GIMNAZIJA NOVA GORICA

Delpinova 9
5000 Nova Gorica

Koncentracijska taborišča – raznarodovalna politika

SPLOŠNA MATURA – notranji del izpita pri zgodovini

Referat za zgodovinsko strokovno ekskurzijo

Šolsko leto: 2022-2023

Avtorica: Mineja Podgornik Pulec, 4.c

Mentorica: prof. Anastazija Bevčar

Nova Gorica, 12.11.2022

Ključne besede: okupacijski sistemi, Slovenci, koncentracijska taborišča, izseljevanje,

priključitev ozemelj
Kazalo

Uvod..........................................................................................................................................3
Jedro......................................................................................................................................... 3
Nemški okupacijski sistem.....................................................................................................4

Italijanski okupacijski sistem..................................................................................................5

Zaključek................................................................................................................................... 6
Viri in literatura......................................................................................................................... 6

Kazalo slik

Slika 1 : Okupacijska razdelitev................................................................................................. 4

Slika 2: Prepoved izhoda iz mesta Ljubljana..............................................................................5

Slika 3: Interniranec italijanskega koncentracijskega taborišča na otoku Rabu........................5

Uvod

Ekskurzijo smo izvedli v sklopu maturitetnega programa, da bi bolje spoznali zgodovino

italijanskega ozemlja, ki je hkrati sovpadalo z našim, slovenskim ozemljem.
Na poti do mesta Čedad smo opredelili značilnosti Furlanije Julijske krajine, kjer so nahajale
mnoge zanimivosti. V Čedadu smo se sprehodili po znamenitem Hudičevem mostu, ki je
zgrajen nad reko Nadižo.
Ogledali smo si tudi mesto Palmanova, se pogovorili o njeni posebni obliki in arhitekturi.
Tloris mesta je v obliki deveterokrake zvezde, na presečišču krakov te zvezde so zgradili
stolpe, ki so branili drug drugega, celotno mesto pa je obdajal obrambni jarek s troje
mogočnimi vrati – Porta Udine, Porta Aquileia in Porta Cividale –, ki so Palmanovo ločila od
zunanjega sveta. V Palmanovi je tudi Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, eno glavnih vojaških
pokopališč v Furlaniji – Julijski krajini, kjer je pokopanih 4000 identificiranih vojakov. Ob
pokopališkem zidu stoji kapela in dve veliki skupni grobnici, kjer počiva 13.000 neznanih
vojakov.
Naša naslednja postaja je bil Oglej, ki nas je s svojo baziliko in mozaikom, ki smo ga kasneje
tudi narisali, vse prevzel. Zapeljali smo se še do Gradeža in se sprehodili ob morju ter
fotografirali mestne ulice. Na poti domov smo skozi okno avtobusa videli tudi kostnico v
Sredipolju, veličasten vojni spomenik padlim v prvi svetovni vojni.

Jedro

Okupacija slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno je trajala od aprila 1941, ko so sile
osi zavzele Kraljevino Jugoslavijo, do maja 1945, ko je slovensko ozemlje osvobodila
Jugoslovanska armada.
Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med tri okupatorje. Nemčija je zavzela Gorenjsko,
Štajersko in severozahodno Prekmurje, Italija Notranjsko, Ljubljano in večino Dolenjske (t. i.
Ljubljansko pokrajino), Madžarska pa večino Prekmurja. Prav tako je posamezna naselja
okupirala Neodvisna država Hrvaška.
Okupatorski režimi so na Slovenskem izvajali nasilno raznarodovalno politiko z asimilacijo,
množičnim izganjanjem Slovencev in naseljevanjem pripadnikov svojih narodnosti. Na
dejanja odpora so se odzvali z represalijami proti civilistom.

Nemški okupacijski sistem

Nemci so načrtovali hitro in popolno

raznarodovanje in tako omogočili
formalnopravno priključitev
zasedenega slovenskega ozemlja k
avstrijski Štajerski in Koroški.
Njihov načrt raznarodovanja je vseboval:
- množičen izgon Slovencev (predvidenih 220.000 do 260.000)
-
- množična naselitev Nemcev (v vojnem obdobjuSlika 1 : Okupacijska
predvidoma razdelitev
okoli 80.000, večino pa
po vojni)
- hitra in popolna germanizacija tistih, ki bi še ostali doma
Največ Slovencev so izgnali iz obmejnih območij z Italijo, tja pa so poleg Nemcev iz Rajha
naseljevali predvsem Kočevske Nemce. Zaradi težav s transportom, oborožene vstaje in ker
Srbija in Hrvaška nista mogli sprejeti toliko ljudi, kot so jih z načrti predvidevali, so izgnali le
okoli 80.000 ljudi. Od ljudi, predvidenih za izselitev, jih je okoli 17.000 samih zbežalo na
italijansko okupacijsko območje.
Izseljevanje je potekalo v več valovih. Najprej so izgnali izobražence (duhovnike, učitelje,
pravnike, zdravnike ...), naklonjene odporu in komunizmu pa so pošiljali v koncentracijska
taborišča. Izgnance so najprej zbrali v zbirnih taboriščih, od koder so jih vozili v Srbijo in na
Hrvaško, pozneje pa zaradi vedno večjega narodnoosvobodilnega gibanja tudi v Nemčijo.
Ker so želeli preostale čim hitreje ponemčiti, so uničevali vse, kar bi lahko vzpodbujalo
slovensko narodno zavest. Prepovedali so uporabo slovenskega jezika v javnosti, slovenska
društva in organizacije, tudi cerkvene, so ukinili, njihovo premoženje pa zaplenili.
Prepovedali so slovenski tisk, uničevali so slovenske knjige in ponemčevali krajevna imena, in
prislili tudi vse Slovence da ponemčijo njihova lastna imena (le nemška imena so bila
dovoljena v vseh uradnih dokumentih).
Uvedli so nemški izobraževalni sistem. Namesto slovenskih so bili le nemški vrtci in šole.
Slovenske otroke so vzgajali s pomočjo nemških društev za prevzgojo otrok in mladine -
Deutsche Jugend. Več kot 600 otrok so nasilno vzeli materam in jih poslali v Nemčijo kjer so
jih tudi pobijali. Nemška organizacija Lebensborn je odvzete dojenčke dodeljevala nemškim
družinam, kjer so jih vzgojili v Nemce.
Leta 1941 so Nemci z namenom, da bi zastrašili ljudi in v odgovor na prve partizanske akcije
začeli streljati talce. Premoženje ubitih so zaplenili, družine pa deportirali v taborišča v
Nemčiji.

Italijanski okupacijski sistem

V nasprotju z Nemci so skušali Italijani sprva pridobiti na svojo

stran domače prebivalstvo, zato so vodili milejšo
raznarodovalno politiko. Okupirano ozemlje Ljubljane z
okolico, Notranjsko in Dolenjsko so združili v Ljubljansko
pokrajino in jo 3. maja 1941 priključili Italiji. Dali so ji poseben
status, tako da npr. Slovenskih mož niso vpoklicali v italijansko
vojsko.
Uporabe slovenskega jezika v javnosti niso prepovedali, italijanščina je postala le učni
predmet. Dopuščali so dejavnost slovenskih kulturnih in drugih nepolitičnih društev, šol ter
drugih posvetnih ustanov, izhajanje dvojezičnega tiska,
pod prisego lojalnosti italijanskim oblastem. V upravi in v
javnosti so začasno dovoljevali dvojezičnost.
Politični in državni sistem se
Slika 2: Prepoved izhoda iz mesta
je preoblikoval po fašističnih Ljubljana
zgledih, k sodelovanju so
poskušali
Slika pritegniti
3: Interniranec tudi Slovence. Ustanavljati so začeli
italijanskega
fašistične organizacije,
koncentracijskega taborišča navpeljali
otoku korporativni sistem, na
Rabu.
nekatera območja so naseljevali Italijane (Kočevsko).
Uradniški aparat so fašizirali, vrhovno oblast je imel visoki
komisar, ki bi mu moral pomagati štirinajstčlanski sosvet,
izbran izmed tistih slovenskih politikov, ki so bili pripravljeni sodelovati z Italijani.

Kmalu so spoznali, da večina Slovencev zavrača okupacijo in jo šteje za začasno stanje. Po

začetkih oboroženega odpora se je politika italijanskega okupatorja zaostrila in čedalje več
prebivalcev Ljubljanske pokrajine je končalo v zaporih ali taboriščih. Zaradi sprva milejše
italijanske okupacijske politike je na ta del ozemlja pobegnilo veliko Slovencev z nemškega
okupacijskega območja, zlasti izobražencev. Ljubljana in Ljubljanska pokrajina sta postali
žarišče odporniškega gibanja, v katero so se vključvali tisti, ki se niso bili pripravljeni
odpovedati slovenstvu.

Zaključek

Spoznavanje te občutljive tematike in ekskurzija so mi doprinesli veliko znanja o zgodovini

naših prednikov, dotaknila se me je krutost dejanj, ki so jih bili deležni, in tudi naša svoboda
ni več tako samoumevna. Spomnila sem se tudi pripovedovanj svojega pradedka iz tistega
časa, ki so mu med drugim tudi poitalijančili priimek – Podgornik v Piedimonte.

Potrebno je ohranjati in prenašati zgodovino na naslednje generacije in vedno znova obsoditi

pretekla kruta dejanja, tudi zato, da se nikoli več ne bodo zgodila.

Tragični dogodki so zaznamovali tako preteklost kot tudi prihodnost našega naroda.

Viri in literatura

Druga svetovna vojna na Slovenskem. Pridobljeno

https://sites.google.com/site/2svetovnavojnet6/druga-svetovna-vojna-na-slovenskem
(Dostopno 8.11.2022).
FERENC, Tone. 2010. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 2. Raznarodovanje.
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno
https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41810/historia_13_2010.pdf (Dostopno
7.11.2022).

GERDEVIČ, Lucija. 2017. Vpliv raznarodovalne politike Avstro-Ogrske in fašistične Italije na

razvoj šolstva na Krasu : magistrska naloga [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta . Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=112489
(Dostopno 13.11. 2022).

ZGODOVINA 4. Učbenik za zgodovino v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS d. d.,

2011.

Kazalo slik

Slika 1: Druga svetovna vojna na Slovenskem,

https://images.app.goo.gl/wWRHc5QR2HMTA7Tt5 (Dostopno 8.11.2022).

Slika 2: Okupacija slovenskega ozemlja, https://images.app.goo.gl/Sm87YuycWPnkw7rBA

(Dostopno 8.11.2022).

Slika 3: Okupacija slovenskega ozemlja, https://www.google.com/imgres?imgurl=https%3A

%2F%2Fupload.wikimedia.org%2Fwikipedia%2Fcommons%2Fthumb%2Fc
%2Fc5%2FRab_ujetnik_predelava_paint.jpg%2F220px-
Rab_ujetnik_predelava_paint.jpg&imgrefurl=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki
%2FOkupacija_slovenskega_ozemlja&tbnid=YN3ExjKhOTmugM&vet=1&docid=C36aVlucILPr
BM&w=220&h=296&hl=en-si&source=sh%2Fx%2Fim (Dostopno 8.11.2022).