BOIDAR RADII KOBILJE 33 F 9227 KOBILJE

II K 47924/2012

M. SOBOTA, 24.10.2012

OKRONO SODIE V MURSKI SOBOTI

V skladu z ustno podanim pravnim poukom vlagam zoper OBTOBO Okronega dravnega toilstva t. Kt 1020/12-12-MF-ss z dne 16.10.2012, ki sem jo prejel dne 17.10.2012 UGOVOR Sodie najprej naproam, da moj ugovor obravnava predvsem smiselno in vsebinsko, ker nisem pravnik in nisem ve pravnega jezika. Menim namre, da obtoba je neutemeljena in temelji na nedovoljenih oz. nedovoljeno pridobljenih dokazih. Prav tako menim, da oitano mi kaznivo dejanje sploh ne predstavlja kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje ni bilo storjeno, ker ne vsebuje bistvenih elementov kaznivega dejanja. Zaradi tega sodiu predlagam, da obtobe na podlagi 1., 2. in 4. toke 1. odstavka 277. lena o Kazenskem postopku ne dopusti. OBRAZLOITEV Okrono dravno toilstvo v Murski Soboti (ODT) mi v obtobi oita, neupravieno proizvodnjo rastlin, ki so razvrene kot prepovedane droge in hrambo oz. posest konoplje (Cannabis Sativa L.) z izkljunim namenom preprodaje, eprav mi preprodaje oz. namena z niemer ne dokazuje. Prav tako mi oita posest 0,66 g meanice kokaina in mefedrona z namenom preprodaje, kar tudi ni in ne more biti res. Oitki o posesti z namenom nadaljnje preprodaje ne vzdrijo nobene pravne presoje, saj za obravnavo na podlagi 1. odstavka 186. lena Kazenskega zakonika Republike Slovenije mora biti nujno izkazana in dokazana preprodaja ali vsaj njen namen. To bom v nadaljevanju utemeljil tudi na podlagi sodne prakse vijih in vrhovnega sodia RS. Prav tako sodiu predlagam, da obtobe ne dopusti, saj so bili vsi dokazi, na katere se ODT sklicuje v obrazloitvi in zaradi katerih zahteva, da me sodie na glavni obravnavi spozna za krivega, pridobljeni na nezakonit nain in s hudim krenjem lovekovih pravic in temeljnih svoboin.

1. ZKP v svojem 1. lenu doloa, da naj se ne obsodi nihe, ki je nedolen in da nihe ne sme biti obsojen na podlagi nezakonitega postopka. - Tako kot sem do sedaj navajal v vsakem mojem zagovoru, ponovno zatrjujem, da sem imel vse zaseene stvari izkljuno z namenom lastne uporabe, saj mi ODT v nobeni toki in ne na podlagi enega samega dokaza ne dokazuje nasprotno. ODT mi namre preprodajo oz. njen namen dokazuje samo s stvarmi zaseenimi ob priliki hine preiskave, kar je nedopustno, saj nenazadnje tudi sodna praksa vijih in vrhovnega sodia RS doloajo, da mora kot pogoj, da je nekdo obsojen preprodaje prepovedanih drog ali vsaj namena preprodajebiti dokazan na podlagi verodostojnih dokazov, ki pa jih v mojem primeru ni! Kot priloge sodiu na koncu ugovora prilagam navedene sodbe, ki natanno doloajo, da mora za obsodbo na podlagi 186. lena KZ-1B nujno biti izkazana preprodaja ali njen namen, sicer tako dejanje predstavlja prekrek napodlagi 33. lena ZPPPD! Da je vse postopek od zaetka v absolutnem nasprotju z ZPol, PPP in nenazadnje z doloili ZKP je ve kot oitno. Policisti so namre grobo krili doloila ZPol, PPP in ZKP. ZPol in PPP so policisti krili na nain, da so: a. Na moj dom prili pod pretvezo, da bi se radi pogovorili o elektronskem sporoilu z dne 5.9.2012, v katerem naj bi jaz grozil policistom, dejansko so pa namenoma spregedali elektronsko sporoilo, ki sem ga prav tako poslal direktorju PUMS v katerem ga prosim, da naj mi policisti ponoi ne hodijo domov grozit in svetit v okna, saj se poutim ogroenega. Da so policisti na moj dom prili pod pretvezo sem dokazoval tudi v predkazenskem postopku, vendar preiskovalni sodnik tega ni upoteval. Zato sem v sami preiskavi predloil tudi kopijo elektronskega sporoila z dne 8.9.2012, saj policija tega sporoila seveda ni priloila. Ker je iz sporoila jasno razvidno, da so policisti grozili meni in ne jaz njim, bi se morali pogovoriti predvsem s policistom ki mi je grozil, meni pa v najslabem primeru poslati vabilo, saj za ustno vabljenje ni bilo nobene pravne osnove. Da so ta dejstva samo izkoristili samo za pretvezo kasneje opravljene hine preiskave dokazujem tudi s tem, da me o teh gronjah ves as pripora niso niti povpraali. Kopijo sporoila, kjer direktorja PUMS opozarjam na gronje sodiu prilagam kot prilogo temu ugovoru, bi pa moralo biti tudi v spisu! PRAVILNIK O POLICIJSKIH POOBLASTILIH v 20 lenu doloa: 20. len(1) Policist praviloma vabi osebo z vabilom, ki ga polje po poti ali ga osebno vroi. (2) Policist osebo neposredno ustno vabi praviloma takrat, ko je potrebno podatke ali obvestila pridobiti nujno in takoj. Da zadeve policija niti sluajno ni obravnavala kotnujno dokazujem s tem, da so policisti rabili kar 16 dni, da so me obiskali na domu od same hine priskave oz. mojega pridranja naprej se jim pa ni zdelo ve potrebno teh grobih kritev policistov niti preveriti. b. Dejstvo je, da so policisti po lastnih navedbah preiskali ograjen vrt, ki ga ZKP kvalificira kot: DRUG PROSTOR, V KATEREGA POLICISTI BREZ POPREJNJE ODREDBE NE SMEJO VSTOPITI SE TEJEJO: vsi zaprti objekti, ograjeni zasebni prostori in zaprti 2

bivalni prostori prevoznega sredstva, ki niso namenjeni javni uporabi. Dejstvo je tudi, da so policisti po lastnih navedbah bili na vrtu in preiskali rastlinjak,ki je prav tako bil sredi ograjenega vrta! Dejstvo je, da sta najmanj dva policista na zaslianju v preiskavi krivo izpovedala. Tako je eden od policistov trdil (3 x sem ga vpraal), da rastlinjak ni bil na ograjenem vrtu in da je bil g. Samuel Friki, katerega avto so preiskali v asu hine preiskave, o preiskavi avtomobila ni bil niti obveen, sploh pa ne prisoten, drug policist pa je trdil, da vrt sploh ni bil ograjen, kar je milo povedano privleeno za lase, saj se sodie na podlagi predloenih fotografij lahko samo prepria, da je bil rastlinjak sredi ograjenega vrta in da je bil vrt ograjen! S tem dokazujem tudi napano navajanje ODT, da naj bi policisti skladno izpovedali, kar seveda ne dri in nakazuje samo na to, da je ves postopek samo e eden izmed slabo reiranih konstruktov PUMS. ZKP v 1. odstavku 216. lena izrecno doloa, da: Pri hini preiskavi ima pravico biti navzo tisti, igar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik. Ena rastlina konoplje, za katero odt navaja, da bi naj bila vidna pa je rasla tako, da je ni bilo mo videti vse dokler se oseba ne bi nahajala v sredi samega vrta, kar lahko potrdita tudi obe prii na hini preiskavi, saj so jo policisti opazili ele, ko so opravljali samo preiskavo. Tako ne vzdrijo niti te navedbe ODT. S tem so grobo krili doloila ZKP,ki natanno doloa pogoje ob katerih se lahko izvede hina preiskava. Policisti se brez moje prisotnosti ne bi smeli prosto gibati po dvoriu in ograjenem vrtu! Zakonitost izvedbe hine preiskave jevpraljiva tudi iz razloga, je bila ena od pri in sicere g. Marko Kepe poklican s strani policistov in je osebni prijatelj policista Viherja. Na samo hino preiskavo je namre policist Kenda kategorino odklanjal prii, ki sem ju poklical sam,kar je nenazadnje izkljunomoja pravica, vendar je izjavil, da naj g. Simon Poldauf in g. Zdravko Pravdi naj ne bi bila primerna kot prii. Razloga sicer ni navedel, tako da je bila hinapreiskava prestavljena, ker smo akali skoraj 30 inut, da je g. Kepe priel iz Murske Sobote, obe moji navedeni prii pa sta bili prisotni od prihoda mene in policistov nazaj na Kobilje. ele po grobem prerekanju in po intervenciji zagovornika g. Pravdia je policist Kenda poputil in dovolil, da o ena od pri g. Pravdi, druga pa je po njegovi izrecni zahtevi bil g. Marko Kepe. Menim, da tudi to predstavlja grobo kritev doloil ZKP, saj imam kot obdolenec pravico predlagati prie, ki so prisotne na sami hini preiskavi. Ker ODT izrecno navaja skladnost izjav, to lahko ovrem tudi s tem, da so sami policisti tudi to dejstvo izpovedali absolutno neskladno, saj eni policisti navajajo, da so k meni bili napoteni tirje, drugi pa trdijo, da sta bila napotena dva policista, absolutno neskladno pa so izpovedali tudi na zaslianjih v predkazenskem postopku. Prav izjave policistov Viherja in Maglice so v najbolj oitnem neskladju, saj sta prav ta policista izpovedala, da vrt ni bil ograjen in da rastlinjak ni bil na ograjenem vrtu. Zaradi tega sodie njunih izpovedb ne bi smelo upotevati.

Prav navajanje ODT, da mi namen preprodaje dokazuje z zapisniki o opravljeni hini za nazaj je nedopustno! Utemeljeni razlogi za sum, ki je najnija pravna kategorija dovoljena za izdajo zakonite dredbe za hino preiskavo, pomenijo vijo stopnjo suma od razlogov za sum in se po kvaliteti in kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri pribliujejo utemeljenemu sumu (odloba Ustavnega sodia Republike Slovenije t. U-I-25/95 z dne 27.11.1997). Utemeljen sum pa pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifine verjetnosti, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje (odloba Ustavnega sodia Republike Slovenije t. U-I-18/93 z dne 11.4.1996). Razlogi, ki utemeljujejo potrebno stopnjo verjetnosti, da je doloeni storilec storil kaznivo dejanje, morajo biti podani v asu odreditve hine preiskave, izkazani pa morajo biti tako, da je ex post mogoe preizkusiti obstoj pogojev za izdajo odredbe. Teh tudi ni mogoe utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hino preiskavo. Razloge oziroma okoliine, s katerimi se utemeljuje sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, je potrebno konkretizirati in dolono izraziti v tolikni meri, da razumnega loveka prepriajo v obstoj suma, po drugi strani pa omogoajo sodno presojo. Takna sodna presoja ni mogoa, kadar se utemeljen sum ali utemeljeni razlogi za sum vzpostavijo samo na podlagi splonih, verjetnostnih okoliin, ki same po sebi ne pomenijo niti ne nakazujejo na obstoj kakrnegakoli kaznivega dejanja. Prav iz fotografij na priloenem CD-jubo sodie lahko razbralo, da absolutno ne drijo navedbe ODT, da bi prav to naj bili dokazi o namenu preprodaje, saj napol pokajen joint najden na postelji in odsotnost enega samega dokaza o nameravani preprodaji (denar, telefoni, pakiranja, ebalaa....) niti sluajno ne nakazujejo na namen preprodaje, ampak samo dokazujejo uporabo! c. Kot sem e navedel v vseh pritobah in esar mi v niemer ne oporeka ODT, konopljo za samozdravljenje uporabljam e desetletja, tudi zaradi mojih zdravstvenih teav v preteklosti. S konopljo sem se ozdravil in jo uporabljam tudi in predvsem iz zdravstvenih razlogov. S tem, ko mi drava krati pravico do mednarodno priznanega in uinkovitega zdravila, mi eklatantno omejuje in kri moje lovekove pravice in temeljne svoboine! Sam uporabljam konopljo zaradi zdravstvenih teav in sicer pred leti prebolene hude bolezni ledvic, krininega bronhitisa, visokega krvnega pritiska, teav s prostato in zvianega holesterola. Vse te bolezni so navedene v mednarodni klasifikacija zdravljenja s konopljo! Oitno povsod po svetu, razen v RS, ker so slovenski politiki in dravni uradniki verjetno najbolj ali nesposobni, nerazgledani, neinformirani, neizobraeni ali pa kodoeljni. S tem kriijo vsem dravljanom RS pravico do uinkovitega mednarodno priznanega zdravila. In ker je uporaba konoplje e dolgo izkljuno politino in ne strokovno vpraanje se smatram za politino preganjanega. ZKP v svojem 17. lenu doloa, da sodie mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe. Enako pazljivo mora preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Konopljo za samozdravljenje uporabljam e desetletja, tudi zaradi mojih 4

zdravstvenih teav v preteklosti. S konopljo sem se ozdravil in jo uporabljam tudi in predvsem iz zdravstvenih razlogov. e bo sodie kljub oitnemu krenju ZKP in ostalih zakonov obtobo vseeno dopustilo kot prio predlagam zdravnika, ki v sosednji Avstriji e leta uradno zdravi s konopljo in sicer je to Dr. Kurt Blaas iz Dunaja. Slovenskega strokovnjaka razen mogoe dr. Pranikarja ne morem predlagati, ker takih strokovnjakov enostavno ni! Tu bi sodie opozoril, da ustrezno in strokovno lahko izpove samo zdravnik, ki ima na tem podroju izkunje, takih pa v Sloveniji ni. Naj sodie spomnim na nedopustnost poroil sodnih izvedencev, ki v nasprotju s pravili izvedenstva dajejo izvedenska mnenja, eprav niso niti iz iste stroke. Tako je zdravnik internist tudi na OSMS e podal nevroloko mnenje, kar je ne samo neprimerno, ampak je nezakonito. Da se konoplja kot zdravilo uporablja v medicini pa je bilo javnosti predstavljeno tudi v oddaji PREVERJENO dne 23.20.2012. Ostale prie pa bom predlagal na predobarvnalnem naroku v primeru, e sodie obtobo sploh dopusti, eprav po mojem mnenju za dopustitev obtobe ne obstajajo. Sodie prav tako opozarjam na nedopustno kaznovalno politiko na podroju drog v Pomurju. Iz statistike kaznivih dejanj in prekrkov v RS v letih 2002-2011 v RS po posameznih PU se pokaejo nedopustne anomalije! Ve lahko sodie samo razbere iz priloge na koncu tega ugovora. PUMS s sodelovanjem ODTMS namre izvajata nesluteno in nedopustno represijo nad uporabniki drog in ne nad preprodajalci. Teko me bo kdo preprial, da je razkorak med kaznivimi dejanji in prekrki v Pomurju v skaldu s tozadevno zakonodajo. Tako je v Pomurju kar 70 % kaznivih dejanj s podroja drog in le 30 % prekrkov po ZPPPD, Slovenskopovpreje pa je 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrkov. V letu 2005 so stvari eskalirale celo tako dale, da v Pumurju ni bilo niti enega samega prekrka! O tem sem obvestil tako MNZ, Ministrstvo za pravosodje, Vlado, Predsednika Republike, Protikorupcijsko komisijo in Varuha lovekovih pravic, saj ja to nedopustna kriminalizacija uporabnikov drog in ne preprodajalcev. Da kot zagovornik in aktivist na podroju drog ne morem biti kritien do uporabe le teh. Tako sem zaradi tega vpraanja bil v zadnjih letih na vseh forumih glede drog, pri predsedniku RS (kot dokaz prilagam elektronsko sporoilo svetovalca predsednika republike dr. Hoevarja) pri Varuhu lovekovih pravi, IV, AJZ.... Vse tozadevne dokumente si lahko sodie ogleda na www.facebook.com/FreeBozidar in www.freebozidar.blogspot.com, kjer so javno dostopni dokumenti o zdraivlnosti, o aktivnostih na tme podroju in tudi o samem postopku proti meni. Nenazadnje moje trditve, da sama posest ne predstavlja kaznivega dejanja podkrepljujem tudi na podlagi odlob vijih in vrhovnega sodia, ki so prav tako priloene na koncu ugovora. Prav te odlobe jasno govorijo, da mora za obsodbo po KZ-1B jasno izkazan namen preprodaje ali preprodaja sama, saj sama posest ne more prejudicirati preprodaje in 5

s tem ne pregona na podlagi 186. lena KZ-1B! Takega namena pa v mojem primeru ni rzabrati niti iz enega dokaza ali listine v spisu. Da posest dorg v RS ne sme in ne more predstavljati kaznivega dejanja dokazujem tudi z grafom iz uradne publikacije evropske skupnost in sicer iz poroila EMCDDA za leto 2011, ki je bilo predstavljeno na CORRELATION CONFERENCE v Ljubljani lansko leto in ki jasno govori o tem, da v Sloveniji ni mogoe izrei kazni zapora za posest katere koli droge za latno uporabo. Zaradi vsega navedenega sodiu ponovno predlagam, da obtobe ODT ne dopusti in da postopek proti meni ustavi. Podredno sodiu predlagam, da pripor proti meni nemudoma odpravi, saj po zakljueni preiskavi ni prav nobenega razloga za podaljaanje pripora. V kolikor pa sodie meni, da ni razlogov za odpravo pripora pa predlagam, da mi ga nadomesti vsaj s hinim priporom Boidar Radii

Na koncu naj izrecno navedem, da namen moje gladovne stavke ni vplivanje na pravosodje, ampak je to v taki pravni dravi kot je Slovenija oitno edini nain, da javnost opozorim na nedopustno kriminaliziranje Pomurcev prav s strani tistih, ki bi morali skrbeti za uveljavljanje pravne drave! Drava bi namre morala skrbeti za striktno spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin, ne pa da jih eklatantno kri prav s kriminaliziranjem uivalcev drog! Sodiu se oproam za morebitne napake, ampak v tem trenutku nisem ve sposoben napisati boljega ugovora! Priloge kot sestavni del ugovora: Od t. 1 do t. 8

PRILOGA T. 1 Opravilna tevilka: Sodie: Oddelek: Datum seje senata: Podroje:

VSC sklep Kp 305/2003 Vije sodie v Celju Kaze ski oddelek 14.11.2003 kazensko procesno pravo

Institut: Zveza:

dejansko stanje - mamila KZ len 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP len 372, 372.

JEDRO: Iz koliine zaseenega mamila (172,09 g marihuane), ki ob zasegu ni bilo pripravljeno za prodajo, pa pa shranjeno v posuenih listih, ob odsotnosti drugih dokazov o nameravani prodaji, e ni mogoe sklepati, da je bilo namenjeno prodaji. IZREK: Pritobi obtoenega F. K. se u g o d i in se sodba sodia prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodiu prve stopnje v novo sojenje. OBRAZLOITEV: Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoeni spoznan za krivega kaznivega dejanja neupraviene proizvodnje in prometa z mamili po I. odstavku 196. lena KZ. Izreena je bila pogojna obsodba z doloeno kaznijo sedem mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Obtoenemu je bilo odvzeto 172,09 g marihuane, ki mu je bila zaseena. Bil pa je oproen povrnitve strokov kazenskega postopka iz 1.-6. toke II. odstavka 92. lena ZKP. Zoper to sodbo se je pravoasno pritoil obtoeni po zagovorniku zaradi kritve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odlobe o kazenski sankciji. Predlagal je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodiu prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo ter znianje doloene kazni v okviru pogojne obsodbe, kakor tudi skrajanje preizkusne dobe. V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C. M. B. ni podprl pritobe. Pritoba je utemeljena. Pritonik ima prav, da zgolj sklepanje, da je bila zaseena marihuana zaradi koliine namenjena prodaji, ni dovolj za dokazni zakljuek sodia prve stopnje, da je obtoeni s hrambo tega mamila storil oitano kaznivo dejanje. Nain hrambe v kuhinji (fotografije t. 4-7 s hine preiskave z dne 23. 2. 1998) prav ni ne kae, da je lo za nameravano prodajo, kar velja tudi za marihuano, najdeno na podstreju (fotografiji t. 8 in 9 z iste hine preiskave). Pa tudi sicer ni v spisu ni prav nobenih podatkov, ki bi dovoljevali zakljuek, da se je obtoeni e kdaj prej ukvarjal s preprodajo mamil, zlasti marihuane. Sodie druge stopnje poudarja, da zaseena marihuana ni bila pripravljena niti za uivanje, kaj ele za prodajo, saj je bila vsa le v posuenih listih. PRILOGA T. 2 Odloba: Sodie: Oddelek: Datum seje senata: Podroje: Institut:

VSL sodba I Kp 288/2005 Vije sodie v Ljubljani Kazenski oddelek

28.09.2005 kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo kaznivo dejanje neupraviene poizvodnje in prometa z mamili 7

Zveza:

KZ len 196, 197, 196, 197, 196, 197. ZKP len 358, 372, 383, 392, 392/5, 394, 358, 372, 383, 392, 392/5, 394.

JEDRO: Zatrjevanje v obtonem aktu: "da je obtoenec hranil in prenaal substance, ki so mamila (konoplja) za uivanje" ne pomeni nobene od izvritvenih oblik kaznivega dejanja po I. odst. 196. l. KZ ali 197. l. KZ, saj ne oita obt. z namenom prodaje ali omogoanja uivanja drugim. IZREK: Ob reevanju pritobe zagovornice obtoenega se izpodbijana sodba po uradni dolnosti spremeni tako, da se obtoeni J. C. po l. 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o b e , da je neupravieno zaradi prodaje kupil, hranil in prenaal substance, ki so razglaene za mamila, s tem, da je dne 4.7.2003 okoli 21,50 ure na prireditev "Rock Otoec 2003" v Preno pri Novem mestu, potem, ko je pred tem od neugotovljenega prodajalca kupil konopljo in hai kot produkta konoplje (Canabis Sativa L.), ki sta po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in odlobi o seznamu mamil razglaena za mamilo, z namenom uivanja prepovedanih drog, prinesel na javno prireditev v plastini vreki med prtljago shranjene zavitke mamil: - zavitek z 9,05 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,61 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,96 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,78 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,72 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,97 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,35 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 39.69 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 42,82 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 6.02 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 2,28 grami grudaste snovi - haia, kot produkta (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 1,61 grami grudaste snovi - haia kot produkta (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; torej kupil, hranil in prenaal skupno 149.97 gramov za uivanje pripravljene konoplje in 2 zavitka haia kot produkta konoplje s skupno teo 4,43 gramov, kar je skual mimo varnostnikov pretihotapiti na prireditveni prostor, pa so mu to prepreili policisti z zasegom mamil. S tem naj bi storil kaznivo dejanje neupravienega prometa z mamili po I. odst. 196. l. Kazenskega zakonika. Stroki kazenskega postopka iz 1. do 5. toke II. odst. 92. l. ZKP, potrebni izdatki obtoenca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice bremenijo proraun. V skladu z doloilom l. 498. l. ZKP se obdolencu odvzema 149,97 gramov konoplje in 4,43 gramov haia.

OBRAZLOITEV: Z izpodbijano sodbo je Okrono sodie v Novem mestu obtoenega J. C. spoznalo za krivega v izreku te sodbe opisanega dejanja. Izreena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila doloena kazen tiri mesece zapora, s preizkusno dobo dveh let. Odvzeta so mu bila zaseena mamila, v plailo pa so mu bili naloeni stroki postopka kot tudi potrebni izdatki in nagrada zagovornice ter povprenina. Zoper navedeno sodbo se je pritoila zagovornica obtoenca zaradi napane ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kritve kazenskega zakona in zaradi odlobe o strokih kazenskega postopka ter predlagala, naj pritobeno sodie obtoenca oprosti, podrejeno pa, da ga vsaj oprosti plaila strokov postopka. Vija dravna toilka A. . iz Vrhovnega dravnega toilstva Slovenije je v svojem pisnem mnenju predlagala, naj pritobeno sodie pritobo zagovornice obtoenega zavrne kot neutemeljeno. Ob reevanju pritobe zagovornice obtoenega je pritobeno sodie preizkusilo sodbo tudi uradni dolnosti v skladu z doloilom 383. l. ZKP in pri tem ugotovilo, da je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon (372. l. ZKP). Obtoba namre obtoencu v abstraktnem delu oita nakup, hrambo in prenos substanc, ki so razglaene za mamilo, zaradi prodaje. V konkretnem delu pa ne omenja ve prodaje, ampak se mu oita le, da je kupil, hranil in prenaal konopljo in hai zaradi uivanja, kar pa ne predstavlja izvritvene oblike kaznivega dejanja, kot ga doloa 196. l. KZ. V obtobi se namre ne zatrjuje, da je obtoeni imel mamilo, zato, da bi ga dal drugemu, da ga uiva ali mu omogoil uivanje, ampak se zatrjuje le, da je obtoeni zaseeno mamilo kupil, v nadaljevanju hranil in prinesel s seboj na prireditev in to z namenom uivanja, kar pa ne pomeni izvritvene oblike ne 197. l. ali 196. l. KZ. Sodie ne more posegati v opis dejanja, tako, da bi spreminjalo okoliine, ki so pravnorelevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost. Sodie je namre vezano na objektivno identiteto obtobe kot to doloa 354. l. ZKP. Tako je pritobeno sodie ugotovilo, da v konkretnem opisu ravnanja obtoenca niso navedena za kaznivo dejanje pravnorelevantna dejstva, ki pomenijo izvritveno obliko kaznivega dejanja, zato je v skladu z dolobo I. odst. 394. l. ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoenca po 1. toki 358. l. ZKP oprostilo obtobe, saj opisano dejanje ni kaznivo dejanje. Obtoencu je bilo zaseeno 149,97 gramov konoplje in 4,43 gramov haia, ki je produkt konoplje, katera je po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in pa odlobi o seznamu mamil razglaena za mamilo. Zato mu je pritobeno sodie v skladu s l. 498 ZKP v zvezi z IV. odst. 196. l. KZ zaseena mamila obtoencu odvzelo. Kazenski zakon namre doloa, da se mamila vzamejo, Zakon o kazenskem postopku pa, da se mamila vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne kona s sodbo, s katero se obtoenec spozna za krivega, e je nevarno, da bi bila uporabljena za kaznivo dejanje, ali e zahtevajo koristi splone varnosti ali razlogi morale. V konkretnem primeru pa obstaja nevarnost, da bi bilo mamilo uporabljeno za kaznivo dejanje in ga je zato sodie odvzelo. Obtoeni je bil oproen, zato je sodie v skladu z doloilom l. 98 v zvezi s l. 96 ZKP stroke postopka kot tudi potrebne izdatke obtoenca, njegove zagovornice in nagrado naloilo v breme prorauna.

PRILOGA T. 3 Odloba: Sodie: Oddelek: VSM sodba I Kp 558/2007 Vije sodie v Mariboru Kazenski oddelek

Datum seje senata: Podroje:

09.01.2008 kazensko materialno pravo mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupraviene proizvodnje in prometa z mamili nadaljevano kaznivo dejanje KZ len 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP len 92, 92/2-1, 92/2-2, 92/2-3, 92/2-4, 92/2-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 383, 383/1, 391.

Institut:

Zveza:

JEDRO: Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvritev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. lena KZ, vendar mora biti pri tem obdolenemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo. IZREK: Pritoba okronega dravnega toilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodia prve stopnje. Stroki pritobenega postopka bremenijo proraun. OBRAZLOITEV: Z napadeno sodbo je sodie prve stopnje na podlagi dolobe tretjega odstavka 358. lena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obd. oprostilo obtobe, ki mu je oitala storitev nadaljevanega kaznivega dejanja neupraviene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. lena Kazenskega zakonika (KZ). Po prvem odstavku 96. lena ZKP je odloilo, da obremenjujejo stroki kazenskega postopka iz 1. do 5. toke drugega odstavka 92. lena ZKP ter potrebni izdatki obdolenca in nagrada zagovornika proraun. Zoper to sodbo se je pritoil okroni dravni toilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritobenemu sodiu predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolenca spozna za krivega storitve navedenega kaznivega dejanja in mu izree pogojno obsodbo, v njej pa doloi kazen est mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Pritoba ni utemeljena. Sodie prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odloilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolenca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa zanesljivo zakljuilo, da storitev oitanega nadaljevanega kaznivega dejanja obdolencu ni dokazana. V posledici tega ga je utemeljeno oprostilo obtobe. Tako svojo odloitev je v napadeni sodbi tudi prepriljivo obrazloilo in pritobena izvajanja okronega dravnega toilca pravilnosti razlogov napadene sodbe ne morejo omajati. Po staliu pritobe sodie prve stopnje iz izvedenih dokazov neutemeljeno ni razbralo, da je kazenski postopek praktino pokazal vse v zvezi z gojenjem in uporabo konoplje, kar dokazujejo tevilna mnenja, prievanja in drugi prispevki, ki se nahajajo v sodnem spisu in obdolenca ne odvezujejo kazenske odgovornosti pri storitvi oitanih kaznivih dejanj. Obdolenec konoplje ni gojil v znanstvene in turistine namene, saj bi imel rastline, v kolikor bi lo za znanstvene namene, oznaene, in bi njihovo rast spremljal s svojimi zapisi, razen tega pa za gojenje konoplje ni imel potrebnega dovoljenja in jo je zasadil e v maju, ele pa je fakulteta, obdolenec pa, vloila pronjo za soglasje za gojenje konoplje, pronjo za odobritev diplomske naloge pa je obdolenec vloil ele . Pritoba nadalje navaja, da je zmotna ocena sodia prve stopnje, da obdolenec mamila ni proizvajal, ker ni vril posega na dozorelih rastlinah, kar pa za storitev tega kaznivega dejanja ni pogoj. Ker je obdolenec vzgajal zaseeno konopljo brez dovoljenja in se je zavedal, da jo goji 10

protipravno, je ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa, namenjena pa je bila uivalcem marihuane, saj ni imel sklenjenih pogodb za njeno prodajo. Zato je obdolencu, po oceni pritobe, storitev oitanega kaznivega dejanja dokazana. Pritobi ni mogoe pritrditi. Sodie prve stopnje je pravilno zakljuilo, da obdolencu oitano kaznivo dejanje sodi v sklop kaznivih dejanj zoper lovekovo zdravje in da je namen gojenja pomemben, saj kaznivega dejanja ne stori tisti, ki rastline ne goji zaradi izdelave mamila. Obdolencu pa namen, da je gojil konopljo zaradi izdelave mamila in njegove prodaje, tudi po oceni pritobenega sodia ni dokazan. Pritoba ima sicer prav, da samo nedovoljeno gojenje konoplje pomeni izvritev kaznivega dejanja, vendar pa pritobeno sodie temu dodaja, da mora biti za obstoj kaznivega dejanja neupraviene proizvodnje in prometa z mamili iz lena 196/I KZ obdolencu pri tem dokazano tudi, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo. Po vseh izvedenih dokazih pa sodie prve stopnje taknega namena pri obd. utemeljeno ni ugotovilo. Nasprotno, podrobno in tehtno je obrazloilo, da glede na ugotovljene okoliine, torej dejstvo, da so pri obdolencu doma prili do podatka, da konoplja lahko pomaga pri zdravljenju raka, da jo je sadil za potrebe turistinega drutva, poskual pridobiti potrebna dovoljenja za gojenje, se na tem podroju izobraeval in izdelal diplomsko nalogo, za katero je dobil Preernovo nagrado ter da jo je posejal ob pomoi in sodelovanju oeta, ni mogoe zakljuiti, da je konopljo gojil z namenom, da proizvede in proda mamilo. Pri tem pritobeno sodie dodaja, da ob vseh navedenih okoliinah navedbe pritobe, da je lo za vejo koliino sadik, da si obdolenec ni zapisoval podatkov o rasti, oziroma, da to ni bilo ugotovljeno, in da ni imel potrebnega dovoljenja za gojenje, ne zadostujejo za sklep, da je obdolencu storitev oitanega kaznivega dejanja dokazana. Sodie prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov utemeljeno zakljuilo, da obdolencu verjame, da se je pozanimal, e dovoljenje potrebuje, in ob upotevanju dejstva, da ni bila ugotovljena prav nobena okoliina, ki bi kazala na to, da je obdolenec konopljo z namenom uivanja mamila komurkoli prodal ali nameraval prodati, ni bilo prav nobene podlage za zakljuek, da mu je storitev oitanega kaznivega dejanja dokazana. V pritobi navedeni datumi sajenja konoplje, vloitve vlog za podajo soglasja za gojenje (med njimi fakultete, kjer je opravljal diplomsko nalogo!) in pronje za odobritev diplomske naloge, pa oitka obtobe v niemer ne potrjujejo. Nasprotno, potrjujejo prav trditev, da je obdolenec konopljo oitno gojil v raziskovalne namene. Glede na vse navedeno pritoba tudi nima prav, ko navaja, da je bila konoplja namenjena uivalcem mamil, ker obdolenec ni imel sklenjenih pogodb za njeno prodajo. Dejstvo, da ni imel sklenjenih pogodb, po oceni pritobenega sodia za taken zakljuek ne more zadostovati. Navedba pritobe, da je kazenski postopek pokazal praktino vse v zvezi z gojenjem in uporabo konoplje, vse pa kae na kazensko odgovornost obdolenca za oitano kaznivo dejanje, zato nima podlage v podatkih kazenskega spisa. Glede na navedeno se pokae, da pritoba ne more omajati pravilnosti prvostopenjskih dejanskih ugotovitev in pravnih zakljukov in je zato neutemeljena. Ker pritobeno sodie tudi pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kritev zakona iz prvega odstavka 383. lena ZKP, je navedeno pritobo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodia prve stopnje (391. len ZKP). Izrek o strokih pritobenega postopka temelji na dolobah prvega odstavka 96. lena in prvega odstavka 98. lena ZKP. bozidar radisic <secufin@yahoo.com> PRILOGA T. 4 Ljubljana, 14. september 2011 t.: 092-07-59/2011 Spotovani gospod Radii, poroilo, ki ste nam ga posredovali smo prejeli e 23. junija 2011. Glede 11

na to, da delam na tem podroju in predsedniku predlagam posamine aktivnosti, vam sporoam, da odgovora niste prejeli, ker sem bil zaradi zdravstvenih razlogov dlje asa odsoten. Predsednik je seznanjen s tem poroilom, ki v nobenem oziru ni ugodno, ne z vidika omejevanja ali zmanjevanja pridelave, predelave, distribucije in uivanja drog. Dejstvo je, da dosedanji pristopi in naini boja proti drogam niso dali pravih rezultatov. Torej naj bi la prizadevanja v prihodnje predvsem v smeri iskanja pravih poti in nainov za obvladovanje te nadvse resne in vedno veje problematike. Zavedam se, da je to lahko izrei in da je mnogo teje poiskati prave naine, ki bodo uinkoviti. Glede na to, da sem se s temi problemi pred asom ukvarjal, vas vabim na pogovor, da bi skupaj oblikovala pogled na ta problem.( kontakt; 01/ 478 1307) mag. Franc Hoevar
Svetovalec predsednika republike za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpraanja ================================= URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ERJAVEVA 17, SI-1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel.: 01 / 478 12 22, Fax: 01 / 478 13 57 http://www.up-rs.si/ OFFICE OF THE PRESIDENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA ERJAVCEVA 17, SI-1000 LJUBLJANA, SLOVENIA Tel.: +386 1 478 12 22, Fax: +386 1 478 13 57 http://www.up-rs.si/
Od:

PRILOGA T. 5 Za: Datum: Zadeva:

"gp.uprs@up-rs.si" <gp.uprs@up-rs.si> 24.08.2011 15:40 Poroilo globalne komisije za droge

Spotovani gospod Radii, najprej se vam zahvaljujem za va obisk in e pred tem za opozorilo na poroilo GS OZN o drogah. Nadvse dragoceni so vai pogledi in tudi izkunje na tem podroju, ki so lahko nadvse uinkoviti in koristni v boju proti zlorabi drog in drugih kodljivih substanc. Podpiramo vao aktivnost in sem pripravljen sodelovati, skladno z dogovorom, pri posameznih aktivnostih in sreanjih s partnerji, ki jih vkljuujete v projekt. Menim, da ste ubrali pravo pot, e posebej zato, ker vabite k sodelovanju tako predstavnike dravnih 12

institucij, kakor tudi prostovoljce iz razlinih drutev. Program, ki ste ga zastavili je dovolj ravno prav nekonvencionalen in tak, da lahko priakujemo povsem konkretne rezultate. Hvala za vae iniciative in lep pozdrav, mag. Franc Hoevar Svetovalec predsednika republike za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpraanja

PRILOGA T. 6
Fr o m : secufin@yahoo.com (secufin@yahoo.com) T o : pums@policija.si; Dat e : Tuesday, September 11, 2012 1:47 PM Spotovani! Vam se mogoce zdi zabavno, meni pa sploh ne, da mi ne morete vrnit mojih dokumentov. e 1x vas prosim, da mi vozniko in prometno nemudoma vrnete. Prav tako bi vas prosil, naj mi policisti vae PU ponoci ne svetijo v okna in naj mi ne hodijo ponoci grozit, ce sem prijavil kaznivo dejanje. Lp Boidar Radiic Poslano iz Samsung Mobile

PRILOGA T 7.

13

PRILOGA T. 8 Analiza tekstualnih in podatkovnih delov poroil na podroju drog na kae na nenormalno velika odstopanja po vseh kriterijih. PU M. Sobota v vseh poroilih izpostavlja problematiko drog kot tisto, kateri policisti in kriminalisti PU M. Sobota posveajo najvejo pozornost. Tako velika veina dela na SKP PU MS odpade na podroje drog (povzeto iz poroil PUMS). PU M.Sobota vsako leto poudarja, da se razmere na podroju drog poslabujejo, eprav podatki govorijo ravno nasprotno. Na obmoju PU se ob analizi podatkov o tevilu kaznivih dejanj in prekrkov s podroja drog kae nekaj nenavadnih gibanj na obmoju PU M. Sobota. Tako imamo na obmoju PU M. Sobota najve policistov na tevilo prebivalcev v Sloveniji! Slovensko povpreje je 333, na obmoju PU M. Sobota pa je to tevilo kar 160! Se pravi, da imamo v Pomurju za 50 % ve policistov na tevilo prebivalcev kot je slovensko povpreje! Ob tem je zanimivo to, da ima PU MS dale najmanje tevilo kaznivih dejanj in prekrkov s podroja drog na policista v Sloveniji!

9,00 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 CELJE KOPER KRANJ LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA NOVA GORICA NOVO MESTO SKUPAJ

KZ-1 ZPPPD KZ-1 + ZPPPD

Graf t. 1 - POVPRENO TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV S PODROJA DROG NA POLICISTA 2003-2010 Ob tem najbolj izstopa dejstvo, da imamo na podroju PU M.Sobota najmanje tevilo prekrkov po ZPPPD v Sloveniji! Slovensko povpreje je 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrkov, medtem, ko je v PUMS razmerje absurdno in sicer 70 % kaznivih dejanj in le 30 % prekrkov. Primerjava podatkov vseh PU v RS kae na to, da je PUMS najbolj neuinkovita na podroju prepreevanja prometa s prepovedanimi drogami v RS. S tem si PUMS umetno zviuje uspenost tako, da policisti in kriminalisti PUMS kot kaznivo dejanje obravnavajo tudi tiste primere, ki bi jih pravzaprav morali obravnavati po ZPPPD! To je razvidno iz grafa t. 3, kjer je ve kot oitno izstopanje PUMS od vseh ostalih PU v RS. Umetno zvievanje uspenosti je razvidno iz grafa t. 4, ki

14

nam kae da imamo na obmoju PUMS najvije tevilo kaznivih dejanj na 1000 prebivalcev in dale najnije tevilo prekrkov po ZPPPD v RS.

KZ1%

Graf t. 2 - Razmerje prekrkov in kaznivih dejanj s podroja drog PUMS 2002-2010

100,00 80,00 60,00 40,00 20,00 % KZ-1 % ZPPPD

Graf t. 3 - RAZMERJE MED STORJENIMI KAZNIVIMI DEJANJI IN PREKRKI 2003-2010 V %

16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 -

Graf t. 4 - TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV NA 1000 PREBIVALCEV 2003-2010 Modra KZ-1, rdea ZPPPD Tabela 1. Podatki PUMS
PU M.SOBOTA SLOVENIJA TEVILO POLICISTOV IN KRIMINALISTOV TEVILO PREBIVALCEV 616 100.000 5.996 1.994.978

15

TEVILO PREBIVALCEV NA ENEGA POLICISTA TEVILO KD 2002-2011 TEVILO PREKRKOV PO ZPPPD 2002-2011 SKUPAJ KD IN ZPPPD 2002-2011 TEVILO KD 2002-2011 / 1000 PREBIVALCEV TEVILO PREKRKOV PO ZPPPD 2002-20011 / 1000 PREBIVALCEV SKUPAJ KD NA 1 PLOCISTA SKUPAJ PREKRKOV PO ZPPPD NA 1 POLICISTA

162 1.290 604 1.894 13 6 2,09416 0,98052

333 9.408 22.020 31.428 5 11 0,00472 3,67245

16

Tabela 2. tevilo kaznivih dejanj in prekrkov v PUMS 2002-2011

2002 2003 2004 KZ-1 ZPPPD 166 115 94 91 185 51 49 121 43 164 74 26

2005 86 86 100 -

2006 209 55 264 79 21

2007 191 61 252 76 24

2008 209 61 270 77 23

2009 83 66 149 56 44

2010 97 77 174 56 44

2011 34 35 69 49 51

SKUPAJ 1.290 604 1.825 70 30

SKUPAJ 281 KZ-1 % 59 ZPPPD % 41

SKUPAJ % 100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

250 200 150 100 50 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 KZ-1 ZPPPD

Graf t. 5 - TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV PUMS 2002-2011 PUMS v vseh poroilih od leta 2002 naprej navaja, da se problematika drog na obmoju PUMS zaostruje in da tevilo kaznivih dejanj iz leta v leto naraa, zato je bila tudi ustanovljena posebna skupina v SKP PUMS. To so absolutno zavajajoi podatki, saj je iz grafa razvidno, da je bilo povianje v letu 2006 nenormalno in sovpada s prej omenjenim, da je PUMS veliko veino deliktov iz podroja drog priela obravnavati kot kazniva dejanja, namesto kot prekrke po ZPPPD. Ne glede na to umetno zvievanje tevila kaznivih dejanj s podroja drog pa nam tendenca gibanj kae na to, da tevilo kaznivih dejanj in prekrkov pada e od leta 2008.

17