SIST ISO 9836:2000 ‐ STANDARDI ZA LASTNOSTI STAVB

DEFINICIJA IN RAČUNANJE INDIKATORJEV POVRŠINE IN PROSTORNINE

Namen predavanja

Standard SIST ISO 9836:2000 je najbolj pogosto uporabljan standard v arhitekturni

stroki, vendar v veliko primerih nedorečen.

1. Definicija pojmov in pravilna uporaba, poudarek na indikatorju zazidana površina

2. Določitev pomanjkljivosti standarda in predlogi dopolnitev oz. interpretacij v
povezavi z obstoječimi predpisi o graditvi objektov
3. Izdelava priročnika za projektiranje po standardu SIST ISO 9836 (primer IZS:
Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po EVROKOD standardih )
Uvod

Standard ISO 9836:1992 je bil sprejet leta 1992, v Sloveniji leta 2000.

Uporaba je bila predpisana z Zakonom o gradivi objektov ZGO‐1, ZGO 1 Ur.l.

Ur l RS št.
št
110/02, v 4.odstavku 48.člena in 207.členu (začetek veljavnosti 01.01.2003).
Zamenjal je jugoslovanski standard JUS C.U2.100, Ur.l. SFRJ št. 3/66.

V praksi (po 7 letih) razlika med obema standardoma še vedno povzroča težave.
V projektni dokumetaciji je pogosta uporaba terminov iz prejšnega standarda –
koristna površina namesto neto ali uporabna površina. Pri prodaji nepremičnin
je še vedno v uporabi množenje površin s faktorji glede na vrsto prostora in
j g
njegovo pozicijo
p j v stavbi oz. ceno za enoto ppovršine ((kupoprodajne
p p j p pogodbe),
g ),
namesto definicija površin brez faktorjev, vendar z delitvijo v skladu s
standardom.
Področje uporabe SIST ISO 9836

1. Definicija in način računanja indikatorjev površine in prostornine

2. Razmerja med indikatorji kot podlaga za ocenjevanje kakovosti stavb (presoja

funkcionalnih, tehničnih in ekonomskih vidikov)

3. Pomoč pri načrtovanju oziroma pri določanju geometrijskih lastnosti stavbe

Indikatorji geometrijskih lastnosti

1. Površine

1. 1 Zazidana površina
1.2. Bruto tlorisna površina
1.3. Površina intra muros
1.4. Neto tlorisna površina
1.5. Površina konstrukcijskih elementov
16
1.6. Uporabna površina
1.7. Tehnična površina
1.8. Komunikacijska površina
19
1.9. P ši ovoja
Površina j stavbe
t b

Površine se delijo na:

1. površine, ki so v celoti zaprte do polne višine in v celoti pokrite,
2. površine, ki niso zaprte z vseh strani, so pa pokrite npr. loža,
3. p
površine,, ki niso zaprte
p so pap p pokrite in obdane z obodnimi elementi npr.
p balkon
Indikatorji geometrijskih lastnosti

2. Prostornine

2.1. Bruto prostornina

2.2 Neto prostornine

Delitev glede na odprtost in pokritost prostora kot pri površinah.

Indikatorji geometrijskih lastnosti

3. Razmerja

Najbolj pogosto uporabljena razmerja: bruto površina/neto površina, neto

površina/uporabna površina, bruto prostornina/neto prostornina, bruto
prostornina/bruto površina, površina ovoja stavbe/bruto prostornina.

Razmerja prikazujejo različne tehnične in ekonomske parametre npr. na optimalnost

izrabe prostora v stavbi (razmerje bruto/neto površina),
površina) trajnostne značilnosti stavbe ‐
stroški porabe energije (razmerje površina ovoja stavbe/bruto prostornina),...
ZAZIDANA POVRŠINA

Osnovni indikator površine objekta, ki je povezan z določitvijo območja za stranke v

postopku in urbanističnim kazalcem FZ (faktor zazidanosti).

Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe. Zazidano

površino določa projekcija zunanjih dimezij stavbe na zemljišče.

Vključeni niso:
1 Zgradbe ali deli zgradb,
1. zgradb ki ne segajo nad površino zemljišča
2. Sekundarni deli (zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški nad vhodi,
vodoravni sončni zasloni, elementi cestne razsvetljave)
3 Površine
3. P ši pomožnih ž ih objektov
bj kt ((rastlinjaki,
tli j ki llope))

Načela računanja: (točka 5.1.1.1. in 5.1.1.2 standarda)

Vodoravne in navpične ploskve se merijo po dejanskih dimenzijah, pri poševnih
ploskvah se meri navpična projekcija na vodoravno ravnino. (pri izračunu toplotnih
g se mora vedno upoštevati
izgub p dejanska
j površina).
p ) Površine so izražene v m2,, na
dve decimalni mesti.
enostavni primer izračuna zazidane površine

zaza
primer izračuna zazidane površine objekta z razvejanim neortogonalnim tlorisnim gabaritom
primer izračuna zazidane površine objekta s konzolami in različnimi tlorisnimi gabariti etaž
primer izračuna zazidane površine objekta s konzolami in nevertikalnimi ploskvami
primer izračuna zazidane površine objekta z v celoti vkopano kletjo
primer izračuna zazidane površine objekta z delno vkopano kletjo

?
primer izračuna zazidane površine v celoti vkopanega objekta

?
Predlog za računanje delno vkopanih objektov in popolnoma vkopanih objektov:

Pri delno vkopanih objektih (ali delih objektov), kjer je vsaj ena zunanja stena
popolnoma nevkopana in dostopna s terena se upošteva prostore, ki se nahajajo
ob nevkopanem delu objekta ali alternativno polovica celotne površine delno
vkopanega objekta ali dela stavbe. (upošteva se tisti kriterij, ki daje večjo
površino)

Pri popolnoma vkopanih objektih se upošteva samo del, ki omogoča dostop na

teren (dovoz v garažo).
garažo)

V povezavii z zgornjimi
ji i definicijami
d fi i ij i bi bilo
bil potrebno
t b definirati
d fi i ti pojem
j “ površina
ši
zemljišča” iz standarda, ki ga je možno razumeti kot raščen teren in upoštevanje
delov, kjer se nivo terena z novogradnjo spremeni.
primer izračuna zazidane površine brez sekundarnih delov – zunanjih stopnišč in klančin
primer izračuna zazidane površine brez sekundarnih delov – horizontalnih senčil
primer izračuna zazidane površine brez sekundarnih delov – balkonov
primer izračuna zazidane površine brez sekundarnih delov – napuščev
primer izračuna zazidane površine brez sekundarnih delov – nadstrešek nad vhodom
primer izračuna zazidane površine objekta s parkirnim nadstreškom
primer izračuna zazidane površine objekta v obliki nadstreška
primer izračuna zazidane površine objekta brez pomožnih objektov ‐ lop
primer izračuna zazidane površine objekta brez pomožnih objektov ‐ rastlinjakov
primer izračuna zazidane površine objekta brez pomožnih objektov ‐ rastlinjakov
OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK

Območje za določitev strank se prikaže tako, da se na geodetskem načrtu ali na

katastrskem prikazu vriše zaključen poligon, ki nastane s tlorisno projekcijo najbolj
izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč
napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, in okrog njega vriše
pas za določitev strank.
Primeri, kjer je razlika pri izračunu zazidane površine in poligona za določitev strank v
postopku
FAKTOR ZAZIDANOSTI (FZ)

Faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih

dimenzij največje etaže objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri
tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo
balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih
objektov ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.

Enostavni in nezahtevni objekti (Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost)

Nezahtevni objekti za lastne potrebe: drvarnica do 12m2,
12m2 garaža do 30m2,
30m2 steklenjak
do 30m2, uta do 15m2, bazen do 30m2, lopa do 15m2, nepretočna in pretočna
greznica. Enostavni objekti za lastne potrebe: nadstrešek za parkiranje do 30m2,
enoetažni
t ž i pritlični
itlič i objekt
bj kt s tlorisno
tl i površino
ši dod 4m2.
4 2

Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost določa, da se pri faktorju pozidanosti

seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe.
Skupna površina vseh objektov ne sme preseči meje pozidanosti.
Primeri, kjer je razlika med izračunom zazidane površine in faktorja zazidanosti
PRIMERI NEKATERIH TEŽAV IN NAPAK PRI IZRAČUNIH IN UPORABI GEOMETRIJSKIH
INDIKATORJEV

1. Izračun površin dvovišinskih prostorov: standard določa, da se pri neto

površinah ločeno računajo prostori, “na katerih se višina etaže v enem
talnem nivoju spreminja”, vendar ni določeno kako se upoštevajo
2. Izračun površin stopnic: izračun upoštevaje vse rame (v zadnji etaži se
kvadratura stopnišča ne šteje, ker je všteta že v prejšnji etaži), standard ne
določa načina izračuna
3
3. Izračun neto površin: v neto površino so vključeni tudi elementi,
elementi ki jih je
mogoče demontirati (predelne stene, cevi, kanali za napeljave) – predelne
stene se ne odštevajo od neto površine
PRIMERI NEKATERIH TEŽAV IN NAPAK PRI IZRAČUNIH IN UPORABI GEOMETRIJSKIH
INDIKATORJEV

4. Izračun površin v mansardi: standard ne določa, kako se upoštevajo neto površine

v mansardi.
Možna je povezava s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev
stanovanjskih stavb in stanovanj, ki določa: Svetla višina stanovanjskih prostorov
mora biti najmanj 2,50m. Določilo o najmanjši svetli višini stanovanjskih prostorov
mora biti izpolnjeno najmanj na dveh tretjinah tlorisne površine vsakega prostora
v stanovanju,
stanovanju v stanovanjskih prostorih s poševnimi stropi pa na dveh tretjinah
tiste tlorisne površine, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m.
Geodetska uprava RS je v svojih navodilih za izračun popisa nepremičnin določila
višino
iši 1,60m
1 60 za mejo j upoštevanja
št j uporabneb površine.
ši

.
.
.