Iz knjige G.

Hodsona – Light of the Sanctuary (prevod direktno iz prevajalnika – brez

korekcij)

OKULTNA IZKUŠNJA NA VIŠJIH RAVNEH ZAVESTI

IN BIVANJA NAD SEVEROM INDIJE

Zbiranje je potekalo na severni polobli ter navidezno v zraku in na višjih ravneh nad
severno Indijo. Tako imenovani " odposlanci" so prihajali in odhajali v službi
predsedujočih bitij - adeptov. Ti odposlanci so bili beli, sijoči člani angelskih hostij, čeprav
so pri tej dejavnosti sodelovala tudi nekatera nadčloveška bitja.
Na neki stopnji dogajanja so se vsi popolnoma umirili, skoraj kot da bi zastali v jogijski
tišini in miru. Zborovanje v tem času bi lahko primerjali z radarsko "posodo", zgrajeno iz
človeških bitij, visoko razvitih in specializiranih (iniciiranih), ki so utihnila, da bi prejela
pritekanje moči na najvišjih ravneh - večinoma zunaj mojih zmožnosti videnja in razlage.
Učinek na mojo zavest je bil, kot da bi tla velikega "stadiona" začela prekrivati intenzivno
bleščeča zlata in ognjena "tekočina", plast za plastjo, ki je segala do ravni fizične zemlje
in prodirala celo daleč pod njo.
To je verjetno materializacija in simbolizacija spomina na vlivanje neke vrste
transcendentne ognjene moči iz zunajzemeljskih virov, predvsem Sonca in Sončnega
Logosa ter njegovih služabnikov, v službo vsega življenja, ki se razvija na Zemlji, fizično
in nadfizično. Dobil sem in se spominjam vtisa Sonca kot "bitja" in ne kot krogle svetlobe,
kot jo vidimo fizično - omejeno dojemanje projekcije pozornosti Sončnega logosa in
njegovih arhangelskih sodelavcev na planetarne ravni v strah vzbujajoči moči.
Zdelo se je, da so se vsi priklonili, celo najvišji Adepti, ne morem reči, ali v notranjem ali
telesnem smislu, vendar je bilo to enotno priklanjanje. Velika Prisotnost je napolnila
nebo, lebdela je nad zemljo in jo obkrožala ter nadfizično prepojila s sončno močjo,
življenjem in svetlobo ...
Moja zavest je bila in je napolnjena z mnogimi mislimi, pravzaprav z znanji. Med njimi je
tudi spoznanje, da planet Zemlja v nasprotju s svojim fizičnim stanjem ni ločen od
preostalega sončnega sistema in še posebej od Sonca, ki je bilo, četudi le za trenutek
razsvetljenja, spoznano kot enota znotraj obsežnega Bitja in življenja Išvare ali Sončnega
Logosa.
Vsa bitja kot "celice" in morda "molekule" v ogromnem telesu in avri Gospodarja Sonca
so bila videti, da so napolnjena z njegovim življenjem in da so del njega, tako kot so
molekule in celice posameznikovega fizičnega telesa. To je bil en del nočnih izkušenj, ki
se jih tako zelo nepopolno spominjamo in razumemo. Ključno je bilo, da so navzoči,
vključno z mlajšimi dušami, vstopili v stanje samadhija, spoznane enosti in znanja o
vseobsegajočem in ohranjajočem Gospodu Sonca kot transcendentni Individualnosti, ki
se je zlasti v tem času razodela vsem, ki so jo lahko spoznali.
Drugi zapomnljivi del velikega dogodka je bil sestavljen iz nekakšnega krsta Sončevega
ognja. Mislim, da so bili kandidati položeni v moč Sončevega ognja, ki je bila med
postopkom skoncentrirana na planetu. Kandidati so bili skoraj nezavestni v svojih
mentalnih telesih, ki so bila prepojena s to čudovito silo, in kot Iniciat-Egos so doživeli
nekaj, kar bi morda lahko opisali kot notranji "sončni vzhod", ki ni bil oddaljen in se ni
dvigal nad obzorjem, temveč se je dogajal globoko v njihovi naravi.
Drugače rečeno, Atma se je izjemno okrepila z dotokom Sončne Atme ali Paramatme kot
nekakšnega zlatega, tekočega ognja. To ni bil uradni Korak, kot zaznavam, temveč
prejeti blagoslov in seveda priprava na Korak s krstom v ali iz Sončevega ognja.
Osebnosti kandidatov so bile nezavedne, celotna izkušnja se je odvijala predvsem na
Atmični in Budistični ravni in je močno vplivala na Ege v vzročnih telesih. Vrnili so se v
zavest in bili predstavljeni nekaterim prisotnim, pri čemer so bili vsi v zelo vzvišenem in
razsvetljenem stanju. Popolnoma je manjkalo zaporednega razmišljanja v času in
kakršnih koli čustev, vse skupaj je bilo blaženo, vendar daleč nad vsem, kar bi lahko
opisali kot čustva.
"Krst" je bil izjemen spektakel in doživetje. Delno očarano mentalno telo kandidata je bilo
položeno v rezervoar Sončevega življenja, svetlobe in ognja, ki se je vanj vsrkal in ga
absorbiral, kot da bi ga prepojil. Ego je sodeloval, vendar ni bil očaran in ni vedel, kaj se
dogaja. Ta iniciacijski spektakel, ki sem mu bil priča, je bil dejanska uprizoritev mita o
Danae; kajti "zlati tuš" je sam "Božji ogenj", medtem ko je Danae iniciacijski Ego, "stolp"
pa smrtno vozilo, v katerem je Ego tako rekoč zaprt.
Ves naslednji dan sem se skoraj neprestano zavedal dotika moči na svojem telesu in bil
spodbujen k pisanju.
6. april 1969 - Auckland, Nova Zelandija
Mojster Polidorus Isurenus