ZASEBNI IN DRUŽBENI PROIZVOD

11. Lastni zasebni proizvod

Proizvod, ki nastane v gospodarski enoti, ki ga proizvaja.

Vpliva na: (eksternalije)

 Tuji zasebni produkt

 Premoženje

 Potrošnjo

12. Tuji zasebni proizvod

Sprememba proizvoda drugih gospodarskih enot, ki jo povzroča proizvodnja neke gospodarske

enote.

 – : tovarna z odplakami onesnažuje vodo, zmanjša produkt ribogojnice

 + : čebele oplodijo okoliške cvetove, poveča se produkt sosedovega sadovnjaka

Skupni zasebni proizvod = lastni zasebni + tuji zasebni

13. Spremembe premoženja

Tisti procesi proizvodnje, ki niso organizirani v proizvodnih enotah.

 – : iskra iz lokomotive zažge gozd, zmanjša premoženje družbe

 + : gradnja umetnega jezera ob gradnji hidroelektratne poveča možnost turizma in vrednost

okoliških objektov

14. Spremembe potrošnje

Proizvodni procesi, ki niso evidentirani —> njihovi priozvodi prehajajo neposredno v potrošnjo

o (vsi tisti proizvodi in storitve, za katere potrošniki ne plačajo toliko, da bi v celoti pokrili
stroške priozvodnje).

o (npr. Cesta – uporabe ni treba plačati, vozniki produkt uporabljajo neposredno)

 + : zasaditev novega sadovnjaka poveča uporabo parka (svež zrak itd)

 – : gradnja tovarne zmanjša uporabo parka (oneznažen zrak itd)

15. Zasebni in družbeni priozvod

PD = PLZ + PTZ + Δ premoženja + Δpotrošnje

Primer: tovarna Krka OTA

GosporarsiaEN

Produkt lastni

pot

zasebni: zdravila Sprememba Sprememba

premoženja: potrošnje:
sprememba sprememba

Produkt tuji i vrednosti hišÉ(-) povpraševanja

zasebni: ribe (-) po kopališču in

prostoru za
piknik (-)

 MSdruibe

Graf eksternalij
sms
MS gosepggerske

ME A

gfifms miaca.la
D MK
1
Ie
I

k
at PK producttake
ideate idgafKrka

Načini internalizacije eksternalij: OPTIMUMPROIZUODNJE MS

MK
 Davki
 Odškodnina optimum GE
CH
KH
optimumdruse
 Boljše definiranje lastninskih pravic
 Bolje urejeni pogodbeni odnosi
dmibe
 Nacionalizacija
LaradiEKSTERNALIJSOMS
visji od MSGE
PAZI kdmaecopt.k.GE
optimaba
Eksternalijeso Dmzazeli priti u k ki jeoptimalen
lakko tudi za Into
POZITUNE INTERNALZAC'D
To sedoseze 2
EKSTERNALD

Laughing
https://youtu.be/Rj78kPkyZ9w
dared GEnai platadanek
MSee se povetajo
krivulj.MSdemisein MSGE
se skladata
Repetitorij, str. 40, naloga 12.
Ladjar se je odločil, da bo postavil na rtu, ki je njegov, svetilnik. Zaradi postavitve svetilnika se je
sedaj ladjam lažje orientirati, postal pa je tudi primerna izletniška točka, ki izletnikom polepša
piknike. Okoliški prebivalci ga ne marajo, ker jih ponoči moti njegova svetloba.
A) Določi družbeni produkt ladjarja
B) Na podlagi česa bi določili, ali je ladjar pravni in/ali ekonomski lastnik?
C) Kakšna je težnja ladjarja pri motenju okoliških prebivalcev in kako naj to motnjo okoliški
prebivalci odstranjio?

a DP PlzIP I spremozenja I spotonje

DPladjaja suetilnikPiz inbogsanje potovanjaladijPtt

Is
Svetloba prem thenremspot

b podano da
je je provni lastnik
ekonomskilastnik je te zara tuna tistim kiuporabjajo
svetilnik

c omejiter svetenjasvetibike more sopogodbe

kepiuseotoliskehise
Odstodnina lankopa asthik od
TRETJI DEL: MENJAVA in POTROŠNJA

Potrošniki želimo maksimizirati zadovoljstvo (Utility)

 Gledamo zadovoljstvo kot funkcijo dobrin manU f xy2

 Omejeni smo z DOHODKOM in CENAMI dobrin D 9 stab B
t D 10
jason ne
D Cx X cy y g z bomsoni
2
keysimous BB 10 14 3.2
1. Naturalne in denarne, absolutne in relativne cene
 Cene v gospodarstvu se spreminjajo iz dveh razlogov:
o Ponudba in povpraševanje dobrin (D in S) ( 3., 4., 5., del. Prevzamemo, da je količina
denarja v obtoku konstantna  cene se spreminjajo le zaradi spremembe D in S)
o Količina denarja v obtoku ( v šestem delu)

 Oblike MENJAVE:
o Denarna
o Naturalna
 Cene:
o Naturalne (cena ene dobrine izražena v količini druge dobrine, jih je neskončno)
o Denarne (izražena v denarju, kot rezultat vrednosti dobrine in vrednosti denarja)
o Absolutne
o Relativne (naturalne, izražene v denarju)

2. Trg in vrste trgov

TRG = ekonomski prostor, kjer se srečata ponudba in povpraševanje.

Razlikujemo jih glede na vrsto dobrin, geografsko območje, količine trgovanja, stopnjo reguliranosti
itd.

3. S in D

Povpraševanje (D): kakšne so količine, po katerih so povpraševalci pripravljeni in zmožni povpraševat

mm man
po različnih cenah ob določenem času.

Povpraševanje je funkcija cene  NEGATIVNO funkcijsko razmerje (nižje ko so cene, večje je

povpraševanje)

on k fi
naked unitano
5 npr te je neg it vet
sc Smoamorikeep
2,5 y
I sk t
t t
t I D
i n
I
n
i
2 k
 Ponudba (S): koliko so ponudniki pripravljeni in sposobni ponujati na določen trg po različnih cenah
mm mmmm
ob določenem času.

Ponudba je funkcija cene  POZITIVNO funkcijsko razmerje

ks f
C n
s
5 ok naked't
u
I If
2,5h T t
t t
t t
t t
k
t 2
 S in D (na istem trgu in v istem času) oblikujeta ravnotežno ceno in ravnotežno količino

ca s nevidner role
toga
tilesilijourarnoterje
q comaNI v ravnotezju
II D
deformacijatya
intervencijadrzave
I Glymat inminand
k k
7. presežna ponudba in povpraševanje

razlika medkolianoponudseinKolianopoprateranja priDAn i CEN

Ca priceni 7 14 5 9
preserenS ks k 5 74 g E pr s
presetenD Ky Ks

i
prisemograta za presena Des
priceni 3
presezenD
presetens
ks ks no 4 6
ks k 4 10 6 E pr
D

Hs ID

ii
i i.it
n
inanities I
I
c nt tt tt tt t t t t t t
6
s c t6 t t t t t t t t t t t tt t s
k
g demand K 9
supply
Na trgu je cena neodvisna spremenljivka

ya
y f x

y odvisnaspremengivka
x neo deism sprementjvka

a cena je na trgu NEODVISNA spremengivka

Kerme moreno uplivatinaceno
tanto pane keepleno Kohan
C neodvismaspremengivka
Jk I k advise spremengivka

nalogepodane u obliki k fl c npr k 10 2 c

ipostari c
K ro 2C
2c no k

takai
has graf je
podantake da je e odu ma
spremenyivkaZatoobvmemo evade tako
da bodo astrerale grafu c haredimo odei mo
spremengivko