Uspavana ljubica

Pobral sem jo v baru. Takrat sem bil srame�ljiv dvajsetletnik in do takrat se mi ni

�e nikoli kaj tak�nega zgodilo. Bila je sama in sporo�ilo, ki mi ga je z nasmehom
poslala, je bilo o�itno. Stopil sem k njeni mizi in dejal:

- Se vam lahko pridru�im?

Pokimala je in se nasmehnila.

- Kaj boste pili? sem vpra�al in pogledal kozarec, ki ga je imela pred seboj. Gin,
ali ne?

- Vodko. Z malo vode.

Ko sem se vrnil s pija�o, sem jo vpra�al:

- Pridete pogosto sem?

- �e nikoli nisem bila tukaj!

- Stanujete v bli�ini?

- Nikjer ne stanujem... Trenutno... Sem nezaposlena igralka. Najemnine nisem mogla

ve� pla�ati, pa sem danes popoldne zapustila stanovanje. Vse, kar imam, je tukaj.
Pokazala je na potovalno torbo v kotu.

- Grozno, sem dejal. Kje boste spali? sem naivno vpra�al.

Nasmehnila se je.

- Spim lahko, kjerkoli ho�em. Rada spim. �e ne spim dvanajst ur, nisem sposobna za
nobeno delo.

- Dvanajst ur! To je veliko!

- Ne za kroni�nega zaspanca.

Potem sem ji pripovedoval o svojem delu in osamljenosti.

Ure so minevale. Bil sem v evfori�nem stanju polsna, norosti, ki se imenuje

zaljubljenost.

Preden so zaprli bar, sem dejal:

- �e ne veste, kam bi �li, lahko greste k meni... Imam posebno sobo. Ni� se vam ne
bo zgodilo.

Vzel sem njeno prtljago in jo odpeljal domov. Tako se je za�elo najino �ivljenje v
dvoje. Ostala je pri meni.

Prvo no� sem skuhal ve�erjo, potem sva legla, se ljubila in zaspala. Naslednje
jutro sem vstal ob sedmih. �e vedno je spala. Spomnil sem se, da mi je dejala, da
spi dvanajst ur na dan. Pustil sem ji sporo�ilo:

- Draga, ko bo� to brala, bo �e popoldne. Moj dom je tvoj dom, delaj, kar �eli�!
Vrnil se bom okrog �estih.
Ko sem se vrnil, me je �akala.

- Pravkar sem se prebudila, je dejala in me poljubila.

Stanovanje je bilo razmetano. Pospravil sem in skuhal ve�erjo. In tako je bilo dan
za dnem. Odhajal sem na delo, pla�eval najemnino, kuhal, kupoval, pospravljal
stanovanje, pral, samo da sem sedaj to delal za dva. Ona je samo spala, jedla in se
ljubila. Ni�esar drugega. Dela seveda ni iskala. �e nikoli nisem sre�al �loveka, ki
bi potreboval toliko spanja.

Le �emu sem vse to prena�al? Zato ker je bila v mojih o�eh lepa, eksoti�na,
skrivnostna. Bil sem sre�en.

Ljubil sem njen glas. Bila je tujka. �eprav je govorila pravilno angle��ino, je
bilo v njenem glasu �utiti nekak�no polnost, ki je bila druga�na od visokih
angle�kih tonov.

Tudi njeno telo je bilo bogato, polno. Bila je odli�na ljubica. Kadar se je
naspala, je bila vedno pripravljena za ljubezen. V�asih sem pomislil, da jo
ljubljenje utrudi in da mora zato toliko spati. Je bila to morda lenoba? Vpra�al
sem jo, vendar mi ni odgovorila.

Samo tiho je dejala:

- Medtem ko �akam, je morda �e kaj lep�ega od spanja in ljubezni?

- �akanje? Na kaj?

Ni mi odgovorila. Tega tudi nisem pri�akoval. Skrivnost, s katero je bila obdana,

ji je dajala �e ve�ji �ar.

Skupaj sva pre�ivela polnih deset let. Bila sva sama, ker nisva imela nobenih
prijateljev. Bil sem prepri�an, da bo to trajalo ve�no.

Toda nekega jutra, ko sem odhajal na delo in je ona �e spala, je nekdo potrkal na
vrata. Odprl sem in pred vrati zagledal mo�ka. Nista bila v uniformah, toda za�util
sem, da sta s policije. Eden izmed njiju je omenil njeno ime:

- Vemo, da je tukaj. Z nama mora.

Ugovarjal sem, spra�eval, toda odrinila sta me. Stopila sta v spalnico in jo
zbudila.

- Igra je kon�ana, je dejal eden izmed njiju. Oblecite se. Brez besed je ubogala.
Po�asi se je obla�ila. Na njenem obrazu sem opazil sledi tihega obupa, ne
presene�enja.

Zdelo se mi je, da vedo za skrivnost, o kateri ne vem ni�esar.

Ko je bila pripravljena, je kon�no spregovorila:

- Ni�esar ne ve, je dejala in pokazala name.

Pokimala sta:

- Da, veva!

In tako so jo odpeljali. Zakri�al sem za njo:

- Si na to �akala?

Obrnila se je:

- Ne, nisem �akala na to. Vse je bilo le izgubljanje �asa, vse je bilo zaman.

Pogledala je po stanovanju in se zazrla vame:

- Deset izgubljenih let!

- Gremo, je dejal policist in jo odpeljal.

Deset izgubljenih let! Pri srcu me je stisnilo. Pomislil sem, da je zlo�inka in da

jo je policija leta in leta zaman iskala. Toda policista sta se obna�ala druga�e,
kot se policisti obna�ajo v podobnih situacijah. Njihovo vedenje sem poznal samo iz
romanov in televizijskih nadaljevank. Morda bi jo moral za��ititi, toda vse je
sprejela tako hladnokrvno, da so moja nasprotovanja zvenela naravnost neumno.

�e ni �akala, da jo bodo nekega dne aretirali. Le na kaj je �akala?

Avtomobil se je ustavil pred hi�o. Neki mo�ki je pri�el v moje stanovanje.

- Mislim, da vam moram marsikaj povedati. Vemo, da ste nedol�ni in da s tem nimate
nikakr�ne zveze. Va�e dekle je bila tuja agentka. Sem so jo poslali pred desetimi
leti in ji ukazali, naj samo �aka in ni�esar ne stori. Zanjo smo izvedeli pred
nedavnim. Toda ker ni ni�esar naredila, smo jo pustili pri miru. Vam je bilo lepo?

- Da, samo malo preve� je spala.

Nasmehnil se je: Veste, tak�nim agentom pravimo zaspanci.