥ ⎢
..
⎥
⎥=⎢ . ⎥+⎢ ⎥.
⎥ ⎢ ⎥ ⎢ ⎥
⎢ . . . . ⎥⎢ . .
𝑑𝑥 ⎢ ⎥ ⎢ ⎥⎢ ⎥ ⎢ ⎥
⎢ ⎥ ⎢ ⎥⎢ ⎥ ⎢ ⎥
⎢ 𝑦𝑛−1 ⎥ ⎢ 0 0 0 ... 1 ⎥ ⎢ 𝑦𝑛−1 ⎥ ⎢ 0 ⎥
⎣ ⎦ ⎣ ⎦⎣ ⎦ ⎣ ⎦
𝑦𝑛 −𝑝𝑛 (𝑥) −𝑝𝑛−1 (𝑥) −𝑝𝑛−2 (𝑥) ... −𝑝1 (𝑥) 𝑦𝑛 𝑓 (𝑥)
135
3. Splošen sistem diferencialnih enačb prvega reda je oblike
𝑥˙ 1 = 𝑓1 (𝑡, 𝑥1 , 𝑥2 , . . . , 𝑥𝑛 ),
𝑥˙ 2 = 𝑓2 (𝑡, 𝑥1 , 𝑥2 , . . . , 𝑥𝑛 ),
..
.
𝑥˙ 𝑛 = 𝑓𝑛 (𝑡, 𝑥1 , 𝑥2 , . . . , 𝑥𝑛 ).
Sistem imenujemo avtonomen, če v funkcijah na desni strani enačajev spremenljivka

𝑡 eksplicitno ne nastopa.
Splošen sistem linearnih diferencialnih enačb prvega reda je oblike
𝑥˙ 1 = 𝑎11 (𝑡)𝑥1 + 𝑎12 (𝑡)𝑥2 + . . . + 𝑎1𝑛 (𝑡)𝑥𝑛 + 𝑏1 (𝑡),
𝑥˙ 2 = 𝑎11 (𝑡)𝑥1 + 𝑎12 (𝑡)𝑥2 + . . . + 𝑎1𝑛 (𝑡)𝑥𝑛 + 𝑏2 (𝑡),

..
.
𝑥˙ 𝑛 = 𝑎𝑛1 (𝑡)𝑥1 + 𝑎𝑛2 (𝑡)𝑥2 + . . . + 𝑎𝑛𝑛 (𝑡)𝑥𝑛 + 𝑏𝑛 (𝑡).
Prepišemo ga lahko tudi v matrično obliko:

⎡ ⎤ ⎡ ⎤⎡ ⎤ ⎡ ⎤
𝑥1 𝑎 (𝑡) 𝑎12 (𝑡) . . . 𝑎1𝑛 (𝑡) 𝑥1 𝑏1 (𝑡)
⎢ ⎥ ⎢ 11 ⎥⎢ ⎥ ⎢ ⎥
𝑥 ⎥ ⎢ 𝑎 (𝑡) 𝑎22 (𝑡) . . . 𝑎2𝑛 (𝑡) 𝑥2 ⎥ ⎢ 𝑏2 (𝑡)
⎢ ⎥ ⎢ ⎥⎢ ⎥ ⎢ ⎥
𝑑 ⎢ ⎢ 2 ⎥ = ⎢ 21
⎥⎢
⎥+⎢
⎥
⎥.
𝑑𝑡 ⎢ ... ⎥ .. .. .. ..⎥ ⎢ ..
⎥⎢
..
.
⎢ ⎢ ⎥⎢ ⎥
⎥ ⎢ . . . ⎥⎢ .⎥ ⎢ . ⎥
⎣ ⎦ ⎣ ⎦⎣ ⎦ ⎣ ⎦
𝑥𝑛 𝑎𝑛1 (𝑡) 𝑎𝑛2 (𝑡) . . . 𝑎𝑛𝑛 (𝑡) 𝑥𝑛 𝑏𝑛 (𝑡)
Z vpeljavo matrik
⎡ ⎤ ⎡ ⎤ ⎡ ⎤
𝑥1 𝑎 (𝑡) 𝑎12 (𝑡) . . . 𝑎1𝑛 (𝑡) 𝑏1 (𝑡)
⎢ ⎥ ⎢ 11 ⎥ ⎢ ⎥
⎢ 𝑥2 ⎥ ⎢ 𝑎21 (𝑡) 𝑎22 (𝑡) . . . 𝑎2𝑛 (𝑡) ⎢ 𝑏2 (𝑡)
⎢ ⎥ ⎢ ⎥ ⎢ ⎥
⎥ ⎥
x=⎢ ⎢ .. ⎥ , A(𝑡) = ⎢
⎥ ⎢
.. .. .. ..
⎥, b(𝑡) = ⎢
⎢ ..
⎥
.
⎥ ⎥
⎢ . ⎥ ⎢ . . . ⎥ ⎢ . ⎥
⎣ ⎦ ⎣ ⎦ ⎣ ⎦
𝑥𝑛 𝑎𝑛1 (𝑡) 𝑎𝑛2 (𝑡) . . . 𝑎𝑛𝑛 (𝑡) 𝑏𝑛 (𝑡)
pa še krajše:
ẋ = A(𝑡)x + b(𝑡).
136
Matrika A(𝑡) ima za svoje elemente realne funkcije. Sistem enačb je homogen, če je
b(𝑡) ≡ 0. Splošna rešitev x(𝑡) homogenega sistema ẋ = A(𝑡)x je poljubna linearna
kombinacija 𝑛-linearno neodvisnih rešitev x1 (𝑡), x1 (𝑡), . . . , x𝑛 (𝑡) tega sistema:
x(𝑡) = 𝑐1 x1 (𝑡) + 𝑐2 x1 (𝑡) + . . . + 𝑐𝑛 x𝑛 (𝑡).
Če je
⎡ ⎤ ⎡ ⎤ ⎡ ⎤
𝑥 (𝑡) 𝑥 (𝑡) 𝑥12 (𝑡) . . . 𝑥1𝑛 (𝑡) 𝑐1
⎢ 1𝑘 ⎥ ⎢ 11 ⎥ ⎢ ⎥
⎢ 𝑥2𝑘 (𝑡) ⎢ 𝑥21 (𝑡) 𝑥22 (𝑡) . . . 𝑥2𝑛 (𝑡) ⎥ 𝑐2
⎢ ⎥ ⎢ ⎥ ⎢ ⎥
⎥ ⎢ ⎥
x𝑘 (𝑡) = ⎢ ..
⎥, X(𝑡) = ⎢
⎢
.. .. .. ..
⎥, c=⎢ ..
⎥
.
⎢ ⎥ ⎥ ⎢ ⎥
⎢ . ⎥ ⎢ . . . ⎥ ⎢ . ⎥
⎣ ⎦ ⎣ ⎦ ⎣ ⎦
𝑥𝑛𝑘 (𝑡) 𝑥𝑛1 (𝑡) 𝑥𝑛2 (𝑡) . . . 𝑥𝑛𝑛 (𝑡) 𝑐𝑛
potem veljata relaciji det X(𝑡) ∕= 0 in Ẋ(𝑡) = A(𝑡)X(𝑡) in splošna rešitev je x(𝑡) =
X(𝑡)c.
Partikularno rešitev y(𝑡) nehomogenega sistema enačb ẋ = A(𝑡)x + b(𝑡)
poiščemo z metodo variacije konstant, potem ko smo že našli matriko Ξ(𝑡) line-
arno neodvisnih rešitev 𝝃 1 (𝑡), 𝝃 2 (𝑡), . . . , 𝝃 𝑛 (𝑡) pripadajočega homogenega sistema
ẋ = A(𝑡)x. Kratek račun pokaže, da velja
∫ 𝑡
y(𝑡) = G(𝑡, 𝜏 )b(𝜏 ) 𝑑𝜏, G(𝑡, 𝜏 ) = Ξ(𝑡)Ξ−1 (𝜏 ).
𝑡0
Splošna rešitev nehomogenega sistema enačb je potem
x(𝑡) = Ξ(𝑡)c + y(𝑡).
4. Pri reševanju linearnih diferencialnih enačb so koristna pravila, ki so analogna

pravilom za reševanje linearnih diferencialnih enačb.
a) Če ima homogen sistem ẋ − A(𝑡)x = 0 kompleksno rešitev x, potem sta rešitvi
tudi Re x in Im x.
b) Če ima nehomogena enačba ẋ − A(𝑡)x = b(𝑡) kompleksno rešitev x in na desni
strani kompleksno funkcijo b, potem je Re x njena rešitev za desno stran Re b,
Im x pa njena rešitev za desno stran Im b,
137
c) Če je y1 rešitev nehomogene enačbe ẋ − A(𝑡)x = b(𝑡) za desno stran b1 in y2
rešitev iste enačbe za desno stran b2 , potem je y = y1 + y2 rešitev te iste enačbe
za desno stran b1 + b2 .
5. V primeru konstantne realne matrike
⎡ ⎤
𝑎 𝑎12 . . . 𝑎1𝑛
⎢ 11 ⎥
⎢ 𝑎21 𝑎22 . . . 𝑎2𝑛
⎢ ⎥
⎥
A=⎢ ⎢ .. .. .. ..
⎥
.
⎥
⎢ . . . ⎥
⎣ ⎦
𝑎𝑛1 𝑎𝑛2 . . . 𝑎𝑛𝑛
lahko rešujemo homogen sistem ẋ = Ax z metodami linearne algebre. Rešitev

poiščemo v obliki x = 𝑒𝜆𝑡 v, kjer je v ∕= 0 številski stolpec, vektor. Velja: Av = 𝜆v.
Torej je 𝜆 lastna vrednost matrike A in v pripadajoči lastni vektor. Poiskati je
torej treba lastne vrednosti matrike A, to je ničle polinoma 𝑝(𝜆) = det(A − 𝜆I),
kjer je I enotska matrika istih dimenzij kot matrika A.
a) Če je 𝜆 𝑟-kratna lastna vrednost matrike A in ustrezni lastni podprostor 𝑟-
razsežen, napet na lastne vektorje v1 , v2 , . . . , v𝑟 , potem so
𝑒𝜆𝑡 v1 , 𝑒𝜆𝑡 v2 , . . . , 𝑒𝜆𝑡 v𝑟
linearno neodvisne rešitve sistema ẋ = Ax.

b) Če je 𝜆 𝑟-kratna lastna vrednost matrike A in ustrezni lastni podprostor 𝑠-
razsežen, pri čemer je 𝑠 < 𝑟, poiščemo 𝑠 linearno neodvisnih lastnih vektorjev
v1 , v2 , . . . , v𝑠 matrike A, ki nam dajo 𝑠 linearno neodvisnih rešitev
𝑒𝜆𝑡 v1 , 𝑒𝜆𝑡 v2 , . . . , 𝑒𝜆𝑡 v𝑠
sistema ẋ = Ax, preostalih 𝑝 = 𝑟 − 𝑠 linearno neodvisnih rešitev pa poiščemo v

obliki
𝑒𝜆𝑡 (u𝑘,0 + 𝑡u𝑘,1 /1! + . . . + 𝑡𝑘 u𝑘,𝑘 /𝑘!) (𝑘 = 1, 2, . . . , 𝑝),
138
pri čemer so u𝑘,𝑗 konstantni vektorji, ki jih moramo še določiti iz sistema enačb
(A − 𝜆I)u𝑘,𝑘 = 0,
(A − 𝜆I)u𝑘,𝑘−1 = u𝑘,𝑘 ,
..
.
(A − 𝜆I)u𝑘,1 = u𝑘,2 ,
(A − 𝜆I)u𝑘,0 = u𝑘,1 ,
4.1 Linearni sistemi diferencialnih enačb

1. Rešite sistem diferencialnih enačb:
𝑥˙ = 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 + 2 sh 𝑡.
Rešitev
Sistem najhitreje rešimo z izločitvijo funkcije 𝑦. Iz prve enačbe je 𝑦 = 𝑥,

˙
kar vstavimo v drugo enačbo in dobimo nehomogeno enačbo drugega
reda:
𝑥¨ − 𝑥 = 2 sh 𝑡.
Tako ali drugače dobimo rešitev sistema;
𝑥 = (𝑐1 + 𝑡) ch 𝑡 + 𝑐2 sh 𝑡, 𝑦 = (𝑐1 + 𝑡) sh 𝑡 + (𝑐2 + 1) ch 𝑡.
𝑥˙ = 4𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = 𝑦 − 2𝑥.
139
Rešitev
Do rešitve lahko pridemo z izločitvijo ene od funkcije ali pa z uporabo

metod linearne algebre. Odločimo se za slednje. Vpeljemo vektorsko
funkcijo x = [𝑥, 𝑦]𝑇 , sistem prepišemo v obliko ẋ = Ax, kjer je pri-
padajoča matrika sistema
⎡ ⎤
4 1
A=⎣ ⎦.
−2 1
Rešitev poiščemo kot x = v𝑒𝜆𝑡 . Število 𝜆 je lastna vrednost matrike A,

v = [𝛼, 𝛽]𝑇 pa ustrezni lastni vektor. Karakteristični polinom matrike
A je

4−𝜆

1
= (4 − 𝜆)(1 − 𝜆) + 2 = 𝜆2 − 5𝜆 + 6 = (𝜆 − 2)(𝜆 − 3).
−2 1 − 𝜆

Lastni vrednosti 𝜆1 = 2 ustreza lastni vektor v1 = [1, −2]𝑇 , lastni

vrednosti 𝜆1 = 3 pa lastni vektor v2 = [1, −1]𝑇 . Splošna rešitev je torej
x = [𝑥, 𝑦]𝑇 = 𝑐1 v1 𝑒𝜆1 𝑡 + 𝑐2 v2 𝑒𝜆2 𝑡 = 𝑐1 [1, −2]𝑇 𝑒2𝑡 + 𝑐2 [1, −1]𝑇 𝑒3𝑡 ,
od koder preberemo: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒3𝑡 , 𝑦 = −2𝑐1 𝑒2𝑡 − 𝑐2 𝑒3𝑡 .
𝑥˙ = 4𝑥 + 𝑦 − 𝑒2𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑦 − 2𝑥.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑡 + 1)𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒3𝑡 , 𝑦 = −2(𝑐1 + 𝑡)𝑒2𝑡 − 𝑐2 𝑒3𝑡 .)
140
𝑥˙ = 𝑥 + 2𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 − 5 sin 𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒−𝑡 +2𝑐2 𝑒2𝑡 −cos 𝑡+3 sin 𝑡, 𝑦 = −𝑐1 𝑒−𝑡 +𝑐2 𝑒2𝑡 +2 cos 𝑡−sin 𝑡.)
𝑥˙ = −7𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = −2𝑥 − 5𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑒−6𝑡 (𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡), 𝑦 = 𝑒−6𝑡 ((𝑐1 + 𝑐2 ) cos 𝑡 + (𝑐2 − 𝑐1 ) sin 𝑡).)
𝑥˙ = 3𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = −𝑥 + 3𝑦,
𝑥(0) = 3, 𝑦(0) = 5.
(R: 𝑥 = 4𝑒2𝑡 − 𝑒4𝑡 , 𝑦 = 4𝑒2𝑡 + 𝑒4𝑡 .)
𝑥˙ = 3𝑥 − 2𝑦,
𝑦˙ = 2𝑥 − 2𝑦,
141
𝑥(0) = 3, 𝑦(0) = 1/2.
(R: 𝑥 = 11𝑒2𝑡 /3 − 2𝑒−𝑡 /3, 𝑦 = 11𝑒2𝑡 /6 − 4𝑒−𝑡 /3.)
𝑥˙ = 3𝑦 − 𝑥,
𝑦˙ = 4𝑦 − 2𝑥,
𝑥(0) = 2, 𝑦(0) = 1.
(R: 𝑥 = 3𝑒𝑡 − 𝑒2𝑡 , 𝑦 = 2𝑒𝑡 − 𝑒2𝑡 .)
𝑥˙ = −7𝑥 + 9𝑦,
𝑦˙ = −6𝑥 + 8𝑦,
𝑥(0) = 2, 𝑦(0) = 1.
(R: 𝑥 = 3𝑒−𝑡 − 𝑒2𝑡 , 𝑦 = 2𝑒−𝑡 − 𝑒2𝑡 .)
𝑥˙ = −3𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 − 𝑦,
𝑥(0) = 1, 𝑦(0) = 1.
(R: 𝑥 = (1 − 2𝑡)𝑒−2𝑡 , 𝑦 = (1 + 2𝑡)𝑒−2𝑡 .)
142
𝑥˙ = 2𝑥 + 𝑦 + 𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = −2𝑥 + 2𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 cos 𝑡 + 𝑐2 𝑒𝑡 sin 𝑡 + 𝑡 + 1 + 𝑒𝑡 , 𝑦 = (𝑐2 − 𝑐1 )𝑒𝑡 cos 𝑡 − (𝑐1 +

𝑐2 )𝑒𝑡 sin 𝑡 − 2𝑡 − 1 − 2𝑒𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦 + 2 sin 𝑡,
𝑦˙ = 2𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡 − 𝑡 cos 𝑡 + 𝑡 sin 𝑡, 𝑦 = (𝑐1 − 𝑐2 ) cos 𝑡 + (𝑐1 +

𝑐2 ) sin 𝑡 − 2𝑡 cos 𝑡 + sin 𝑡 + cos 𝑡.)
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦 + 𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = 3𝑥 − 2𝑦 + 𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 +𝑐2 𝑒−𝑡 +3𝑡𝑒𝑡 /2+𝑡, 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 +3𝑐2 𝑒−𝑡 +(3𝑡−1)𝑒𝑡 /2+2𝑡−1.)
𝑥˙ = 2𝑥 − 5𝑦 − cos 𝑡,
𝑦˙ = 𝑥 − 2𝑦 + sin 𝑡.
143
(R: 𝑥 = 5𝑐1 cos 𝑡 + 5𝑐2 sin 𝑡 + 2𝑡 cos 𝑡 − 𝑡 sin 𝑡, 𝑦 = (2𝑐1 − 𝑐2 ) cos 𝑡 + (𝑐1 +
2𝑐2 ) sin 𝑡 + 𝑡 cos 𝑡 − 3 cos 𝑡/5 + sin 𝑡/5.)
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦 + 𝑒−2𝑡 ,
𝑦˙ = 4𝑥 − 2𝑦 − 2𝑒𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒−3𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 + 𝑒𝑡 /2, 𝑦 = −4𝑐1 𝑒−3𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 − 𝑒−2𝑡 .)
𝑥˙ = 4𝑥 − 2𝑦 + 𝑡−3 ,
𝑦˙ = 8𝑥 − 4𝑦 − 𝑡−2 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 + 2𝑐2 𝑡 − 𝑡−2 /2 + 2𝑡−1 − 2 ln ∣𝑡∣, 𝑦 = (2𝑐1 − 𝑐2 ) + 2𝑐2 𝑡 + 5𝑡−1 −

4 ln ∣𝑡∣.)
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦 + 2𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = 4𝑥 + 𝑦 − 𝑒𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒3𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑒𝑡 /4, 𝑦 = 2𝑐1 𝑒3𝑡 − 2𝑐2 𝑒−𝑡 − 2𝑒𝑡 .)
144
𝑥˙ = 2𝑦 − 𝑥,
𝑒3𝑡
𝑦˙ = 4𝑦 − 3𝑥 + .
𝑒2𝑡 + 1
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 2𝑐2 𝑒2𝑡 + 2𝑒2𝑡 arc tg 𝑒𝑡 − 𝑒𝑡 ln(𝑒2𝑡 + 1), 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 3𝑐2 𝑒2𝑡 +

3𝑒2𝑡 arc tg 𝑒𝑡 − 𝑒𝑡 ln(𝑒2𝑡 + 1).)
2
𝑥˙ = −4𝑥 − 2𝑦 + ,
𝑒𝑡 −1
3
𝑦˙ = 6𝑥 + 3𝑦 − .
𝑒𝑡 −1
(R: 𝑥 = 𝑐1 + 2𝑐2 𝑒−𝑡 + 2𝑒−𝑡 ln ∣𝑒𝑡 − 1∣, 𝑦 = −2𝑐1 − 3𝑐2 𝑒−𝑡 − 3𝑒−𝑡 ln ∣𝑒𝑡 − 1∣.)
1
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦 + ,
cos 𝑡
𝑦˙ = 2𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡 + 𝑡(cos 𝑡 + sin 𝑡) + (cos 𝑡 − sin 𝑡) ln ∣ cos 𝑡∣, 𝑦 =

(𝑐1 − 𝑐2 ) cos 𝑡 + (𝑐1 + 𝑐2 ) sin 𝑡 + 2 cos 𝑡 ln ∣ cos 𝑡∣ + 2𝑡 sin 𝑡.)
𝑥˙ = 3𝑥 − 2𝑦,
√
𝑦˙ = 2𝑥 − 𝑦 + 15𝑒𝑡 𝑡.
145
√ √
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 2𝑐2 𝑡𝑒𝑡 − 8𝑡2 𝑡𝑒𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 𝑐2 𝑒𝑡 + 2𝑐2 𝑡𝑒𝑡 + 10𝑡 𝑡𝑒𝑡 −
√
8𝑡2 𝑡𝑒𝑡 .)
𝑥˙ = 2𝑥 + 𝑦 + 2𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑦 − 3𝑒4𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒3𝑡 + 𝑡𝑒𝑡 − 𝑒4𝑡 , 𝑦 = −𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒3𝑡 − 𝑡𝑒𝑡 − 2𝑒4𝑡 − 𝑒𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦 + 8𝑡,
𝑦˙ = 5𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 cos(2𝑡) + 𝑐2 sin(2𝑡) + 2𝑡 + 2, 𝑦 = (𝑐1 − 2𝑐2 ) cos(2𝑡) + (2𝑐1 +

𝑐2 ) sin(2𝑡) + 10𝑡.)
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 2𝑦 − 𝑥 − 5𝑡 sin 𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 2𝑐2 𝑒3𝑡 + (𝑡 + 11/20) cos 𝑡 + (𝑡/2 − 1/5) sin 𝑡, 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 −

𝑐2 𝑒3𝑡 + (3𝑡/2 + 7/5) cos 𝑡 + (2𝑡 + 1/5) sin 𝑡.)
146
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 2𝑦 − 𝑥 − 5𝑒𝑡 sin 𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 +2𝑐2 𝑒3𝑡 +𝑒𝑡 (2 cos 𝑡−sin 𝑡), 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 −𝑐2 𝑒3𝑡 +𝑒𝑡 (3 cos 𝑡+sin 𝑡).)
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑒𝑡 .
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 − 𝑡2 )𝑒𝑡 , 𝑦 = (𝑐1 − 𝑐2 + 𝑐2 𝑡 + 2𝑡 − 𝑡2 )𝑒𝑡 .)
𝑥˙ = 4𝑥 − 3𝑦 + sin 𝑡,
𝑦˙ = 2𝑥 − 𝑦 − 2 cos 𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 3𝑐2 𝑒2𝑡 + cos 𝑡 − 2 sin 𝑡, 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 2𝑐2 𝑒2𝑡 + 2 cos 𝑡 − 2 sin 𝑡.)
𝑥˙ = 𝑦 + tg2 𝑡 − 1,
𝑦˙ = −𝑥 + tg 𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡 + tg 𝑡, 𝑦 = 𝑐2 cos 𝑡 − 𝑐1 sin 𝑡 + 2.)
147
𝑥˙ = 2𝑦 − 3𝑥,
𝑦˙ = 𝑦 − 2𝑥.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 2𝑐2 𝑡)𝑒−𝑡 , 𝑦 = (𝑐1 + 𝑐2 + 2𝑐2 𝑡)𝑒−𝑡 .)
𝑥˙ = 5𝑥 + 3𝑦,
𝑦˙ = −3𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 3𝑐2 𝑡)𝑒2𝑡 , 𝑦 = (𝑐2 − 𝑐1 − 3𝑐2 𝑡)𝑒2𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑦 + 2𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑡2 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑡𝑒𝑡 − 𝑡2 − 2, 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 𝑐2 𝑒−𝑡 − 𝑒𝑡 + 𝑡𝑒𝑡 − 2𝑡.)
𝑥˙ = 𝑦 − 5 cos 𝑡,
𝑦˙ = 2𝑥 + 𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 − cos 𝑡 − 2 sin 𝑡, 𝑦 = 2𝑐1 𝑒2𝑡 − 𝑐2 𝑒−𝑡 + 3 cos 𝑡 + sin 𝑡.)
148
𝑥˙ = 3𝑥 + 2𝑦 + 4𝑒5𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒4𝑡 + 3𝑒5𝑡 , 𝑦 = −𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒4𝑡 + 𝑒5𝑡 .)
𝑥˙ = 2𝑥 − 4𝑦 + 4𝑒−2𝑡 ,
𝑦˙ = 2𝑥 − 2𝑦.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 ) cos(2𝑡) + (𝑐2 − 𝑐1 ) sin(2𝑡), 𝑦 = 𝑐1 cos(2𝑡) + 𝑐2 sin(2𝑡) +

𝑒−2𝑡 .)
𝑥˙ = 4𝑥 + 𝑦 − 𝑒2𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑦 − 2𝑥.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒3𝑡 + 𝑡𝑒2𝑡 , 𝑦 = −2𝑐1 𝑒2𝑡 − 𝑐2 𝑒3𝑡 + 2𝑒2𝑡 − 2𝑡𝑒2𝑡 .)
𝑥˙ = 3𝑥 − 4𝑦 + 𝑒−2𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑥 − 2𝑦 − 3𝑒−2𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 3𝑒−2𝑡 , 𝑦 = 4𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 3𝑒−2𝑡 .)
149
𝑥˙ = 2𝑦 − 𝑥 + 1,
𝑦˙ = 3𝑦 − 2𝑥.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 2𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 − 3, 𝑦 = (𝑐1 + 𝑐2 + 2𝑐2 )𝑒𝑡 − 2.)
𝑥˙ = 5𝑥 − 3𝑦 + 2𝑒3𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦 + 5𝑒−𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 3𝑐2 𝑒4𝑡 − 4𝑒3𝑡 − 𝑒−𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒4𝑡 − 2𝑒3𝑡 − 2𝑒−𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦 + 1 + 𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = 3𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 − 1/4 − 2𝑒𝑡 /3, 𝑦 = 𝑐1 𝑒2𝑡 − 3𝑐2 𝑒−2𝑡 − 3/4 − 𝑒𝑡 .)
𝑥˙ = 2𝑥 − 4𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 − 3𝑦 + 3𝑒𝑡 .
(R: 𝑥 = 4𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 − 4𝑡𝑒𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 + 𝑒𝑡 − 𝑡𝑒𝑡 .)
150
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 𝑦 − 2𝑥 + 18𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 + 𝑐2 𝑒3𝑡 + 3𝑡2 + 2𝑡, 𝑦 = 2𝑐1 − 𝑐2 𝑒3𝑡 + 6𝑡2 − 2𝑡 − 2.)
𝑥˙ = 𝑥 + 2𝑦 + 16𝑡𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = 2𝑥 − 2𝑦.
(R: 𝑥 = 2𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒−3𝑡 − (12𝑡 + 13)𝑒𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒2𝑡 − 2𝑐2 𝑒−3𝑡 − (8𝑡 + 6)𝑒𝑡 .)
𝑥˙ = 3𝑥 + 2𝑦 + 4𝑒5𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒4𝑡 + 3𝑒5𝑡 , 𝑦 = −𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒4𝑡 + 𝑒5𝑡 .)
𝑥˙ = 2𝑥 + 4𝑦 − 8,
𝑦˙ = 3𝑥 + 6𝑦.
(R: 𝑥 = 2𝑐1 𝑒8𝑡 − 2𝑐2 + 1 − 6𝑡, 𝑦 = 3𝑐1 𝑒8𝑡 + 𝑐2 + 3𝑡.)
151
𝑥˙ = 2𝑥 − 3𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 − 2𝑦 + 2 sin 𝑡.
(R: 𝑥 = 3𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 3 sin 𝑡, 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + sin 𝑡 − cos 𝑡.)
𝑥˙ = 2𝑥 + 3𝑦 + 5𝑡,
𝑦˙ = 3𝑥 + 2𝑦 + 8𝑒𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒5𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 − 3𝑒𝑡 + 2𝑡 − 13/5, 𝑦 = 𝑐1 𝑒5𝑡 − 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑒𝑡 − 3𝑡 + 12/5.)
𝑥˙ = 2𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = 3𝑥 + 4𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒5𝑡 , 𝑦 = −𝑐1 𝑒𝑡 + 3𝑐2 𝑒5𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 𝑦 − 4𝑥.
(R: 𝑥 = 2𝑐1 𝑒3𝑡 − 4𝑐2 𝑒−3𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒−3𝑡 .)
152
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = 3𝑦 − 2𝑥.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 cos 𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 sin 𝑡, 𝑦 = (𝑐1 + 𝑐2 )𝑒2𝑡 cos 𝑡 + (𝑐2 − 𝑐1 )𝑒2𝑡 sin 𝑡.)
𝑥˙ = 𝑥 − 3𝑦,
𝑦˙ = 3𝑥 + 𝑦.
(R: 𝑥 = (2𝑐2 − 𝑐1 ) cos(2𝑡) − (2𝑐1 + 𝑐2 ) sin(2𝑡), 𝑦 = 𝑐1 cos(2𝑡) + 𝑐2 sin(2𝑡).)
𝑥˙ = 2𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = 4𝑦 − 𝑥.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 𝑡)𝑒3𝑡 , 𝑦 = (𝑐1 + 𝑐2 + 𝑐2 𝑡)𝑒3𝑡 .)
𝑥˙ = 3𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 4𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑦 = (2𝑐1 − 𝑐2 + 2𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 .)
153
3
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦 + 𝑡2 ,
2
𝑦˙ = −4𝑥 − 2𝑦 + 1 + 4𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒−3𝑡 − 𝑡2 /2, 𝑦 = −𝑐1 𝑒2𝑡 + 4𝑐2 𝑒−3𝑡 + 𝑡 + 𝑡2 .)
𝑥˙ = −𝑦 − sin 𝑡 cos 𝑡,
𝑦˙ = 𝑥 − sin2 𝑡.
(R: 𝑥 = 𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡 + cos2 𝑡, 𝑦 = 𝑐1 sin 𝑡 − 𝑐2 cos 𝑡 + sin 𝑡 cos 𝑡.)
𝑥˙ = −𝑦,
𝑥˙ − 𝑦˙ = 3𝑥 + 𝑦.
Rešitev
Izrazimo 𝑦 iz prve enačbe in vstavimo v drugo:
𝑦 = −𝑥,
˙ 𝑥˙ + 𝑥¨ = 3𝑥 − 𝑥.
˙
Po preureditvi dobimo linearno homogeno diferencialno enačbo s kon-

stantnimi koeficienti in njeno karakteristično enačbo:
𝑥¨ + 2𝑥˙ − 3𝑥 = 0, 𝜆2 + 2𝜆 − 3 = (𝜆 − 1)(𝜆 + 3) = 0.
Sedaj brez težav zapišemo rešitev:
𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−3𝑡 , 𝑦 = −𝑐1 𝑒𝑡 + 3𝑐2 𝑒−3𝑡 .
154
𝑥˙ = −𝑥 + 𝑦 + 𝑒𝑡 ,
𝑦˙ = 𝑥 − 𝑦 + 𝑒𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 + 𝑒𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 − 𝑐2 𝑒−2𝑡 + 𝑒𝑡 .)
2𝑥˙ − 5𝑦˙ = 4𝑦 − 𝑥,
3𝑥˙ − 4𝑦˙ = 2𝑥 − 𝑦.
Rešitev
Iz obeh enačb izločimo 𝑥˙ in dobimo 𝑦˙ = 𝑥 − 2𝑦. Če izrazimo 𝑥 = 𝑦˙ + 2𝑦

in vstavimo v drugo enačbo, dobimo preprosto enačbo 𝑦¨ −𝑦 = 0, ki ima
rešitev 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 . Potem brez težav najdemo rešitev sistema:
𝑥 = 3𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 .
5𝑥˙ − 2𝑦˙ + 4𝑥 − 𝑦 = 𝑒−𝑡 ,

𝑥˙ + 8𝑥 − 3𝑦 = 5𝑒−𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 + 2𝑒−𝑡 , 𝑦 = 3𝑐1 𝑒𝑡 + 2𝑐2 𝑒−2𝑡 + 3𝑒−𝑡 .)
155
𝑥¨ − 2𝑦˙ + 2𝑥 = 0,
3𝑥˙ + 𝑦¨ − 8𝑦 = 0.
Rešitev
Prvo enačbo odvajamo po 𝑡 in dobimo:
...
2𝑥˙ − 2¨
𝑦 + 𝑥 = 0.
Nato iz druge in dobljene enačbe izločimo 𝑥.

˙ Dobimo:
...
16𝑦 − 8¨
𝑦 + 3 𝑥 = 0.
... ...
Iz enačbe 3 𝑥 = (8𝑦 − 𝑦¨)¨ in iz pravkar dobljene enačbe izločimo 𝑥 :
16𝑦 − 8¨
𝑦 + (8𝑦 − 𝑦¨)¨= 0.
Uredimo in dobimo linearno homogeno enačbo s konstantnima koefi-

cientoma in pripadajočo karakteristično enačbo:
....
𝑦 − 16𝑦 = 0, 𝜆4 − 16 = (𝜆 − 2)(𝜆 + 2)(𝜆2 + 4) = 0.
Splošno rešitev zapišemo v obliki:
𝑦 = 3𝑐1 𝑒2𝑡 + 3𝑐2 𝑒−2𝑡 + 𝑐3 sin(2𝑡) + 𝑐4 cos(2𝑡).
Če odvajamo po 𝑡 drugo dano enačbo, prvo pa pomnožimo s 3 in

izločimo 𝑥¨, dobimo
1 ...
𝑥 = ( 𝑦 − 2𝑦).
˙
6
156
Iz tega izraza dobimo nazadnje rešitev:
𝑥 = 2𝑐1 𝑒2𝑡 − 2𝑐2 𝑒−2𝑡 − 2𝑐3 cos(2𝑡) + 2𝑐4 sin(2𝑡),
𝑦 = 3𝑐1 𝑒2𝑡 + 3𝑐2 𝑒−2𝑡 + 𝑐3 sin(2𝑡) + 𝑐4 cos(2𝑡).
𝑦 − 𝑥 = 0,
𝑥¨ + 3¨
𝑥˙ + 3𝑦˙ − 2𝑦 = 0.
Rešitev
Drugo enačbo odvajamo po 𝑡 in dobljeno enačbo odštejemo od prve.

Dobimo 𝑥 = 2𝑦,
˙ kar vstavimo v drugo enačbo. Dobimo linearno ho-
mogeno diferencialno enačbo s pripadajočo karakteristično enačbo:
𝑦 + 3𝑦˙ − 2𝑦 = 0, 2𝜆2 + 3𝜆 − 2 = (𝜆 + 2)(2𝜆 − 1) = 0.

2¨
Njena splošna rešitev je 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡/2 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 .
Rešitev sistema je torej
𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡/2 − 4𝑐2 𝑒−2𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡/2 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 .
𝑥¨ + 𝑥˙ + 𝑦˙ − 2𝑦 = 0,
𝑥˙ − 𝑦˙ + 𝑥 = 0.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 2𝑐2 𝑒−2𝑡 + 𝑐3 𝑒−𝑡 , 𝑦 = 2𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−2𝑡 .)
157
𝑥¨ − 2¨
𝑦 + 𝑦˙ + 𝑥 − 3𝑦 = 0,
𝑦 − 2¨
4¨ 𝑥 − 𝑥˙ − 2𝑥 + 5𝑦 = 0.
(R: 𝑥 = 3𝑐𝑒−𝑡 , 𝑦 = 𝑐𝑒−𝑡 .)
𝑥¨ − 𝑥 + 2¨
𝑦 − 2𝑦 = 0,
𝑥˙ − 𝑥 + 𝑦˙ + 𝑦 = 0.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒3𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 , 𝑦 = −2𝑐1 𝑒3𝑡 + 𝑐3 𝑒𝑡 .)
2¨
𝑥 + 2𝑥˙ + 𝑥 + 3¨
𝑦 + 𝑦˙ + 𝑦 = 0,
𝑥¨ + 4𝑥˙ − 𝑥 + 3¨
𝑦 + 2𝑦˙ − 𝑦 = 0.
(R: 𝑥 = 𝑐1 + 𝑐2 𝑒𝑡 + 5𝑐3 cos 𝑡 + 5𝑐4 sin 𝑡, 𝑦 = −𝑐1 − 𝑐2 𝑒𝑡 − (4𝑐3 − 3𝑐4 ) cos 𝑡 −

(3𝑐3 + 4𝑐4 ) sin 𝑡.)
𝑥¨ + 5𝑥˙ + 2𝑦˙ + 𝑦 = 0,
3¨
𝑥 + 5𝑥 + 𝑦˙ + 3𝑦 = 0.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 + 𝑐3 𝑒−𝑡 , 𝑦 = (−2𝑐1 − 𝑐2 − 2𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 − 4𝑐3 𝑒−𝑡 .)
158
𝑥¨ + 4𝑥˙ − 2𝑥 − 2𝑦˙ − 𝑦 = 0,
𝑥¨ − 4𝑥˙ − 𝑦¨ + 2𝑦˙ + 2𝑦 = 0.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑐3 𝑒2𝑡 + 𝑐4 𝑒−2𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 5𝑐2 𝑒−𝑡 + 2𝑐3 𝑒2𝑡 + 2𝑐4 𝑒−2𝑡 .)
𝑥¨ − 4𝑥˙ + 4𝑥 − 𝑦 = 0,
𝑦¨ + 4𝑦˙ + 4𝑦 − 25𝑥 = 16𝑒𝑡 .
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒3𝑡 + 𝑐2 𝑒−3𝑡 + 𝑐3 cos 𝑡 + 𝑐4 sin 𝑡 − 𝑒𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒3𝑡 + 25𝑐2 𝑒−3𝑡 +

(3𝑐3 − 4𝑐4 ) cos 𝑡 + (4𝑐3 + 3𝑐4 ) sin 𝑡 − 𝑒−𝑡 .)
𝑥¨ + 𝑦˙ + 2𝑥 = 0,
𝑦¨ − 𝑥˙ + 2𝑦 = 0.
(R: 𝑥 = 𝑐1 sin 𝑡 − 𝑐2 cos 𝑡 − 𝑐3 sin(2𝑡) + 𝑐4 cos(2𝑡), 𝑦 = 𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡 +

𝑐3 cos(2𝑡) + 𝑐4 sin(2𝑡).)
𝑥¨ = 2𝑥 − 3𝑦,
𝑦¨ = 𝑥 − 2𝑦.
159
(R: 𝑥 = 3𝑐1 𝑒𝑡 + 3𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑐3 cos 𝑡 + 𝑐4 sin 𝑡, 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑐3 cos 𝑡 +
𝑐4 sin 𝑡.)
𝑥¨ = 3𝑥 + 4𝑦,
𝑦¨ = −𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = (2𝑐1 + 2𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 + (2𝑐3 + 2𝑐4 𝑡)𝑒−𝑡 , 𝑦 = (𝑐2 − 𝑐1 − 𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 − (𝑐3 +
𝑐4 + 𝑐4 𝑡)𝑒−𝑡 .)
𝑥¨ = −𝑥 − 𝑦 − 5,
𝑦¨ = 4𝑥 + 3𝑦 − 3.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 + (𝑐3 + 𝑐4 𝑡)𝑒−𝑡 + 18, 𝑦 = −(2𝑐1 + 2𝑐2 + 2𝑐2 𝑡)𝑒𝑡 −
(2𝑐3 − 2𝑐4 + 2𝑐4 𝑡)𝑒−𝑡 − 23.)
𝑥¨ = 2𝑦,
𝑦¨ = −2𝑥.
(R: 𝑥 = (𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡)𝑒𝑡 + (𝑐3 cos 𝑡 + 𝑐4 sin 𝑡)𝑒−𝑡 , 𝑦 = (𝑐2 cos 𝑡 −
𝑐1 sin 𝑡)𝑒𝑡 − (𝑐4 cos 𝑡 − 𝑐3 sin 𝑡)𝑒−𝑡 .)
160
𝑥¨ = −𝑎2 𝑦,
𝑦¨ = 𝑎2 𝑥, 𝑎 ∕= 0.
(R: 𝑥 = (𝑐1 cos(𝑘𝑡) + 𝑐2 sin(𝑘𝑡))𝑒𝑘𝑡 + (𝑐3 cos(𝑘𝑡) + 𝑐4 sin(𝑘𝑡))𝑒−𝑘𝑡 ,

𝑦 = −(𝑐2 cos(𝑘𝑡) − 𝑐1 sin(𝑘𝑡))𝑒𝑘𝑡 + (𝑐4 cos(𝑘𝑡) − 𝑐3 sin(𝑘𝑡))𝑒−𝑘𝑡 ,
√
𝑘 = 𝑎 2/2.)
𝑥¨ + 𝑦 = 𝑡3 ,
𝑦¨ + 𝑥 = 0.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑐3 cos 𝑡 + 𝑐4 sin 𝑡 − 6𝑡,

𝑦 = −𝑐1 𝑒𝑡 − 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑐3 cos 𝑡 + 𝑐4 sin 𝑡 + 𝑡3 .)
74. Poiščite tisto rešitev sistema diferencialnih enačb
𝑡2 𝑥¨ + 𝑡𝑥˙ + 𝑦 = 2𝑡,
𝑥˙ − 𝑦˙ = ln 𝑡, (𝑡 > 0)
za katero je lim𝑡→0+ 𝑥(𝑡) = 1 in lim𝑡→0+ 𝑦(𝑡) = 0.
(R: 𝑥 = 1 + 𝑡 ln 𝑡/2, 𝑦 = 𝑡 − 𝑡 ln 𝑡/2.)
75. Poiščite tisto rešitev sistema diferencialnih enačb
𝑥¨ − 2𝑥 + 2𝑦 = 0,
𝑦¨ + 𝑥 − 3𝑦 = 0,
161
za katero je lim𝑡→∞ 𝑥(𝑡) = 0, lim𝑡→∞ 𝑦(𝑡) = 0, 𝑥(0) = 1 in 𝑦(𝑡) = 0.
(R: 𝑥 = (2𝑒−𝑡 + 𝑒−2𝑡 )/3, 𝑦 = (𝑒−𝑡 − 𝑒−2𝑡 )/3.)
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦 + 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = 2𝑥 − 𝑦.
Rešitev
Do rešitve pridemo najbolj pregledno z uporabo metod linearne algebre.

Vpeljemo vektorsko funkcijo x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 , sistem prepišemo v obliko
ẋ = Ax, kjer je pripadajoča matrika sistema
⎡ ⎤
1 −1 1
⎢ ⎥
A=⎢ ⎣ 1 1 −1 ⎥.
⎦
2 −1 0
Rešitev poiščemo kot x = v𝑒𝜆𝑡 . Število 𝜆 je lastna vrednost matrike

A, v = [𝛼, 𝛽, 𝛾]𝑇 pa ustrezni lastni vektor. Karakteristični polinom
matrike A je

1 − 𝜆 −1 1

1 1 − 𝜆 −1 = −𝜆3 + 2𝜆2 + 𝜆 − 2 = −(𝜆 − 1)(𝜆 − 2)(𝜆 + 1).

2 −1 −𝜆
Lastni vrednosti 𝜆1 = 1 ustreza lastni vektor v1 = [1, 1, 1]𝑇 , lastni
vrednosti 𝜆2 = 2 lastni vektor v2 = [1, 0, 1]𝑇 in lastni vrednosti 𝜆2 = −1
lastni vektor v3 = [1, −3, −5]𝑇 Splošna rešitev je torej
x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 = 𝑐1 v1 𝑒𝜆1 𝑡 + 𝑐2 v2 𝑒𝜆2 𝑡 + 𝑐3 v3 𝑒𝜆3 𝑡 =
162
= 𝑐1 [1, 1, 1]𝑇 𝑒𝑡 + 𝑐2 [1, 0, 1]𝑇 𝑒2𝑡 + 𝑐3 [1, −3, −5]𝑇 𝑒−𝑡 ,
od koder preberemo rešitev: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒−𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 3𝑐3 𝑒−𝑡 ,

𝑧 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 − 5𝑐3 𝑒−𝑡 .
𝑥˙ = 2𝑥 + 𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = 3𝑥 − 3𝑦 − 𝑧.
(R: 𝑥 = 5𝑐1 𝑒𝑡 +𝑐2 𝑒−𝑡 +𝑐3 𝑒3𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 +𝑐2 𝑒−𝑡 +𝑐3 𝑒3𝑡 , 𝑧 = 6𝑐1 𝑒𝑡 +4𝑐2 𝑒−𝑡 .)
𝑥˙ = 4𝑥 + 𝑦 + 16𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 6𝑦 + 38𝑧,
𝑧˙ = 2𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = 3𝑐1 𝑒𝑡 + 6𝑐2 𝑒4𝑡 + 11𝑐3 𝑒5𝑡 , 𝑦 = 7𝑐1 𝑒𝑡 + 16𝑐2 𝑒4𝑡 + 27𝑐3 𝑒5𝑡 , 𝑧 =
−𝑐1 𝑒𝑡 − 𝑐2 𝑒4𝑡 − 𝑐3 𝑒5𝑡 .)
𝑥˙ = 3𝑥 − 𝑦 − 6𝑧,
𝑦˙ = 3𝑥 − 2𝑦 − 3𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 − 𝑦.
163
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒15𝑡 + 2𝑐2 𝑒−5𝑡 + 4𝑐3 𝑒5𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒15𝑡 − 3𝑐2 𝑒−5𝑡 + −𝑐3 𝑒5𝑡 , 𝑧 =
5𝑐2 𝑒−5𝑡 − 5𝑐3 𝑒5𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦 − 3𝑧,
𝑦˙ = −𝑥 + 𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = −𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒−𝑡 + (𝑐2 cos 𝑡 + 𝑐3 sin 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒−𝑡 + (𝑐3 cos 𝑡 − 𝑐2 sin 𝑡)𝑒𝑡 ,
𝑧 = 𝑐1 𝑒−𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = −𝑥 + 𝑦 + 𝑧,
𝑧˙ = 𝑧.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 cos 𝑡 + 𝑐3 sin 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑦 = (𝑐1 + 𝑐3 cos 𝑡 − 𝑐2 sin 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑧 = 𝑐1 𝑒𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 − 2𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = −𝑥 + 𝑦 + 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 − 𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 + 3𝑐2 𝑒2𝑡 , 𝑦 = −2𝑐2 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒−𝑡 , 𝑧 = 𝑐1 + 𝑐2 𝑒2𝑡 − 2𝑐3 𝑒−𝑡 .)
164
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦 + 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 − 𝑦 + 2𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐2 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒3𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 , 𝑧 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒3𝑡 .)
𝑥˙ = 3𝑥 − 𝑦 + 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦 + 𝑧,
𝑧˙ = 4𝑥 − 𝑦 + 4𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒5𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 𝑐2 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒5𝑡 , 𝑧 = −𝑐1 𝑒𝑡 − 3𝑐2 𝑒2𝑡 +

3𝑐3 𝑒5𝑡 .)
𝑥˙ = −3𝑥 + 4𝑦 − 2𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑧,
𝑧˙ = 6𝑥 − 6𝑦 + 5𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐3 𝑒−𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒2𝑡 , 𝑧 = 2𝑐2 𝑒2𝑡 − 𝑐3 𝑒−𝑡 .)
165
𝑥˙ = 2𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 + 3𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = −𝑥 + 2𝑦 + 3𝑧.
Rešitev
Do rešitve poskusimo priti z uporabo metod linearne algebre. Vpeljemo

vektorsko funkcijo x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 , sistem prepišemo v obliko ẋ = Ax,
kjer je pripadajoča matrika sistema
⎡ ⎤
2 1 0
⎢ ⎥
A=⎢ ⎣ 1 3 −1 ⎦ .
⎥
−1 2 3

matrike A je

2−𝜆 1 0

1 3 − 𝜆 −1 = −𝜆3 +8𝜆2 −22𝜆+20 = −(𝜆−2)(𝜆2 −6𝜆+10).

−1 2 3−𝜆
Lastni vrednosti 𝜆1 = 2 ustreza lastni vektor v1 = [1, 0, 1]𝑇 , druga

lastna vrednost 𝜆2 = 3 + 𝑖 pa je konjugirana tretji 𝜆3 = 3 − 𝑖. Za drugi
lastni vektor vzemimo v2 = [1, 1 + 𝑖, 2 − 𝑖]𝑇 .
x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 = 𝑐1 v1 𝑒𝜆1 𝑡 + 𝑐2 Re(v2 𝑒𝜆2 𝑡 ) + 𝑐3 Im(v2 𝑒𝜆3 𝑡 ) =
= 𝑐1 [1, 1, 1]𝑇 𝑒2𝑡 + 𝑐2 [cos 𝑡, cos 𝑡 − sin 𝑡, 2 cos 𝑡 + sin 𝑡]𝑇 𝑒3𝑡 +
166
+𝑐3 [sin 𝑡, cos 𝑡 + sin 𝑡, 2 sin 𝑡 − cos 𝑡]𝑇 𝑒3𝑡 ,
Rešitev lahko zapišemo v obliki:
𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑒3𝑡 (𝑐2 cos 𝑡 + 𝑐3 sin 𝑡),
𝑦 = 𝑒3𝑡 ((𝑐2 + 𝑐3 ) cos 𝑡 + (𝑐3 − 𝑐2 ) sin 𝑡),
𝑧 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑒3𝑡 ((2𝑐2 − 𝑐3 ) cos 𝑡 + (𝑐2 + 2𝑐3 ) sin 𝑡).
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦 + 2𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑧,
𝑧˙ = −2𝑥 + 𝑦 − 𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐2 cos 𝑡 + (𝑐2 + 2𝑐3 ) sin 𝑡), 𝑦 = 2𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 cos 𝑡 + (𝑐2 + 2𝑐3 ) sin 𝑡),
𝑧 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐3 cos 𝑡 − (𝑐2 + 𝑐3 ) sin 𝑡).)
𝑥˙ = −𝑦,
𝑦˙ = 𝑥,
𝑧˙ = −𝑥 − 𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 cos 𝑡 + 𝑐2 sin 𝑡, 𝑦 = 𝑐1 sin 𝑡 − 𝑐2 cos 𝑡, 𝑧 = (𝑐1 + 𝑐2 ) cos 𝑡 + (𝑐2 −

𝑐1 ) sin 𝑡 + 𝑐3 .)
167
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦,
𝑧˙ = 3𝑥 + 𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑒𝑡 (−2𝑐2 sin(2𝑡) + 2𝑐3 cos(2𝑡)), 𝑦 = 𝑒𝑡 (𝑐1 + 𝑐2 cos(2𝑡) + 𝑐3 sin(2𝑡)),

𝑧 = 𝑒𝑡 (−𝑐1 + 3𝑐2 cos(2𝑡) + 3𝑐3 sin(2𝑡)).)
𝑥˙ = 4𝑥 − 𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 2𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 − 𝑦 + 2𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + (𝑐2 + 𝑐3 )𝑒3𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒3𝑡 , 𝑧 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐2 𝑒3𝑡 − 𝑐3 𝑒−𝑡 .)
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = 3𝑥 − 2𝑦 − 3𝑧,
𝑧˙ = −𝑥 + 𝑦 + 2𝑧.
Rešitev
Do rešitve poskusimo tudi tokrat priti z uporabo metod linearne al-

gebre. Vpeljemo vektorsko funkcijo x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 , sistem prepišemo v
168
obliko ẋ = Ax, kjer je pripadajoča matrika sistema
⎡ ⎤
2 −1 −1
⎢ ⎥
A=⎢ ⎣ 3 −2 −3 ⎥.
⎦
−1 1 2

matrike A je

2−𝜆 −1 −1

3 −2 − 𝜆 −3 = −𝜆3 + 2𝜆2 − 𝜆 = −𝜆(𝜆 − 1)2 .

−1 1 2−𝜆
Lastni vrednosti 𝜆1 = 2 ustreza lastni vektor v1 = [1, 3, −1]𝑇 , druga

lastna vrednost 𝜆2 = 1 pa je dvakratna. Ustrezni lastni podprostor pa
je dvorazsežen, napet na vektorja v2 = [1, 1, 0]𝑇 , v3 = [1, 0, 1]𝑇 .
x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 = 𝑐1 v1 𝑒𝜆1 𝑡 + 𝑐2 v2 𝑒𝜆2 𝑡 + 𝑐3 v3 𝑒𝜆2 𝑡 =
= 𝑐1 [1, 3, −1]𝑇 + 𝑐2 [1, 1, 0]𝑇 𝑒𝑡 + 𝑐3 [1, 0, 1]𝑇 𝑒𝑡 ,
𝑥 = 𝑐1 + (𝑐2 + 𝑐3 )𝑒𝑡 , 𝑦 = 3𝑐1 + 𝑐2 𝑒𝑡 , 𝑧 = −𝑐1 + 𝑐3 𝑒𝑡 .
𝑥˙ = −2𝑥 + 𝑦 − 2𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 − 2𝑦 + 2𝑧,
𝑧˙ = 3𝑥 − 3𝑦 + 5𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒3𝑡 + (𝑐2 + 2𝑐3 )𝑒−𝑡 , 𝑦 = −𝑐1 𝑒3𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 , 𝑧 = −3𝑐1 𝑒3𝑡 − 𝑐3 𝑒−𝑡 .)
169
𝑥˙ = 3𝑥 − 2𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = 3𝑥 − 4𝑦 − 3𝑧,
𝑧˙ = 2𝑥 − 4𝑦.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 + 𝑐3 𝑒−5𝑡 , 𝑦 = 𝑐2 𝑒2𝑡 + 3𝑐3 𝑒−5𝑡 , 𝑧 = (𝑐1 − 2𝑐2 )𝑒2𝑡 + 2𝑐3 𝑒−5𝑡 .)
𝑥˙ = 𝑥 − 𝑦 + 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = −𝑦 + 2𝑧.
Rešitev
Uporabimo spet metode linearne algebre. Vpeljemo vektorsko funkcijo

x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 , sistem prepišemo v obliko ẋ = Ax, kjer je pripadajoča
matrika sistema ⎡ ⎤
1 −1 1
⎢ ⎥
A=⎢
⎣ 1 ⎦.
1 −1 ⎥
0 −1 2
matrike A je

1 − 𝜆 −1 1

1 1 − 𝜆 −1 = −𝜆3 + 4𝜆2 − 5𝜆 + 2 = −(𝜆 − 2)(𝜆 − 1)2 .

0 −1 2 − 𝜆
170
Lastni vrednosti 𝜆1 = 2 ustreza lastni vektor v1 = [1, 0, 1]𝑇 , druga
lastna vrednost 𝜆2 = 1 pa je dvakratna. Ustrezni lastni podprostor
je tokrat le enorazsežen, napet na vektor v2 = [1, 1, 1]𝑇 . Tretjo bazno
rešitev poiščemo v obliki u3 = (a + b𝑡)𝑒𝜆2 𝑡 . Hitro spoznamo, da mora
veljati za vsak 𝑡 enakost
b + 𝜆2 a + 𝑡𝜆2 b = Aa + 𝑡Ab.
Veljati morata torej relaciji
Ab = 𝜆2 b, (A − 𝜆2 I)a = b.
Prva pomeni, da je b lastni vektor matrike A pri lastni vrednosti 𝜆2 =

1, kar pomeni, da lahko izberemo b = v2 = [1, 1, 1]𝑇 . Naj bo iskani
a = [𝑢, 𝑣, 𝑤]𝑇 . Zanj najdemo neprotisloven sistem enačb −𝑣 + 𝑤 =
1, 𝑢 − 𝑤 = 1, −𝑣 + 𝑤 = 1 z rešitvijo a = [2, 0, 1]. Splošna rešitev je
potemtakem
x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 = 𝑐1 v1 𝑒𝜆1 𝑡 + 𝑐2 v2 𝑒𝜆2 𝑡 + 𝑐3 u3 𝑒𝜆2 𝑡 =
= 𝑐1 [1, 1, 1]𝑇 𝑒2𝑡 + 𝑐2 [1, 0, 1]𝑇 𝑒𝑡 + 𝑐3 ([2, 0, 1]𝑇 + 𝑡[1, 1, 1]𝑇 )𝑒𝑡 ,
𝑥 = 𝑐1 𝑒2𝑡 +(𝑐2 +2𝑐3 +𝑐3 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑦 = (𝑐2 +𝑐3 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑧 = 𝑐1 𝑒2𝑡 +(𝑐2 +𝑐3 +𝑐3 𝑡)𝑒𝑡 .
𝑥˙ = −𝑥 + 𝑦 − 2𝑧,
𝑦˙ = 4𝑥 + 𝑦,
𝑧˙ = 2𝑥 + 𝑦 − 𝑧.
171
(R: 𝑥 = (𝑐2 − 𝑐3 + 𝑐3 𝑡)𝑒−𝑡 , 𝑦 = 2𝑐1 𝑒𝑡 + (−𝑐2 + 𝑐3 − 2𝑐3 𝑡)𝑒−𝑡 , 𝑧 =
𝑐1 𝑒𝑡 + (−𝑐1 − 𝑐3 𝑡)𝑒−𝑡 .)
𝑥˙ = 2𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = 2𝑦 + 4𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 − 𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 + (𝑐2 𝑡 + 4𝑐3 )𝑒3𝑡 , 𝑦 = −2𝑐1 + (𝑐2 − 2𝑐2 𝑡 + 4𝑐3 )𝑒3𝑡 , 𝑧 =

𝑐1 + (−𝑐2 + 𝑐2 𝑡 + 𝑐3 )𝑒3𝑡 .)
𝑥˙ = 3𝑥 + 3𝑦 + 𝑧,
𝑦˙ = −𝑥 − 2𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = −6𝑥 − 3𝑦.
(R: 𝑥 = 5𝑐1 𝑒𝑡 +3𝑐2 +𝑐3 +3𝑐3 𝑡, 𝑦 = 4𝑐1 𝑒𝑡 +3𝑐2 +3𝑐3 𝑡, 𝑧 = 𝑐1 𝑒𝑡 +𝑐2 +𝑐3 𝑡.)
𝑥˙ = 2𝑥 − 𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = 2𝑥 − 𝑦 − 2𝑧,
𝑧˙ = −𝑥 + 𝑦 + 𝑧.
(R: 𝑥 = (𝑐1 + 𝑐3 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑦 = (𝑐2 + 2𝑐3 𝑡)𝑒𝑡 , 𝑧 = (𝑐1 − 𝑐2 − 𝑐3 − 𝑐3 𝑡)𝑒𝑡 .)
172
𝑥˙ = −4𝑥 − 5𝑦 − 3𝑧,
𝑦˙ = 14𝑥 + 13𝑦 + 6𝑧,
𝑧˙ = −7𝑥 − 5𝑦.
(R: 𝑥 = (3𝑐2 + 𝑐3 𝑡)𝑒3𝑡 , 𝑦 = (−𝑐1 − 2𝑐2 − 2𝑐3 𝑡)𝑒3𝑡 , 𝑧 = (5𝑐1 − 7𝑐2 + 3𝑐3 +
𝑐3 𝑡)𝑒3𝑡 .)
𝑥˙ = 4𝑥 − 𝑦,
𝑦˙ = 3𝑥 + 𝑦 − 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 + 𝑧.
Rešitev
Uporabimo spet metode linearne algebre. Vpeljemo vektorsko funkcijo

x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 , sistem prepišemo v obliko ẋ = Ax, kjer je pripadajoča
matrika sistema ⎡ ⎤
4 −1 0
⎢ ⎥
A=⎢
⎣ 3 ⎦.
1 −1 ⎥
1 0 1

173
matrike A je

4 − 𝜆 −1 0

3 1 − 𝜆 −1 = −𝜆3 + 6𝜆2 − 12𝜆 + 8 = −(𝜆 − 2)3 .

1 0 1−𝜆
Lastna vrednost 𝜆1 = 2 je trikratna, ustreza ji lastni vektor v1 =

[1, 2, 1]𝑇 , Ustrezni lastni podprostor pa je le enorazsežen, napet na ta
vektor.
Drugo bazno rešitev poiščemo v obliki u2 = (a + b𝑡)𝑒𝜆1 𝑡 . Hitro spoz-

namo, da mora veljati za vsak 𝑡 enakost
𝜆1 a + 𝑡𝜆1 b + b = Aa + 𝑡Ab.
Veljati morata torej relaciji
Ab = 𝜆1 b, (A − 𝜆1 I)a = b.
Prva pomeni, da je b lastni vektor matrike A pri lastni vrednosti 𝜆1 =

2, kar pomeni, da lahko izberemo b = v1 = [1, 2, 1]𝑇 . Naj bo iskani
a = [𝑢, 𝑣, 𝑤]𝑇 . Zanj najdemo neprotisloven sistem enačb 2𝑢 − 𝑣 =
1, 3𝑢 − 𝑣 − 𝑤 = 2, 𝑢 − 𝑤 = 1 z rešitvijo a = [0, −1, −1].
Tretjo bazno rešitev poiščemo v obliki u3 = (c + d𝑡 + e𝑡2 /2)𝑒𝜆1 𝑡 . Spoz-

namo, da moraj veljati za vsak 𝑡 enakost
d + 𝑡e + 𝜆1 c + 𝜆1 𝑡d + 𝜆1 (𝑡2 /2)e = Ac + 𝑡Ad + (𝑡2 /2)Ae.
Veljati morajo torej relacije
Ae = 𝜆1 e, (A − 𝜆1 I)d = e, (A − 𝜆1 I)c = d.
Prva pomeni, da je e lastni vektor matrike A pri lastni vrednosti 𝜆1 = 2,

kar pomeni, da lahko izberemo e = 2v1 = [2, 4, 2]𝑇 . Naj bo iskani
174
d = [𝑝, 𝑞, 𝑟]𝑇 . Zanj najdemo neprotisloven sistem enačb 2𝑝 − 𝑞 =
2, 3𝑝 − 𝑞 − 𝑟 = 4, 𝑝 − 𝑟 = 2 z rešitvijo d = [0, −2, −2]. Končno naj
bo c = [𝑘, 𝑙, 𝑚]𝑇 . Zanj imamo neprotisloven sistem enačb 2𝑘 − 𝑙 =
0, 3𝑘 − 𝑙 − 𝑚 = −2, 𝑘 − 𝑚 = −2 z rešitvijo c = [0, 0, 2].
Splošna rešitev je potemtakem
x = [𝑥, 𝑦, 𝑧]𝑇 = 𝑐1 v1 𝑒𝜆1 𝑡 + 𝑐2 u2 𝑒𝜆1 𝑡 + 𝑐3 u3 𝑒𝜆1 𝑡 =
= 𝑐1 [1, 2, 1]𝑇 𝑒2𝑡 + 𝑐2 ([0, −1, −1]𝑇 + 𝑡[1, 2, 1]𝑇 )𝑒2𝑡 +
+𝑐3 ([0, 0, 2]𝑇 + 𝑡[0, −2, −2]𝑇 + 𝑡2 [1, 2, 1]𝑇 )𝑒2𝑡 ,
𝑥 = (𝑐1 + 𝑐2 𝑡 + 𝑐3 𝑡2 )𝑒2𝑡 ,
𝑦 = (2𝑐1 − 𝑐2 + 2(𝑐2 − 𝑐3 )𝑡 + 2𝑐3 𝑡2 )𝑒2𝑡 ,
𝑧 = (𝑐1 − 𝑐2 + 2𝑐3 + (𝑐2 − 2𝑐3 )𝑡 + 𝑐3 𝑡2 )𝑒2𝑡 .
𝑥˙ = 5𝑦 − 39𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 − 3𝑦 + 31𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 + 𝑦.
(R: 𝑥 = (11𝑐1 − 4𝑐2 + 11𝑐2 𝑡 + 2𝑐3 − 8𝑐3 𝑡 + 11𝑐3 𝑡2 )𝑒−𝑡 , 𝑦 = (−10𝑐1 + 3𝑐2 −
10𝑐2 𝑡 − 2𝑐3 + 6𝑐3 𝑡 − 10𝑐3 𝑡2 )𝑒−𝑡 , 𝑧 = (−𝑐1 − 𝑐2 𝑡 − 𝑐3 𝑡2 )𝑒−𝑡 .)
175
𝑥˙ = 𝑦,
𝑦˙ = 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥.
√ √
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 2𝑒−𝑡/2 (𝑐2 cos( 3𝑡/2) + 𝑐3 sin( 3𝑡/2)),
√ √ √ √
𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 𝑒−𝑡/2 ((𝑐2 − 𝑐3 3) cos( 3𝑡/2) + (𝑐3 + 𝑐2 3) sin( 3𝑡/2)),
√ √ √ √
𝑧 = 𝑐1 𝑒𝑡 − 𝑒−𝑡/2 ((𝑐2 + 𝑐3 3) cos( 3𝑡/2) + (𝑐3 − 𝑐2 3) sin( 3𝑡/2)).)
𝑥¨ = 3𝑥 − 𝑦 − 𝑧,
𝑦¨ = −𝑥 + 3𝑦 − 𝑧,
𝑧¨ = −𝑥 − 𝑦 + 3𝑧.
(R: 𝑥 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑐3 𝑒2𝑡 + 𝑐5 𝑒−2𝑡 , 𝑦 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 + 𝑐4 𝑒2𝑡 + 𝑐6 𝑒−2𝑡 ,

𝑧 = 𝑐1 𝑒𝑡 + 𝑐2 𝑒−𝑡 − (𝑐3 + 𝑐4 )𝑒2𝑡 − (𝑐5 + 𝑐6 )𝑒−2𝑡 .)
𝑦˙ − 𝑧˙ + 𝑥 = 0,
𝑧˙ − 𝑥˙ + 𝑦 = 0,
𝑥˙ − 𝑦˙ + 𝑧 = 0.
√ √
(R: 𝑥 = (𝑐2 3 − 𝑐1 ) cos(𝑘𝑡) − (𝑐1 3 + 𝑐2 ) sin(𝑘𝑡),
√ √
𝑦 = −(𝑐2 3 + 𝑐1 ) cos(𝑘𝑡) + (𝑐1 3 − 𝑐2 ) sin(𝑘𝑡),
√
𝑧 = 2𝑐1 cos(𝑘𝑡) + 2𝑐2 sin(𝑘𝑡); 𝑘 = 3/3.)
176
4.2 Nelinearni sistemi diferencialnih enačb
Nelinearni sistem navadnih diferencialnih enačb
𝑦 ′ = 𝑓 (𝑥, 𝑦, 𝑧),
𝑧 ′ = 𝑔(𝑥, 𝑦, 𝑧),
kjer je 𝑥 neodvisna spremenljivka, 𝑦(𝑥), 𝑧(𝑥) pa iskani funkciji, se včasih da rešiti

z izločitvijo ene od teh funkcij, kar nas privede do navadne diferencialne enačbe z
eno neznano funkcijo.
Avtonomen sistem več kot dveh enačb navadno pišemo v obliki
𝑑𝑥1 𝑑𝑥2 𝑑𝑥𝑛
= = ... = = 𝑑𝑡.
𝑓1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 ) 𝑓2 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 ) 𝑓𝑛 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 )
V tem primeru je sistem rešen, če najdemo 𝑛 − 1 neodvisnih prvih integralov
sistema, to je funkcij
𝜑1 , 𝜑2 , . . . , 𝜑𝑛−1 ,
za katere je
𝜑1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 ) = 𝑐1 , 𝜑2 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 ) = 𝑐2 , . . . , 𝜑𝑛−1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 ) = 𝑐𝑛−1 .
Prvi integrali so odvisni, če lahko enega od njih funkcijsko izrazimo s preostalimi.
Prvi integrali so odvisni natanko tedaj, ko je rang Jacobijeve matrike
⎡ ⎤
∂𝜑1 ∂𝜑1
. . . ∂𝑥
⎢ ∂𝑥1 𝑛
.. ..
⎥
..
.
⎢ ⎥
⎢ . . ⎥
⎣ ⎦
∂𝜑𝑛−1
∂𝑥1 . . . ∂𝜑∂𝑥𝑛−1𝑛
manjši od 𝑛 − 1.
1. Rešite sistem enačb:

𝑥
𝑦′ = ,
𝑧
𝑥
𝑧′ = − .
𝑦
177
Rešitev
Iz obeh enačb dobimo 𝑧𝑦 ′ + 𝑦𝑧 ′ = (𝑦𝑧)′ = 0, kar pomeni 𝑦𝑧 = 𝑐1 /2. Iz

prve enačbe nato dobimo enačbo z ločljivima spremenljivkama:
𝑑𝑦 2𝑥𝑦 𝑑𝑦 2𝑥 𝑑𝑥
= , = .
𝑑𝑥 𝑐1 𝑦 𝑐1
Po integraciji in antilogaritmiranju imamo najprej
2 /𝑐
𝑦 = 𝑐2 𝑒𝑥 1
,
nato pa še
𝑐1 𝑐1 −𝑥2 /𝑐1
𝑧= = 𝑒 .
2𝑦 2𝑐2
S preimenovanjem konstante 𝑐1 7→ 1/𝑐1 lahko nekoliko lepše zapišemo
rešitev:
2 1 𝑐 1 𝑥2
𝑦 = 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 , 𝑧= 𝑒 .
𝑐1 𝑐2
𝑦2
𝑦′ = ,
𝑧−𝑥
𝑧′ = 𝑦 + 1.
Rešitev
Iz druge enačbe izrazimo 𝑦 = 𝑧 ′ − 1 in vstavimo v prvi enačbo:
(𝑧 ′ − 1)2 (𝑧 ′ − 1)2
𝑦 ′ = (𝑧 ′ − 1)′ = , 𝑧 ′′ = .
𝑧−𝑥 𝑧−𝑥
Vpeljemo 𝑢 = 𝑧 − 𝑥, 𝑢′ = 𝑧 ′ − 1 in dobimo:
𝑢′2
𝑢′′ = .
𝑢
178
Naj bo 𝑢′ = 𝑤 = 𝑤(𝑢). Potem je 𝑢′′ = 𝑤(𝑑𝑤/𝑑𝑢) in enačba preide v
𝑑𝑤 𝑤2
𝑤 = .
𝑑𝑢 𝑢
Ena možnost je 𝑤 = 0, druga pa 𝑑𝑤/𝑤 = 𝑑𝑢/𝑢. V prvem primeru
je 𝑢′ = 𝑧 ′ − 1 = 0 in s tem 𝑧 = 𝑥 + 𝑐, 𝑦 = 0. V drugem primeru pa
najdemo najprej
𝑤 = 𝑢′ = 𝑐1 𝑢, 𝑑𝑢/𝑢 = 𝑐1 𝑑𝑥, 𝑢 = 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 = 𝑧 − 𝑥.
Torej je
𝑧 = 𝑥 + 𝑐2 𝑒 𝑐 1 𝑥 , 𝑦 = 𝑧 ′ − 1 = 𝑐1 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 .
Splošna rešitev sistema je zato:
𝑦 = 𝑐1 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 , 𝑧 = 𝑥 + 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 .
Za 𝑐1 = 0 dobimo rešitev, ko smo jo posebej obravnavali.
𝑦 ′ = 𝑦 2 𝑧,
𝑧
𝑧′ = − 𝑦𝑧 2 .
𝑥
Rešitev
Ena rešitev je očitno rešitev sistema 𝑦 = 0, 𝑧 ′ = 𝑧/𝑥, kar nam da

posebno rešitev 𝑦 = 0, 𝑧 = 𝑐𝑥.
Da bi dobili splošno rešitev, izrazimo iz prve enačbe 𝑧 = 𝑦 ′ /𝑦 2 in vs-

tavimo v drugo enačbo:
( 𝑧 )′ 𝑦 ′′ 2𝑦 ′2 𝑦′ 𝑦 ′2
𝑧′ = = − = − .
𝑥 𝑦2 𝑦3 𝑥𝑦 2 𝑦3
179
Po preureditvi imamo
( ′ )′
𝑦 ′′ 𝑦 ′2 𝑦 𝑦′
− 2 = = .
𝑦 𝑦 𝑦 𝑥𝑦
Z uvedbo nove spremenljivke 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑦 dobimo preprosto enačbo 𝑢′ =

𝑢/𝑥 z rešitvijo 𝑢 = 𝑦 ′ /𝑢 = 2𝑐1 𝑥. Z integracijo in antilogaritmiranjem
dobimo
2 𝑦′ 2𝑐1 𝑥 −𝑐1 𝑥2
𝑦 = 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 , 𝑧 = 2
= 𝑒 .
𝑦 𝑐2
S tem smo našli splošno in posebno rešitev sistema:
2 2𝑐1 𝑥 −𝑐1 𝑥2
𝑦 = 𝑐2 𝑒𝑐1 𝑥 , 𝑧= 𝑒 ; 𝑦 = 0, 𝑧 = 𝑐𝑥.
𝑐2
2𝑧𝑦 ′ = 𝑦 2 − 𝑧 2 + 1,
𝑧 ′ = 𝑧 + 𝑦.
Rešitev
Iz druge enačbe izrazimo najprej 𝑦 = 𝑧 ′ − 𝑧, iz česar je 𝑦 ′ = 𝑧 ′′ − 𝑧.

Potem, ko ta dva izraza vstavimo v prvo enačbo in jo nato preuredimo,
imamo:
2𝑧𝑧 ′′ = 𝑧 ′2 + 1.
Če uvedemo
𝑑𝑢
𝑢 = 𝑢(𝑧) = 𝑧 ′ , 𝑧 ′′ = 𝑢 ,
𝑑𝑧
dobimo
𝑑𝑢 2𝑢 𝑑𝑢 𝑑𝑧
2𝑢𝑧 = 𝑢2 + 1, 2
= .
𝑑𝑧 𝑢 +1 𝑧
180
Z integriranjem in antilogaritmiranjem dobimo:
𝑑𝑧 √
𝑢2 + 1 = 𝑐1 𝑧, = ± 𝑐1 𝑧 − 1.
𝑑𝑥
Ločimo spremenljivki in malo preoblikujemo in integriramo:
𝑐1 𝑑𝑧 𝑐1 √ 𝑐1 𝑥 + 𝑐2
± √ = 𝑑𝑥, ± 𝑐1 𝑧 − 1 = .
2 𝑐1 𝑧 − 1 2 2
Izrazimo eksplicitno:
1 1
𝑧= + (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 )2 .
𝑐1 4𝑐1
Za 𝑦 = 𝑧 ′ − 𝑧 dobimo:
1 1 1
𝑦=− + (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 ) − (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 )2 .
𝑐1 2 4𝑐1
𝑥𝑦 ′ = 𝑧,
𝑥(𝑦 − 1)𝑧 ′ = 𝑧(𝑦 + 2𝑧 − 1).
Rešitev
Iz prve enačbe vstavimo 𝑧 = 𝑥𝑦 ′ v drugo:
𝑥(𝑦 − 1)(𝑥𝑦 ′′ + 𝑦 ′ ) = 𝑥𝑦 ′ (𝑦 + 2𝑥𝑦 ′ − 1).
Po preurejanju dobimo:
𝑦 ′′ (𝑦 − 1) = 2𝑦 ′2 .
Uvedemo 𝑢 = 𝑢(𝑧) = 𝑦 ′ , 𝑦 ′′ = 𝑢 𝑑𝑢/𝑑𝑦:

𝑑𝑢 2𝑢2
𝑢 = .
𝑑𝑦 𝑦−1
181
Ena rešitev je trivialna: za 𝑢 = 𝑦 ′ = 0 dobimo posebno rešitev 𝑦 = 𝑐 in
𝑧 = 0. Splošno rešitev dobimo iz okrajšane enačbe:
𝑑𝑢 2𝑢 𝑑𝑢 2 𝑑𝑦
= , = .
𝑑𝑦 𝑦−1 𝑢 𝑦−1
Z integriranjem in antilogaritmiranjem dobimo:
𝑑𝑦 𝑑𝑦 1
𝑢= = 𝑐1 (𝑦 − 1)2 , = 𝑐1 𝑑𝑥, = 𝑐1 𝑥 + 𝑐2 .
𝑑𝑥 (𝑦 − 1)2 1−𝑦
Nazadnje imamo:
𝑐1 𝑥 + 𝑐2 − 1 𝑐1 𝑥
𝑦= , 𝑧= .
𝑐1 𝑥 + 𝑐2 (𝑐1 𝑥 + 𝑐2 )2
Trivialno rešitev dobimo za 𝑐1 = 0.
6. Poiščite neodvisna prva integrala sistema enačb

𝑑𝑥 𝑑𝑦 𝑑𝑧
= = ,
𝛽𝑧 − 𝛾𝑦 𝛾𝑥 − 𝛼𝑧 𝛼𝑦 − 𝛽𝑥
pri čemer so 𝛼, 𝛽, 𝛾 konstante, ki niso hkrati enake 0.
Rešitev
Sistem je ekvivalenten sistemu
𝑥˙ = 𝛽𝑧 − 𝛾𝑦,
𝑦˙ = 𝛾𝑥 − 𝛼𝑧,
𝑧˙ = 𝛼𝑦 − 𝛽𝑥.
Najprej je očitno 𝛼𝑥˙ + 𝛽 𝑦˙ + 𝛾 𝑧˙ = 0, zato je 𝛼𝑥 + 𝛽𝑦 + 𝛾𝑧 = 𝑐1 . Nadalje

je 𝑥𝑥˙ + 𝑦 𝑦˙ + 𝑧 𝑧˙ = 0 in zato 𝑥2 + 𝑦 2 + 𝑧 2 = 𝑐2 . Prva integrala sistema
sta
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝛼𝑥 + 𝛽𝑦 + 𝛾𝑧, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥2 + 𝑦 2 + 𝑧 2 .
182
Jacobijeva matrika
⎡ ⎤ ⎡ ⎤
∂𝜑 ∂𝜑 ∂𝜑
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
𝛼 𝛽 𝛾
⎣ ⎦=⎣ ⎦
∂𝜓 ∂𝜓 ∂𝜓
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
2𝑥 2𝑦 2𝑧
ima rang 2. Njen rang bi bil 1 le v primeru 𝛽𝑧 − 𝛾𝑦 = 𝛾𝑥 − 𝛼𝑧 =

𝛼𝑦 − 𝛽𝑥 = 0, kar pa je očitno možno samo v točki.
= = 2 .
𝑦 − 𝑥𝑧 𝑥 + 𝑦𝑧 𝑥 + 𝑦2
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦 − 𝑥𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦𝑧,
𝑧˙ = 𝑥2 + 𝑦 2 .
Ker je
𝑥𝑥˙ − 𝑦 𝑦˙ + 𝑧 𝑧˙ = 0,
imamo 𝑥2 − 𝑦 2 + 𝑧 2 = 𝑐1 . Prav tako imamo hitro
𝑧˙ − 𝑦 𝑥˙ − 𝑥𝑦˙ = 𝑧˙ − (𝑥𝑦)˙ = 0,
torej (𝑧 − 𝑥𝑦)˙ = 0. Prva integrala sistema sta
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥2 − 𝑦 2 + 𝑧 2 , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑧 − 𝑥𝑦.
Da sta neodvisna, pokažemo na običajni način.
183
= = .
𝑥(𝑦 − 𝑧) 𝑦(𝑧 − 𝑥) 𝑧(𝑥 − 𝑦)
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥(𝑦 − 𝑧),
𝑦˙ = 𝑦(𝑧 − 𝑥),
𝑧˙ = 𝑧(𝑥 − 𝑦).
Očitno je 𝑥˙ + 𝑦˙ + 𝑧˙ = 0 in zato 𝑥 + 𝑦 + 𝑧 = 𝑐1 . Prav tako je 𝑦𝑧 𝑥˙ +

𝑥𝑧 𝑦˙ + 𝑥𝑦 𝑧˙ = (𝑥𝑦𝑧)˙ = 0 in 𝑥𝑦𝑧 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥 + 𝑦 + 𝑧, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥𝑦𝑧.

= 2 = .
𝑥2 2
− 𝑦 − 𝑦𝑧 2
𝑥 − 𝑦 − 𝑥𝑧 𝑧(𝑥 − 𝑦)
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥2 − 𝑦 2 − 𝑦𝑧,
𝑦˙ = 𝑥2 − 𝑦 2 − 𝑥𝑧,
𝑧˙ = 𝑧(𝑥 − 𝑦).
Ker je 𝑥˙ − 𝑦˙ − 𝑧˙ = 0, imamo 𝑥 − 𝑦 − 𝑧 = 𝑐1 . Nato najdemo
𝑥𝑥˙ − 𝑦 𝑦˙ = 𝑥3 + 𝑦 3 − 𝑥𝑦 2 − 𝑥2 𝑦 = (𝑥2 − 𝑦 2 )(𝑥 − 𝑦)
184
oziroma
2𝑥𝑥˙ − 2𝑦 𝑦˙ 2𝑧˙
2 2
=𝑥−𝑦 = .
𝑥 −𝑦 𝑧
ln ∣𝑥2 − 𝑦 2 ∣ − 2 ln ∣𝑧∣ = ln 𝑐2
in z antilogaritmiranjem nazadnje (𝑥2 − 𝑦 2 )/𝑧 2 = 𝑐2 . Prva integrala

sistema sta
𝑥2 − 𝑦 2
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥 − 𝑦 − 𝑧, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = .
𝑧2

− 2
= 2
= 2 .
1 + 𝑥𝑧 1 + 𝑦𝑧 𝑧 (𝑦 − 𝑥)
Rešitev
𝑥˙ = −1 − 𝑥𝑧 2 ,
𝑦˙ = 1 + 𝑦𝑧 2 ,
𝑧˙ = 𝑧 2 (𝑦 − 𝑥).
En prvi integral imamo takoj. Ker je 𝑥+

˙ 𝑦−
˙ 𝑧˙ = 0, imamo 𝑥+𝑦−𝑧 = 𝑐1 .
Potem pa imamo še
𝑧˙
𝑦 𝑥˙ + 𝑥𝑦˙ = (𝑥𝑦)˙ = 𝑥 − 𝑦 = −
𝑧2
in z integracijo 𝑥𝑦 − 1/𝑧 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
1
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥 + 𝑦 − 𝑧, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥𝑦 − .
𝑧
185
= = .
𝑦+𝑧 𝑧+𝑥 𝑥+𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦 + 𝑧,
𝑦˙ = 𝑧 + 𝑥,
𝑧˙ = 𝑥 + 𝑦.
Iz prvih dveh enačb imamo: 𝑥˙ − 𝑦˙ = 𝑦 − 𝑥, iz druge in tretje pa

𝑦˙ − 𝑧˙ = 𝑧 − 𝑦. To pomeni, da velja:
𝑥˙ − 𝑦˙ 𝑦˙ − 𝑧˙
− = 0.
𝑥−𝑦 𝑦−𝑧
Z integracijo in antilogaritmiranjem dobimo: (𝑥 − 𝑦)/(𝑦 − 𝑧) = 𝑐1 . Ker
je
𝑥˙ + 𝑦˙ + 𝑧˙ = 2(𝑥 + 𝑦 + 𝑧),
imamo tudi
𝑥˙ + 𝑦˙ + 𝑧˙ 𝑥˙ − 𝑦˙
+2 = 0.
𝑥+𝑦+𝑧 𝑥−𝑦
Z integracijo in antilogaritmiranjem dobimo še (𝑥 + 𝑦 + 𝑧)(𝑥 − 𝑦)2 = 𝑐2 .
Prva integrala sistema sta
𝑥−𝑦
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = (𝑥 + 𝑦 + 𝑧)(𝑥 − 𝑦)2 .
𝑦−𝑧

= = .
2𝑦 − 𝑧 𝑦 𝑧
186
Rešitev
𝑥˙ = 2𝑦 − 𝑧,
𝑦˙ = 𝑦,
𝑧˙ = 𝑧.
˙ − 𝑧/𝑧
Zadnji dve enačbi dasta 𝑦/𝑦 ˙ = 0 in 𝑦/𝑧 = 𝑐1 . Iz vseh treh pa
dobimo 𝑥˙ − 2𝑦˙ + 𝑧˙ = 0 in še: 𝑥 − 2𝑦 + 𝑧 = 𝑐2 . Prva integrala sistema
sta
𝑦
𝜑(𝑦, 𝑧) = , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥 − 2𝑦 + 𝑧.
𝑧
= = .
𝑦 𝑥 𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥,
𝑧˙ = 𝑧.
Prvi dve enačbi nam dasta 𝑥𝑥˙ − 𝑦 𝑦˙ = 0 in: 𝑥2 − 𝑦 2 = 𝑐1 . Iz vseh treh

enačb najdemo še
𝑥˙ + 𝑦˙ 𝑧˙
− =0
𝑥+𝑦 𝑧
in integral (𝑥 + 𝑦)/𝑧 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝑥+𝑦
𝜑(𝑥, 𝑦) = 𝑥2 − 𝑦 2 , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = .
𝑧
187
= = .
𝑦−𝑥 𝑥+𝑦+𝑧 𝑥−𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦 − 𝑥,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦 + 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 − 𝑦.
Ker je 𝑥˙ + 𝑧˙ = 0, je 𝑥 + 𝑧 = 𝑐1 . Potem pa veljata še relaciji
𝑥˙ + 𝑦˙ + 𝑧˙ = 𝑥 + 𝑦 + 𝑧, 𝑦˙ − 3𝑥˙ − 𝑧˙ = −(𝑦 − 3𝑥 − 𝑧),
iz katerih je
𝑥˙ + 𝑦˙ + 𝑧˙ 𝑦˙ − 3𝑥˙ − 𝑧˙
+ = 0.
𝑥 + 𝑦 + 𝑧 𝑦 − 3𝑥 − 𝑧
Po integriranju in antilogaritmiranju dobimo še (𝑥+𝑦 +𝑧)(𝑦 −3𝑥−𝑧) =
𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝜑(𝑥, 𝑧) = 𝑥 + 𝑧, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = (𝑥 + 𝑦 + 𝑧)(𝑦 − 3𝑥 − 𝑧).

= = .
𝑧 𝑥𝑧 𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥𝑧,
𝑧˙ = 𝑦.
188
Iz prvih dveh enačb imamo takoj: 𝑥𝑥˙ − 𝑦˙ = 0 in: 𝑥2 − 2𝑦 = 𝑐1 .
Drugega pa bomo poiskali s pomočjo prvega. Iz tretje enačbe imamo
𝑧˙ = (𝑥2 − 𝑐1 )/2. Nato dobimo:
𝑑𝑧 𝑧˙ 𝑥 2 − 𝑐1
= = , 2𝑧 𝑑𝑧 = (𝑥2 − 𝑐1 ) 𝑑𝑥.
𝑑𝑥 𝑥˙ 2𝑧
Integracija nam da:
2 𝑥3 𝑐2 𝑥3 𝑐2
𝑧 = − 𝑐1 𝑥 + = − (𝑥2 − 2𝑦)𝑥 + .
3 3 3 3
Po preureditvi imamo nazadnje
3𝑧 2 + 2𝑥3 − 6𝑥𝑦 = 𝑐2 .
𝜑(𝑥, 𝑦) = 𝑥2 − 2𝑦, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 3𝑧 2 + 2𝑥3 − 6𝑥𝑦.
= =− .
𝑧2 −𝑦 2 𝑧 𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑧 2 − 𝑦 2 ,
𝑦˙ = 𝑧,
𝑧˙ = −𝑦.
˙ 𝑧˙ = 0 in s tem tudi 𝑦 2 +𝑧 2 = 𝑐1 .
Iz zadnjih dveh enačb imamo hitro 𝑦 𝑦+𝑧
189
Velja pa tudi
𝑧 𝑦˙ + 𝑦 𝑥˙ = (𝑦𝑧)˙ = 𝑧 2 − 𝑦 2 = 𝑥,
˙
kar nam da še 𝑦𝑧 − 𝑥 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝜑(𝑦.𝑧) = 𝑦 2 + 𝑧 2 , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑦𝑧 − 𝑥.

= = .
𝑥 𝑦 𝑥𝑦 + 𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥,
𝑦˙ = 𝑦,
𝑧˙ = 𝑧 + 𝑥𝑦.
˙ − 𝑦/𝑦
Iz prvih dveh enačb sledi 𝑥/𝑥 ˙ = 0 in po integraciji ter antiloga-
ritmiranju 𝑥/𝑦 = 𝑐1 .
Hitro dobimo tudi enačbo
𝑦 𝑧˙ − 𝑧 𝑦˙ = 𝑦(𝑧 + 𝑥𝑦) − 𝑧𝑦 = 𝑥𝑦 2 = 𝑦 2 𝑥,
˙
iz katere sledi (𝑧/𝑦)˙ − 𝑥˙ = 0 in nato še: 𝑧/𝑦 − 𝑥 = 𝑐2 . Prva integrala

sistema sta
𝑥 𝑧
𝜑(𝑥, 𝑦) = , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = − 𝑥.
𝑦 𝑦
= = √ .
𝑥𝑧 𝑦𝑧 𝑥𝑦 𝑧 2 + 1
190
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥𝑧,
𝑦˙ = 𝑦𝑧,
√
𝑧˙ = 𝑥𝑦 𝑧 2 + 1.
˙ − 𝑦/𝑦
Iz prvih dveh enačb sledi 𝑥/𝑥 ˙ = 0 in po integraciji ter antiloga-
ritmiranju 𝑥/𝑦 = 𝑐1 .
Potem pa imamo še

𝑧˙ √
(𝑥𝑦)˙ = 𝑦 𝑥˙ + 𝑥𝑦˙ = 2𝑥𝑦𝑧 = 2𝑧 √ = 2( 𝑧 2 + 1)˙.
𝑧2 + 1
√
Z integracijo dobimo 𝑥𝑦 − 2 𝑧 2 + 1 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝑥 √
𝜑(𝑥, 𝑦) = , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥𝑦 − 2 𝑧 2 + 1.
𝑦

= = .
𝑥 + 𝑦2 + 𝑧2 𝑦 𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦 2 + 𝑧 2 ,
𝑦˙ = 𝑦,
𝑧˙ = 𝑧.
˙ − 𝑧/𝑧
Brez problemov najdemo en prvi integral, ker velja enačba 𝑦/𝑦 ˙ =
0 in posledično 𝑦/𝑧 = 𝑐1 . Če nam ne uspe najti preostali prvi integral,
191
si pomagamo z že najdenim. Izrazimo 𝑦 = 𝑐1 𝑧 in dobimo linearno
nehomogeno enačbo za spremenljivko 𝑥 = 𝑥(𝑧):
𝑥˙ 𝑑𝑥 𝑥 + (𝑐21 + 1)𝑧 2 𝑥
= = = + (𝑐21 + 1)𝑧.
𝑦˙ 𝑑𝑧 𝑧 𝑧
Po ustaljenem postopku najdemo rešitev enačbe
𝑑𝑥 𝑥
= + (𝑐21 + 1)𝑧,
𝑑𝑧 𝑧
ki je 𝑥 = 𝑐2 𝑧 + (𝑐21 + 1)𝑧 2 . Z izločitvijo konstante 𝑐1 = 𝑦/𝑧 dobimo
nazadnje: (𝑥 − 𝑦 2 − 𝑧 2 )/𝑧 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝑦 𝑥 − 𝑦2 − 𝑧2
𝜑(𝑦, 𝑧) = , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = .
𝑧 𝑧
= = .
𝑥(𝑦 + 𝑧) 𝑧(𝑧 − 𝑦) 𝑦(𝑦 − 𝑧)
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥(𝑦 + 𝑧),
𝑦˙ = 𝑧(𝑧 − 𝑦),
𝑧˙ = −𝑦(𝑧 − 𝑦).
Iz zadnjih dveh enačb imamo mimogrede: 𝑦 𝑦˙ + 𝑧 𝑧˙ = 0 in 𝑦 2 + 𝑧 2 = 𝑐1 .

Za spoznanje drugače pridmo do preostalega:
(𝑥𝑦)˙ = 𝑦 𝑥˙ + 𝑥𝑦˙ = 𝑥(𝑦 2 + 𝑧 2 ), (𝑥𝑧)˙ = 𝑧 𝑥˙ + 𝑥𝑧˙ = 𝑥(𝑦 2 + 𝑧 2 ).
Torej velja enačba: (𝑥𝑦)˙− (𝑥𝑧)˙ = 0. Tako smo ga našli: 𝑥(𝑦 − 𝑧) = 𝑐2 .

𝜑(𝑦, 𝑧) = 𝑦 2 + 𝑧 2 , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥(𝑦 − 𝑧).
192
− 2
= = 2 .
𝑥 𝑦(𝑦 − 𝑥) 𝑦 − 𝑥𝑧
Rešitev
𝑥˙ = −𝑥2 ,
𝑦˙ = 𝑦(𝑦 − 𝑥),
𝑧˙ = 𝑦 2 − 𝑥𝑧.
Začetek ni težak: 𝑦˙ − 𝑧˙ = −𝑥(𝑦 − 𝑧) in 𝑥/𝑥

˙ = −𝑥. S tem smo uspeli
najti:
𝑦˙ − 𝑧˙ 𝑥˙
− = 0.
𝑦−𝑧 𝑥
Z integracijo in antilogaritmiranjem dobimo: (𝑦 − 𝑧)/𝑥 = 𝑐1 .
Iz prvih dveh enačb hitro odkrijemo:
𝑥˙
𝑦 𝑥˙ − 𝑥𝑦˙ = −𝑥𝑦 2 = 𝑦 2 .
𝑥
Tako imamo
𝑦 𝑥˙ − 𝑥𝑦˙ 𝑥˙
− =0
𝑦2 𝑥
in s tem še: 𝑥/𝑦 − ln ∣𝑥∣ = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝑦−𝑧 𝑥
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = , 𝜓(𝑥, 𝑦) = − ln ∣𝑥∣.
𝑥 𝑦
− 2
= 2
= .
𝑥 𝑥𝑦 − 2𝑧 𝑥𝑧
193
Rešitev
𝑥˙ = −𝑥2 ,
𝑦˙ = 𝑥𝑦 − 2𝑧 2 ,
𝑧˙ = 𝑥𝑧.
Iz prve in tretje enačbe imamo pri priči: 𝑧 𝑥˙ + 𝑥𝑧˙ = 0 in 𝑥𝑧 = 𝑐1 . Nič

teže ni najti enačbe 𝑦 + 𝑥𝑦˙ = −2𝑥𝑧 2 = −2𝑧 𝑧,
˙ ki nam po integraciji da
še 𝑥𝑦 + 𝑧 2 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝜑(𝑥, 𝑧) = 𝑥𝑧, 𝜓(𝑥, 𝑦) = 𝑥𝑦 + 𝑧 2 .
= = 2 .
𝑥(𝑧 − 𝑦) 𝑦(𝑦 − 𝑥) 𝑦 − 𝑥𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥(𝑧 − 𝑦),
𝑦˙ = 𝑦(𝑦 − 𝑥),
𝑧˙ = 𝑦 2 − 𝑥𝑧.
Opazimo, da velja enačba 𝑥˙ − 𝑦˙ + 𝑧˙ = 0, iz katere sledi 𝑥 − 𝑦 + 𝑧 = 𝑐1 .
Iz vseh treh enačb najdemo najprej
𝑥˙
𝑦 𝑧˙ − 𝑧 𝑦˙ = 𝑦 2 (𝑦 − 𝑧) = −𝑦 2
𝑥
194
in nato
𝑦 𝑧˙ − 𝑧 𝑦˙ 𝑥˙
+ = 0.
𝑦2 𝑥
Z integracijo imamo še 𝑧/𝑦 + ln ∣𝑥∣ = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝑧
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥 − 𝑦 + 𝑧, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧) = + ln ∣𝑥∣.
𝑦
=− = .
𝑥(𝑦 2 2
−𝑧 ) 2 2
𝑦(𝑥 + 𝑧 ) 𝑧(𝑥 + 𝑦 2 )
2
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥(𝑦 2 − 𝑧 2 ),
𝑦˙ = −𝑦(𝑥2 + 𝑧 2 ),
𝑧˙ = 𝑧(𝑥2 + 𝑦 2 ).
Slej ali prej opazimo, da velja enačba
𝑦˙ 𝑧˙ 𝑥˙
+ = ,
𝑦 𝑧 𝑥
iz katere po integraciji in antilogaritmiranju sledi: 𝑦𝑧/𝑥 = 𝑐1 .
Hitro pa se tudi izkaže, da je
𝑥𝑥˙ + 𝑦 𝑦˙ + 𝑧 𝑧˙ = 0
in že je pred nami 𝑥2 + 𝑦 2 + 𝑧 2 = 𝑐2 . Prva integrala sistema sta
𝑦𝑧
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = , 𝜓(𝑥, 𝑦) = 𝑥2 + 𝑦 2 + 𝑧 2 .
𝑥
195
25. Poiščite tri neodvisne prve integrale sistema enačb
𝑑𝑥 𝑑𝑦 𝑑𝑧 𝑑𝑢
= = = .
𝑦−𝑢 𝑧−𝑥 𝑢−𝑦 𝑥−𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦 − 𝑢,
𝑦˙ = 𝑧 − 𝑥,
𝑧˙ = 𝑢 − 𝑦,
𝑢˙ = 𝑥 − 𝑧.
Očitno je 𝑥˙ + 𝑧˙ = 0 in 𝑦˙ + 𝑢˙ = 0 s tem imamo enačbi 𝑥 + 𝑧 = 𝑐1 in

𝑦 + 𝑢 = 𝑐2 .
Velja pa tudi
𝑥˙ − 𝑧˙ = 2(𝑦 − 𝑢), 𝑦˙ − 𝑢˙ = 2(𝑧 − 𝑥),
iz česar sledi
(𝑥˙ − 𝑧)(𝑥
˙ − 𝑧) + (𝑦˙ − 𝑢)(𝑦
˙ − 𝑢) = 0,
kar da z integracijo še:
(𝑥 − 𝑧)2 + (𝑦 − 𝑢)2 = 𝑐3 .
Prvi integrali sistema so
𝜑(𝑥, 𝑧) = 𝑥 + 𝑧, 𝜒(𝑦, 𝑢) = 𝑦 + 𝑢, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧, 𝑢) = (𝑥 − 𝑧)2 + (𝑦 − 𝑢)2 .
196
26. Poiščite tri neodvisne prve integrale sistema enačb
𝑑𝑥 𝑑𝑦 𝑑𝑧 𝑑𝑢
= = = .
𝑧 𝑢 𝑥 𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑧,
𝑦˙ = 𝑢,
𝑧˙ = 𝑥,
𝑢˙ = 𝑦.
Iz prve in tretje ter druge in četrte enačbe imamo takoj:
𝑥𝑥˙ − 𝑧 𝑧˙ = 0, 𝑦 𝑦˙ − 𝑢𝑢˙ = 0,
kar nam da 𝑥2 − 𝑧 2 = 𝑐1 in 𝑦 2 − 𝑢2 = 𝑐2 .
Veljata pa tudi enačbi 𝑥˙ + 𝑧˙ = 𝑥 + 𝑧 in 𝑦˙ + 𝑢˙ = 𝑦 + 𝑢, ki nam dasta:
𝑥˙ + 𝑧˙ 𝑦˙ + 𝑢˙
− = 0.
𝑥+𝑧 𝑦+𝑢
Z integracijo in antilogaritmiranjem dobimo še: (𝑥 + 𝑧)/(𝑦 + 𝑢) = 𝑐3 . Prvi
integrali sistema so
𝜑(𝑥, 𝑧) = 𝑥2 − 𝑧 2 , 𝜒(𝑦, 𝑢) = 𝑦 2 − 𝑢2 , 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧, 𝑢) = (𝑥 + 𝑧)/(𝑦 + 𝑢).
5 Pfaffove diferencialne enačbe

Pfaffova diferencialna enačba ima obliko
𝑃 (𝑥, 𝑦, 𝑧) 𝑑𝑥 + 𝑄(𝑥, 𝑦, 𝑧) 𝑑𝑦 + 𝑅(𝑥, 𝑦, 𝑧) 𝑑𝑧 = 0.
197
Sprašuje po mnogoterosti, ki je pravokotna na vektorsko polje 𝐹⃗ = (𝑃, 𝑄, 𝑅).
Potrebni in zadostni pogoj integrabilnosti Pfaffove enačbe je: 𝐹⃗ ⋅ rot 𝐹⃗ = 0.
1. Rešite diferencialno enačbo:
(𝑦 + 3𝑧 2 ) 𝑑𝑥 + (𝑥 + 𝑦) 𝑑𝑦 + 6𝑥𝑧 𝑑𝑧 = 0.
Rešitev
Enačbi pripada vektorsko polje
𝐹⃗ = (𝑦 + 3𝑧 2 , 𝑥 + 𝑦, 6𝑥𝑧).
Ker je

⃗𝚤 ⃗𝚥 ⃗𝑘

rot 𝐹⃗ = = (0, 0, 0) = ⃗0,

∂ ∂ ∂
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧

𝑦 + 3𝑧 2 𝑥 + 𝑦 6𝑥𝑧
je polje 𝐹⃗ gradientno, kar pomeni, da obstaja taka funkcija 𝑈 , za katero

je 𝐹⃗ = grad 𝑈 in leva stran dane diferencialne enačbe je popolni difer-
encial 𝑑𝑈 . Veljati mora:
∂𝑈 ∂𝑈 ∂𝑈
(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑦 + 3𝑧 2 , (𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥 + 𝑦, (𝑥, 𝑦, 𝑧) = 6𝑥𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
Z integracijo dobimo iz prve enačbe
𝑈 (𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥𝑦 + 3𝑥𝑧 2 + 𝜑(𝑦, 𝑧).
Druga enačba zahteva pogoj
∂𝜑
𝑥+ (𝑦, 𝑧) = 𝑥 + 𝑦,
∂𝑦
198
iz katerega dobimo ∂𝜑/∂𝑦 = 𝑦 in z integracijo 𝜑(𝑦, 𝑧) = 𝑦 2 /2 + 𝜓(𝑧).
Tako imamo
𝑈 (𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥𝑦 + 3𝑥𝑧 2 + 𝑦 2 /2 + 𝜓(𝑧).
Tretja enačba pa nam da pogoj
6𝑥𝑧 + 𝜓 ′ (𝑧) = 6𝑥𝑧,
iz katerega sledi 𝜓(𝑧) = 𝑐. Iskana funkcija je zato
𝑈 (𝑥, 𝑦, 𝑧) = 𝑥𝑦 + 3𝑥𝑧 2 + 𝑦 2 /2 + 𝑐,
rešitev diferencialne enačbe pa 2𝑥𝑦 + 6𝑥𝑧 2 + 𝑦 2 = 𝐶.
(2𝑥𝑦 − 3𝑦𝑧) 𝑑𝑥 + (𝑥2 − 3𝑥𝑧) 𝑑𝑦 − 3𝑥𝑦 𝑑𝑧 = 0.
(R: 𝑥2 𝑦 − 3𝑥𝑦𝑧 = 𝐶.)
𝑦𝑧 𝑑𝑥 + 𝑥𝑧 𝑑𝑦 + 𝑥𝑦𝑧 𝑑𝑧 = 0.
(R: 𝑥𝑦𝑒𝑧 = 𝐶.)
(6𝑥 + 𝑦𝑧) 𝑑𝑥 + (𝑥𝑧 − 2𝑦) 𝑑𝑦 + (𝑥𝑦 + 2𝑧) 𝑑𝑧 = 0.
(R: 3𝑥2 + 𝑥𝑦𝑧 − 𝑦 2 + 𝑧 2 = 𝐶.)
199
(𝑧 + 𝑥𝑦) 𝑑𝑥 − (𝑧 + 𝑦 2 ) 𝑑𝑦 + 𝑦 𝑑𝑧 = 0.
Rešitev
𝐹⃗ = (𝑧 + 𝑥𝑦, −𝑧 − 𝑦 2 , 𝑦).
Ker je
rot 𝐹⃗ = (2, 1, −𝑥) ∕= ⃗0,
leva stran enačbe ni popolni diferencial. Ker pa je
𝐹⃗ ⋅ rot 𝐹⃗ = 𝑧 + 𝑥𝑦 − 𝑦 2 = ⃗0,
če je 𝑧 = 𝑦 2 − 𝑥𝑦 in ta reši dano enačbo, enačba vendarle ima, in sicer

samo eno rešitev: 𝑧 = 𝑦 2 − 𝑥𝑦.
6. Ali ima diferencialna enačba
(𝑦 2 + 𝑧 2 − 𝑥2 ) 𝑑𝑥 + 𝑥𝑧 𝑑𝑦 + 𝑥𝑦 𝑑𝑧 = 0
dvorazsežno rešitev?
Rešitev
𝐹⃗ = (𝑦 2 + 𝑧 2 − 𝑥2 , 𝑥𝑧, 𝑥𝑦).
Ker je
200
rot 𝐹⃗ = (0, 2𝑧 − 𝑦, 𝑧 − 2𝑦) ∕= ⃗0,
𝐹⃗ ⋅ rot 𝐹⃗ = 2𝑥(𝑧 2 − 𝑦 2 ) ∕= 0,
enačba nima dvorazsežne rešitve.
(2𝑥 − 𝑦) 𝑑𝑥 + (3𝑦 − 𝑧) 𝑑𝑦 + (𝑥 − 2𝑦) 𝑑𝑧 = 0
Rešitev
𝐹⃗ = (2𝑥 − 𝑦, 3𝑦 − 𝑧, 𝑥 − 2𝑦).
Ker je
rot 𝐹⃗ = (−1, −1, 1) ∕= ⃗0,
𝐹⃗ ⋅ rot 𝐹⃗ = −𝑥 − 4𝑦 + 𝑧 ∕= 0,
bi bila lahko rešitev samo 𝑧 = 𝑥 + 4𝑦. Kratek račun pa pokaže, da ni.

Dana enačba nima dvorazsežne rešitve.
𝑧 𝑑𝑥 + (𝑥 − 𝑦) 𝑑𝑦 + 𝑦𝑧 𝑑𝑧 = 0
201
Rešitev
𝐹⃗ = (𝑧, 𝑥 − 𝑦, 𝑦𝑧).
Ker je
rot 𝐹⃗ = (𝑧, 1, 1) ∕= ⃗0,
𝐹⃗ ⋅ rot 𝐹⃗ = 𝑥 − 𝑦 + 𝑧 2 + 𝑦𝑧 ∕= 0.
bi bila lahko rešitev samo 𝑥 = 𝑦 − 𝑧𝑦 − 𝑧 2 . Kratek račun pa pokaže,

da ni. Dana enačba nima dvorazsežne rešitve.
(𝑥 − 𝑦) 𝑑𝑥 + 𝑧 𝑑𝑦 − 𝑥 𝑑𝑧 = 0
Rešitev
𝐹⃗ = (𝑥 − 𝑦, 𝑧, −𝑥).
Ker je
rot 𝐹⃗ = (−1, 1, 1) ∕= ⃗0,
202
𝐹⃗ ⋅ rot 𝐹⃗ = 𝑦 + 𝑧 − 2𝑥 ∕= 0,
bi bila lahko rešitev samo 𝑧 = 2𝑥 − 𝑦. Kratek račun pa pokaže, da ni.

Dana enačba nima dvorazsežne rešitve.
3𝑦𝑧 𝑑𝑥 + 2𝑥𝑧 𝑑𝑦 + 𝑥𝑦 𝑑𝑧 = 0
rešitev?
Rešitev
𝐹⃗ = (3𝑦𝑧, 2𝑥𝑧, 𝑥𝑦).
Ker je
rot 𝐹⃗ = (−𝑥, 2𝑦, −𝑧) ∕= ⃗0,
𝐹⃗ ⋅ rot 𝐹⃗ = 0,
enačba je rešljiva.
Najprej rešimo okrnjeno enačbo
3𝑦𝑧 𝑑𝑥 + 2𝑥𝑧 𝑑𝑦 = 0,
iz katere dobimo
𝑑𝑥 𝑑𝑦
3 +2 =0
𝑥 𝑦
203
in rešitev 𝑥3 𝑦 2 = 𝑐(𝑧), kjer je 𝑧 parameter. Gradient funkcije 𝑥3 𝑦 2 −
𝑐(𝑧), to je vektor (3𝑥2 𝑦 2 , 2𝑥3 𝑦, −𝑐′ (𝑧)), mora biti kolinearen s poljem
𝐹⃗ , kar pomeni, da za neki 𝜆 velja:
3𝑥2 𝑦 2 = 𝜆 ⋅ 3𝑦𝑧, 2𝑥3 𝑦 = 𝜆 ⋅ 2𝑥𝑧, −𝑐′ (𝑧) = 𝜆 ⋅ 𝑥𝑦.
Iz prvih dveh enačb sledi 𝜆 = 𝑥2 𝑦/𝑧, iz tretje pa nato diferencialna

enačba 𝑐′ (𝑧)/𝑐(𝑧) = −1/𝑧, ki ima rešitev 𝑐(𝑧) = 𝐶/𝑧. Iz enačbe 𝑥3 𝑦 2 =
𝐶/𝑧 sledi rešitev dane diferencialne enačbe: 𝑥3 𝑦 2 𝑧 = 𝐶.
(2𝑦𝑧 + 3𝑥) 𝑑𝑥 + 𝑥𝑧 𝑑𝑦 + 𝑥𝑦 𝑑𝑧 = 0
rešitev?
(R: 𝑥2 𝑦𝑧 + 𝑥3 = 𝐶.)
2𝑦𝑧 𝑑𝑥 + 2𝑥𝑧 𝑑𝑦 + 3𝑥𝑦 𝑑𝑧 = 0
rešitev?
(R: 𝑥2 𝑦 2 𝑧 3 = 𝐶.)
(2𝑥2 + 2𝑥𝑦 + 2𝑥𝑧 2 + 1) 𝑑𝑥 + 𝑑𝑦 + 2𝑧 𝑑𝑧 = 0
rešitev?
2
(R: (𝑥 + 𝑦 + 𝑧 2 )𝑒𝑥 = 𝐶.)
204
(𝑦𝑧 − 𝑧 2 ) 𝑑𝑥 − 𝑥𝑧 𝑑𝑦 + 𝑥𝑦 𝑑𝑧 = 0
rešitev?
(R: 𝑧 − 𝑦 = 𝐶𝑥𝑧.)
(𝑧−𝑦)3 (𝑧−2𝑥+𝑦) 𝑑𝑥+(𝑥−𝑧)3 (𝑥−2𝑦+𝑧) 𝑑𝑦+(𝑦−𝑥)3 (𝑦−2𝑧+𝑥) 𝑑𝑧 = 0
rešitev? Pomagajte si z zamenjavo spremenljivk: 𝑢 = 𝑦 − 𝑧, 𝑣 = 𝑥 − 𝑧.
(R: 1/(𝑥 − 𝑦) + 1/(𝑦 − 𝑧) + 1/(𝑧 − 𝑥) = 𝐶.)
𝑧(1 − 𝑧 2 ) 𝑑𝑥 + 𝑧 𝑑𝑦 − (𝑥 + 𝑦 + 𝑥𝑧 2 ) 𝑑𝑧 = 0
rešitev?
(R: (1 − 𝑧 2 )𝑥 + 𝑦 = 𝐶𝑧.)
(1 − 4𝑥) 𝑑𝑥 + (1 + 4𝑦) 𝑑𝑦 − 4𝑧 𝑑𝑧 = 0
rešitev, ki poteka skozi točko 𝑀 (1, 1, 1)?
(R: 2𝑥2 − 2𝑦 2 + 2𝑧 2 − 𝑥 − 𝑦 = 0.)
6 Kvazilinearne parcialne diferencialne enačbe

Kvazilinearna parcialna diferencialna enačba prvega reda je oblike
∂𝑢 ∂𝑢
𝑃1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢) + . . . + 𝑃𝑛 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢) = 𝑃𝑛+1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢).
∂𝑥1 ∂𝑥𝑛
205
Pri tem so 𝑃1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢), 𝑃2 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢), . . . , 𝑃𝑛+1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢) znane funk-
cije, funkcijo 𝑢 = 𝑢(𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 ) pa iščemo. Prilastek kvazilinearna se uporablja
zato, ker enačba ni linearna glede na spremenljivko 𝑢.
Kvazilinearni parcialni diferencialni enačbi priredimo karakteristični sistem 𝑛+
1 navadnih diferencialnih enačb
𝑥˙ 1 = 𝑃1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢),
..
.
𝑥˙ 𝑛 = 𝑃𝑛 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢),
𝑢˙ = 𝑃𝑛+1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢)
in poiščemo njegovih 𝑛 neodvisnih prvih integralov
𝜑1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢), . . . , 𝜑𝑛 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢).
Karakteristični sistem je včasih ugodno zapisati v obliki

𝑑𝑥1 𝑑𝑥𝑛 𝑑𝑢
= ... = = = 𝑑𝑡.
𝑃1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢) 𝑃𝑛 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢) 𝑃𝑛+1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢)
Splošna rešitev dane parcialne enačbe je potem
Φ(𝜑1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢), . . . , 𝜑𝑛 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢)) = 0,
kjer je Φ poljubna diferenciabilna funkcija 𝑛 spremenljivk.

V primeru 𝑃𝑛+1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 , 𝑢) ≡ 0 lahko rešitev pišemo kot
𝑢 = Φ(𝜑1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 ), . . . , 𝜑𝑛−1 (𝑥1 , . . . , 𝑥𝑛 )),
ker lahko vzamemo za enega od prvih integralov enačbe kar 𝑢.
1. Poiščite splošno rešitev enačbe

∂𝑧 ∂𝑧
+ = 1.
∂𝑥 ∂𝑦
206
Rešitev
Prirejeni karakteristični sistem je
𝑥˙ = 1,
𝑦˙ = 1,
𝑧˙ = 1.
Iz prvih dveh enačb dobimo: 𝑥˙ − 𝑦˙ = 0, 𝑑𝑥 − 𝑑𝑦 = 0, z integracijo pa

𝑥 − 𝑦 = 𝑐1 .
Iz prve in tretje enačbe dobimo podobno še 𝑧 − 𝑥 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥 − 𝑦, 𝑧 − 𝑥) = 0 oziroma 𝑧 = 𝑥 + 𝜑(𝑥 − 𝑦).

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 +𝑦 = 𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥,
𝑦˙ = 𝑦,
𝑧˙ = 𝑧.
˙ − 𝑥/𝑥
Iz prvih dveh enačb dobimo: 𝑦/𝑦 ˙ = 0, 𝑑𝑦/𝑦 − 𝑑𝑥/𝑥 = 0, z
integracijo pa 𝑦/𝑥 = 𝑐1 .
Iz prve in tretje enačbe dobimo podobno še 𝑧/𝑥 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑦/𝑥, 𝑧/𝑥) = 0 oziroma 𝑧 = 𝑥𝜑(𝑦/𝑥).
207
∂𝑧 ∂𝑧
+ = 𝑧2.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 1,
𝑦˙ = 1,
𝑧˙ = 𝑧 2 .

𝑥 − 𝑦 = 𝑐1 .
˙ 2 −𝑥˙ = 0 in po integraciji
Iz prve in tretje enačbe dobimo podobno še 𝑧/𝑧
1/𝑧 + 𝑥 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥 − 𝑦, 1/𝑧 + 𝑥) = 0 oziroma eksplicitno 𝑧 =

1/(𝜑(𝑥 − 𝑦) − 𝑥).

∂𝑧 ∂𝑧
(𝑎 − 𝑥) + (𝑏 − 𝑦) = 𝑐 − 𝑧,
∂𝑥 ∂𝑦
kjer so 𝑎, 𝑏, 𝑐 konstante.
Rešitev
𝑥˙ = 𝑎 − 𝑥,
𝑦˙ = 𝑏 − 𝑦,
𝑧˙ = 𝑐 − 𝑧.
208
Iz prvih dveh enačb dobimo:
𝑥/(𝑎
˙ − 𝑥) − 𝑦/(𝑏
˙ − 𝑦) = 0,
z integracijo pa (𝑏 − 𝑦)/(𝑎 − 𝑥) = 𝑐1 .
Iz prve in tretje enačbe dobimo podobno še
(𝑐 − 𝑧)/(𝑎 − 𝑥) = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ((𝑏 − 𝑦)/(𝑎 − 𝑥), (𝑧 − 𝑐)/(𝑎 − 𝑥)) = 0 oziroma

𝑧 = 𝑐 + (𝑥 − 𝑎)𝜑((𝑦 − 𝑏)/(𝑥 − 𝑎)).
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥2 + 𝑦2 = 𝑧2.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥2 ,
𝑦˙ = 𝑦 2 ,
𝑧˙ = 𝑧 2 .
˙ 2 − 𝑦/𝑦
Iz prvih dveh enačb dobimo: 𝑥/𝑥 ˙ 2 = 0, 𝑑𝑥/𝑥2 − 𝑑𝑦/𝑦 2 = 0, z
integracijo pa 1/𝑥 − 1/𝑦 = 𝑐1 .
Iz prve in tretje enačbe dobimo podobno še 1/𝑧 − 1/𝑥 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(1/𝑥 − 1/𝑦, 1/𝑧 − 1/𝑥) = 0.
209
( )
∂𝑧 ∂𝑧
(𝑥 + 𝑦) + = 𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦,
𝑧˙ = 𝑧.

𝑥 − 𝑦 = 𝑐1 .
Iz prve, druge in tretje enačbe dobimo podobno še (𝑥˙ + 𝑦)/(𝑥

˙ + 𝑦) −
˙ = 0 in po integraciji 𝑧 2 /(𝑥 + 𝑦)𝑥 = 𝑐2 .
2𝑧/𝑧
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥 − 𝑦, 𝑧 2 /(𝑥 + 𝑦)) = 0 oziroma skoraj ekspli-

citno 𝑧 2 = (𝑥 + 𝑦)𝜑(𝑥 − 𝑦).

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 +𝑦 = 𝑥2 − 𝑦 2 − 𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥,
𝑦˙ = 𝑦,
𝑧˙ = 𝑥2 − 𝑦 2 − 𝑧.
210
˙ − 𝑦/𝑦
Iz prvih dveh enačb dobimo: 𝑥/𝑥 ˙ = 0, 𝑑𝑥/𝑥 − 𝑑𝑦/𝑦 = 0, z
integracijo pa 𝑦/𝑥 = 𝑐1 .
Preostali prvi integral poiščimo nekoliko drugače. Iz tretje enačbe do-

bimo najprej 𝑧˙ = 𝑥2 − 𝑐21 𝑥2 − 𝑧, nato pa (𝑧𝑥)˙ = 𝑧𝑥
˙ + 𝑧 𝑥˙ = 𝑥(𝑥2 −
𝑐21 𝑥2 − 𝑧) + 𝑧𝑥 = 𝑥2 𝑥˙ − 𝑐21 𝑥2 𝑥.
˙ Po integraciji imamo 3𝑧𝑥 = 𝑥3 − 𝑐21 𝑥3 =
𝑥3 − 𝑥𝑦 2 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑦/𝑥, 3𝑧𝑥 − 𝑥3 + 𝑥𝑦 2 ) = 0 oziroma 𝑧 = (𝑥2 −

𝑦 2 )/3 + 𝜑(𝑦/𝑥)/𝑥.
∂𝑧 ∂𝑧
𝑧 + 𝑥𝑧 = 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥𝑧,
𝑧˙ = 𝑦.
Iz prvih dveh enačb dobimo: 𝑥𝑥˙ − 𝑦˙ = 0, 𝑥 𝑑𝑥 − 𝑑𝑦 = 0, z integracijo

pa 𝑥2 − 2𝑦 = 𝑐1 .
Iz prvih dveh enačb dobimo še 2𝑦 𝑥˙ + 2𝑥𝑦˙ = 2𝑦𝑧 + 2𝑥2 𝑧, kar lahko z
upoštevanjem prve in tretje enačbe pišemo tudi kot 2(𝑥𝑦)˙ = 2𝑧 𝑧˙ + 2𝑥2 𝑥˙
oziroma 2𝑑(𝑥𝑦) = 2𝑧 𝑑𝑧 + 2𝑥2 𝑑𝑥 in po integraciji 6𝑥𝑦 − 3𝑧 2 − 2𝑥3 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥2 − 2𝑦, 6𝑥𝑦 − 3𝑧 2 − 2𝑥3 ) = 0.
211
∂𝑧 ∂𝑧
2𝑥 + (𝑦 − 𝑥) = 𝑥2 .
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 2𝑥,
𝑦˙ = 𝑦 − 𝑥,
𝑧˙ = 𝑥2 .
Iz prve in tretje enačbe dobimo: 𝑥𝑥˙ − 2𝑧˙ = 0, 𝑥 𝑑𝑥 − 2 𝑑𝑧 = 0, z

integracijo pa 𝑥2 − 4𝑧 = 𝑐1 .
Iz prvih dveh enačb dobimo še 2(𝑥˙ + 𝑦)/(𝑥

˙ + 𝑦) − 𝑥/𝑥
˙ = 0, 2(𝑑𝑥 +
𝑑𝑦)/(𝑥 + 𝑦) − 𝑑𝑥/𝑥 = 0 in po integraciji (𝑥 + 𝑦)2 /𝑥 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥2 − 4𝑧, (𝑥 + 𝑦)2 /𝑥) = 0.
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 + 2𝑦 = 𝑥2 𝑦 + 𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥,
𝑦˙ = 2𝑦,
𝑧˙ = 𝑥2 𝑦 + 𝑧.
212
˙ = 0 in z integracijo 𝑥2 /𝑦 =
˙ − 𝑦/𝑦
Iz prve in druge enačbe dobimo 2𝑥/𝑥
𝑐1 .
2
Iz vseh treh enačb dobimo še 3(𝑧/𝑥)˙ = 3(𝑥𝑧˙ − 𝑧 𝑥)/𝑥
˙ = 3𝑥𝑦 = 2𝑥𝑦 +
𝑥𝑦 = 𝑥𝑦˙ + 𝑦 𝑥˙ = (𝑥𝑦)˙ in po integraciji 3𝑧/𝑥 − 𝑥𝑦 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥2 /𝑦, 3𝑧/𝑥 − 𝑥𝑦) = 0.
∂𝑧 ∂𝑧
(𝑥2 + 𝑦 2 ) + 2𝑥𝑦 = −𝑧 2 .
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥2 + 𝑦 2 ,
𝑦˙ = 2𝑥𝑦,
𝑧˙ = −𝑧 2 .
Iz vseh treh enačbe dobimo
𝑥˙ + 𝑦˙ 𝑧˙
2
+ 2 =0
(𝑥 + 𝑦) 𝑧
in z integracijo 1/(𝑥 + 𝑦) + 1/𝑧 = 𝑐1 , podobno pa tudi
𝑥˙ − 𝑦˙ 𝑧˙
2
+ 2 =0
(𝑥 − 𝑦) 𝑧
in z integracijo 1/(𝑥 − 𝑦) + 1/𝑧 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(1/(𝑥 + 𝑦) + 1/𝑧, 1/(𝑥 − 𝑦) + 1/𝑧) = 0.
213
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥2 𝑧 + 𝑦2𝑧 = 𝑥 + 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥2 𝑧,
𝑦˙ = 𝑦 2 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 + 𝑦.
˙ 2 − 𝑦/𝑦
Iz prvih dveh enačb dobimo 𝑥/𝑥 ˙ 2 = 0 in z integracijo 1/𝑥−1/𝑦 =
𝑐1 . Vse tri enačbe pa nam dajo
(𝑥𝑦)˙ = 𝑦 𝑥˙ + 𝑥𝑦˙ = 𝑥2 𝑧𝑦 + 𝑥𝑦 2 𝑧 = 𝑥𝑦𝑧(𝑥 + 𝑦) = 𝑥𝑦𝑧 𝑧.

˙
Zato je (𝑥𝑦)˙/(𝑥𝑦) = 𝑧 𝑧˙ in z integracijo ln(𝑥2 𝑦 2 ) − 𝑧 2 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(1/𝑥 − 1/𝑦, ln(𝑥2 𝑦 2 ) − 𝑧 2 ) = 0.

∂𝑧 ∂𝑧
(𝑥 + 𝑧) + (𝑦 + 𝑧) = 𝑥 + 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥 + 𝑧,
𝑦˙ = 𝑦 + 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 + 𝑦.
214
Brez posebnih zapletov najdemo:
𝑥˙ + 𝑦˙ + 𝑧˙ 𝑥˙ + 𝑦˙
= ,
𝑥+𝑦+𝑧 𝑥+𝑦
𝑥˙ + 𝑦˙ − 2𝑧˙ 𝑥˙ − 𝑦˙
=
𝑥 + 𝑦 − 2𝑧 𝑥−𝑦
in z integracijo prva integrala dane enačbe:
𝑥+𝑦+𝑧
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑧) = , 𝜓(𝑥.𝑦, 𝑧) = (𝑥 + 𝑦 − 2𝑧)(𝑥 − 𝑦).
(𝑥 − 𝑦)2
Splošna rešitev je torej Φ((𝑥 + 𝑦 + 𝑧)/(𝑥 − 𝑦)2 , (𝑥 + 𝑦 − 2𝑧)(𝑥 − 𝑦)) = 0.

∂𝑧 ∂𝑧
sin2 𝑥 + tg 𝑧 = cos2 𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = sin2 𝑥,
𝑦˙ = tg 𝑧,
𝑧˙ = cos2 𝑧.
Z lahkoto najdemo
𝑥˙ 𝑧˙
2 − =0
sin 𝑥 cos2 𝑧
in z integracijo
ctg 𝑥 + tg 𝑧 = 𝑐1 .
Ker je
𝑦˙ 𝑧˙
− = 0,
tg 𝑧 cos2 𝑧
215
velja
𝑑𝑧
𝑑𝑦 − tg 𝑧 =0
cos2 𝑧
in po integraciji imamo: 2𝑦 − tg2 𝑧 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(ctg 𝑥 + tg 𝑧, 2𝑦 − tg2 𝑧) = 0.
∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
𝑥 +𝑦 + (𝑧 + 𝑢) = 𝑥𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥,
𝑦˙ = 𝑦,
𝑧˙ = 𝑧 + 𝑢,
𝑢˙ = 𝑥𝑦.
Iz prve in druge enačbe dobimo: 𝑦 𝑥˙ − 𝑥𝑦˙ = 0, 𝑦 𝑑𝑥 − 𝑥 𝑑𝑦 = 0, z

integracijo pa 𝑥/𝑦 = 𝑐1 .
Iz prve, druge in četrte enačbe dobimo še 𝑦 𝑥˙ + 𝑥𝑦˙ = 2𝑥𝑦 = 2𝑢,

˙ 𝑦 𝑑𝑥 +
𝑥 𝑑𝑦 − 2𝑑𝑢 = 0 in po integraciji 𝑥𝑦 − 2𝑢 = 𝑐2 .
Iz vseh štirih enačb imamo nazadnje še 𝑧˙ + 𝑢˙ − 𝑦 𝑥˙ − 𝑥𝑦˙ = 𝑧 + 𝑢 − 𝑥𝑦 in
𝑧˙ + 𝑢˙ − (𝑥𝑦)˙ 𝑥˙
− = 0,
𝑧 + 𝑢 − 𝑥𝑦 𝑥
po integraciji pa (𝑧 + 𝑢 − 𝑥𝑦)/𝑥 = 𝑐3 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥/𝑦, 𝑥𝑦 − 2𝑢, (𝑧 + 𝑢 − 𝑥𝑦)/𝑥) = 0.
216
∂𝑧 ∂𝑧
𝑦𝑧 − 𝑥𝑧 = 𝑒𝑧 .
∂𝑥 ∂𝑦
(R: Φ(𝑥2 + 𝑦 2 , arc tg(𝑥/𝑦) + (𝑧 + 1)𝑒−𝑧 ) = 0).

∂𝑧 ∂𝑧
(𝑧 − 𝑦)2 + 𝑥𝑧 = 𝑥𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: Φ(𝑧 2 − 𝑦 2 , 𝑥2 + (𝑧 − 𝑦)2 ) = 0).

∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
(𝑢 − 𝑥) + (𝑢 − 𝑦) −𝑧 = 𝑥 + 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑢 − 𝑥,
𝑦˙ = 𝑢 − 𝑦,
𝑧˙ = −𝑧,
𝑢˙ = 𝑥 + 𝑦.
Iz prve, druge in tretje enačbe dobimo:

𝑥˙ − 𝑦˙ 𝑧˙
− =0
𝑥−𝑦 𝑧
z integracijo pa (𝑥 − 𝑦)/𝑧 = 𝑐1 .
Iz vseh štirih enačb dobimo še

𝑢˙ − 𝑥˙ − 𝑦˙ 𝑧˙
−2 =0
𝑢−𝑥−𝑦 𝑧
217
in po integraciji (𝑢 − 𝑥 − 𝑦)/𝑧 2 = 𝑐2 .
Prav tako imamo iz vseh štirih enačb nazadnje še

2𝑢˙ + 𝑥˙ + 𝑦˙ 𝑧˙
+ =0
2𝑢 + 𝑥 + 𝑦 𝑧
in po integraciji (2𝑢 + 𝑥 + 𝑦)𝑧 = 𝑐3 .
Splošna rešitev je torej Φ((𝑥 − 𝑦)/𝑧, (𝑢 − 𝑥 − 𝑦)/𝑧 2 , (𝑥 + 𝑦 + 2𝑢)𝑧) = 0.

∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
(𝑦 + 𝑧) + (𝑥 + 𝑧) + (𝑥 + 𝑦) = 𝑢.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦 + 𝑧,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑧,
𝑧˙ = 𝑥 + 𝑦,
𝑢˙ = 𝑢.
Brez večjih težav najdemo:

𝑥˙ − 𝑦˙ 𝑢˙
+ = 0,
𝑥−𝑦 𝑢
𝑦˙ − 𝑧˙ 𝑢˙
+ = 0,
𝑦−𝑧 𝑢
𝑥˙ + 𝑦˙ + 𝑧˙ 𝑢˙
− 2 = 0,
𝑥+𝑦+𝑧 𝑢
tako da so prvi integrali dane enačbe:
𝜑(𝑥, 𝑦, 𝑢) = (𝑥−𝑦)𝑢, 𝜒(𝑦, 𝑧, 𝑢) = (𝑦−𝑧)𝑢, 𝜓(𝑥, 𝑦, 𝑧, 𝑢) = (𝑥+𝑦+𝑧)/𝑢2 .
Splošna rešitev je torej Φ((𝑥 − 𝑦)𝑢, (𝑦 − 𝑧)𝑢, (𝑥 + 𝑦 + 𝑧)/𝑢2 ) = 0.
218
∂𝑧 ∂𝑧
𝑦 −𝑥 = 0.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦,
𝑦˙ = −𝑥,
𝑧˙ = 0.
Iz prvih dveh enačb dobimo 𝑥𝑥˙ + 𝑦 𝑦˙ = 0 in po integraciji 𝑥2 + 𝑦 2 = 𝑐1 .

Iz tretje enačbe sledi 𝑧 = 𝑐2 . Zato je splošna rešitev 𝑧 = Φ(𝑥2 + 𝑦 2 ).

∂𝑧 ∂𝑧
(𝑥𝑧 + 𝑦) + (𝑥 + 𝑦𝑧) = 1 − 𝑧2.
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥𝑧 + 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥 + 𝑦𝑧,
𝑧˙ = 1 − 𝑧 2 .
Iz vseh treh enačb dobimo

𝑥˙ − 𝑦˙ 𝑧˙
=𝑧−1=−
𝑥−𝑦 𝑧+1
219
in po integraciji (𝑥 − 𝑦)(𝑧 + 1) = 𝑐1 . Na skoraj isti način dobimo še
𝑥˙ + 𝑦˙ 𝑧˙
=𝑧+1=−
𝑥+𝑦 𝑧−1
in po integraciji (𝑥 + 𝑦)(𝑧 − 1) = 𝑐2 . Splošna rešitev je Φ((𝑥 − 𝑦)(𝑧 +

1), (𝑥 + 𝑦)(𝑧 − 1)) = 0.
∂𝑧 ∂𝑧
𝑒𝑥 + 𝑦2 = 𝑦𝑒𝑥 .
∂𝑥 ∂𝑦
Rešitev
𝑥˙ = 𝑒𝑥 ,
𝑦˙ = 𝑦 2 ,
𝑧˙ = 𝑦𝑒𝑥 .
˙ −𝑥 − 𝑦𝑦
Iz prvih dveh enačb takoj dobimo 𝑥𝑒 ˙ −2 = 0 oziroma 𝑒−𝑥 𝑑𝑥 −
𝑦 −2 𝑑𝑦 = 0, kar nam po integraciji da 𝑒−𝑥 − 1/𝑦 = 𝑐1 .
Splošna rešitev prve enačbe je −𝑒−𝑥 = 𝑡 + 𝑎, druge pa −1/𝑦 = 𝑡 + 𝑏,

kjer sta 𝑎 in 𝑏 integracijski konstanti. Zato dobimo iz tretje enačbe
( )
1 (𝑡 + 𝑎) − (𝑡 + 𝑏) 1 1 1
𝑧˙ = = = − ,
(𝑡 + 𝑎)(𝑡 + 𝑏) (𝑎 − 𝑏)(𝑡 + 𝑎)(𝑡 + 𝑏) 𝑎−𝑏 𝑡+𝑏 𝑡+𝑎
z integracijo pa

1 𝑡 + 𝑏 1
𝑧= ln =
−𝑥
ln(𝑒𝑥 /∣𝑦∣) + 𝑐2 .
𝑎−𝑏 𝑡+𝑎 1/𝑦 − 𝑒
220
S preureditvijo imamo:
𝑥 − ln ∣𝑦∣
𝑧+ = 𝑐2 .
𝑒−𝑥 − 1/𝑦
Splošna rešitev je Φ(𝑒−𝑥 − 1/𝑦, 𝑧 + (𝑥 − ln ∣𝑦∣)/(𝑒−𝑥 − 1/𝑦)) = 0.

∂𝑧 ∂𝑧
(𝑥 + 2𝑦) −𝑦 = 0.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: 𝑧 = Φ(𝑥𝑦 + 𝑦 2 ).)

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥𝑦 − 𝑥2 = 𝑦𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: Φ(𝑧/𝑥, 𝑥2 + 𝑦 2 )).

∂𝑧 ∂𝑧
𝑦 +𝑥 = 𝑥 − 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: 𝑧 = 𝑦 − 𝑥 + 𝜑(𝑥2 − 𝑦 2 )).

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥𝑦 + (𝑥 − 2𝑧) = 𝑦𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: Φ(𝑧/𝑥, 𝑦 2 − 2𝑥 + 4𝑧) = 0).

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥𝑦 + 𝑥𝑧 = 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: Φ(𝑧 − ln ∣𝑥∣, 𝑦 2 − 2𝑥𝑧 + 2𝑥) = 0).
221
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥𝑧 + 𝑦𝑧 = 𝑥𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: Φ(𝑥/𝑦, 𝑥𝑦 − 𝑧 2 ) = 0.)

∂𝑧 ∂𝑧
− = 0.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: 𝑧 = 𝜑(𝑥 + 𝑦).)

∂𝑧 ∂𝑧
+ = 2𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: 𝑧 = 𝑒2𝑥 𝜑(𝑥 − 𝑦).)

∂𝑧
𝑥 = 𝑧.
∂𝑦
(R: 𝑧 = 𝑒𝑦/𝑥 𝜑(𝑥).)

∂𝑧 ∂𝑧
𝑧 −𝑦 = 0.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: Φ(𝑧, 𝑦𝑒𝑥/𝑧 ) = 0.)

∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
+ + = 𝑥𝑦𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
(R: 𝑢 = 𝑥2 𝑦𝑧/2 − 𝑥3 (𝑦 + 𝑧)/6 + 𝑥4 /12 + 𝜑(𝑦 − 𝑥, 𝑧 − 𝑥).)
222
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥2 − 𝑥𝑦 = −𝑦 2 .
∂𝑥 ∂𝑦
(R: 𝑧 = 𝑦 2 /(3𝑥) + 𝜑(𝑥𝑦).)
∂𝑧 ∂𝑧
(𝑥2 − 𝑦 2 ) + 𝑥𝑦 = 𝑥𝑦𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
2 /𝑦 2
(R: Φ(𝑧𝑒−𝑦 , 𝑦 2 𝑒𝑥 ).)
∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
𝑥 + 𝛼𝑦 + 𝛽𝑧 = 𝑛𝑢,
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
kjer so 𝛼, 𝛽, 𝑛 konstante.
(R: 𝑢 = 𝑥𝑛 𝜑(𝑦/𝑥𝛼 , 𝑧/𝑥𝛽 ).)
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 + 2𝑦 = 𝑛𝑧,
∂𝑥 ∂𝑦
kjer je 𝑛 konstanta.
(R: 𝑧 = 𝑥𝑛 𝜑(𝑦/𝑥2 ).)
∂𝑧 ∂𝑧
cos 𝑦 + cos 𝑥 = cos 𝑥 cos 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
(R: 𝑧 = sin 𝑦 + 𝜑(sin 𝑥 − sin 𝑦).)
223
∂𝑧 ∂𝑧
5𝑥 − 3𝑦 = 15(𝑧 − 5).
∂𝑥 ∂𝑦
(R: 𝑧 = 5 + 𝑦 −5 𝜑(𝑥3 𝑦 5 ).)

√ ∂𝑧 ∂𝑧
(1 + 𝑧 − 𝑥 − 𝑦) + = 2.
∂𝑥 ∂𝑦
√
(R: Φ(2𝑦 − 𝑧, 𝑦 + 2 𝑧 − 𝑦 − 𝑥).)
∂𝑧 ∂𝑧
𝑦2 + 𝑥𝑦 = 𝑥𝑧,
∂𝑥 ∂𝑦
kjer je 𝑛 konstanta.
(R: 𝑧 = 𝑦𝜑(𝑥2 − 𝑦 2 ).)
∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
𝑥 +𝑦 +𝑧 = 𝑢 + 𝑥𝑦/𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
(R: 𝑢 = 𝑥𝑦/𝑧 ln ∣𝑥∣ + 𝑥𝜑(𝑦/𝑥, 𝑧/𝑥).)
∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
+ + = 0.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
(R: 𝑢 = 𝜑(𝑥 − 𝑦, 𝑦 − 𝑧).)
224
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥𝑦 + 𝑥𝑧 = 𝑦𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
Katera rešitev poteka skozi krivuljo 𝑥 = 1, 𝑧 = 1 + 𝑦 2 (Cauchyjeva
naloga)?
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥𝑦,
𝑦˙ = 𝑥𝑧,
𝑧˙ = 𝑦𝑧.
Iz prve in tretje enačbe dobimo 𝑥/𝑥−

˙ 𝑧/𝑧
˙ = 0 oziroma 𝑑𝑥/𝑥−𝑑𝑧/𝑧 = 0,
iz česar sledi 𝑧/𝑥 = 𝑐1 .
Iz 𝑧 𝑥+𝑥
˙ 𝑧˙ = (𝑥𝑧)˙ = 𝑥𝑦𝑧 +𝑥𝑦𝑧 = 2𝑥𝑦𝑧 = 2𝑦 𝑦˙ oziroma 𝑑(𝑥𝑧)−2𝑦 𝑑𝑦 = 0.
Z integracijo dobimo še 𝑥𝑧 − 𝑦 2 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥/𝑧, 𝑥𝑧 − 𝑦 2 ) = 0. Lahko pa jo zapišemo tudi

v obliki 𝑦 2 = 𝑥𝑧 + 𝜑(𝑥/𝑧).
Rešitev poteka skozi krivuljo 𝑥 = 1, 𝑧 = 1 + 𝑦 2 , če velja: 𝑦 2 = 1 + 𝑦 2 +

𝜑(1/(1 + 𝑦 2 )). To pomeni, da je funkcija 𝜑 konstantno enaka −1. Tako
imamo še rešitev Cauchyjeve naloge: 𝑦 2 = 𝑥𝑧 − 1.

∂𝑧 ∂𝑧
𝑦2 + 𝑥𝑦 = 𝑥3 𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
2 /2
Katera rešitev poteka skozi krivuljo 𝑥 = 𝑒𝑦 , 𝑥 = 2𝑦 (Cauchyjeva
naloga)?
225
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦 2 ,
𝑦˙ = 𝑥𝑦,
𝑧˙ = 𝑥3 𝑧.
Iz prve in druge enačbe dobimo
𝑦 𝑦˙ − 𝑥𝑥˙ = 0,
z integracijo pa 𝑥2 − 𝑦 2 = 𝑐1 .
Iz vseh treh enačb dobimo še
𝑧˙ 𝑦˙
= 𝑥3 = 𝑥2 ⋅ 𝑥 = 𝑥2 ⋅ = (𝑥2 ln ∣𝑦∣)˙− 2𝑥𝑥˙ ln ∣𝑦∣ =
𝑧 𝑦
= (𝑥2 ln ∣𝑦∣)˙− 2𝑥𝑦 2 ln ∣𝑦∣ = (𝑥2 ln ∣𝑦∣)˙− 2𝑦 𝑦˙ ln ∣𝑦∣
in po integraciji ter preureditvi
ln 𝑧 2 − 𝑥2 ln 𝑦 2 + 𝑦 2 ln 𝑦 2 − 𝑦 2 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥2 − 𝑦 2 , ln 𝑧 2 − 𝑥2 ln 𝑦 2 + 𝑦 2 ln 𝑦 2 − 𝑦 2 ) = 0.

2 /2
Pogoj, da rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 𝑒𝑦 , 𝑥 = 2𝑦, nam da:
3𝑦 2 = 𝑐1 in −3𝑦 2 ln 𝑦 2 = 𝑐2 , tako da med konstantama 𝑐1 in 𝑐2 velja
povezava 𝑐1 ln(𝑐1 /3) + 𝑐2 = 0. Rešitev Cauchyjeve naloge je torej
(𝑥2 − 𝑦 2 ) ln((𝑥2 − 𝑦 2 )/3) + ln 𝑧 2 − 𝑦 2 + 𝑦 2 ln 𝑦 2 = 0.
226
∂𝑧 ∂𝑧
+ (𝑧 − 𝑥2 ) = 2𝑥.
∂𝑥 ∂𝑦
Katera rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 𝑥2 + 𝑥, 𝑦 = 2𝑥2 (Cauchyjeva

naloga)?
Rešitev
𝑥˙ = 1,
𝑦˙ = 𝑧 − 𝑥2 ,
𝑧˙ = 2𝑥.
Iz prve in tretje enačbe dobimo 𝑧˙ − 2𝑥𝑥˙ = 0 oziroma 𝑑𝑧 − 2𝑥 𝑑𝑥 = 0,

iz česar sledi 𝑧 − 𝑥2 = 𝑐1 .
Iz vseh treh enačb sledi
(𝑥𝑧)˙ = 𝑥𝑧˙ + 𝑧 𝑥˙ = 2𝑥2 𝑥˙ + (𝑦˙ + 𝑥2 )𝑥˙ = 3𝑥2 𝑥˙ + 𝑦˙
in iz 𝑑(𝑥𝑧) − 𝑑(𝑥3 ) − 𝑑𝑦 = 0 še 𝑥𝑧 − 𝑥3 − 𝑦 = 𝑐2 . Splošna rešitev je
Φ(𝑧 − 𝑥2 , 𝑧𝑥 − 𝑥3 − 𝑦) = 0.
Pogoj, da rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 𝑥2 + 𝑥, 𝑦 = 2𝑥2 , nam da:

𝑥 = 𝑐1 in −𝑥2 = 𝑐2 , tako da med konstantama 𝑐1 in 𝑐2 velja povezava
𝑐21 + 𝑐2 = 0. Rešitev Cauchyjeve naloge je torej
(𝑧 − 𝑥2 )2 + 𝑥(𝑧 − 𝑥2 ) = 𝑦.
227
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 +𝑧 = 𝑧 + 2𝑥2 .
∂𝑥 ∂𝑦
Katera rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 𝑥, 𝑦 = 1/4 − 𝑥2 (Cauchyjeva

naloga)?
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥,
𝑦˙ = 𝑧,
𝑧˙ = 𝑧 + 2𝑥2 .
Iz prve in tretje enačbe dobimo
𝑧˙ − 4𝑥𝑥˙ 𝑥˙
2
− = 0,
𝑧 − 2𝑥 𝑥
iz česar sledi (𝑧 − 2𝑥2 )/𝑥 = 𝑐1 .
Iz vseh treh enačb sledi 𝑧˙ = 𝑦˙ + 2𝑥𝑥˙ in po integraciji 𝑧 − 𝑦 − 𝑥2 = 𝑐2 .

Splošna rešitev je
Φ((𝑧 − 2𝑥2 )/𝑥, 𝑧 − 𝑦 − 𝑥2 ) = 0.
Pogoj, da rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 𝑥, 𝑦 = 1/4 − 𝑥2 , nam da:

1 − 2𝑥 = 𝑐1 in 𝑥 − 1/4 = 𝑐2 , tako da med konstantama 𝑐1 in 𝑐2 velja
povezava 2𝑐1 + 4𝑐2 = 1. Rešitev Cauchyjeve naloge je torej
2(𝑧 − 2𝑥2 ) + 4𝑥(𝑧 − 𝑦 − 𝑥2 ) = 𝑥.
228
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 +𝑦 = 𝑥 + 𝑦 + 𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
Katera rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 𝑥 + 𝑦, 𝑦 = 𝑥 + 1 (Cauchyjeva
naloga)?
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥,
𝑦˙ = 𝑦,
𝑧˙ = 𝑥 + 𝑦 + 𝑧.
Iz prve in druge enačbe dobimo 𝑦 𝑥˙ − 𝑥𝑦˙ = 0, iz česar sledi 𝑦/𝑥 = 𝑐1 .
Iz vseh treh enačb sledi

˙ − 𝑧(𝑥
(𝑥˙ + 𝑦)𝑧 ˙ + 𝑦) 𝑥˙
+ =0
(𝑥 + 𝑦)2 𝑥
in po integraciji −𝑧/(𝑥 + 𝑦) + ln ∣𝑥∣ = 𝑐2 . Splošna rešitev je
Φ(𝑦/𝑥, ln ∣𝑥∣ − 𝑧/(𝑥 + 𝑦)) = 0.
Pogoj, da rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 𝑥 + 𝑦, 𝑦 = 𝑥 + 1, nam da:

1 + 1/𝑥 = 𝑐1 in ln ∣𝑥∣ = 𝑐2 , tako da med konstantama 𝑐1 in 𝑐2 velja
povezava ln ∣𝑐1 − 1∣ + 𝑐2 + 1 = 0. Rešitev Cauchyjeve naloge je torej
(1 + ln ∣𝑥 − 𝑦∣)(𝑥 + 𝑦) = 𝑧.

∂𝑧 ∂𝑧
𝑦 + 𝑥𝑧 = 𝑦𝑧.
∂𝑥 ∂𝑦
229
Katera rešitev poteka skozi krivuljo 𝑥 = 0, 𝑧 = −𝑦 2 (Cauchyjeva
naloga)?
Rešitev
𝑥˙ = 𝑦,
𝑦˙ = 𝑥𝑧,
𝑧˙ = 𝑦𝑧.
Iz prve in tretje enačbe dobimo 𝑧˙

𝑧
− 𝑥˙ = 0, iz česar sledi 𝑧𝑒−𝑥 = 𝑐1 .
Iz druge in tretje enačbe sledi najprej 𝑦 𝑦˙ − 𝑥𝑧˙ = 0, nato pa še z

upoštevanjem druge enačbe:
𝑦 𝑦˙ − 𝑥𝑧˙ = 𝑦 𝑦˙ − (𝑥𝑧)˙+ 𝑧 𝑥˙ = 𝑦 𝑦˙ − (𝑥𝑧)˙+ 𝑦𝑧 = 𝑦 𝑦˙ − (𝑥𝑧)˙+ 𝑧˙ = 0.
Po integraciji imamo 𝑦 2 − 2𝑥𝑧 + 2𝑧 = 𝑐2 . Splošna rešitev je
Φ(𝑧𝑒−𝑥 , 𝑦 2 − 2𝑥𝑧 + 2𝑧) = 0.
Pogoj, da rešitev poteka skozi krivuljo 𝑥 = 0, 𝑧 = −𝑦 2 , nam da: −𝑦 2 =

𝑐1 in −𝑦 2 = 𝑐2 , tako da velja povezava 𝑐1 = 𝑐2 . Rešitev Cauchyjeve
naloge je torej
𝑧(𝑒−𝑥 + 2𝑥 − 2) = 𝑦 2 .

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥𝑧 + 𝑦𝑧 = 𝑥3 + 𝑦.
∂𝑥 ∂𝑦
Katera rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 4𝑦 3 , 𝑥 = 3𝑦 2 (Cauchyjeva
naloga)?
230
Rešitev
𝑥˙ = 𝑥𝑧,
𝑦˙ = 𝑦𝑧,
𝑧˙ = 𝑥3 + 𝑦.
Iz prve in druge enačbe takoj dobimo 𝑦 𝑥˙ − 𝑥𝑦˙ = 0 in nato z integracijo

𝑥/𝑦 = 𝑐1 .
Iz vseh enačb dobimo še
𝑧 𝑧˙ = 𝑥3 𝑧 + 𝑦𝑧 = 𝑥2 𝑥˙ + 𝑦˙ =
in po integraciji 3𝑧 2 − 2𝑥3 − 6𝑦 = 𝑐2 .
Splošna rešitev je torej Φ(𝑥/𝑦, 3𝑧 2 − 2𝑥3 − 6𝑦) = 0.
Pogoj, da rešitev poteka skozi krivuljo 𝑧 = 4𝑦 3 , 𝑥 = 3𝑦 2 , nam da: 3𝑦 =

𝑐1 in −6𝑦 6 − 6𝑦 = 𝑐2 , tako da velja povezava (𝑐1 /3)6 + 𝑐1 /3 + 𝑐2 /6 = 0.
Rešitev Cauchyjeve naloge je torej
(𝑥/(3𝑦))6 + 𝑥/(3𝑦) + 𝑧 2 /2 − 𝑥3 /3 − 𝑦 = 0.
51. Poiščite tisto rešitev enačbe
∂𝑧 ∂𝑧
𝑥2 + 𝑦2 = 0,
∂𝑥 ∂𝑦
ki poteka skozi premico 𝑥 = 2𝑦 = 3𝑧 (Cauchyjeva naloga).
(R: 3(𝑥 − 𝑦)𝑧 = 𝑥𝑦.)
231
∂𝑧 ∂𝑧
𝑦𝑧 + = 0,
∂𝑥 ∂𝑦
ki poteka skozi krivuljo 𝑥 = 0, 𝑧 = 𝑦 3 (Cauchyjeva naloga).
(R: 𝑧 5 = (𝑧𝑦 2 − 2𝑥)3 .)

∂𝑧
𝑦 = 𝑧,
∂𝑥
ki poteka skozi krivuljo 𝑥 = 2, 𝑧 = 𝑦 (Cauchyjeva naloga).
(R: 𝑧 = 𝑦𝑒(𝑥−2)/𝑦 .)

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 −𝑦 = 𝑧,
∂𝑥 ∂𝑦
ki poteka skozi krivuljo 𝑦 = 1, 𝑧 = 3𝑥 (Cauchyjeva naloga).
(R: 𝑧 = 3𝑥.)

∂𝑧 ∂𝑧
− 2𝑥 = 0,
∂𝑥 ∂𝑦
ki poteka skozi krivuljo 𝑥 = 1, 𝑧 = 𝑦 2 (Cauchyjeva naloga).
(R: 𝑧 = (𝑥2 + 𝑦 − 1)2 .)

∂𝑧 ∂𝑧
𝑥 +𝑦 = 0,
∂𝑥 ∂𝑦
ki poteka skozi krivuljo 𝑦 = 1, 𝑧 = 𝑥 (Cauchyjeva naloga).
(R: 𝑧 = 𝑥/𝑦.)
232
√ ∂𝑢 √ ∂𝑢 √ ∂𝑢
𝑥 + 𝑦 + 𝑧 = 0,
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
ki poteka skozi ploskev 𝑥 = 1, 𝑢 = 𝑦 − 𝑧 (Cauchyjeva naloga).

√ √ √
(R: 𝑢 = 𝑦 − 𝑧 + 2( 𝑥 − 1)( 𝑧 − 𝑦).)
58. Poiščite ploskve, ki so pravokotne na družino ploskev 𝑧 = 𝑎𝑥𝑦.
Rešitev
Normala iskane ploskve 𝑧 = 𝑧(𝑥, 𝑦) je vektor (∂𝑧/∂𝑥, ∂𝑧/∂𝑦, −1), ki

je pravokoten na normalo dane ploskve, to pa je vektor grad(𝑧/𝑥𝑦) =
(−𝑧𝑥−2 𝑦 −1 , −𝑧𝑥−1 𝑦 −2 , 𝑥−1 𝑦 −1 ).
Po preureditvi dobimo diferencialno enačbo
∂𝑧 ∂𝑧
𝑦𝑧 + 𝑥𝑧 = −𝑥𝑦,
∂𝑥 ∂𝑦
ki ima splošno rešitev Φ(𝑥2 − 𝑦 2 , 𝑥2 + 𝑧 2 ) = 0.
59. Poiščite ploskve, ki so pravokotne na družino ploskev 𝑥𝑦𝑧 = 𝑎.
(R: Φ(𝑥2 − 𝑦 2 , 𝑥2 − 𝑧 2 ) = 0.)
60. Poiščite ploskve, ki so pravokotne na družino ploskev 𝑧 2 = 𝑎𝑥𝑦.
(R: Φ(𝑥2 − 𝑦 2 , 2𝑦 2 + 𝑧 2 ) = 0.)
61. Poiščite ploskev, ki je pravokotna na družino ploskev 𝑥2 + 𝑦 2 + 𝑧 2 = 𝑎𝑥

in poteka skozi presek ravnin 𝑦 = 𝑥 in 𝑧 = 1.
(R: 2𝑦 2 + 𝑥2 = 𝑥(𝑥2 + 𝑦 2 + 𝑧 2 ).)
233
62. Naj bo Φ(𝑢, 𝑣) poljubna nekonstantna diferenciabilna funkcija. Kateri
kvazilinearni parcialni diferencialni enačbi zadošča funkcija 𝑧(𝑥, 𝑦), ki
je dana z relacijo
Φ(𝑥 + 𝑦, 𝑥2 − 𝑧) = 0?
Rešitev
Z odvajanjem dane relacije po 𝑥 in 𝑦 dobimo:

( )
∂Φ ∂Φ ∂𝑧
+ 2𝑥 − = 0,
∂𝑢 ∂𝑣 ∂𝑥
( )
∂Φ ∂Φ ∂𝑧
+ − = 0.
∂𝑢 ∂𝑣 ∂𝑦
Dobljeni relaciji obravnavamo kot homogen sistem dveh enačb z nez-

nankama ∂Φ/∂𝑢 in ∂Φ/∂𝑣. Trivialna rešitev ∂Φ/∂𝑢 = 0 in ∂Φ/∂𝑣 = 0
ne pride v poštev, ker bi sicer bila funkcija Φ(𝑢, 𝑣) konstanta. Zato pa
mora biti
∂𝑧
1 2𝑥 − ∂𝑥

= 0.
∂𝑧
1 − ∂𝑦

Iz te zahteve najdemo po poenostavitvi iskano enačbo:
∂𝑧 ∂𝑧
− = 2𝑥.
∂𝑥 ∂𝑦

je dana z relacijo
Φ(𝑥2 + 𝑦 2 , 𝑥2 + 𝑧 3 /𝑦) = 0?
∂𝑧 ∂𝑧
(R: 3𝑦 2 𝑧 2 ∂𝑥 − 3𝑥𝑦𝑧 2 ∂𝑦 = −𝑥𝑧 3 − 2𝑥𝑦 3 .)
234
je dana z relacijo
√ √ √ √
Φ( 𝑥 + 𝑦, 𝑥 + 𝑧) = 0?
√ ∂𝑧 √ ∂𝑧 √
(R: 𝑥 ∂𝑥 − 𝑦 ∂𝑦 = − 𝑧.)
65. Poiščite enačbo valjaste ploskve, ki je vzporedna vektorju ⃗𝑎 = (1, 1, 2)

in poteka skozi presek ploskev 𝑥 + 𝑦 + 𝑧 = 0 in 5𝑥2 + 6𝑥𝑦 + 5𝑦 2 = 4.
Rešitev
Naj bo 𝑢(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 0 enačba iskane valjaste ploskve. Nanjo je pra-

vokoten vektor grad 𝑢 = (∂𝑢/∂𝑥, ∂𝑢/∂𝑦, ∂𝑢/∂𝑧). Veljati mora torej
relacija grad 𝑢 ⋅ ⃗𝑎 = 0, kar nam da parcialno diferencialno enačbo:
∂𝑢 ∂𝑢 ∂𝑢
+ +2 = 0.
∂𝑥 ∂𝑦 ∂𝑧
Prvi integrali pripadajočega sistema enačb so očitno 𝑥 − 𝑦, 𝑧 − 2𝑥 in 𝑢.
Njena splošna rešitev je: Φ(𝑥 − 𝑦, 𝑧 − 2𝑥, 𝑢) = 0. Ker je 𝑢(𝑥, 𝑦, 𝑧) = 0,
lahko zapišemo enačbo iskane ploskve v obliki 𝜑(𝑥 − 𝑦, 𝑧 − 2𝑥) = 0.
Rešitev mora vsebovati krivuljo 𝑥 + 𝑦 + 𝑧 = 0, 5𝑥2 + 6𝑥𝑦 + 5𝑦 2 = 4.
Opraviti imamo s Cauchyjevo nalogo. Pišemo 𝑥 − 𝑦 = 𝑐1 , 𝑧 − 2𝑥 = 𝑐2 ,
izrazimo 𝑦 = 𝑥 − 𝑐1 , 𝑧 = 𝑐2 + 2𝑥 in vstavimo v relacijo 𝑥 + 𝑦 + 𝑧 = 0.
Dobimo 4𝑥 = 𝑐1 − 𝑐2 . Vstavimo še v preostali pogoj in dobimo:
5𝑥2 + 6𝑥(𝑥 − 𝑐1 ) + 5(𝑥 − 𝑐1 )2 = 16𝑥2 − 16𝑐1 𝑥 + 5𝑐21 = 2𝑐21 + 2𝑐1 𝑐2 + 𝑐22 = 4.
S tem smo našli relacijo med konstantama 𝑐1 in 𝑐2 . Enačba iskane

ploskve je
2(𝑥 − 𝑦)2 + 2(𝑥 − 𝑦)(𝑧 − 2𝑥) + (𝑧 − 2𝑥)2 = 4
235
oziroma, nekoliko lepše zapisano:
(𝑥 − 𝑦)2 + (𝑧 − 𝑥 − 𝑦)2 = 4.
66. Poiščite enačbo valjaste ploskve, ki je vzporedna vektorju ⃗𝑎 = (1, −1, 1)

in poteka skozi presek ploskev 𝑥 + 𝑦 + 𝑧 = 0 in 𝑥2 + 𝑥𝑦 + 𝑦 2 = 1.
(R: 𝑥2 + 3𝑦 2 + 𝑧 2 + 3𝑥𝑦 + 𝑥𝑧 + 3𝑦𝑧 = 1.)
67. Poiščite splošno rešitev sistema parcialnih diferencialnih enačb:
∂𝑧 𝑧
= ,
∂𝑥 𝑥
∂𝑧 2𝑧
= .
∂𝑦 𝑦
Rešitev
Splošna rešitev prve enačbe je: 𝑧 = 𝑥𝜑(𝑦), kjer je 𝜑(𝑦) poljubna

odvedljiva funkcija. Vstavimo v drugo enačbo sistema:
2𝑥
𝜑′ (𝑦)𝑥 = 𝜑(𝑦).
𝑦
Po preureditvi imamo: 𝑑𝜑/𝜑 = 2𝑑𝑦/𝑦. Splošna rešitev nastale enačbe

je zato 𝜑(𝑦) = 𝑐𝑦 2 , splošna rešitev sistema pa 𝑧 = 𝑐𝑥𝑦 2 .
236
Literatura
1. W. E. Boyce, R. C. DiPrima, Elementary differential equations and

boundary value problems, John Wiley & Sons, Hoboken, NJ, 2005.
2. Л. Э. Эльсгольц, Дифференциальные уравнения и вариацион-
ное исчисление, Издательство «Наука». Главная редакция физико-
математической литературы, Москва 1969.
3. А. Ф. Филиппов, Сборник задач по дифференциальным уравнениям,
Издательство «Наука». Главная редакция физико-математической
литературы, Москва 1970.
4. S. W. Goode, Differential equations and linear algebra, Prentice Hall,
NJ, 2000.
5. F. Križanič, Navadne diferencialne enačbe in variacijski račun, DZS,
Ljubljana 1974.
6. В. П. Минорский, Сборник задач по высшей математике, Го-
сударственное издательство физико-математической литературы,
Москва 1961.
7. D. S. Mitrinović, Zbornik matematičkih problema sa prilozima i nu-
meričkim tablicama II, Naučna knjiga, Beograd 1960.
8. В. В. Степанов, Курс дифференциальных уравнений, Государствен-
ное издательство физико-математической литературы, Москва 1958.
9. I. Vidav, Višja matematika II, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1951.
⃝
c Dr. Marko Razpet, Ljubljana 2010
237

Resena Nal de Debela

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Resena Nal de Debela

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Univerza v Ljubljani

Ljubljana, julij 2010

Ljubljana, julij 2010 Dr. Marko Razpet

1 Navadne diferencialne enačbe prvega reda 4

2 Nekaj geometrijskih nalog 57

3 Navadne diferencialne enačbe drugega in višjih redov 60

4 Sistemi navadnih diferencialnih enačb 134

5 Pfaﬀove diferencialne enačbe 197

6 Kvazilinearne parcialne diferencialne enačbe 205

2. Če je izpolnjen pogoj ∂𝑄/∂𝑥 = ∂𝑃/∂𝑦, potem je

v implicitni obliki: 𝑈 (𝑥, 𝑦) = 𝑐.

𝑀 (𝑥, 𝑦)𝑃 (𝑥, 𝑦) 𝑑𝑥 + 𝑀 (𝑥, 𝑦)𝑄(𝑥, 𝑦) 𝑑𝑦

ali pa se na tako obliko lahko prevede. S substitucijo 𝑦 = 𝑥𝑧, 𝑦 ′ = 𝑧 + 𝑥𝑧 ′ jo

in rešujemo po prej opisani metodi.

prevedemo s substitucijo 𝑥 = 𝑢 + 𝛼, 𝑦 = 𝑣 + 𝛽 na obliko

in naprej rešujemo po prej opisani metodi.

prevedemo s substitucijo 𝑧 = 𝑎1 𝑥 + 𝑏1 𝑦 na obliko, ki ima ločljivi spremenljivki, in

Če je 𝑓 (𝑥) ≡ 0, je linearna enačba homogena. Tedaj njeno rešitev poiščemo z

To je enačba z ločljivima spremenljivkama za 𝑐(𝑥). Ko najdemo 𝑐(𝑥) in s tem

𝑦 ′ + 𝑝(𝑥)𝑦 = 𝑞(𝑥)𝑦 𝑛 , 𝑛 ∕∈ {0, 1}.

nato pa vpeljemo novo spremenljivko 𝑧 = 𝑦 1−𝑛 , 𝑧 ′ = (1 − 𝑛)𝑦 −𝑛 𝑦 ′ in dobimo

ki jo rešujemo po znani metodi.

𝑦 ′ = 𝑎(𝑥)𝑦 2 + 𝑏(𝑥)𝑦 + 𝑐(𝑥).

Če poznamo eno njeno rešitev 𝑦1 , potem enačbo s substitucijo

prevedemo na Bernoullijevo diferencialno enačbo za 𝑢. To pa znamo rešiti.

Vanjo vstavimo 𝑦 ′ = 𝑡, da dobimo enačbo

Njena splošna rešitev je

posebna rešitev pa ogrinjača, ki jo dobimo z izločitvijo konstante 𝑐 iz sistema

13. Rešitev diferencialne enačbe 𝑓 (𝑦 ′ ) = 0, v kateri ne nastopata 𝑥 in 𝑦, ampak

15. Diferencialno enačbo 𝑓 (𝑦, 𝑦 ′ ) = 0, v kateri ne nastopa 𝑥, prav tako rešujemo

1. Rešite diferencialno enačbo

Ali ima enačba posebno rešitev?

Dano enačbo prepišemo v obliko

Pri ločevanju spremenljivk mora biti 𝑦 ∕= 0. Toda 𝑦 = 0 je tudi rešitev,

2. Rešite diferencialno enačbo

(𝑦𝑦 ′ )3 = 27𝑥(𝑦 2 − 2𝑥2 ).

Ali ima enačba posebno rešitev?

V enačbo vpeljemo novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) z relacijo 𝑦 2 − 2𝑥2 =

Po krajšanju z 𝑥, preureditvi ter faktorizaciji imamo:

3𝑥𝑧 2 𝑧 ′ = −2(𝑧 − 1)2 (𝑧 + 2).

Enačba ima dve posebni rešitvi: 𝑧 = 1 in 𝑧 = −2. Prva nam da

Za splošno rešitev pa ločimo spremenljivki:

Razvijemo na parcialne ulomke:

3. Rešite diferencialno enačbo

Očitno je dobro vpeljati novo spremenljivko 𝑧 = 𝑥2 +𝑦 2 , 𝑧 ′ = 2(𝑥+𝑦𝑦 ′ ).

ki ima ločljivi spremenljivki:

4. Rešite diferencialno enačbo

Vpeljali bomo novo spremenljivko 𝑧 = 3𝑥 + 𝑦 3 − 1, 𝑧 ′ = 3(𝑦 2 𝑦 ′ + 1).

ki ima ločljivi spremenljivki:

Po preureditvi imamo rešitev v implicitni obliki: 3𝑥+𝑦 3 −1 = tg(3𝑥+𝑐).

5. Rešite diferencialno enačbo

(𝑦 ′ + 1)3 = 27(𝑥 + 𝑦)2 .

Ali ima enačba posebno rešitev?

Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 𝑥 + 𝑦(𝑥).

(R: 𝑥 + 𝑦 = (𝑥 + 𝑐)3 , 𝑦 = −𝑥.)

6. Rešite diferencialno enačbo

(𝑥2 − 1)𝑦 ′ + 𝑦 2 − 2𝑥𝑦 + 1 = 0 .

Ali ima enačba posebno rešitev?

Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 𝑦(𝑥) − 𝑥.

(R: ln ∣(𝑥 − 1)/(𝑥 + 1)∣ − 2/(𝑦 − 𝑥) = 𝑐, 𝑦 = 𝑥.)

Ali ima enačba posebno rešitev?

Navodilo. Vpeljite novo spremenljivko 𝑧 = 𝑧(𝑥) = 𝑦(𝑥)/𝑥.

(R: 𝑦 = ±𝑥 ch(𝑥 + 𝑐), 𝑦 = ±𝑥.)