EKONOMIJA - 1. POGLAVJE (1. - 13.

točka)

1. TOČKA
Gospodarjenje - zavestna dejavnost, katere namen je zmanjšati omejenost sredstev, s katerimi
zadovoljujemo potebe

Bistvene 3 prvine gospodarjenja so:

• potrebe/ želje
• omejenost dobrin (= sredstev, s katerimi zadovoljujemo potrebe) valsolpegledusorseongine gledamo
• zavestna dejavnost zmanjsevati omejenost dobrin relatinoomyimstlomginestgledemptrels
tthnihalmacinsmaniptranjosomejemstiseidelptige
alsolutmitalo
Proste dobrine - jih je relativno veliko glede na povpraševanje ejudyinemlijo nlatg.mn
alsolutnoreliko ptuberongjulike relation
angina
in

C O f Marlosang
parimprbesplainosolange mineporldno
plantojelamondy
pelrodarkal
Demand Supply prisperka
Epapraserangi Eponudla

k
Ekonomske dobrine - jih je relativno malo glede na povpraševanje; glede na ponudbo je
povpraševanje relativno visoko

an

Proste lahko postanejo ekonomske in obratno.

I
1
I
k k
• zavestna dejavnost zmanjševanja omejenosti sredstev
2. TOČKA + 5. TOČKA + 8. TOČKA

Faze gospodarjenja:

• Proizvodnja/ Produkcija - iz dobrin proizvedemo nove dobrine (mleko mlečna čokolada)

(povečuje vrednost stvari, ni nujno ustvarjanje, ampak lahko tudi pretvarjanje)

• Menjava - dobrine iz rok v roke, spreminjajo svojega lastnika (v trgovini, kupim jaz, dam prijateljici)
(gosp. Enote same ustvarijo in same potrošijo - naturalno gospodarstvo) sameshlmermetiptrosmenjavenelo

• Delitev - delitev realnega dohodka med proizvodne faktorje (delo, zemlja, kapital,…) (podjetnik
proda čokolado za X, del od dobička da kmetu, del za prevoz,…)

• Potrošnja/ poraba - z njo zadovoljujemo potrebe (ne nujno uničenje materije, ampak koristne
oblike) (pojemo čokolado)

Reprodukcija - vse faze, ki se ponavljajo v neskončnost

Gospodarski krožni tok:

DELOVNA
Plata
Sin

PROIZVODNEA J POTROINJA
9
izbani
tmedntningo
DOBRINE men's endoseptnst
Tiny newangemumenjal

Tok dobrin in tok denarnih dohodkov:

• po velikosti enaka (izjema - darila) PODoBnosti

• Približno istočasna (izjema - kupovanje na kredit)
• Nasprotosmerna

• dobrine se porabljajo, denar načeloma ne RAZIA

3. TOČKA - PROIZVODNI TVORCI IN PROIZVAJALNA SREDSTVA
mmmm

kar vpliva na velikost proizvoda (delovna sila, električna sila,…)

v
dobrine delimo na porabne dobrine (consumer goods - hrana, obleka,…) in na proizvajalna sredstva

t V

4. TOČKA

Neproduktivno delo - troši, a ne proizvaja

Produktivno delo - proizvaja in troši

ZGO:

• 2. pol. 17. Stol. MERKANTILISTI - edina produktivna dejavnost je trgovanje - kopičenje zlata v
domačem gosp.

• 18. Stol. FIZIOKRATI - produktivne dejavnosti povezane z zemljo

• Smith in Marx - produktivne dejavnosti, ki ustvarjajo materialne dobrine

• moderni ekonomisti - storitve + materialne dobrine

7. TOČKA

Vodoravna razčlenjenost proizvodnje - razčlenjena je na samostojne procese, ki se razlikujejo po

naravi proizvoda (deli se na toliko proizvedeni, kot je končnih produktov)

Navpična razčlenjenost proizvodnje - gre za en produkt in vse njegove faze, ki do njega vodijo;
členjenja na zaporedne proizvodne stopnje po dodelanosti proizvoda; večja specializacija - več
proizvodnih stopenj

E Ya ERN
Mea
y del
sila
fredmat delsila
man

II
p Mantha

I
I MELIA C delsila POTRONE
EMOTE
imma delsila

It a
with Etc aol.im a
Motion
j
poultTELEFON

MM

k
TELEFON

KOLADA delrina

IZDATRI
 9. TOČKA

KOSMATI PRODUKT —na novo narejen produkt vsake stopnje Pk

PRENESENI PRODUKT - materialni stroški, v prejšnji enoti se proizvede, v tekoči pa porabi Pp
VSEOBSEŽNI PRODUKT - kosmati + preneseni (iste stopnje); vsota vseh kosmatih produktov vseh
stopenj

Pr PktPp
Pun Panta trust trim
DOKONČANI - produkt zadnje stopnje, ki nikoli več ne bo predmet nadaljne obravnave

NEDOKONČANI - le v določenem obdobju ne bodo predmet nadaljne obdelave (zaloge)

FINALNI/ KONČNI - vse kar nastane v zadnji fazi proizvodnje;

dokončani + nedokončani;celoten kosmati;
če ni zalog velja: dokončani = končnemu

PREDPOSTAVRE
BOMBAE
some
manakistopyidudy
sileindelmimar
del L Pr 2 2 2 2 8
mahatmyamain
masrederemtir gyg.IE
magnet

itemÉ
10. TOČKA

V gosp. Proizvodnja poteka na vseh stopnjah hkrati. To omogočajo ZALOGE predmetov dela.
(Proizvodnja na naslednji stopnji se lahko začne, še preden je končana na prejšnji).

(BAJT, Aleksander in ŠTIBLAR Franjo; Ekonomija ekonomska analiza in politika druga, dopolnjena izdaja; GV Založba, 2019; str. 41, slika 1.6)

(BAJT, Aleksander in ŠTIBLAR Franjo; Ekonomija ekonomska analiza in politika druga, dopolnjena izdaja; GV Založba, 2019; str. 43, slika 1.7)
12. TOČKA - METODE UGOTAVLJANJA VELIKOST BDP-ja (vsota proizvodov vseh proizvodnih enot
neke države v nekem obdobju)

3 načini:

• neposredni:

OSEBNA/ PERSONALNA/ DOHODKOVNA METODA (1. 1688; merimo dohodke)

METODA DRUŽBENIH IZDATKOV
REALNA/ STVARNA MATODA (vrednost dobrin na trgu)
VREDNOST DELOVNE SILE (ne moremo, lahko samo iz nasprotne strani)

del.si

ddrcdk Crlaca

J
PRoDUKCIjA
POTRONJA
a

indathi

dobrine

ME I
• posredni BDP Ct 1 BDP C I Nx G
BDP Cts
• z eksternalijami

I Dpetroinje
P Plz I Piz I Apemosinja
13. TOČKA

t.EE
Me.msYi

NBDP - merimo v tekočih cenah BDP

RBDP - merimo v stalnih cenah; dobimo ga tako, da iz nominalne ga izločimo VPLIV SPREMEMBE
CEN (to naredimo s cenovnim indeksom/ implicitnim de atorjem). Če je v gosp. In acija
de acioniramo, če je v gosp. De acija in acioniramo.

Cenovni indeksi nam povejo odstotno sprememb o cen.

RBDP 100

le YES noo