CIVILNO PROCESNO PRAVO - VAJE

(zapiski z vaj 2006/07)

NAELI DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI
24.10.2006
PRIMER 1
Ali bi sodie, e bi toenec pripoznal zahtevek izdalo sodbo na podlagi pripoznave? Norma
OZ je v tem primeru dispozitivna in se uporabi le, e ni dogovora med strankama. Prodajalev
zahtevek sicer je v nasprotju z zakonom, a bo prodajalec zaradi pripoznanja zahtevka vseeno
zmagal, saj gre za dispozitivno normo volenti non fit iniuria.
Ali bi sodie, e bi toenec priznal dejstva, ki jih navaja tonik, izdalo obsodilno sodbo?
Sodie bo upotevalo zatrjevana dejstva, problem pa je v tem, da gre za dejstva, ki v tem
primeru niso pravno relevantna. Sodba bo oprostilna.
Ali bi v primeru pasivnosti toenca prilo do zamudne sodbe? Posledica pasivnosti je
domneva, da toenec priznava vsa dejstva, ki so navedena v tobi, zato bo odgovor enak kot
pri drugem vpraanju.
PRIMER 4
Ali je A-jeva toba sklepna (sklepnost tobe glej primer 15)? Toba oitno ni utemeljena, vpraanje
pa je, ali je sklepna: vsekakor je sklepna, e bi bila dejstva, ki jih zatrjuje tonik resnina, bi
bilo namre treba njegovemu zahtevku ugoditi. e toba je sklepna se postopek nadaljuje, e
pa toba ni sklepna, se izree zavrnilna sodba. Sklepnost tobe se ugotavlja po uradni
dolnosti.
PRIMER 8
Da, sodie je ravnalo prav, ker v doloenih primerih, na primer kadar je treba zagotoviti
javnopravni interes, kot na primer da se zagotovi otrokova korist, lahko civilno sodie
postopa tudi po uradni dolnosti (izjema od naela dispozitivnosti). Sodie je celo dolno ves
as postopka paziti na otrokovo korist, preivnina pa je v otrokovo korist. Gre za len 422.
ZPP.
PRIMER 15
Ali naj sodie izvede predlagane dokaze? Ne, izvajanje dokazov ni potrebno, kajti oitno
je, da tonikov preivninski zahtevek ni utemeljen, ker tonik sploh ne izpolnjuje
materialnopravnih pogojev za pridobitev preivnine. To je razvidno celo iz njegovih navedb;
stari so dolni preivljati otroke do estindvajsetega leta, dokler se redno olajo, on pa se po
lastnih navedbah ne ola ve. ZPP govori o tem, da sodie odloa o tem, kateri dokazi naj se
izvedejo za ugotovitev dejstev, vendar dejstva, ki jih navajata stranki oitno niso pravno
relevantna, ker ni bilo reeno predhodno vpraanje ali tonik sploh izpolnjuje pogoje za
preivnino odloba sodia bo enaka ne glede na to ali ta dejstva drijo ali ne (dejstva bi
bila pravno relevantna le, e bi tonik izpolnjeval pogoje za preivnino).
SKLEPNOST TOBE toba je sklepna, e iz dejstev, ki so v tobi zatrjevana
izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Preizkus sklepnosti tobe
je miselni preizkus ali bi bilo, e bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnina, treba
tonikovemu zahtevku ugoditi.

Kakna bi bila sodba, e bi toenec pripoznal zahtevek, kakna pa v primeru, da ne bi

odgovoril na tobo? Tu gre za naelo iuria novit curia, saj nobena od strank ne predlaga
ugotavljanja pogojev za doloitev preivnine. Sodba bi bila v obeh primerih enaka, saj niso
podani materialnopravni pogoji za procesnopravno varstvo (toba ni sklepna), zato do tega
sploh ne more priti. Sodie bo zavrnilo zahtevek v kodo tonika, to pa v drugem primeru, ko
toenec ne odgovori na tobo ni zavrnilna zamudna sodba, pa pa navadna zavrnilna sodba.
ZAMUDNA SODBA v civilnem pravdnem postopku ni sredstev za zagotovitev
navzonosti strank. Toenec je lahko pasiven, tvega pa, da mu bo izreena
obsodilna sodba. Pogoj za izdajo zamudne sodbe pa je, da je sodba sklepna.
Zamudna toba temelji na fikciji, da toenec priznava vsa dejstva navedena v tobi.
9.11.2006
PRIMER 12
Sodie je ravnalo pravilno glede zavrnitve zahtevka za plailo kupnine, saj ne sme nuditi
pravnega varstva stranki na podlagi pogodbe, ki je nina. Stranka A je torej materialnopravno
upraviena da prejme stvar, ki jo je dala na podlagi nine prodajne pogodbe po l. 78/1 OZ.
Sodba je torej materialnopravno pravilna, pravilno smo uporabili materialno pravo.
Da pa je sodba zakonita, mora biti tudi procesnopravno pravilna sodie mora odloati v
mejah postavljenih zahtevkov (naelo dispozitivnosti v l. 2 ZPP) ali je bilo v tem primeru tako?
Ninost se tako ali tako ugotavlja po uradni dolnosti, zato bo zahtevek za plailo kupnine v
vsakem primeru zavrnjen. Zahtevka za vrnitev stvari pa v tem primeru ni, zato je sodie
ravnalo napak, ko je stvar prisodilo A.
Rezultat je torej, da prodajalec ne dobi kupnine, niti stvari. Za vrnitev slednje bi moral
ponovno toiti. Ali bo lahko toil na vrnitev stvari, ali pa se uporabi naelo ne bis in idem?
Lahko bo toil, ker vrnitev stvari ni isti zahtevek kot plailo kupnine.
To je za tonika zelo neprijetno, zato je monost, ki jo ponudi pravo takemu toniku
eventualni zahtevek
EVENTUALNI ZAHTEVEK gre za to, da toenec postavi v tobi primarni
zahtevek (na primer izpolnitev iz naslova pogodbe), hkrati pa e eventualni
zahtevek (e pa toenec ne bo obsojen na izpolnitev, pa naj bo na primer obsojen na
vrnitev stvari).
PRIMER 6
Zakonito plailno sredstvo je tolar, to je kogentna norma. Velja pa tudi naelo afirmacije
pogodb, po katerem naj pogodbe ostanejo v veljavi. Pogodba zato ne bo nina, ampak bomo
rekli, da je kupna pogodba sklenjena za tolarsko protivrednost 10.000 $.
e bi prodajalec toil na plailo kupnine izraeno v tolarjih, bi z zahtevkom uspel. Tako pa
toi na vsoto kupnine izraeno v dolarjih.
Vidimo, da ima sodie dve monosti:
1. tonik je zahteval dolarje, zato zahtevek zavrnemo, ker dolar ni zakonito plailno
sredstvo
2. toniku priznamo zahtevek in ga izrazimo v tolarski protivrednosti

Naelo dispozitivnosti je pomembno tudi s stalia lovekove osebnosti in avtonomije

loveka tejemo kot sposobnega postavljati zahtevke in poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Naelo dispozitivnosti je pomembno tudi iz naslova pravice do obrambe toenca.
Zato izberemo prvo monost in zahtevek zavrnemo. Obstaja tudi monost, da plailo kupnine
v dolarjih za tonika nima enakega pomena kot plailo kupnine izraeno v tolarjih. V tem
primeru se tonik niti ne bi mogel pritoiti.
PRIMER 10
Pri povzroitvi kode ima okodovanec v razlinih pravnih sistemih katero izmed dveh
pravic: bodisi do povrnitve v prejnje stanje (restitucije), bodisi do plaila odkodnine. V OZ
je primarno priznana naturalna restitucija, ta pa v doloenih primerih sploh ni mona, v
doloenih primerih pa je toencu v preveliko breme, zato ima v takih primerih okodovanec
pravico do plaila odkodnine.
Sodie v tem primeru nima pravice do izbire. e je mona naturalna restitucija, je tonik
upravien do naturalne restitucije, e pa ta ni mona, je tonik upravien do plaila
odkodnine. Sodie bi moralo torej zaradi naela naturalne restitucije zavrniti toenev
zahtevek po plailu odkodnine. Odloa le v mejah zahtevka.
16.11.2006
PRIMER 7
Sodie v tem primeru ni razsodilo v mejah zahtevka, zato bo to kritev civilnega postopka.
Vendar pa je sodba e pravnomona in izvrilni postopek je v teku. B nima prav, imel je
monost pritobe, pa je ni izkoristil (volenti non fit iniuria); v izvrilnem postopku pritonik
ne more ve postavljati pod vpraaj tega kar je navedeno v sodbi. len 319/1 ZPP pravi, da je
sodba pravnomona, v kolikor je v njej odloeno o zahtevku tobe. O zahtevku je v tem
primeru bilo odloeno. Po lenu 350/III pa pritobeni razlog prekoraitve tobenega zahtevka
vije sodie upoteva samo na zahtevo stranke, kar nakazuje na to, da to ni tako huda kritev
postopka.
PRIMER 11
Ponovno gre za vpraanje ali je sodie razsodilo v mejah tobenega zahtevka sodie v tem
primeru ni ravnalo prav e je tonik mnenja, da bo sama odredba zadostovala za dosego
tega, da bo toenec B prenehal kriti osebnostne pravice A, potem bodi tako. Sodba torej ni v
mejah tobenega zahtevka, zahtevek je le glede odredbe za prenehanje ravnanja.
ZBIRANJE PROCESNEGA GRADIVA
PRIMER 1
PROCESNO GRADIVO je material, ki mora biti zbran, da bo sodie lahko
odloilo o zahtevku. Odgovor na vpraanje kdo zbira procesno gradivo dajeta
razpravno naelo in inkvizitorno naelo. Gre za fizine dokaze, prie, listine, moralne
norme in podobno.
Zastaranja sodie ne sme upotevati po uradni dolnosti, niti ne sme toenca opozoriti na
pravico da lahko ugovarja zastaranje strogo se uporablja razpravno naelo.

PRIMER 2
Toba ni sklepna; tudi e bi drala vsa dejstva navedena v tobi, sodie ne bi moglo izrei
sodbe. Manjkajo namre pravno relevantna dejstva potrebna za odloitev o zahtevku,
konkretno podatek o tem ali se toenec, ki zahteva preivnino, redno ola. Neesa, esar
tonik ne zatrjuje, sodie ne upoteva.
Nesklepnost je odpravljiva s tem, da tonik v tobenem zahtevku navede manjkajoe pravno
relevantno dejstvo. Sodie v tem primeru lahko odigra aktivno vlogo in povpraa tonika po
tem ali se redno ola, saj s tem ne bi prejudiciralo izida celotnega postopka, kot na primer v
primeru zastaranja. Tu torej gre za del materialnega procesnega vodstva, tudi nepristranskost
sodia v tem primeru ni ogroena.
PRIMER 10
l. 243 ZPP Sodie izvede dokaz z izvedencem, e je za ugotovitev ali za razjasnitev
kaknega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodie ne razpolaga. Ali sodie
lahko odredi izvedenstvo po uradni dolnosti? Razpravno naelo pravi, da dokaza, ki ga
stranki ne predlagata, sodie ne sme izvesti. e gre za dejstvo dokazljivo samo z
izvedencem, pa stranka izvedenca ne predlaga, gre to pa na strankino kodo. Sodie v
pravdnem postopku izvedenca torej ne sme odrediti po uradni dolnosti.
29.11.2006
PRIMER 6
Tonik v tobi ni zahteval denarja na podlagi pravnega temelja neupraviene obogatitve,
ampak na podlagi pravnega temelja odkodnine. Kljub temu je odloba sodia, da je lo za
neupravieno obogatitev pravilna, saj velja naelo iuria novit curia po katerem predlagana
pravna kvalifikacija, ki jo sodiu poda stranka, tega ne vee, ampak lahko sodie postavi
svojo pravno kvalifikacijo, ko spozna kakno je dejansko stanje. Sodie je sicer po
razpravnem naelu vezano na zahtevek strank; to velja glede dejstev in dokazov, ne velja pa
za pravno kvalifikacijo; navedba dejstev, dokazov in pravne kvalifikacije so sicer tri sestavine
tobe.
Tudi e na primer dobi prevelik raun zaradi napake telefonskega operaterja in to plaate,
potem tu ne bo lo za odkodnino, ampak za kondikcijski zahtevek, za neupravieno
obogatitev. Sodie torej v tem primeru niti ni moglo subsumirati dejanskega stanja pod
odkodninsko obveznost, ker bi bila to napaka, zato je ravnalo prav da je spremenilo pravno
kvalifikacijo. Pomembno je, da je sodie na podlagi dokazov e spoznalo kakno je dejansko
stanje. V primeru da stranka navaja podatke v smeri napane pravne kvalifikacije jo sodie v
okviru materialnega procesnega vodstva lahko napelje, da pojasni tudi dejstva, ki so za primer
pravno relevantna. Odloitev sodia v priujoem primeru tudi ni v neskladju z
dispozitivnim naelom: tonik je zahteval 20.000 SIT in toliko je tudi dobil.
PRIMER 7
Bistvo problema je, da toenec priznava neko dejstvo, za katerega kae da ni resnino. ZPP
pravi, da se dejstev ki jih stranka priznava ne dokazuje. Stalie teorije je celo, da e stranka
prizna neko dejstvo, sodie to dejstvo mora teti za resnino. Uporabimo naelo volenti non
fit iniuria in sodie bo izdalo obsodilno sodbo. Pripoznave zahtevka sodie ne upoteva, e
bi s tem prilo na primer do obida zakona (priznanje v nasprotju s prisilnimi predpisi). e bi
na primer nekdo tako plaal neko odkodnino, pravi povzroitelj pa bi tako ostal nekaznovan,
lahko ugovarjamo, da odloitev civilnega sodia ne zavezuje kazenskega, ter da funkcija
odkodninskega prava, kot tudi nasploh civilnega, ni kaznovanje.

PRIMER 4
Sodie lahko ve za neka dejstva na primer iz svojega zasebnega ivljenja ali iz kakega
drugega postopka, vendar teh dejstev potem ne sme upotevati v konkretnem postopku. Kaj
pa e se dejstva ki jih nobena stranka ne zatrjuje razkrijejo tekom tega postopka? Tudi v tem
primeru sodie ne sme upotevati dejstev na katera se nobena od strank ni sklicevala, lahko
pa bi tu prilo v potev materialno procesno vodstvo.
V druinskopravnem postopku je sicer mono delovati ex offo na primer v korist otroka,
vendar v tem primeru glede na podatke postopanje ex offo ne pride v potev.
PRIMER 5
Kako ravna sodie, ko se po izvedbi vseh monih dokazov ne more prepriati niti da neko
pravno dejstvo obstoji, niti da ne obstoji? V tem primeru gre za pravno dejstvo ali je bi denar
vrnjen ali ne. Izraz sodnika bi bil non liquet ne znam razreiti zadeve. Sodie pa po l. 2
ZPP ne sme odrei odloitve o zahtevku, za katerega je pristojno. Iz kazenskega postopka
poznamo sodbo absolutio ab instantia, ki jo je sodie izdalo kadar je prilo do takega
vmesnega poloaja, danes pa to ne pride v potev.
V pravdnem postopku velja pravilo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tisti ki
nekaj zatrjuje mora to tudi dokazati! Posledino to pomeni, da bo lo dejstvo ki ga ni mo
dokazati v kodo tisti stranki, ki bi ji lo to dejstvo v korist. V tem primeru se toenec sklicuje
na to, da je denar vrnil, na njem je dokazno breme in v njegovo kodo bo, e tega ne bo mogel
dokazati. Sodba bo obsodilna.
Toda iz tonikove tobe pravzaprav tudi izhaja izjava, da mu denar iz posojilne pogodbe ni bil
vrnjen. Bistveno pa ni tisto kar je stranka zatrjevala, pa pa tisto kar je morala zatrjevati!
Tonik mora zatrjevati, da je bila sklenjena posojilna pogodba, drugi pa da je izpolnil svojo
obveznost in posojilojemalcu izroil denar, tretji pa da je zapadel rok za vrnitev posojila. e
je tako, so izpolnjeni materialnopravni pogoji za to da je treba posojilo vrniti. Tonik ima
pravico in nateto je vse kar mora v tem primeru zatrjevati, ni mu treba torej zatrjevati da mu
denar ni bil vrnjen.
PRIMER 9
Toba v tem primeru ni sklepna. Zatrjevana materialnopravna dejstva tudi e bi bila resnina
ne bi privedla do obsodbe. Konkretno gre za to da tonik trdi, da je priposestvoval stvarno
slunost po petih letih dejanskega izvrevanja, zakonski priposestvovalni rok za stvarno
slunost pa je deset let. Sodba bo zavrnilna.
Kdaj pa naj zavrnilno sodbo izda? Pravilen je odgovor C, saj sodie v preizkusu tobe gleda
le na procesne predpostavke, tu pa je problem v materialnih predpostavkah, zato ne bo lo za
varianto D.
PREDHODNA VPRAANJA IN IDENTINO DEJANSKO STANJE
7.12.2006
PREDHODNO VPRAANJE je vpraanje o obstoju pravice ali pravnega
razmerja, od katerega je odvisna odloitev o glavni stvari (glavna stvar = tobeni
zahtevek). Obstaja neka pravica ali pravno razmerje, ki ga mora sodie razreiti
preden lahko odloi o glavni stvari.
(Na primer pri zahtevku otroka nasproti na plailo preivnine, bo predhodno vpraanje ali je toenec
otrokov oe.)

PRIMER 1
Ali je odloanje o ninosti najemna pogodbe predhodno vpraanje? Da, gre za ugotovitev
obstoja pravnega razmerja, ki bo vplivala na odloitev o glavni stvari.
Tonik nima prav, ko trdi da ni potrebno ponovno reevati predhodnega vpraanje, ker je bilo
o njem odloeno e v prejnji pravdi s praktino istim dejanskim stanjem, reitev
predhodnega vpraanja ima namre uinek samo za konkretno pravdo.
Kako pa je s pravilom ne bis in idem? Kar se tie pravnomonosti velja, da je pravnomoen
samo izrek sodbe, dejstvo da obstaja najemno razmerje pa sodie zapie v obrazloitvi sodbe.
Tonik ima v tem primeru monost uveljavljanja VMESNEGA UGOTOVITVENEGA ZAHTEVKA glede
najemne pogodbe; ta ugotovitveni zahtevek potem postane glavna stvar o kateri bo pravnomono razsojeno.

PRIMER 2
PRIMER: Neki Rus te zbije z avtom v Moskvi in nastane ti manja koda, nato pa ugotovi, da ima v marini v
Piranu zasidrano jahto in ga toi tam, to je mono po pristojnosti po premoenju.

Ugotavljanje tega ali ima toenec na obmoju sodia kakno premoenje ni predhodno
vpraanje, saj ne gre za vpraanje o pravici ali pravnem razmerju, ampak gre za procesno
vpraanje glede pristojnosti sodia.
Kako ravna pravdno sodie ob sooenju s predhodnim vpraanjem?
1. Ko se pravdno sodie srea s predhodnim vpraanjem je prva monost, da je
na matinem podroju o tem e odloeno. Na to reitev je pravdno sodie
vezano.
2. Druga monost pa je, da to vpraanje na matinem sodiu e ni reeno. Na
splono ima pravdno sodie v tem primeru monost da bodisi prekine postopek
in poaka, da bo predhodno vpraanje reeno na matinem podroju, bodisi samo
rei predhodno vpraanje.
PRIMER 3
Glavna stvar je zahtevek okodovanca A za odkodnino nasproti X d.o.o., obstoj
delovnopravnega razmerja med X d.o.o. in povzroiteljem kode B pa bo predhodno
vpraanje, saj gre za vpraanje o obstoju razmerja (v tem primeru delovnopravnega), od
katerega je odvisna odloitev o glavni stvari. Ali sme pravdno sodie razreiti to vpraanje
delovnega prava kot predhodno vpraanje? Vsekakor, pravdno sodie lahko kot predhodno
vpraanje reuje tudi vpraanja, ki sploh ne sodijo na podroje civilnega prava, na primer
upravna vpraanja.
PRIMER 4
Vpraanje ali je bila stvar izroena depozitarju je pomembno za konkretni spor. Ali gre za
predhodno vpraanje? Ali gre za vpraanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja? Oitno
ne, gre namre za dejansko vpraanje, ne pravno. Depozitna pogodba nastane tudi brez
izroitve stvari, drugae bi bilo, e bi lo za realni kontrakt. Predhodno vpraanje v tej pravdi
je torej le ali je bila sklenjena depozitna pogodba, to vpraanje pa ni sporno, saj ga toenec
priznava.
Moen je primer, ko je odloitev o neki posledici na civilnopravnem podroju odvisna
od tega ali je ali ni bilo storjeno kaznivo dejanje. Edini primer tega je dolina
zastaralnega roka kadar se uveljavlja odkodninska odgovornost, ta je lahko dalji e
je bila koda storjena s kaznivim dejanjem, kot e ni bila storjena s kaznivim
dejanjem.

PRIMER 12
Kazenski postopek je pravnomono zakljuen z zavrnilno sodbo. Kaj to pomeni za obstoj
kaznivega dejanja, ali je sodie vezano na zavrnilno sodbo? Pravdno sodie je vezano, e
matino sodie vsebinsko odloi o nekem vpraanju, tukaj pa o obstoju kaznivega dejanja
vsebinsko ni odloeno. Zakaj pa bi bilo pravdno sodie vezano na kazensko zavrnilno
sodbo? Zato, ker je tudi zavrnilna sodba res iudicata in bi bila to kritev naela ne bis in idem.
Zadeva ni ista, vendar je veinsko mnenje, da pravdno sodie ni vezano na zavrnilno sodbo
in lahko o obstoju kaznivega dejanja odloa kot o predhodnem vpraanju.
PRIMER 13
Vpraanje je ali je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem ali ne, kar bo to vplivalo na
zastaranje zahtevka. Kazenski postopek je e bil izpeljan in obdolenec je bil oproen; po l.
14 ZPP pravdno sodie ni vezano na kazensko oprostilno sodbo. Ta len pa nima zveze s
predhodnim vpraanjem. Tudi z pravnomono oprostilno sodbo je namre kazensko sodie
na matinem podroju odloilo o tem ali je kaznivo dejanje bilo ali ni bilo storjeno.
Obdolenec je bil oproen na podlagi pomanjkanja dokazov, kazensko sodie je torej
uporabilo naelo in dubio pro reo. Kakorkoli e, vsaka oprostilna sodba pomeni, da kaznivega
dejanja ni bilo in zahtevek okodovanca je v tem primeru e zastaral.
14.12.2006
PRIMER 11
Od vpraanja ali je bilo storjeno kaznivo dejanje hude telesne pokodbe je odvisno ali je
odkodninski zahtevek B zastaral. Pravdno sodie je po l. 14 ZPP vezano na kazensko
oprostilno in obsodilno sodbo. Pravdno sodie lahko po l. 13 ZPP rei predhodno vpraanje,
e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno. Dejstvo je, da lahko vsakem trenutku pravdno
sodie prekiniti postopek in sproiti kazenski postopek. Ali pa sme o tem odloati kot o
predhodnem vpraanju? Iz tega sledi vpraanje ali obstaja poseben predpis, ki prepoveduje
odloanje pravdnega sodia o kaznivem dejanju, kot o predhodnem vpraanju (predhodno
vpraanje ni pravnomonosti)? Lahko razmiljamo, da je po oji koncepciji domneve
nedolnosti ta lahko velja le za kazenski postopek (Kdor je obdolen kaznivega ravnanja, velja za
nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo.) , saj se kazniva ravnanja
ugotavljajo ravno v kazenskem postopku. Po iri koncepciji domneve nedolnosti pa je
domneva nedolnosti lahko krena tudi z ravnanjem izven kazenskega postopka (v tem primeru
smo v predhodnem vpraanju namre odloali o obstoju kaznivega dejanja) . Ustava tudi govori o tem da je
nekdo obdolen, ne pa o tem da je konkretno v kazenskem postopku. Evropsko sodie pove,
da domneva nedolnosti velja za vse dravne organe v vseh postopkih, zato se v njih ne
morejo nahajati oitki storitve kaznivega dejanja, e oseba e ni bila obsojena. VS RS ima
dolgo asa stalie da pravdno sodie lahko odloa o kaznivem dejanju kot o predhodnem
vpraanju, v letu 2005 pa sledi praksi ES in zastopa stalie da pravdno sodie o kaznivem
dejanju kot o predhodnem vpraanju ne sme odloati, ker je to v nasprotju z domnevo
nedolnosti. Sodie torej postopek prekine in aka na konec kazenskega postopka. Kaj pa e
se kazenski postopek sploh ne more zaeti, na primer e pokodovalec umre ali mu
predsednik poda amnestijo, ali pa e kazenski postopek zastara, civilni postopek pa je e
odprt? VS RS to upoteva, naeloma pravdno sodie ne sme odloati o kaznivem dejanju kot
o predhodnem vpraanju, v teh primerih pa prevlada pravica do uinkovitega sodnega varstva
okodovanca in pravdno sodie lahko odloi o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem
vpraanju.

Odkodninska odgovornost v civilnem pravu ni vezana na obstoj kaznivega dejanja, edino kar
je v civilnem pravu vezano na obstoj kaznivega dejanja je zastaralni rok pri odkodninah.
Obstaja monost, da oseba ne bo obsojena za kaznivo dejanje, pa pa bo odkodninsko
odgovorna po civilnem pravu; takni so primeri skrajne sile (ne pa tudi silobrana, ki je tudi v
civilnem pravu); e je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, izvriti pa ga je mono le
naklepno; kadar gre na primer za civilno odgovornost za ravnanje drugega, tudi glede
razlinosti dokaznega bremena v kazenskem in civilnem postopku lahko pride do razlinega
rezultata; in drugi primeri. To kae na to, da je prag civilne odgovornosti niji kot prag
kazenske odgovornosti (preponderance of the evidence vs. beyond reasonable doubt), zato je mono da
bomo v kazenskem postopku oproeni, v civilnem pa odkodninsko odgovorni. Iz tega bi
lahko sklepali, da e je bil nekdo obsojen v kazenskem postopku, pa je civilna odgovornost
stroja, bo e toliko bolj prav, e bo odkodninsko odgovoren v pravdnem postopku.
IDENTINOST DEJANSKEGA STANJA pomeni, da se tako kazensko kot
civilno sodie ukvarjata z istim historinim dogodkom. Za tako situacijo velja l.
14 ZPP, da je pravdno sodie vezano na pravnomono obsodilno sodbo v kazenskem
postopku. Za oprostilno in zavrnilno sodbo v kazenskem postopku torej ta len ne
velja.
PRIMER 6
Tukaj gre za problematiko identinega dejanskega stanja. Po l. 14 ZPP je pravdno sodie
vezano na kazensko obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske
odgovornosti storilca. Tu pa gre za vrednost stvari ki je predmet tatvine; v kolikor ta vrednost
ne vpliva na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja (na primer tatvina velika tatvina) pravdno
sodie na to vrednost ni vezano, zato B nima prav ko trdi da A ne more zahtevati ve kot
tolikno vrednost stvari, kot jo je doloilo kazensko sodie.
PRIMER 8
Zopet gre za primer identinega dejanskega stanja. Sodie je po l. 14 ZPP vezano na
obsodilno sodbo kazenskega sodia; pravdno sodie sme ponovno ugotavljati dejstva le v
okviru danega kaznivega dejanja, v tem primeru pa ni ugotovilo odkodninske odgovornosti
za pokodbo glave, ampak le za zlom roke.
21.12.2006
PRIMER 7
Sodie je vezano na kazensko obsodbo glede kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Kazenske sodba ne pomeni da je nekdo povsem kriv, saj v kazenski sodbi ni ugotavljanja ali
je storilec izkljuno odgovoren za posledico, ali je tudi rtev k temu kaj prispevala. Za
kazensko obsodbo zadostuje e ugotovitev da je voznik (so)odgovoren za nastanek posledice.
Pravdno sodie torej sme ugotoviti koliko je kdo prispeval k nastanku kode, lahko bi v
konkretnem primeru ugotovilo celo, da je peec 90% prispeval k nastanku kode. Voznik
mora biti vsaj v delu odgovoren za posledico, da pravdno sodie ostane v okviru kazenske
sodbe.
PRIMER 9
Tu gre zopet za primer identinega dejanskega stanja; gre za isti historini dogodek, pravno
relevantna dejstva, ki jih mora ugotoviti pravdno sodie pa niso ista. Sodie je ravnalo prav,
ko je zavrnilo zahtevek proti D, saj on ni povzroil kode, je le sodeloval pri kaznivem
dejanju. Za kaznivo dejanje sodelovanja v pretepu sicer je pogoj, da je nastala kodljiva

posledica, vendar gre kazenska obsodba na vsakega ki je pri takem pretepu le sodeloval, ni pa
nujno da je nekdo, ki je pri takem pretepu sodeloval tudi povzroil kodljivo posledico.
PRIMER 10
Tu gre zopet za isti historini dogodek, s katerim se eden za drugim ukvarjata dve pravdni
sodii. Sodba v pravdnem postopku vpliva le na stranki v postopku. S stalia naela
enakosti ne bi bilo prav, ko nekdo ne bi mogel uveljavljati svojih pogledov ali svojih pravic v
pravdnem postopku. Vpraanje glede krivde za nesreo je bilo v prejnji odkodninski pravdi
predhodno vpraanje in zato odloitev glede tega ni pravnomona. Sodie torej ni vezano na
ugotovitev, da voznik avtobusa ni odgovoren za kodo. Materialnopravno je primer slab, ker
je avtobusno podjetje itak odgovorno iz naslova objektivne odgovornosti.
e bi bil voznik avtobusa oproen, civilno sodie ne bi bilo vezano na oprostilno sodbo, e
pa bi bil obsojen, bi bilo pravdno sodie vezano na obsodilno sodbo.
PRIMER 5
Sodie bo lahko v tem primeru bodisi odloilo o vpraanju oetovstva kot o predhodnem
vpraanju, bodisi stranki napotilo na pravdo glede vpraanja oetovstva. Naelno stalie je,
da se o statusnih vpraanjih ne odloa kot o predhodnih vpraanjih, saj je status nekaj, kar
mora uinkovati enotno in enkrat za vselej za vsa razmerja proti vsem. Odloitev o oetovstvu
kot o predhodnem vpraanju pa ne ustvarja pravnomonosti, zato bo bolj prav, e sodie
stranki glede tega napoti na pravdo. Glede zaasne odredbe lahko pa mati raziri zahtevek in
sploh ne vlaga nove tobe, o preivnini pa se itak lahko odloa ex offo.
V primeru da gre za otroka rojenega v zakonski zvezi, pa velja domneva oetovstva, ki pa je
izpodbojna. Ali lahko materin mo v tem primeru izpodbija to domnevo? Pravilno je, da
domneva oetovstva velja v postopku, saj njen obstoj sicer ne bi imel smisla, zato z
argumentom da materin mo ni oe otroka stranka ne bo uspela. On lahko v pravdi izpodbija
domnevo oetovstva, v primeru da jo izpodbije ima otrok verzijski zahtevek proti pravemu
oetu, nepravi oe pa lahko toi na vrnitev e plaane preivnine.
PRISTOJNOST
PRIMER 3
Odstopljanje zadev glede sodne pristojnosti velja le med sodii, ne pa tudi med sodii in
upravnimi organi. Toba v tem primeru ni dopustna in se zavre (l. 18 ZPP).
Tukaj se stranka najprej pravilno obrne na upravni organ, ki pa se izree za nepristojen in
odstopi zadevo sodiu, sodie pa meni da ni pristojno in da je pristojen upravni organ. Tukaj
gre za kompetenni spor med sodiem in upravnim organom, za razsojanje v takem sporu je
pristojno ustavno sodie. Sodie bo moralo zadevo odstopiti ustavnemu sodiu v odloitev
o kompetennem sporu. V prvem primeru tega ne storimo, ker sploh ne gre za kompetenni
spor.
PRIMER 5
Splona krajevna pristojnost je po prebivaliu toenca, ena izmed posebnih pa je tudi
pristojnost po kraju nastanka kode. Odloanje glede nastanka kode je odloitev o samem
zahtevku, ki je odkodninski. Seveda ne bo sodie odloalo o glavni svari samo zato, da bo
ugotovilo ali je pristojno ali ne, zato bo za doloitev pristojnosti dovolj, e tonik trdi da je
koda nastala in da je nastala v Ljubljani. e bo sodie v Ljubljani ugotovilo da kode ni,
potem bo preprosto zavrnilo zahtevek, ne pa se izreklo da ni krajevno pristojno.

4.1.2007
PRIMER 1
Splono pravilo je, da sodie ne pazi na krajevno pristojnost, nanjo pazi samo, e toenec
ugovarja. Ugovarjati pa je treba e v samem odgovoru na tobo. Drugae pa je pri izkljuno
pristojnost pa sodie nanjo pazi po uradni dolnosti. Sodie bi se v tem primeru moralo
izrei za krajevno nepristojno, kar je napaka.
Glavno vpraanje pa je ali je mogoe to napako odpravit s pritobo? Ker toenec krajevne
nepristojnosti ni ugovarjal e na prvi stopnji kasneje ne bo imel ve monosti pritobe in to
kljub temu, da je prilo do napake sodia, ki bi se moralo izrei za krajevno nepristojno.
Bistven je l. 339/IV, ko se lahko izpodbija le, 'e je na ugovor stranke v odlobi, ki je bila
vzeta v sodbo, nepravilno odloilo, da je krajevno pristojno', potrebno je torej ugovarjati. To
je v redu ureditev, ker stranka, ki ugotovi bistveno kritev postopka aka, da bo sodie morda
kljub temu odloilo v njeno korist, e pa se to ne zgodi pa izpodbije sodbo. To ni 'portno',
praktino se ne splaa uveljavljati bistvene kritve.
PRIMER 2
Glavno vpraanje, ki nas zanima je kaj je pogoj za kompetenni spor? Prvo sodie trdi da ni
krajevno pristojno, drugo sodie pa ne trdi, da ni krajevno pristojno, ampak da je enako
krajevno pristojno kot prvo sodie. Ali bo torej moen kompetenni spor v katerem bo
argument sodia v Ljubljani, da sodie v Kranju zadeve sploh ne bi smelo odstopiti njemu,
ker je krajevno pristojno?
Zakon je jasen. Sodie v Ljubljani lahko sproi spor o pristojnosti, e meni, da mu zadeva ne
bi smela biti odstopljena, ker je sodie, ki je zadevo odstopilo pristojno. O sporu o
pristojnosti odloi neposredno vije sodie. Seveda je instanca za spore o pristojnosti med
sodii na prvi stopnji vedno sodie na drugi stopnji.
PRIMER 4
Dilema je, ali toiti po pravilu o sploni pristojnosti, to je v Celju, ali toiti tam kjer lei
nepreminina, to je v Kopru. Izkljuna pristojnost za sojenje o stvarnih pravicah na
nepremininah, za spore glede motenja posesti nepreminin ter za spore iz najema
nepreminin gre krajevna pristojnost sodiu na obmoju katerega nepreminina lei. Po tej
dolobi bi bilo treba toiti v Kopru.
Tukaj pa ne gre ne za spor o stvarni pravici, ne za spor o najemni pogodbi, ampak za spor
glede prodajne pogodbe, in sicer za jamevanje prodajalca za pravne in stvarne napake stvari.
Pristojno je torej sodie splone pristojnosti v Celju, saj ne gre za izkljuno pristojnost, ker ni
dovolj, da gre za spor, ki je le v zvezi z nepreminino ali najemno pogodbo.
Kaj pa e bi lo za primer, ko kupec toi, naj mu prodajalec izda zemljikoknjino dovolilo za
vpis v zemljiko knjigo na podlagi prodajne pogodbe? Tu ne gre za spor o stvarni pravici,
prodajalec ne trdi da je lastnik, le ne izda mu zemljikoknjinega dovolila, kar je njegova
obveznost iz prodajne pogodbe. Obveznost izdati zemljikoknjino dovolilo je torej
obligacijskopravna, zato bo pristojno sodie splone krajevne pristojnosti v Celju.
PRIMER 6
Ni dileme kje se je zgodil kodni dogodek, to je v Kranju. Problem pa je pri posrednih,
nadaljnjih kodah doloati kje se je zgodil kodni dogodek. Gre tudi za premoenjsko kodo,
to je stroke zdravljenja, lahko bi rekli da je koda nastala, ker je tam oseba utrpela pokodbe,
druga monost je Ljubljana, kjer so mu zaraunali za zdravljenje, tretja monost pa je, da je
koda nastala v Kopru, saj se je njegovo premoenje znialo v Kopru. Seveda vse tri variante
niso pravilne. Izkljuna pristojnost v odkodninskih sporih se nahaja v l. 52 ZPP.

Velja, da je pomembno tisto prvo kodno dejanje, z katerega izhajajo vse te nadaljnje
posledice. Pomembna je le prva glavna neposredna posledica!
PRIMER 7
V doloenih primerih sospornitva lahko toi oba toenca z eno tobo pri enem sodiu.
Problem tega, da se sodi v Kopru je, da bo potrebno ponovno izvesti dokaze in opraviti druga
procesna dejanja. Na ta nain, da ima namen toiti samo toenca v Kopru, ne pa tudi tistega v
Ljubljani in zato umakne tobo, bi se dalo izigrati zakon in doloiti krajevno pristojnost. Ko je
bila toba vloena je bilo s pristojnostjo sodia v Ljubljani vse v redu, pristojnost pa se
doloa glede na as vloitve tobe. Zato je sodie v Ljubljani pristojno in bo ostalo pristojno
ne glade na kasneje spremembe.
STRANKE
PRIMER 18
Seveda e stranka umre, se postopek prekine, e stranka nastopa brez zagovornika. Velja pa,
da e stranko zastopa odvetnik in ta stranka med postopkom umre, mora iti izrek sodbe na ime
dedia, ne pa na ime prvotnega toenca. e pa e ni dedia, pa mora biti napisano da bo sodba
la na dedie.
Kako pa je v tem primeru, ko odvetnik ni vedel za smrt stranke. Praksa pri nas je stroga in bi
razveljavila. V Nemiji na primer ne bi. Vpraanje je, kaj bi pomenila takna sodba, e bi
obveljala.
PRIMER 19
Stranka v tem primeru umre e preden je vloena toba. V tem primeru umre tonik, lahko bi
umrl tudi toenec. Sodie bo v slednjem primeru vroilo sodbo toencu in izkazalo se bo, da
je ta umrl. e je toenec umrl preden je bila toba vloena, se toba zavre. Vloiti bo treba
novo tobo proti dediem. Kaj pa je v primeru, da tonik umre preden je vloena toba? Tudi
v tem primeru se toba zavre, ni njegove sposobnosti biti stranka, tako se rei ta primer. Ta
ureditev sili odvetnika v to, da preveri ali je stranka e ive, preden vloi tobo. Ne pozabimo,
da je stranka lahko tudi pravna oseba, ki kaj rada hitro preneha.
PRIMER 20
Gre za primer, ko se sodba glasi na Darka Lavrina, on pa ree, da mu je ime Darko Laurin in
da torej ni ta oseba, ki je navedena v izreku (eprav v resnici je, lo je za napako) in da torej
zoper njega ne more biti izvrbe.
e pa je tako sodiu kot obema strankama jasno za koga gre, potem ne more ta oseba rei, da
ta oseba ni on, e posebej, ker je v tem primeru sodeloval v postopku. Tak primer, bi bil e
bolj pogost pri gospodarskih drubah, ki imajo zelo podobne firme.
8.2.2007
SPOSOBNOST BITI STRANKA je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v
procesnopravnem razmerju. Kakno je razmerje med pravno sposobnostjo in
sposobnostjo biti stranka? Vsakdo, ki je pravno sposoben je tudi sposoben biti stranka;
vsi pravni subjekti so torej lahko toniki ali toenci v pravdnem postopku.
Sposobnost biti stranka pa je ira od pravne sposobnosti, pri emer ne gre toliko za
nasciturus, kot za to, da lahko zakon doloi, da ima nek organ, ki nima pravne
sposobnosti vendarle sposobnost biti stranka.

Ti zakonski izjemi najdemo v druinskem pravu; dravni toilec lahko toi na

razveljavitev zakonske zveze, center za socialno delo pa lahko sproi tobo za
predodelitev otroka (ostalo so predlogi CDS v nepravdnem postopku), ZZZDR je torej
v tem oziru lex specialis glede na ZPP.
Druga izjema pa je, ko sodie za konkretni primer doloenim oblikam zdruevanja
podeli sposobnost biti stranka.
Primer podan ustno na vajah
e vam ministrstvo za zunanje zadeve tekom tudija plauje tipendijo za tudij, po
konanem tudiju pa vas pozove v slubo, kamor pa vi noete iti, ali vas ministrstvo za
zunanje zadeve lahko toi na vrnitev tipendije?
Odgovor je negativen. Na vrnitev tipendije bi vas formalnopravno gledano morala toiti
Republika Slovenija, ki je pravni subjekt, ministrstvo za zunanje zadeve namre ni pravna
oseba in torej ne more biti tonik.
Pri doloenih tvorbah javnega prava pa je treba ravnati pazljivo, nekatere agencije namre so
pravne osebe, kot na primer agencija za trg vrednostnih papirjev, nekatere pa ne.
Primer podan ustno na vajah
Ali lahko v pravdnem postopku toi otrok, ki je star tiri leta?
Seveda lahko, saj je e pridobil pravno sposobnost. Sposobnost toiti in biti toen se ne vee
na poslovno sposobnost.
PRIMER 9
Teava A je v tem, da Carinska uprava ni pravna oseba (na to nakazuje e beseda 'uprava'),
zato ni sposobna biti stranka. Toenec bi morala biti Republika Slovenija, kot pravni subjekt.
Zastopal bi jo dravni pravobranilec.
V tem primeru bo lo za kritev procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, zato se toba
naeloma zavre. Sodie bo kljub temu tobo najprej vrnilo toniku v dopolnitev.
PRIMER 10
e bi ravnali kot v prejnjem primeru, bi moralo v tem primeru sodie tobo zavrei. Bolj
verjetno pa je, da bo sodie odboru za izgradnjo kabelske televizije podelilo sposobnost biti
stranka v konkretnem postopku (l. 76 ZPP). Podelitev te sposobnosti pride v potev
predvsem pri societetah, kar je tudi prej omenjeni odbor, saj izpolnjuje oba pogoja za to, da
sodie zdruenju podeli sposobnost biti stranka; v bistvu izpolnjuje glavne pogoje za
pridobitev te sposobnosti in ima premoenje, na katerega je mogoe posei v izvrbi. Pri
societeti je to premoenje lahko celo loeno od drubenikov.
PROCESNA ali PRAVDNA SPOSOBNOST je sposobnost samostojno in veljavno
opravljati procesna dejanja. Procesna sposobnost se v popolnosti vee na poslovno
sposobnost. Procesno sposoben subjekt lahko samostojno nastopa v pravdi, tega torej
ne morejo otroci, preklicane osebe in pravne osebe. Problem se pojavi pri fizinih
osebah, ki jim je poslovna sposobnost le omejena.
PRIMER 11
Petnajstletnik je po ZZZDR omejeno poslovno sposoben, kar vpliva na njegovo procesno
sposobnost v naslednjih primerih:
a) Procesna sposobnost tega petnajstletnika se bo v tem primeru nanaala na vpraanje ali
je lahko sam veljavno sklenil prodajno pogodbo glede kolesa. Taka pogodba je
veljavna, zato lahko tudi toi na odpravo napake na tem kolesu.

b) Procesna sposobnost se tu vee na vpraanje ali lahko petnajstletnik veljavno

razpolaga z nepreminino. Ker ne more tudi ne bo procesno sposoben, bo pa sposoben
biti stranka.
c) Procesna sposobnost v primeru tobe na povrailo kode se obravnava drugae.
Vpraanje je koliko mora biti star otrok, da je lahko upnik ali dolnik v odkodninski
pravdi. Dolnik je lahko, kadar je star tirinajst let, e je razsoden, upnik pa takoj ko
pridobi pravno sposobnost. To, da je razsoden, pa ne pomeni, da je tudi sposoben sam
pisati odgovor na tobo in opravljati procesna dejanja, e manj pa pisati tobo, takoj
ko pridobi pravno sposobnost. Dokler gre za pravnoposlovna razmerja, se poslovna
sposobnost lepo ujema s pravdno sposobnostjo, ko pa gre za deliktne pa tudi
dednopravne obveznosti, pa moramo poiskati drugano reitev. Mono bi bilo te
primere reevati po analogiji s poslovno sposobnostjo, veinsko mnenje predvsem
sodne prakse pa je, da je bolje doloiti fiksno mejo polne poslovne sposobnosti (ko je
star 18 let), da lahko subjekt nastopa v deliktni pravdi.
d) Glej primer c.
e) Lahko, ker je s sklenitvijo zakonske zveze e pridobil polno poslovno sposobnost.
f) V druinskih pravdah se procesna sposobnost vee na vpraanje ali je subjekt
razsoden, da sodeluje v postopku.
g) Glej primer f.
PRIMER 12
Odgovor, ki bi bil po staliu sodne prakse v tem primeru pravilen, se vee na vpraanje ali je
bila stranka v trenutku sproitev postopka poslovno sposobna. Tu poslovne sposobnosti ob
vloitvi tobe ni bilo, zato toba ne bo uspela.
PRIMER 16
Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha. e ima preminula stranka
pooblaenca, potem postopek tee naprej in pooblaenec v njem nastopa za pooblastiteljeve
dedie. e pa pooblaenca preminula stranka ni imela, se postopek prekine, lahko pa ga
potem ponovno sproijo dedii.
Dedii pa niso upravieni do terjatev, ki izvirajo iz nepremoenjske kode, takna terjatev je
nepodedljiva, razen e ni o njej e pravnomono razsojeno, ali je pisno potrjeno da obstaja.
Sodie bo zato v tem primeru postopek ustavilo, ker ni ve ene stranke (ta je preminula,
dedii pa ne morejo vstopiti v pravdo).
Kdo bo v tem primeru nosil stroke pooblaenca? Dedie, kajti dolg za stroke pooblaenca
je podedljiv.
PRIMER 17
V postopku pred vijim sodiem je pooblaenec lahko samo odvetnik ali oseba z dravnim
pravnikim izpitom. Direktor v tem primeru pa je samo zakoniti zastopnik drube brez
pravne izobrazbe. Ali torej lahko vloi pritobo zoper sodbo prve stopnje?
Pravne osebe imajo vedno svojega zakonitega ali statutarnega zastopnika, pooblaenca za
nastopanje v postopku pa ima lahko vsak subjekt. Prejnja omejitev se nanaa le na
pooblaenca, ki nastopa pred vijim sodiem, prav ni pa ne ovira strank in njihovih
zakonitih zastopnikov, da bi vloili pritobo zoper sodbo prve stopnje. Direktor X d.o.o. lahko
torej sam vloi to pritobo zoper sodbo prve stopnje, ne bi pa na primer mogel vloiti revizije
kot izrednega pravnega sredstva.
Tudi mati v druinskem sporu, kot zakonita zastopnica v otroka, bi v podobnem primeru
lahko vloila pritobo zoper sodbo sodia na prvi stopnji.

14.2.2007
PRIMER 2
Lahko reemo, da tonik toi nekoga, ki ni ni dolan. RS je sicer prevzela obveznosti SFRJ,
a z doloeno omejitvijo. To, da RS ni dolnik je jasno, vpraanje je kako naj ravna sodie,
naj tobo zavre ali zavrne. Odgovor na to vpraanje se vee na pojma materialne in procesne
legitimacije, ki sta lahko aktivna materialna/procesna legitimacija ali pasivna
materialna/procesna legitimacija. Tobo v tem primeru sodie zavrne(!), ker stranka RS ni
pasivno stvarno(!) legitimirana. Vse ostale legitimacije so v tem primeru podane.
STVARNA LEGITIMACIJA je vpraanje materialnega prava. Stvarno legitimiran
je tisti, ki je nosilec pravice, oziroma obveznosti v materialnopravnem razmerju.
Aktivno stvarno legitimiran je upnik v razmerju, pasivno stvarno legitimiran pa
dolnik.
PROCESNA LEGITIMACIJA je vpraanje procesnega prava. Gre za vpraanje,
kdo je upravien sproiti konkretni spor pred pravdnim sodiem na aktivni
strani, ter vpraanje, kdo je tisti proti kateremu je lahko vloena dopustna toba
v pravdnem postopku na pasivni strani.
Kaj mora nekdo izkazati, da je lahko tonik? Seveda mu ni treba izkazati, da je stvarno
legitimiran, saj bi bil s tem spor e reen, tu pa gre za vpraanje dopustnosti tobe. Za
obstoj procesne legitimacije zadoa e sama trditev, da je postopek dopusten, tonik
trdi, da je aktivno stvarno legitimiran, ter da je ravno toenec pasivno stvarno
legitimiran. Za obstoj procesne legitimacije torej zadoa zatrjevanje stvarne
legitimacije. URS v l. 23 uveljavlja pravico do sodnega varstva svojih(!) pravic. To je
splono pravilo, obstajajo pa izjeme, ko zakon doloi ire meje procesne legitimacije:
po zakonu o avtorki pravici lahko avtorska organizacija toi v svojem imenu, e so
krene tako imenovane 'male avtorske pravice', v korist konkretnega avtorja, torej
tretjega; po zakonu o varstvu okolja lahko vsak lahko s tobo zahteva opustitev dejanj
s katerimi se ogroa varstvo okolja; v OZ je podobna zahteva, da se odstrani kodna
nevarnost.
Procesne legitimacije ni, e na primer tonik toi nekoga, od sam kogar sploh ni ne
zahteva, tako v naem sistemu ni mona popularna toba. Najprej gledamo ali je
podana procesna legitimacija, nato pa ali je podana stvarna legitimacija.
PRIMER 8
Pogoj za uspeh reivindikacijske tobe je, da tonik izkae da je lastnik ter da stvari nima v
posesti, ter da toenec ni lastnik, ima pa stvar v posesti. Sodie ugotovi, da toenec B res ni
lastnik, vendar tudi tonik A ni lastnik. Ali bo tobo treba zavrei ali zavrniti? Toba se
zavrne, saj ni podana le aktivna stvarna legitimacija.
PRIMER 1
Bistveno vpraanje je, ali je drubenik d.o.o. lahko tonik na izpolnitev obveznosti nasproti tej
drubi? Gre za situacijo, ko tonik pravno gledano ne vlaga tobe v svojo korist, pa pa v
korist tretjega, torej gospodarske drube. Zato bo sodie e na zaetku ugotovilo, da ni
podana aktivna procesna legitimacija, toba se zavre.
Podobno tudi stari ne smejo vloiti tobe za odkodnino za otroka, ki je bil pokodovan v
prometni nesrei v svojem imenu, ampak v otrokovem imenu kot zakoniti zastopniki.

PRIMER 6
Organizacija za varstvo potronikov ni varevalec v tej banki, zato s tobo ne varuje svojih
koristi, ampak koristi nekoga tretjega. To, da se tako zdruenje ukvarja z varstvom
potronikov, e ne pomeni, da lahko tudi vloi tobo s katero se varuje korist tretjega.
Praktino gledano tem potronikom sodno varstvo de facto ni omogoeno, ker je pravdanje za
tako majhen znesek zvezano s tveganjem izgube neprimerno veje vsote za stroke pravdanja
ter izgubo asa. Ni podana aktivna procesna legitimacija, toba se zavre.
Pri nas lahko dravni organ ali civilna pravna oseba, ki se ukvarja z varstvom potronikov
vloila tobo, s katero lahko zahteva opustitev doloenih ravnanj za v bodoe in ugotovitev
ninosti nekaterih pogodb, ki so v nasprotju z moralo ali prisilnimi predpisi. Toi lahko na
ugotovitev ninosti, vsak potronik pa bo moral vloiti svoj dajatveni zahtevek, kjer bo
vpraanje ninosti e reeno kot predhodno vpraanje. Gre predvsem za problem razprenih
interesov potronikov kot razreda, najbolj bo tu aktualen problem nepotenega oglaevanja.
Obstaja tudi pojem 'razredna toba', predvsem v ZDA so pogosteje, gre pa za to, da
posameznik vloi tobo v svojem imenu, pa tudi v imenu vseh ostalih, ki so v enakem
poloaju, ti pa se potem odloijo ali bodo pri tem sodelovali ali ne. Takne so razne razvpite
tobe proti tobani ali farmacevtski industriji, in podjetja se takih tob zelo bojijo.
PRIMER 3
Iz ZGD izhaja odkodninska odgovornost upravnega odbora, ki jo je ta povzroila drubi.
Upravien toiti je tisti, ki je utrpel kodo, torej druba, ki v takem primeru ne zastopa uprava.
Jasno je, da ne bo mogel toiti drubenik, saj je kodo utrpela druba, ne on. V teh situacijah
je lahko problem v tem, da je lahko en delniar lastnik delnic v ve drubah, zato bo izguba
ene drube lahko veliko prinesla drugi drubi, kjer ima ta oseba prav tako delnice, tako da ima
lahko iz tega dobiek. Hoemo povedati, da to kar je slabo za drubo ni nujno slabo za
delniarja drube, zato on ni nujno na kodi. O tem ali bo sproena toba zoper upravni odbor
bo odloala skupina, zato tu sistem pravdnega postopka odpove, kar je lahko tako v interesu
skupine, kot tudi delniarjev, da se toba ne sproi. To je zoprno za malega delniarja, ki bi
hotel sam toiti za kodo povzroeno drubi, pa seveda ne more. V doloenih pravnih redih je
poznan institut 'derivativna toba', da lahko delniar toi v svojem imenu v korist drube.
Tega pri nas praktino ni, razen v zakonu o prevzemih in koncernskih drubah, ter po ZGD-1
tudi v d.o.o..
PRIMER 7
V tem primeru govorimo o pravnem nasledstvu pri pravni osebi. e pravna oseba preneha, se
pravdni postopek vedno prekine, ne glede na to ali ima pooblaenca ali ne, nato pa se pozove
pravnega naslednika, da vstopi v pravdo.
ZGD z imenom statusno preoblikovanje imenuje marsikaj. Subjekt lahko po statusnem
preoblikovanju preneha, ali pa obstaja naprej. V tem primeru je nesporno, da gre e naprej za
isti pravni subjekt, gre le za statusno spremembo pri tem subjektu, zato pravdnega postopka ni
potrebno prekiniti.
PRIMER 15
Vpraanje je ali gre za pomanjkanje aktivne procesne ali aktivne stvarne legitimacije. Dravni
toilec je toil na razvezo zakonske zveze ker jo je sklenila oseba mlaja kot 18 let. Ali se
toba zavre ali zavrne. Oitno je s to zakonsko zvezo po materialnem pravu vse v redu, torej
stvarna procesna legitimacija obstaja, zato se torej ugovarja procesna legitimacija, in to
uspeno, zato se toba zavre (ni v javnem interesu).

15.2.2007
TOBA
LITISPENDENCA ali visenost tobe; ni potrebe, da teeta dve pravdi med istima
strankama o isti stvari; je negativna procesna predpostavka - e med strankama
pravda e tee, bo kasnejo tobo med istima strankama o isti stvari sodie
zavrglo. Gre za zahtevka, ki sta ista, medsebojno izkljuujoa, ali pa je naknadni niji
zahtevek vkljuen v prejnjega vijega.
PRIMER 4
Vpraanje je, ali je podana litispendenca, ali je toba med istima strankama v isti stvari? Pod
predpostavko, da je treba eno tobo zavrei zaradi litispendence, je vpraanje katero bi bilo
treba zavrei? Katera toba je kasneja, tista, ki je bila prej vloena ali tista, ki je bila prej
vroena toencu? Pri nas velja, da je kasneja tista toba, ki je kasneje vroena, torej v tem
primeru moeva toba.
Ali obstaja potreba, da v tem primeru teeta dve pravdi v isti stvari? Mo zahteva s svojo
tobo, da se ugotovi njegov dele 70%, sodie pa bo obravnavalo enino tobo, ki trdi, da je
njen dele 50%. Ko sodie odloa o deleu enega, odloi tudi o deleu drugega, zato ni
potrebe, da v tem primeru teeta dve pravdi, kot toenec v tej pravdi bo pa uveljavljal, da je
enin dele 30%. Kaj e bi sodie zahtevek zavrnilo? Ali bi bil enin dele potem ni?
Seveda ne. Kako pa je z dokaznim bremenom? Ali mora ena dokazati, da je njen dele 50%?
V materialnem pravu obstoji domneva, da sta delea 50:50, zato eni ne v prvem ne v drugem
primeru ne bo treba dokazovati niesar, saj je njena zahteva e zakonska domneva, ki jo bo
moral izpodbiti mo. Na mou bo torej v vsakem primeru dokazno breme.
Sodie mora torej zavrei tobo moa zaradi litispendence.
PRIMER 5
Ali obstaja litispendenca? Zahtevka nista ista, saj vsakdo trdi, da je on lastnik. Ali je to
poloaj, ko sta dva zahtevka medsebojno izkljuujoa? Izjavi sta izkljuujoi, kadar dejstvo
da prva izjava dri, pomeni da druga izjava ne dri (ni nujno da je druga izjava pravilna). Kaj
pa e prva izjava ne dri? To ne pomeni, da je B lastnik stvari, zato ta dva zahtevka nista
medsebojno izkljuujoa. To pomeni, da e se ena pravda zakljui ne pomeni, da bo druga
pravda nesmiselna. e se ugotovi da A ni lastnik, bo moral B v pravdi vseeno e dokazati da
on je lastnik. Izjavi v tobah nista medsebojno izkljuujoi, oziroma sta izkljuujoi le na pol.
Litispendence ni, zato se toba A ne zavre. Litispendenca bi bila, e bi B toil na to, da A ni
lastnik.
Primer podan na vajah:
Dam oglas za avto v asopis, nato pa najprej z enim, isti dan pa e z drugim kupcem sklenem
prodajno pogodbo glede tega avta, z obema tako, da avto izroim ez dva dni. Katera
prodajna pogodba je veljavna? Obe sta veljavni, le prenos lastninske pravice na podlagi druge
pogodbe ne bo mogo. Stvarnopravno ne more razpolagati s tujimi stvarmi. Primer bo zato
podoben kot prejnji, saj gre za obligacijske pravice, litispendence ne bo, ker ne gre za isti
stranki, e me oba toita. Kateremu zahtevku za izpolnitev bo ugodilo sodie? Obema, saj sta
obe pogodbi veljavni! Pride do dveh obsodilnih sodba. Komu sem potem dolan izroiti avto?
Obema. Jaz e vedno ne izpolnim in upnika zahtevata izvrbo. Kdo bo uspel v izvrilnem
postopku dobiti avto? Tisti kupec, ki je prvi sklenil prodajno pogodbo, saj bo on dosegel rube
tega avtomobila. e bi jaz vmes avto zagal, pa ga ne bi dobil nobeden od njiju, pa kaj, bo pa
treba izpolniti drugae.

Drugae bi bilo e drugi kupec ni bi bil v dobri veri, saj potem pogodba ne bi bila veljavna.
PRIMER 6
Obe tobi sta dopustni, saj litispendenca ni podana, ker ne gre za dve tobi med istima
subjektoma.
PRIMER 8a
Logika tonika v tem primeru je napana. Zahtevek za 70 je itak vkljuen v zahtevek za 100.
Zahtevka nista ne ista, ne medsebojno izkljuujoa, pa pa je drugi zahtevek vkljuen v
pravega, zato je litispendenca podana. Tonik ima tudi druge monosti, e vidi da je zahteval
preve.
PRIMER 8
Tekom te pravde tonik ugotovi, da je zahteval premalo in vloi novo tobo o isti stvari z
vijim zahtevkom. Lahko bi poskusil spremeniti tobo, ampak v veini primerov je za to
potrebno soglasje toenca. Mono je, da je njegova edina monost ta, da vloi novo tobo.
Kaj storiti? Zavrei tobo za 100, zavrniti tobo za 150, ali pa naj se v obeh tobah meritorno
odloa? Prve tobe ne moremo zavrei, v njej je treba vsebinsko odloiti, zato se odloa tudi o
drugem zahtevku. V delu drugega zahtevka do vrednosti 100 gre oitno za isto stvar, zato se o
njej ne sme odloati in je podana litispendenca. O presenih 50 pa ni e ni odloeno in
litispendenca ni podana, zato je toba glede tega dela zahtevka dopustna. Toba je lahko glede
svojega dela dopustna, glede dela pa ne. To ni problem, zato bo druga toba deloma zavrnjena
kot nedopustna (100), deloma pa dopustna (50) in se bo o njej meritorno odloalo.
Kaken zahtevek bi moral postaviti, da bi bila njegova toba v celoti dopustna? Moral bo
postaviti tobeni zahtevek za 50 in jasno opredeliti, da gre za 50 razlike, ne 50 kot celoten
zahtevek za celoten predmet.
Lahko je en zahtevek na primer nien, pa lahko e vedno kljub res iudicata toim na preseek
tega istega zahtevka, eprav je e prvo sodie ugotovilo, da je pogodba nina (saj je o tem
odloalo kot o predhodnem vpraanju).
PRIMER 9
e imata dva zahtevka isto dejansko in pravno podlago, ju je mogoe zdruiti v en zahtevek.
Zahtevka oitno nimata iste pravne podlage, eden je iz naslova varstva pravice, eden iz
naslova varstva posesti, en zahtevek je obligacijskopraven, drugi stvarnopraven.
To pa e ne pomeni, da ni mogoe zdruiti obeh zahtevkov, e je sodie v obeh stvarno
pristojno, v tem primeru pa ni, ker je glede motenja posesti v ZPP predviden poseben
postopek.
28.2.2007
VRSTE TOB
dajatvena toba je toba s katero tonik od sodia zahteva, da mu toenec nekaj
da, stori, opusti ali dopusti
oblikovalna toba je toba s katero tonik od sodia zahteva, da s sodbo
oblikuje, preoblikuje ali ukine neko pravno razmerje
ugotovitvena toba je toba s katero tonik od sodia zahteva, da s sodbo
ugotovi obstoj ali neobstoj pravice ali pravnega razmerja

PRIMER 1
Gre za dajatveno tobo, sodie pa dajatveni tobi ne bo moglo ugotoviti, e zahtevek ni
zapadel. Ko je bila toba vloena, zahtevek za vrailo posojilo e ni zapadel, sodie pa
zadnjo obravnavo opravi, ko je zahtevek za vrailo e zapadel.
Kako bi bilo v primeru, da sem toen na plailo kupnine, ki je e nisem plaal ob vloitvi
tobe, ki pa sem jo pozneje plaal, sodie pa bi upotevalo stanje ob vloitvi tobe? Plaati bi
moral e enkrat, kar pa ni racionalno.
Za odloanje v konkretnem primeru pred sodiem je odloilno stanje, kakrno je ob koncu
glavne obravnave. To velja glede vseh dejstev, tudi dejstva zapadlosti, zato bo toenec
obsojen na vrailo posojila.
PRIMER 20
(a)
Narava izpolnitve pivovarne je, da zahteva nekaj predhodnih priprav. Ko gostilniar povpraa
ali bodo izpolnili dolnost, mu pivovarna odgovori, da se ne uti vezano s pogodbo. Kaj naj
torej stori gostilniar?
Dajatvena toba ne pride v potev, saj njegov zahtevek e ni zapadel. Marca pivovarna e
niesar ne kri. V potev bo torej prila ugotovitvena toba, saj gre za ugotovitev obstoja
razmerja (ugotovitev zahtevka), zapadlost zahtevka s tem nima veze. Ugotovitvena toba
gostilniarju prinese odpravo negotovosti glede njegovega pravnega poloaja. e bo
ugotovitvena toba uspena, bo lahko gostilniar vloil dajatveno tobo, o predhodnem
vpraanju ugotovitve razmerja pa bo e pravnomono razsojeno, zato bo uspena
ugotovitvena sodba v korist gostilniarja. e pa bo ugotovitvena toba za gostilniarja
neuspena, bo vsaj vedel da pogodba ne zavezuje. Dejanski problem pa je v tem, da
ugotovitvena toba do junija ne bo reena.
Za ugotovitveno tobo sta dve procesni predpostavki:
nanaati se mora na pravico ali pravni razmerje
pravni interes (Pravni interes pri dajatveni tobi izhaja e iz samega namena
dajatvene tobe, pri oblikovalni pa prav tako, zato se pravni interes zahteva le pri
ugotovitveni tobi. Obstaja domneva, da je podan pravni interes pri teh dveh tobah.
Glede na to, da smo vsak dan v desetinah pravnih razmerij, ne bomo za vsakega toili,
da bi ugotovili ali obstaja. Zato se zahteva pri ugotovitveni tobi pravni interes.)

(b)
Procesna predpostavka pravnega interesa je na strani tonika, ta pa se presoja glede na trditve
tonika, ne toenca. e je ugovor pivovarne, da pogodba ne obstaja, bo zahtevek tonika
zavrnjen, ne zavren.
PRIMER 21
Zahtevki iz te pogodbe so zapadli, zato ni smiselno toiti na ugotovitev razmerja, e lahko
toi z dajatveno tobo. Dajatvena sodba je ve kot ugotovitvena sodba, saj je izvrilni naslov
(za izvrbo). Naeloma ni mona ugotovitvena toba, e je e mona dajatvena toba. Kaj naj
sodie stori z ugotovitveno tobo? Tobo zavre, ker ni pravnega interesa za ugotovitveno
tobo, saj je e mona dajatvena toba.
PRIMER 7
Tukaj je ugotovitvena toba na ugotovitev, da razmerje ne obstoji. A mora imeti pravni interes
(ekonomski, avtorski, znanstveni, moralni in podobno). Pravni interes A je v tem, da e se z
ugotovitveno tobo ugotovi, da razmerje ne obstaja, B ne bo uspel z dajatvenim zahtevkom
nasproti njemu. To je lahko pravni interes A, saj njegova kreditna sposobnost pada s tem, da je

v negotovosti ali bo toen ali ne. Prav tako bi denar, ki je v nevarnosti lahko naloil, zato se
zmanja tudi njegova razpolagalna sposobnost. Tak pravni interes je torej upoteven.
e pa je v neki zadevi e vloena dajatvena toba, ni mogoe vloiti e ugotovitvene tobe.
Ugotovitvena toba ne vzpostavlja litispendence za dajatveno tobo, zato je dajatvena toba
dopustna. e je podana dajatvena toba, mora stranka izkazati pravni interes za ugotovitveno
tobo skozi celoten postopek. Sodie bo torej zavrglo ugotovitveno tobo, ker tonik nima
pravnega interesa, saj je e sooen z dajatveno tobo.
PRIMER 23
Neposredno izvrljiv notarski zapis nima uinka ne bis in idem. Toba v tem primeru ni
dopustna, ker stranka nima pravnega interesa, saj lahko e zahteva izvrbo preko izvrljivega
notarskega zapisa. Vendar pa gre tu za dajatveno tobo, za katero se ne zahteva pravni interes.
Pri dajatveni in oblikovalni tobi se pravni interes domneva, ta domneva pa je izpodbojna.
Sodie bo torej zavrglo tobo zaradi neobstoja procesne predpostavke pravnega interesa.
PRIMER 3
Zahtevek konkretne dajatvene tobe je vrailo kupnine, ki je bila e plaana. Tonik trdi, da
pogodba ne velja, ker je bil v zmoti. Pogodba ni veljavna? Poznamo dve vrsti neveljavnosti,
ninost in izpodbojnost. Ninost uinkuje ex lege in od zaetka, pri izpodbojnosti pa preneha
pogodba uinkovati ele ko je izpodbita. Pri izpodbojnosti je torej treba najprej toiti z
oblikovalno tobo, da se pogodba razveljavi. Nesmiselno je torej zahtevati vrnitev e
plaanega, dokler pogodba e ni razveljavljena, A bo moral najprej izpodbijati prodajno
pogodbo z oblikovalno tobo. Z enostransko izjavo ne more razveljaviti pogodbe, ampak je
treba toiti. Dajatveni zahtevek je torej treba zavrnit, ker po materialnem pravu ni utemeljen
(pogodba e velja).
PRIMER 22
Tukaj je situacija, ko je pogodba sklenjena, ne pa e izpolnjena, dolnik pa ugotovi, da je bil v
zmoti. Dolnik je nato toen na izpolnitev. Ali bo sodie upotevalo ugovor dolnika, da je
bil ob sklepanju pogodbe v zmoti? Ne, saj pogodba velja, ker je izpodbojna, ne pa e
izpodbita. Toenec bi moral vloiti oblikovalno tobo preko nasprotne tobe, s katero bi
zahteval razveljavitev pogodbe. Ugovor ne zadoa. Toenec bo obsojen.
Kaj pa e bi toenec rekel, da gre za oderutvo? V tem primeru bi nastopil razlog ninosti, ki
uinkuje ex lege, zato ni potrebna nasprotna toba, ampak zadoa ugovor. e pa bi e toil
zaradi ninosti, bi morala biti nasprotna toba ugotovitvena.
PRIMER 2
Kupec v primernem roku graja stvarne napake, nato si izbere sankcijo odstopa od pogodbe,
nato pa toi na razveljavitev pogodbe. Za odstop od pogodbe tu zadostuje enostranska izjava
(tonik ima oblikovalno pravico), toba ni potrebna, ni izkazan pravni interes za oblikovalno
tobo, zato se ta zavre. Oblikovalne pravice so sicer dveh vrst, take, ki uinkujejo e z
enostransko izjavo in take, ki zahtevajo tobo.
1.3.2007
SPREMEMBA TOBENEGA ZAHTEVKA toba je spremenjena, e tonik
spremeni tobeni zahtevek. e je toba spremenjena mora k temu dati soglasje
toenec, lahko pa tudi sodie dovoli spremembo tobe. Tobo je mogoe spreminjati
le do zakljuka postopka na prvi stopnji.
PRIMER 14

Oporoka se razveljavi zaradi pomanjkanja oblinosti (l. 76 ZD) ali zaradi gronje (l. 60
ZD). Tonik se najprej sklicuje na pomanjkanje oblinosti, nato pa na gronjo kot razlog za
razveljavitev oporoke. Ali gre za spremembo tobe? Toba je spremenjena, e je spremenjen
tobeni zahtevek.
IDENTITETA TOBENEGA ZAHTEVKA
Pomembne so tri teorije:
(1.) civilistina teorija tobeni zahtevek je isto kot zahtevek materialnega prava,
tobenih zahtevkov je toliko, kot je po materialnem pravu podlag zanje.
e je sodie vezano na tobeni zahtevek (l. 2 ZPP), ni pa vezano na pravno kvalifikacijo
(iura novit curia), iz tega sledi, da pravna kvalifikacija ni del zahtevka. Ne moremo torej
enaiti zahtevka materialnega prava in tobenega zahtevka, tobeni (procesni) zahtevek lahko
postavimo tudi e nimamo materialnopravnega upravienja. Civilistina teorija je torej
napana in na njeni podlagi tega primera na bomo reevali.

(2.) ista procesna teorija tobeni zahtevek je tisti uinek, za katerega zahteva,
naj mu ga sodie prisodi.
Kljub spremembi materialnopravnega zahtevka tonik v tem primeru pravzaprav zahteva enak
uinek, ki je razveljavitev oporoke, zato bo lo za identiteto tobenega zahtevka.

(3.) ekvivalenna teorija toba je spremenjena, bodisi e se spremeni tobeni

predlog, bodisi e se bistveno spremeni dejanska podlaga tobe.
Pomembno je, ali se je spremenila dejanska podlaga tobe, ne materialnopravna podlaga
tobe. Ali je torej nova dejanska podlaga v tem primeru bistveno drugana? To je olski
primer za to, da je dejanska podlaga bistveno drugana, prej je bilo pomembno ali je zapustnik
oporoko sam napisal, sedaj pa je pomembno, ali je nekdo z nedopustno gronjo vplival na
voljo zapustnika. Ekvivalenna teorija je kompromis med civilistino in isto procesno teorijo.
Po njej je toba v tem primeru spremenjena zaradi spremembe tobenega zahtevka.

V sodni praksi v zvezi s spremembo tobe prevladuje ekvivalenna teorija, dostikrat

pa praktino pride v potev le ista procesna teorija.
PRIMER 13
Po civilistini teoriji bi rekli, da je bil tobeni zahtevek spremenjen. Po isti procesni teoriji
tobeni zahtevek ni spremenjen, ker tonik vseskozi zahteva, da se ugotovi, da je on lastnik.
Po ekvivalenni teoriji pa toba je spremenjena, saj se spremeni dejanska podlaga zahtevka,
najprej se dokazuje, da je bila stvar izroena na podlagi pogodba, nato pa se dokazujejo pogoji
za priposestvovanje.
PRIMER 15
Po isti procesni teoriji je zahtevek spremenjen, gre za generini zahtevek in zato je treba tudi
pri isti procesni teoriji treba gledati na dejansko podlago, ali je teh drugih 50.000 SIT istih
kot prvih 50.000 SIT. Vpraati se je treba, kaj bi bilo, e bi tonik e od vsega zaetka
zahteval po obeh temeljih. Oitno bi lahko dobil to vsoto dvakrat, ob izpolnjenih pogojih, e
pa bi lahko dobil vsoto po enem temelju, po drugem pa potem ne ve, gre dejansko za isto
denarno vsoto. V tej situaciji dejansko 50.000 SIT za oktober ni isto, kot 50.000 SIT za
november, eprav je zahtevek e vedno 50.000 SIT. Zato bo tudi po isti procesni teoriji lo za
spremembo tobe, po ekvivalenni teoriji pa sploh.
PRIMER 16
Upnik (potnik) ima kar tri materialnopravne temelje, na podlagi katerih lahko terja
odkodnino za to prtljago v vrednosti 100.000 SIT.

1. temelj pogodbena odkodninska obveznost (po tej pogodbi se je taksist zavezal, da vas bo
pripeljal na pogodbeno doloeni kraj, zato bo pogodbeno odkodninsko odgovarjal, ker vas tja ni
pripeljal)

2. temelj krivdna odkodninska deliktna obveznost

3. temelj objektivna odkodninska odgovornost iz naslova avtomobilske odgovornosti
e bi na primer potnik ne bil poslovno sposoben in bi odpadel prvi temelj, ali bo lo za
spremembo tobe, e bi namesto tega uveljavljal drugi ali tretji temelj za isto vsoto. Zopet se
vpraamo, ali bi v primeru, da bi potnik dobil odkodnino na podlagi prvega temelja lahko
zahteval odkodnino tudi na podlagi drugega temelja. Oitno ne, zato ne bi lo za spremembo
tobe.
PRIMER 18
KUMULACIJA ZATHEVKOV - posebne vrste kumulacije so; (1) alternativna,
(2) eventualna, (3) procesno nadomestno upravienje.
1. To sploh ni primer kumulacije zahtevkov, A se bo pa odloil na kateri zahtevek bo toil,
ker gre za alternativno obligacijo po izbiri upnika.
2. Tukaj bo treba postaviti alternativni zahtevek in zahtevati eno ali drugo, saj gre za
alternativno obligacijo po izbiri dolnika, e bi zahteval oboje, bi zahteval preve in bi bil
zahtevek zavrnjen, prav tako pa ne sme tonik sam izbrati izpolnitve.
3. Tu gre za monost nadomestne izpolnitve (facultas alternativa), ne toi se alternativno, ker
ni alternativne obligacije, zato bo v potev prilo procesno nadomestno upravienje, zato bo
treba toiti na sedemdnevno uporabo vikenda, zraven pa napie, da se lahko dolnik rei
obveznosti, e upniku izroi 100.000 SIT.
4. e je naturalna restitucija mona, je upnik upravien samo do nje, e pa ni mona, je
upravien samo do denarne odkodnine. Zato se postavi eventualni zahtevek, e ne bo
mogoa naturalna restitucija, naj sodie prizna toniku vsaj denarno odkodnino.
Alternativno ni mogoe toiti, ker sploh ni monosti izbire,
PRIMER 19
1. Sodie ni ravnalo prav, ko toencu po spremembi tobe ni nudilo monosti, da se brani
pred tobo, kakor je spremenjena.
2. Kreno je naelo kontradiktornosti, kar je absolutna bistvena kritev postopka.
3. Razveljavitev in vrnitev v ponovno sojenje.
7.3.2007
PRIMER 12
Gre za institut vmesnega ugotovitvenega zahtevka, s katerim se dosee pravnomonost
odloitve o predhodnem vpraanju. Toenec bi isti uinek lahko dosegel z vloitvijo nasprotne
tobe na ugotovitev zahtevka.
Ali pa gre tu za spremembo tobe? Mona sprememba tobe je, da prvotnemu zahtevku
tonik doda e en zahtevek. V ZPP pa je posebej doloba, da za vmesni ugotovitveni zahtevek
privolitev toenca ni potrebna. Sodie je tako ali tako dolno ugotoviti obstoj razmerja, zato
privolitev toenca ni potrebna, saj se s tem ne njega, ne sodie ne obremeni.

PRIMER 11
Pomembni sta dve dolobi:
Za spremembo tobe je potrebna privolitev toenca (l. 185 ZPP).
Toba ni spremenjena, e tonik zmanja tobeni zahtevek (l. 184 ZPP).
Ni torej reeno, da je privolitev toenca pomembna samo za spremembo tobe. Vidimo, da za
zmanjanje zahtevka ni potrebna privolitev toenca iz naslova spremembe tobe. Morda pa
obstaja kakna druga pravna podlaga, za katero se zahteva privolitev toenca. Privolitev
toenca je potrebna na primer tudi pri umiku tobe, ne pa pri odpovedi zahtevku. Kdor se
lahko odpove zahtevku brez privolitve toenca, ga lahko tudi zmanja. Zato bo privolitev
toenca odvisno od tega ali gre za delni umik tobe ali za delno odpoved zahtevku.
e bi tonik delno umaknil tobo, bi lahko ponovno toil na dva tiso, za kolikor je tobo
umaknil. Kako je treba torej razlagati primer, ko ne vemo ali gre za umik tobe ali odpoved
zahtevku. Tonik si s svojim dejanjem ni ravnal v korist, zato bi bilo naeloma treba razlagati
v korist tistega, ki je v slabem poloaju. Zato bo lo v tem primeru za delni umik tobe.
V praksi take primere tejejo za delni umik tobe, za to pa je potrebno soglasje toenca. e
toenec moli se teje, da se z delnim umikom strinja.
PRIMER 24
(1) Z reivindikacijo tonik trdi, da je on lastnik, toenec pa posestnik. Za sodbo je pomembno
stanje ob zakljuku glavne obravnave. Takrat tonik sicer je lastnik, toenec pa ni posestnik,
zato ni pogojev za uspeno in reivindikacijo. Toda, e bi bilo tako in bi A toil C, bi ta stvar
spet lahko prodal naprej in A nikoli ne bi priel do stvari. Zato je v ZPP pomemben institut
odtujitve stvari o kateri tee pravda (l. 190 ZPP), ki pravi, da e katera od strank odtuji stvar
ali pravico, o kateri tee pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokona. S
tem ZPP hoe povedati, da ni ovir, da se pravda ne kona pozitivno za lastnika fingira se
torej, da je B e vedno posestnik. Glavna posledica te dolobe pa je, da bo ta sodba z uinkom
pravnomonosti in izvrljivosti zavezovala tudi C.
Splono pravilo v pravdnem postopku je, da sodbe uinkujejo proti strankam, uinkujejo pa
tudi proti pravnim naslednikom strank. Ne splaa se torej kupovati stvari, o katerih tee
pravda. C ni postal lastnik, ker B ni izpolnil svoje zaveze iz prodajne pogodbe, zato mu bo
stvar odvzeta. Gre torej za pravno napako stvari, C bo torej lahko uveljavljal zahtevke iz
naslova jamevanja za pravne napake.
(2) V drugi varianti je A posodil raunalnik B. Z vidika B se situacija v bistvu ne spremeni.
Kaj pa je s C, ali bo v tem primeru postal lastnik?
Po (l. 64 SPZ) velja:
(I.) Lastninska pravica na preminini se pridobi, tudi e prenosnik ni imel pravice
razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve v dobri veri in e je pridobil stvar
na podlagi odplanega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. lena tega zakona
(veljaven pravni posel).
(II.) Lastninska pravica se pridobi na nain iz prejnjega odstavka samo, e je bila
preminina prodana na javni drabi, e prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takne
preminine v promet ali e je prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega
lastnika.
V tem primeru je A prostovoljno prepustil posest B. Pri premininah je posest publicitetni
znak lastninske pravice, zato tejemo, da si je za nastalo situacijo A vsaj deloma sam kriv, saj
bi lahko odklonil posodbo zaupanja nevredni osebi. C bo tako v dobri veri postal lastnik stvari
po zadnjem pogoju iz 64/II SPZ, eprav B ni lastnik. A z reivindikacijo v tem primeru ne bo
uspel, ker je lastninska pravica prela.

PRIMER 26
Pri cediranju terjatve gre za izroitev na dolgo roko, zato bo C postal lastnik. Toenec zato
ugovarja, da tonik ni aktivno materialno legitimiran, saj ni ve lastnik. Institut odtujitve
stvari o kateri tee pravda pokriva tudi to situacijo, zato bo sodie toenca kljub ugovoru
obsodilo na plailo posojila.
Tega A in C nista dolna narediti, je pa to mono, e se s tem vse tri stranke strinjajo.
Pravda se bo konala med C in B.
Res ni treba storiti niesar.
Po irelevanni teoriji tobeni zahtevek ostane enak. Nastane pa problem z izvrbo, saj
bo C moral dokazati, da je pravni naslednik A.
Po relevanni teoriji pa velja, da stranke ostanejo iste, spremeni pa se tobeni zahtevek,
tako da se zahteva da naj B plaa C.
Pomen teh teorij ni v tem ali A lahko toi ali ne. Razlika je v tem ali mora tonik
spremeniti zahtevek tako, da se ta glasi na pridobitelja med pravdo odtujene stvari ali ne.
Na aktivni strani se priporoa relevanna teorija, saj po njej ni problema z izvrbo. Na
pasivni strani pa velja irelevanna teorija, saj tonik ne ve, komu je bila stvar o kateri tee
pravda izroena, tako pa bo sodba uinkovala tudi nasproti pridobitelju. Po relevanni
teoriji se spremeni tobeni zahtevek subjektivno, ne objektivno.
PRIMER 30
V tobi je zelo pomembno pravilno oblikovanje tobenega zahtevka. Poglejmo si naslednje
primere zahtevkov:
1. Ta monost odpade, ker mora biti tobeni zahtevek konkretiziran. e se zahteva denar,
naj se zahteva konkretna denarna vsota. Tonik mora specificirati kateri znesek po
njegovem ustreza standardu pravine denarne odkodnine. Tobeni zahtevek naj bo
napisan tako, kot eli da se glasi v sami sodbi (copy paste). Ni izvrljiva sodba v
kateri pie, da si bil obsojen na pravino denarno odkodnino, zato je potrebno
zahtevek oblikovati tako, da ga bo mogoe izvriti torej v obliki velelnika (ne
'predlagam naj sodie obsodi', ampak 'sodie naj obsodi'). Species stvar je treba v
zahtevku konkretizirati, pri opustitvah je potrebno konkretno opisati, kaj naj toenec
opusti.
2. Za izvrilni postopek je vano koliko bo treba izvriti, ne iz kaknega naslova, zato
slednje ne sodi v tobeni zahtevek, ampak v sodbo. Pravna kvalifikacija ne sodi v
tobeni zahtevek, tudi ne spada v izrek sodbe, ampak v obrazloitev sodbe.
3. Ta zahtevek ima nepotreben balast v tem, da vsebuje pravno kvalifikacijo in v trditvi,
da je tonik upnik in dolnik toenec, kar je itak jasno.
4. Ta zahtevek je pravilno oblikovan in to je tisto, kar bo vsebovano v sodbi. Pri
konkretizaciji zahtevka sta le dve izjemi, ko ni treba zahtevati konkretne denarne
vsote. To je ko se pie toba, to je pri strokih postopka, saj e ne vemo, koliko bodo ti
stroki znaali ter pri zakonitih obrestih, pri katerih je bistven datum, od katerega te
obresti teejo.
PRIMER 27
1. e dri to, kar trdi A, kdo je lastnik nepreminine? Lastnik je A. Vknjiba v zemljiko
knjigo se opravi le pri prenosu lastninske pravice s pravnim poslom, ne pa s
priposestvovanjem. Zato bo pravilen ta zahtevek, ko A zahteva, da se ugotovi, da je on
lastnik nepreminine. e to dri, B tudi ne more izdati zemljikoknjinega dovolila,
saj ni lastnik. To stanje pa se mora ugotoviti s sodbo, saj se A sicer ne bo mogel vpisati
v zemljiko knjigo. Sodie bo izdalo sodbo, kjer bo pisalo, da je A lastnik
nepreminine in A se bo na podlagi te sodbe vpisal v zemljiko knjigo.

2.
3.
4.
5.

Napaka pri tej monosti je, da se ne toi na pravico, za katero A eli, da se ugotovi.
B ni dolan niesar priznati, to da A je ali ni lastnik je pa dejstvo.
B sploh ne more izdati te listine, ker ni lastnik.
B sploh ne more izdati te listine, ker ni lastnik.

PRIMER 28
e bi v tem primeru A toil ugotovitveno bi izgubil, ker A e ni lastnik, je le kupec. V tem
primeru bi bila primerna varianta 4 ali 5 iz prejnjega primera.
Toba na izdajo zemljikoknjinega dovolila se glasi na storitev. Toenec je dolan podati
neko izjavo volje, e tega ne bo hotel storiti v izvrbi, bo to izjavo volje nadomestila e sama
sodba. Pravilna bo torej peta varianta, ker vsebuje izjavo volje sodba se mora glasiti tako
kot se glasi zemljikoknjino dovolilo, zato se mora tako glasiti tudi zahtevek.
PRIMER 31
Toba bo dajatvena, zopet se zahteva storitev izjave volje, zato bo sodie obsodilo B na
izjavo volje, ki jo bo sodba nadomestila, e B te izjave volje ne bo opravil. Zato bo pravilen
zahtevek tevilka 3.
INTERVENCIJA IN SOSPORNITVO
8.3.2007
STRANSKI INTERVEVIENT je oseba, ki se pridrui stranki v pravdi, ker ima
pravni interes na tem, da stranka, ki se ji pridrui, zmaga. Stranski intervenient ni
stranka, stranki se v pravdi le pridrui, ker ima za to pravni interes. Rezultat pravde bo
posredno vplival na intervenientov pravni poloaj.
Preizkus za pravni interes intervenienta; med intervenientom in stranko, ki se ji
pridrui, mora obstajati neko zunajprocesno materialno razmerje take vsebine, da bo,
e stranka pravdo izgubi, ta stranka pridobila neke pravice ali zahtevke nasproti
intervenientu.
PRIMER 6
Kupec prodajalca toi za povrailo kode zaradi stvarne napake prodane stvari. Vpraanje je,
ali ima proizvajalec tega aparata pravni interes, da se vkljui v pravdo na strani prodajalca.
Ugotovimo lahko, da ima pravni interes, saj mu v primeru obsodbe prodajalca grozi
prodajalev regresni zahtevek. Med prodajalcem in proizvajalcem prav tako obstaja neko
materialnopravno razmerje, prodajalec bo tako nasproti njemu pridobil zahtevek, kar je
tipien pravni interes pri stranski intervenciji.
Stranski intervenient bo v pravdo vstopil na strani prodajalca. Pred omi imamo dve pravdi,
ena e poteka med prodajalcem in kupcem, grozi pa e druga med prodajalcem in
proizvajalcem, pod pogojem, da prodajalec prvo pravdo izgubi. Oitno je torej, da sta imela v
prvi pravdi tako prodajalec kot stranski intervenient pred omi isti cilj, vendar se stranski
intervenient vanjo vkljui ker varuje lastne interese, eprav njegova dejanja lahko koristijo
tudi prodajalcu.
PRIMER 7
Proizvajalec tokrat za prvo pravdo iz prejnjega primera sploh ne ve, zato se stranski
intervenient sploh ne more vkljuiti v pravdo. Sodie prodajalce obsodi na plailo
odkodnine ker ugotovi, da je imela stvar serijsko napako. Prodajalec se po obsodbi in plailu
kode obrne na proizvajalca;

Ali bo proizvajalec lahko uveljavljal ugovor, da stvar ni imela serijske napake? e bi sodie
reklo, da tega ne more ugovarjati, bi proizvajalcu krilo pravico do pravnega varstva in
kontradiktornosti. Prodajalec mora imeti monost vsaj enkrat zagovarjati se pred sodiem,
esar pa zaradi prodajaleve opustitve obvestila ni mogel storiti v prvi pravdi. Zato bo
proizvajalec lahko uveljavljal ugovor, da ni lo za serijsko napako. e bi proizvajalec v prvi
pravdi nastopil kot stranski intervenient, pa tega ugovora ne bi mogel uveljavljati.
To, da je v prvi sodbi zapisano, da je do kode prilo zaradi serijske napake ni nobena
absolutna resnica, ampak je lahko rezultat tega, kako se je stranka pravdala. Mono je, da je
bil prodajalec obsojen, ker se je pravdal slabo, ne pa zato, ker je res prilo do kode zaradi
stvarne napake. V tem primeru bo imel v drugi pravdi proizvajalec zoper njega ugovor
slabega pravdanja.
Intervencijski uinek (efekt); pomeni, da oseba, ki je v pravdi sodelovala kot stranski
intervenient, ne more oitati stranki, da se je slabo pravdala. Kdor je imel monost
vplivati na izid prve pravde, ta v drugi pravdi ne bo mogel ugovarjati nobenemu
dejanskemu ali pravnemu zakljuku prve pravde. Intervencijski uinek gre torej v
kodo stranskega intervenienta in v korist stranke, pri kateri je prilo do intervencije.
Ugovor slabega pravdanja pa je moen, kadar ne nastopi intervencijski uinek.
Stranka v drugi pravdi ne bo mogla uveljavljati intervencijskega uinka, ker sploh ni
prilo so intervencije, zato jo lahko zadene ugovor slabega pravdanja.
Trgovcu v prvi pravdi je v interesu, da pride do intervencije, saj bo lahko intervenient
pripomogel k uspehu v pravdi, v primeru neuspeha pa bo imel nasproti proizvajalcu regresni
zahtevek, ki ga bo laje uveljavil, saj bo nasproti proizvajalcu nastopil intervencijski uinek.
e pa do intervencije ne bo prilo in bo prodajalec prvo pravdo izgubil, je v nevarnosti, da bo
izgubil tudi regresni zahtevek, saj bo imel proizvajalec zoper njega ugovor slabega pravdanja.
Obvestilo o pravdi je obvestilo stranke potencialnim regresnim zavezancem, da
tee pravda. S tem obvestilom prodajalec proizvajalcu sploh omogoi, da bo nastopil
kot stranski intervenient, kar je, kot smo videli, v njegovem interesu. Za nastop
intervencijskega uinka zadostuje e, da je imel intervenient monost vkljuiti se v
pravdo. im je to monost proizvajalec imel, ga prva sodba v celoti zavezuje in izgubi
ugovor slabega pravdanja. Obvestilo o pravdi se lahko poda dokler se pravda
pravnomono ne kona.
PRIMER 9
A in B sta povzroila kodo O, ta pa je toil A na povrnitev celotne kode. B je v pravdi
nastopil kot stranski intervenient. Sodie je ugotovilo obstoj protipravnosti, vzrone zveze,
odgovornosti za kodo in nastalo kodo. A nato z regresnim zahtevkom toi B na povrnitev
polovice kode. Ali lahko B v tej pravdi ugovarja, da njuno ravnanje ni bilo protipravno, pa
tudi do takega obsega kode ni prilo.
Tega B seveda ne more ugovarjati. To je klasien primer, ko nasproti B nastopi intervencijski
uinek. Sodba iz prve pravde uinkuje tudi proti njemu.
PRIMER 8
Stranski intervenient lahko v pravdi opravlja vsa tista dejanja, ki jih lahko opravlja tudi
stranka pri kateri je prilo do intervencije. Tu pa pride do pripoznave zahtevka s strani stranke.
e sta si ravnanji stranke in intervenienta v konfliktu, obvelja ravnanje stranke, tudi e je
manj ugodno zanjo.

Zaradi tega pravila bo obveljala strankina odpoved zahtevku. Ker je podizvajalec deloval kot
stranski intervenient bi priakovali, da bo tudi v tem primeru zoper njega nastopil
intervencijski uinek. Vendar pa ni tako, intervencijski uinek se ne krije v popolnosti s samo
intervencijo. Intervencijskega uinka ne bo, e je stranka uveljavljala pravdno dejanje v
nasprotju z intervenientovim ravnanjem. Podizvajalec bo imel torej v regresni pravdi ugovor
slabega pravdanja.
PRIMER 4
Navidezno gre za enak primer kot prej, a le navidezno. V tem primeru zavarovalnica kot
stranski intervenient ne bo imela ugovora slabega pravdanja, ker se je njeno nasprotno
ravnanje nanaalo le na viino nasprotnikovega zahtevka za nepremoenjsko kodo. Problem
je v tem, da je na strani zavarovalnice izkazan le ekonomski, ne pa tudi pravni interes, zato bo
proti njej kljub nasprotju med ravnanji nastopil intervencijski uinek.
SOSPORNITVO je sodelovanje ve oseb v pravdi na strani tonika ali toenca.
PRIMER 10
Sama okoliina, da se je nekdo znael v istem poloaju kot druga oseba e ne pomeni ni.
Vsak sam odloa kako in e sploh bo uveljavljal svoje pravice. To, da sta tudenta praktino v
enakem poloaju, praktino ne vpliva na to, kaken bo pravni poloaj prvega ali drugega
tonika v pravdi.
To, da se je B odpovedal zahtevku je njegova avtonomna odloitev, kaj bo storil z njegovo
pravico. Posledino bo sodba za enega tudenta lahko ugodilna, za drugega pa ne. Rezultat
pravde bo namre tudi rezultat tega kako dobro se je katera stranka pravdala.
Navadno in enotno sospornitvo:
Izhodie za reevanje tega primera je torej, da se vsak sospornik teje za
samostojno pravdno stranko in da dejanja ene stranke ne bodo vplivala na
pravdni poloaj druge stranke NAVADNO SOSPORNITVO.
V doloenih primerih pa ni mono, da bi sodie v izreku sodbe prvemu
sosporniku ugotovilo nekaj, drugemu sosporniku pa nekaj drugega. V teh
primerih do izreka takne sodbe ne more priti e po naravi stvari, po sami logiki
ENOTNO SOSPORNITVO.
Materialno in formalno sospornitvo:
MATERIALNO SOSPORNITVO nastane v treh situacijah:
- kadar se zahtevki sospornikov opirajo na isto dejansko in pravno podlago
(isti historini dogodek idem factum, idem ius)
- kadar so osebe v pravni skupnosti
- kadar so osebe solidarni dolniki ali upniki
FORMALNO SOSPORNITVO nastane, kadar so predmet spora zahtevki iste
vrste in so toniki ali toenci v podobni dejanski in pravni situaciji (simile factum,
simile ius), sodie pa je za vsakega izmed njih stvarno in krajevno pristojno.
Formalni sosporniki med seboj niso v materialnopravni zvezi, lahko pa toijo ali so
toeni z eno tobo.

Navadno in enotno sospornitvo:

NAVADNO SOSPORNITVO pri navadnem sospornitvu procesna dejanja enega
sospornika ne vplivajo na poloaj drugega sospornika. Proti vsakemu izmed
navadnih sospornikov lahko izide razlina sodba.
ENOTNO SOSPORNITVO o enotnem sospornitvu pa govorimo, kadar lahko
za vse sospornike izda sodie le enako sodbo. Aktivno in koristno dejanje enega
sospornika pri enotnem sospornitvu uinkuje za vse enotne sospornike. Formalni
sosporniki so vedno navadni, materialni sosporniki pa so lahko tudi enotni.
Formalno sospornitvo

Materialno sospornitvo

Navadno
sospornitvo

Navadno sospornitvo
Enotno sospornitvo
Nujno
sospornitvo

PRIMER 11
Gre za A-jevo tobo glede slunosti poti ez zemljie v solastnini B in C. Ali lahko za B in C
sodie izda razlini sodbi? e sta B in C enotna sospornika, bo morala biti tudi sodba zanju
enaka, saj se enotni sosporniki tejejo za enotno stranko. Koristna aktivna pravdna dejanja
enega bodo vplivala tudi na poloaj drugega sospornika. Kadar pride do konflikta med
ravnanji, obvelja najkoristneje ravnanje posameznega enotnega sospornika. Uinkovalo bo
torej le najbolj koristno dejanje, to pa je v konkretnem primeru ravnanje B, ki se je dobro
pravdal, ne pa ravnanje C, ki je pripoznal zahtevek.
Splono pravilo je, da gre pri sospornitvu za navadno sospornitvo, vendar v konkretnem
primeru po naravi stvari ne moreta iziti dve razlini sodbi. e sta B in C solastnika se s
stvarno pravico slunosti poti ne more obremeniti samo delea enega sospornika, pa pa le
solastnino, saj bi sicer ne dosegli elenega uinka (e bi obremenili samo C, ne pa tudi B, bi
imel ta v primeru zavrnilne sodbe negatorno tobo). Postopek bo v tem primeru torej tekel
naprej in za obe stranki bo izla ena in ista sodba.
PRIMER 12
Zopet bo lo za vpraanje ali sta A in B enotna sospornika ali ne. Ali je mogoe, da proti
enemu izide drugana sodba, kot proti drugemu, ena na podlagi pripoznave in ena zavrnilna?
Ali bi do podobnega rezultata lahko prilo tudi izven pravde, na primer da bi en svoj
solastninski dele prodal, drugi pa ne?
Solastnik lahko razpolaga s svojim idealnim solastninskim deleem, lahko ga tudi proda
drugemu, tako da bo po izroitvi ta postal lastnik. e do takega poloaja lahko pride izven
pravde, potem ni skregano z logiko, da lahko do takega poloaja pride tudi v pravdi. Posledica
tega je ugotovitev, da gre pri A in B za navadno sospornitvo, kakrno je tudi izhodie za
ugotavljanje sospornitva. Proti A bo izla sodba na podlagi pripoznave, proti B pa bo
zahtevek zavrnjen. C bo tako s tema sodbama postal 50% solastnik stvari skupaj z B. Mono
je tudi, da sodie le deloma ugodi zahtevku in se ti procenti spremenijo.

Razlika med primeroma 11 in 12 je v tem, da je slunost poti v primeru 11 fizino vezana na

zemljie kot tako. Upravienec in zavezanec sta vsakokratna lastnika zemljia. Kadar pa gre
za same pravice, kot v primeru 12 pa ni ovir, da ne bi vsaka stranka s svojo pravico prosti
razpolagala. Materialno sospornitvo je lahko posledica pravne skupnosti, v kateri so subjekti
solastniki stvari zato bo lo v primeru 12 za materialno navadno sospornitvo.
Pojavlja se e vpraanje ali je C dolan skupaj toiti B in C? Jasno da, saj lastnik toi na
celotno stvar, onadva pa sta solastnika celotne stvari.
PRIMER 14
Z1 in Z2 sta v tem primeru enotna sospornika na aktivni strani in nastopata nasproti
oporonemu dediu O s tobo na razveljavitev oporoke. Vpraanje je, kaj lahko stori Z3, ki
ima enako dedno pravico kot Z1 in Z2.
e bi Z3 toil O skupaj z Z1 in Z2, bi bil prav tako enotni sospornik. Vpraanje pa je, ali
morajo potencialni enotni sosporniki tudi skupaj toiti? Odgovor je ne, enotni sosporniki
imajo le to pravico.
NUJNO SOPORNITVO je podvrsta enotnega sospornitva in pomeni, da
morajo v doloenih primerih na pasivni strani nastopati vsi enotni sosporniki, ker
sicer v pravdi ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana stranka.
Ugotoviti je treba torej, ali niso Z1, Z2 in Z3 morda nujni sosporniki. Odgovor na to nam da
materialno pravo, ki nam pove, kdaj je ve oseb tako povezanih, da lahko le skupaj nastopajo
kot stranke. Rezultat ki ga dobimo je, da Z1, Z2 in Z3 niso nujni sosporniki! Na aktivni strani
nikoli ni nujnega sospornitva, saj se tretjega ne da prisiliti v to, da bi toil, saj bi s tem
posegli v njegovo pravico do sodnega varstva. Posledino torej v tem primeru ne bo lo za
nujno sospornitvo, pa pa le za enotno sospornitvo, kar pomeni, da lahko tobo vloi tudi le
en sam sospornik.
e bi na primer toil le Z1 in je oporoka razveljavljena, potem bo nastopilo zakonito
dedovanje in dedoval bo vsak zakoniti dedi, torej tudi Z2 in Z3. Enotni sosporniki se tejejo
za eno stranko, zato bo sodba uinkovala tudi za tiste enotne sospornike, ki niso bili vkljueni
v pravdo, torej za potencialne enotne sospornike. Prav tako se bo nanje raztezala tudi
pravnomonost sodbe.
e pa bi na primer toil le Z1 in bi bil zahtevek zavrnjen, pa je vpraanje, ali lahko ostala dva
potencialna enotna sospornika tudi sama vloita tobo na razveljavitev oporoke? Odgovor je,
da kakrnakoli e bo sodba, bo imela uinek res iudicata, in bo uinkovala nasproti vsem
potencialnim enotnim sospornikom, ne glede na to, ali jim je v prid ali ne. Tako pozitivna kot
negativna sodba torej uinkuje proti enotnim sospornikom, saj se ti tejejo za eno stranko. To
je sicer v nasprotju z naelom kontradiktornosti, Z2 in Z3 namre nista imela monosti, da se
izjavita pred sodiem. Zato obstaja naelo, da naj bo enotni sospornik na pasivni strani tudi
nujni sospornik. Tako bo v pravdi imel monost sodelovati, saj bo prav tako toen. Vendar pa
vemo, da nujnega sospornitva na aktivni strani ne more biti.
e iz tega stalia pogledamo primer 11 ugotovimo, da sta A in B kot solastnika tudi nujna
sospornika. Sodba bo namre uinkovala proti obema, tudi e bi bil toen le eden, zato je
primerno nujno sospornitvo, da se zagotovi kontradiktornost.
Vasih pa vendarle ni mono, da bi bili vsi enotni sosporniki na pasivni strani tudi nujni
sosporniki, gre torej le za naelo. Tak primer bi bil, e d.o.o. razveljavi sklep o 10% dividendi,
torej bo tak sklep uinkoval nasproti drubi in vsem drubenikom. Nastane potencialno zelo
veliko enotnih sospornikov na pasivni strani, ko gre za vraanje dividende, zato bi bilo preve
nepregledno, e bi za njih veljalo nujno sospornitvo. Sodba bo uinkovala nasproti vsem tudi
e niso vsi toeni.

Katera izmed navedenih monosti v tem primeru bo torej prila v potev? Prva ne, pa pa
druga, saj bo lo za enotno sospornitvo, ne za navadno sospornitvo. Za vkljuitev novega
tonika v pravdo ni potrebno soglasje toenca. Tretja monost prav tako ne pride v potev, ker
stranskega intervenienta zadenejo posredni uinki sodbe, Z3 pa bodo uinki sodbe kot
enotnega sospornika zadeli neposredno. Tudi zadnja monost ne bo prila v potev, ker bo
nastopil uinek ne bis in idem. Preuimo e etrto monost, ki vsebuje nov pojem.
SOSPORNIKA INTERVENCIJA pomeni, da bi sosporniki intervenient lahko
v pravdi nastopil tudi kot enotni sospornik. Do tega lahko pride zato, ker enotni
sospornik ni vedno tudi nuni sospornik. Rezultat sodbe uinkuje neposredno na
sospornikega intervenienta, po poloaju je praktino enak enotnemu sosporniku.
Glavna razlika med navadnim intervenientom in enotnim sospornikom je v primerih,
ko si nasprotujejo ravnanja enega izmed njih in stranke, oziroma drugega enotnega
sospornika. V teh primerih pri intervenciji v konfliktu vedno uinkuje ravnanje
stranke. Pri sosporniki intervenciji pa bo v konfliktu ravnanj uinkovalo ravnanje
stranke le e je koristneje od ravnanja sospornikega intervenienta, tako kot je to tudi
pri enotnem sospornitvu.
Razlike med sospornitvom in stransko intervencijo:
- razlino uinkovanje ravnanj med sospornikoma ter med intervenientom in
stranko
- roki; rok tee za vsakega sospornika posebej, vendar lahko dejanje sospornik
opravi vse dokler ne potee rok zadnjemu med njimi; stranski intervenient lahko
pravdna dejanja opravlja v rokih, ki veljajo za stranko
Pravilen odgovor v tem primeru bo torej, da se Z3 lahko v pravdo vkljui kot sosporniki
intervenient, kar ima praktino enake posledice, kot e bi nastopal kot enotni sospornik.
PRIMER 13
Pri skupni lastnini delei niso doloeni, obstaja le domneva, da sta delea na skupni lastnini
enaka. Posledino ni mono samostojno razpolaganje z delei, saj ni mo razpolagati z
nedoloenim deleem. Lastninsko pravico na avtu v skupni lastnini sta tako zakonca veljavno
lahko prenesla le skupaj, zato tudi prodajalec ne more toiti le enega zakonca na prenos
lastninske pravice, e jo lahko preneseta le skupaj. Zakonca sta zato enotna in nujna
sospornika za vse spore glede skupnega premoenja. Na pasivni strani bo lo pri zakoncih
torej za nujno sospornitvo, na aktivni strani pa lahko toi tudi en sam zakonec (ker bo lo
tako ali tako v skupno lastnino).
PRIMER 1
Gre za vpraanje pravne narave skupnosti dediev pred delitvijo zapuine. Velja, da so dedii
glede zapuine v razmerju skupne lastnine, zato je potrebno toiti vse naenkrat, so nujni
sosporniki. Ker pa gre za upnikovo terjatev do zapustnika, so njegovi dedii tudi solidarni
dolniki te terjatve.
Imamo torej dve normi, eno, ki doloa skupno lastnino dediev, ki ustvarja skupnost dediev
in eno, ki doloa, da dedii solidarno odgovarjajo za zapustnikove dolgove. Slednje pomeni,
da lahko od kateregakoli dedia terjam izpolnitev celotne obveznosti, vendar pa dejstvo, da je
nastala skupnost dediev narekuje, da toim vse naenkrat.

Reitev tega primera bo odvisna od vpraanja za kakno obveznost gre. e je obveznost

generina, lahko upnik terja od enega dedia izpolnitev celotne obveznosti, takoj ko ta
zapade. e pa je predmet obveznosti species, ima upnik prav tako pravico od dediev terjati
izpolnitev obveznosti, le da morajo obveznost izpolniti vsi skupaj (le skupaj lahko prenesejo
lastninsko pravico na species). Pri generinih obveznostih torej ugovor dedia, da mora tonik
toiti vse dedie ne bi bil utemeljen, bil pa bi utemeljen, e bi bil predmet obveznosti species.
PRIMER 2
Za to, da bo stvar na podlagi predkupne pravica pod enakimi pogoji prodana njemu, mora biti
prejnja prodajna pogodba razveljavljena. e se pogodba razveljavi, mora biti razveljavljena
tako za kupca, kot za prodajalca, torej bosta onadva enotna sospornika, uinek te sodbe bo
zadel oba. Predkupni upravienec sicer na podlagi predkupne pravice toi prodajalca, saj bo z
njim sklenjena prodajna pogodba, vendar bo moral v tem primeru zaradi enotnega
sospornitva toiti oba, stranki bosta torej nujna sospornika.
Vedno, kadar tretja oseba toi na razveljavitev pogodbe med dvema strankama, mora s tobo
toiti obe stranki. V tobi bo tonik kumuliral dva zahtevka: 1. naj se razveljavi prodajna
pogodba med strankama, 2. naj se prodajna pogodba pod enakimi pogoji sklene s tonikom
kot predkupnim upraviencem.
22.2.2007 Jerca Kramberger
VRNITEV V PREJNJE STANJE
VRNITEV V PREJNJE STANJE pomeni, da se vzpostavi procesna situacija,
kakrna je bila v nekem trenutku v preteklosti. Institut je tehtanje dveh lovekovih
pravic v postopku; pravica do izjave v postopku se kria s pravico nasprotne stranke
do potenega postopka in sojenja v razumnem roku. Ena stranka je zamudila s
procesnim dejanjem in se kljub temu eli izjaviti, druga stranka pa eli izdajo sodne
odlobe.
Prva predpostavka za vrnitev v prejnje stanje je, da je stranka zamudila rok ali narok.
Loimo materialne (na primer zastaralni rok) in procesne roke (na primer rok za
vloitev pritobe), to je pomembno, saj vrnitev v prejnje stanje pride v potev le pri
procesnih rokih. Glede na to, kje so roki doloeni pa loimo zakonske in sodne roke.
Oboji pridejo v potev pri vrnitvi v prejnje stanje.
Druga predpostavka za vrnitev v prejnje stanje je, da je stranka prekludirana k opravi
doloenega procesnega dejanja. To je, kadar stranka na primer zamudi na narok brez
opraviila.
Tretja predpostavka je, da je stranka zamudila iz opravienega razloga. Opravien
razlog je pravni standard, ki ga mora sodie presojati v vsakem posameznem primeru.
Gre za razlog, ki ga stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti, ne prepreiti.
Ko je ta razlog e nastal, pa je stranka naredila vse v njeni moi, da kljub temu ne bi
prilo do zamude.
etrta predpostavka je, da mora stranka vloiti zahtevo za vloitev v prejnje stanje v
doloenem roku. Prvi (subjektivni) rok je 15 dni od prenehanja razloga za zamudo,
oziroma odkar je stranka izvedela za zamudo. Drugi (objektivni) rok pa je tri mesece
od zamude.
Zadnja predpostavka, kadar eli stranka vrnitev v prejnje stanje zaradi zamude roka,
mora zamujeno dejanje opraviti hkrati s predlogom sodiu za vrnitev v prejnje
stanje.

Vrnitev v prejnje stanje se ne dovoli, e je stranka zamudila narok in zahtevala

vrnitev v prejnje stanje, ki mu sodie ugodi, potem pa stranka zamudi tudi naslednji
narok.
Vrnitev v prejnje stanje se ne dovoli, e se zahteva vrnitev v prejnje stanje, ko je bilo
e mogoe zahtevati vrnitev v prejnje stanje v drugi zadevi.
PRIMER 1
Stari ZPP doloa, da se sodba na podlagi izostanka (zamudna sodba) izda, e toenec ne pride
na glavno obravnavo (ni bilo e odgovora na tobo).
Oseba je v tem primeru prekludirana od vseh procesnih dejanj in zato prosi za vrnitev v
prejnje stanje. Predvidevanje, da bo nastopil razlog za zamudo mora biti v razumnih mejah,
ali pa je stranka v tem primeru naredila vse v njeni moi, da ne bi prilo do zamude? Toenec
je skual klicati sodnico, imela pa je tudi visoko vroino. Lahko bi si vsaj zapisal, kdaj je
klical na sodie, po drugi strani bi lahko klical tudi odvetnika, ki bi ga zastopal na tem
naroku. Prav tako ne izhaja iz zdravnikega potrdila, da je tako stanje nastopilo na tisti dan, ko
je bil narok. e on ne zatrjuje, da je bila bolezen nenadna, potem lahko sklepamo, da je stanje
nastopilo e prej in bi lahko tudi prej ukrepal. e stranka sodia ne uspe prepriati v neko
svojo trditev, potem sodie teje, da ta ni resnina.
PRIMER 2
- prva monost: sodie mu tega ne more oitati, saj ima odvetnik na razpolago petnajst dni
asa za vloitev pritobe.
- druga monost: substitucija pomeni, da se lahko med seboj odvetniki nadomeajo.
Sodie bi lahko zahtevalo od tega odvetnika, da si takega substituta zagotovi in tako
opravi vse potrebno, da se odpravi razlog za zamudo. Na podlagi tega se lahko zavrne
vrnitev v prejnje stanje.
- tretja monost: odvetnik je priel domov popoldne, rok pa se je iztekel opolnoi. Lahko
mu oitamo, da bi pritobo lahko vloil e tisto popoldne. Na podlagi tega se lahko
zavrne vrnitev v prejnje stanje. Odvetnik tudi ne trdi in dokazuje da tega takrat ni mogel.
- etrta monost: to je odvisno od naina dela odvetnika, v odvetniki pisarni je to lahko,
pri odvetniku posamezniku pa teje. Vendar pa je odvetniku ta obveznost naloena v OZ
(skrbnost dobrega strokovnjaka), zakonu o odvetnitvu in v statutu odvetnike zbornice.
PRIMER 3
Ali si kot posameznik dolan predvidevati primer, da bo med tvojo odsotnostjo prilo do
zamudne sodbe? Te obveznosti ni. Razlog odsotnosti na primer ne bi bil opravien, e bi
postopek e tekel, e bi bila toba e vroena. Tako pa ta tudent sploh ni vedel, da se nekaj
dogaja proti njemu. Tako bo lahko zahteval vrnitev v prejnje stanje.
Ker je bil na tujem tri mesece pa je potekel objektivni rok za vrnitev v prejnje stanje. Zakon
predvideva za tak primer obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo. Eden izmed
obnovitvenih razlogov je namre tudi vroitev s fikcijo.
PRIMER 4
Lahko se vroi odraslemu lanu gospodinjstva, kjer stranka ivi.
Vpraanje je kako je z zaasnim prebivaliem, ki ga je ta tudent prijavil v Ljubljani. Vzgib
ki vodi sodie je, da naj se vroa tam, kjer oseba dejansko ivi. Zaradi tega ta vroitev ni bila
veljavno opravljena, ker ni bilo vroena tam, kjer oseba ivi. Tudi ni oe odrasli lan
gospodinjstva, ker je tudentovo gospodinjstvo v Ljubljani, zato se ne more vroiti njemu.

PRIMER 5
Vpraanje je, ali moramo naprtiti toniku, da sam poie kje toenec ivi, ali zadoa, da
napie njegov naslov iz Centralnega registra prebivalstva. Slednje zadoa, taka vloga (toba)
je popolna.
Sodie bo moralo to tobo vroiti. Vroa se vedno tam, kjer oseba dejansko ivi, ni vano, da
je to, da ne prijavimo stalnega prebivalia, upravni prekrek. Zato bo reitev podobna kot v
prejnjem primeru, vroitev ne bo zadostna, e se vroi na naslov iz Centralnega registra
prebivalstva.
Tonik bo moral sam najti toenca, lahko predlaga, da to vroitev opravlja vroitelj (detektiv).
e se e ne najde, lahko sodie naloi upravnim organom naj najdejo osebo, ker se nahaja
prekrku. Kaj pa e se oseba sploh ne najde. Tonik bo ravnal najmodreje, e bo tobo
umaknil, saj tako ali tako ne bo mo najti premoenja toenca (ker bi ga itak nali prek
premoenja). Lahko pa se taki osebi postavi tudi zaasni zastopnik, ali pa pri CSD zahtevamo,
da se mu postavi skrbnik za posebne primere. To pa ima smisel le, e najdemo neko njegovo
premoenje.
PRIMER 6
e stranka ukine razmerje z odvetnikom, potem preklie pooblastilo, e pa razmerje ukine
odvetnik, pa pooblastilo odpove.
V redu je, e sodie vroi sodbo samo pooblaencu, ne pa tudi stranki, s tem nimamo
problemov. Sodie mora ves as postopka paziti, ali je pooblaenec pooblaen za
zastopanje, po drugi strani pa je pooblastilo odpovedala stranka. Kdo bi moral poskrbeti za to,
da sodie izve, da odvetnik ve ne zastopa stranke? Za to bi mogla poskrbeti stranka, saj ne
moremo od sodia priakovati, da bo ob vsakem dejanju preverjalo, ali obstaja pooblastilo za
odvetnika. Ko je pooblastilo enkrat predloeno sodiu to velja za celoten postopek, e se ne
preklie ali spremeni. Preklic pooblastila je treba javiti sodiu in stranka je tista, ki mora to
sporoiti sodiu. Sodie je torej pooblaencu sodbo pravilno vroilo.
Pooblaenec sodbo ele po 15 dneh polje stranki. Ali ima odvetnik obveznost, da skrbi za
interese stranke tudi po prenehanju razmerja, oziroma ali lahko stranka ugovarja, da se rok za
revizijo teje ele od trenutka, ko je sama prejela sodbo?
Pooblastitev je enostranski pravni posel, podlaga za razmerje odvetnika s stranko pa je
mandatna pogodba, tako da je odvetnik ob lasti odpovedi pooblastila dolan opravljati nujne
posle. To pomeni, da je odvetnik en mesec po prenehanju pooblastila dolan skrbeti za
interese stranke tako, da opravlja dejanja, ki prepreujejo nastanek kode za stranko. Ker pa je
v tem primeru pooblastilo preklicala stranka, odvetnik ne bo imel pravice, niti dolnosti
vloiti revizije. e pa bi pooblastilo odpovedal odvetnik, pa bi imel dolnost vloiti revizijo.
Ker je imela stranka dolnost sporoiti sodiu prenehanje pooblastila, se tudi ne more
sklicevati na to, da sodba ni bila vroena njej in da je zato prilo do zamude roka. Krivda za to
situacijo je na njeni strani.
PRIMER 7
Ne glede na stalno prebivalie se vroa tam, kjer oseba dejansko ivi. Vroitve sodnih aktov
so nek izraz suverenosti in dravne oblasti, tako da se klasine vroitve opravljajo samo na
obmoju RS. Kadar pa je prisoten tuji element, pa se vroanje opravi po diplomatski poti. V
tem primeru bo vroil osebi pisanje konzulat v tuji dravi. Ker pa ta pot traja izjemno dolgo,
pa obstajajo za stranke v tujini, ki hoejo voditi postopek v Sloveniji, doloena posebna
pravila.
Zakon doloa, da e eli tonik iz tujine vloiti tobo v Sloveniji, pa v Sloveniji nima
pooblaenca, mora e ob vloitvi tobe izbrati posebnega pooblaenca za sprejemanje
pisanj. Ta ima le pravico, da sprejema pisanja za stranko, ki je v tujini, ter dolnost, da pisanje

posreduje stranki v tujino. e svoje obveznosti stranka iz tujine ne izpolni, se toba sicer ne
zavre, pa pa ji zaasnega zastopnika za sprejemanje pisanj sodie postavi po uradni
dolnosti. Ta oseba bo imela le nalogo, da kontaktira tonika in mu vroi pisanje.
Kadar pa je tuji element toenec, pa bo ena vroitev opravljena po diplomatski poti, pri emer
se ga v vlogi opozori, naj si v RS izbere pooblaenca za sprejemanje pisanj, e pa si tega ne
izbere, se mu postavi zaasni zastopnik za sprejemanje pisanj po uradni dolnosti.
Vpraanje, ki se postavlja v zvezi s to problematiko je, od kdaj teejo roki? Pravino bi bilo,
da roki teejo od trenutka, ko je pisanje vroeno stranki, po drugi strani pa obstaja interes, da
se postopki ne bi preko mere zavlaevali. Temu je namenjen tudi institut pooblaenca za
sprejemanje pisanj. Ker je tu veliko monosti za zavlaevanje postopka in zlorabe, obstajajo
judikati, ki trdijo, da roki teejo od trenutka, ko je pisanje sporoeno pooblaencu, kar pa
teorija precej ostro kritizira.
V EU obstaja uredba glede ezmejnega vroanja kot del evropskega civilnega procesnega
prava. ezmejno vroanje se ureja tako, da mora vsaka drava doloiti organ, ki je pooblaen
za sprejemanje tujih pisanj in vroanje domaih pisanj. Na ta nain naj bi bilo vroanje precej
hitreje. Uredba ne predvideva pooblaenca za sprejem pisanj. Ker naa ureditev ni v
nasprotju z uredbo, velja e naprej tudi institut pooblaenca za sprejemanje pisanj.
PRIMER 8
Za prvi dan roka tejemo naslednji dan od dogodka, ki je sproil potek roka. Prvi dan tega
roka bo v tem primeru 11.7.. Sodne poitnice ne sodijo pod pojem nedelj, sobot in drugih
prostih dni. Tudi v teh dnevih rok lahko tee, le konati se ne more na ta dan. Sodne poitnice
pa imajo drugaen status, saj se takrat dejansko ne teje potek roka. Ta petnajstdnevni rok se
bo tako dejansko iztekel 26.8..
PRIMER 10
Za stranko velja prekluzivni rok, v tem primeru pa ni zakonski, ampak ga sodie doloi glede
na konkretne okoliine. Sodni roki so sicer podaljljivi, vendar pa se lahko zaprosi za
podaljanje le med tekom roka. Podaljanja roka v tem primeru ni bilo, zato je stranka
prekludirana glede svojih dejanj, sodie bo tobo telo za umaknjeno.
PRIMER 11
Vrnitev v prejnje stanje ne bo mogoa, saj se v tem primeru vrne stranko v poloaj, ko je
lahko opravila procesno dejanje. S tem pa kritev ne bi bila sanirana. Vrnitev v prejnje stanje
je le, e je v sferi stranke razlog, da ni mogla opraviti procesnega dejanja, ne pa na strani
sodia.
Treba bo torej vloiti pritobo, podana je namre absolutno bistvena kritev postopka (1.)
izdana je bila zamudna sodba v nasprotju z zakonom (2.) kreno je bilo naelo
kontradiktornosti. Sodba po potemtakem padla in prilo bo do razveljavitve in vrnitve v
ponovno sojenje.
PRIMER 12
Sodne poitnice se upotevajo le, e se rok teje v dnevih, ne pa e se na primer teje v letih.
Ali je bil enoletni rok spotovan in sodba pravoasna? e se rok teje v dnevih, se teje za
zaetek roka naslednji dan po dogodku, ki je sproil potek roka. Enoletni ali enomeseni rok
pa se iztee na tisti dan, ki se po tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei. V naem primeru
toba torej ne bo pravoasna (4.6 5.6).

PRIMER 13
Ne, sodie temu predlogu ne more ugotoviti, ker lahko podalja le rok, ki ga doloi sodie
glede na okoliine. V tem primeru pa gre za zakonski rok, ki je nepodaljljiv.
15.3.2007
STROKI
Temeljni pravili o povrnitvi pravdnih strokov:
NAELO USPEHA stranka, ki v pravdi zmaga ima pravico, da jo nasprotna
stranka povrne vse stroke.
NAELO KRIVDE stranka nosi stroke, ki jih povzroi po lastni krivdi. To
naelo je korekcija naela uspeha.
Stranka ima pravico le do povrnitve potrebnih strokov, kateri stroki so potrebni
oceni sodie.
PRIMER 1
Odvetnika tarifa: stroki za odvetnika so odvisni od vrednosti spora in od tevila procesnih
dejanj, ki jih opravi odvetnik.
Odvetnik si lahko za vsak kilometer poti zarauna 30% porabljenega 95-oktanskega bencina,
kot potne stroke. V tem primeru pa je sodie plailo teh potnih strokov po naelu uspeha
zavrnilo. Vpraanje je, ali je bila s tem stranki krena pravica do svobodne izbire odvetnika?
Ali stroek za odvetnika ni potem ni potreben stroek, saj bi si lahko stranka vzela odvetnika
iz istega kraja kot je sodie? Velja, da je treba ustavne pravice izvrevati tako, da se tretjim s
tem nalaga im manj bremen, zato je izbira odvetnika iz drugega kraja nadstandardna, A bi
lahko izbral odvetnika iz MB, zato bo tudi sam nosil potne stroke za odvetnika. Sodie z
zavrnitvijo teh potnih strokov ni zagreilo napake.
Pri strokih se vzpostavita dve razmerji, eno je razmerje stranke z nasprotno stranko, drugo pa
razmerje stranke z odvetnikom. Velja, da se sodie spua le v razmerje med strankama in
odloi ali je toenec toniku dolan povrniti stroke (ne pa tudi ali je toenec dolan povrniti
stroke odvetniku). Razmerje med tonikom in odvetnikom je samostojno razmerje na podlagi
pogodbe o naroilu, ki je odplana pogodba (do ut facies). Obveznost plaila odvetniku izhaja
torej iz mandatne pogodbe, iz katere izhaja obveznost stranke plaati odvetniku za njegovo
delo po tarifi in mu povrniti stroke. Mandatna pogodba je podlaga za pooblastilo odvetnika,
iz pooblastila pa izhaja le odvetnikovo upravienje za zastopanje.
Ko gre za odvetnikove pripravljalne vloge, sodie odloi katera bodo veljale za potrebne (z
ostalimi ni povedal ni novega, so odve, nepotrebne in podobno), torej za katere bo
nasprotna stranka morala povrniti stroke, stranka pa bo morala odvetniku povrniti stroke
tudi za nepotrebne vloge. Odloitev sodia o potrebnih vlogah torej ne posega v razmerje
med stranko in odvetnikom, odloitev o nepotrebni vlogi bo uinkovala le med strankama z
uinkom pravnomonosti.
Dolnost odvetnika, ki izhaja iz mandatne pogodbe je, da opravi svoje delo v skladu s
standardom dobrega strokovnjaka (to je viji standard kot standard dobrega gospodarja, ker s
to dejavnostjo opravlja svoj poklic). Za strokovno razmerje med stranko in odvetnikom je
vseeno ali bo odvetnikova stranka v pravdi zmagala ali ne.
PRIMER 2

Rezultat pravde je tak, da je bilo zahtevku A ugodeno za 20%, torej je po naelu uspeha A v
pravdi zmagal 20%, B pa 80%. Sodie mora obravnavati stroke vsake stranke posebej, ne pa
jih setevati in potem odloiti o strokih.
B bo dolan A povrniti 20% od 400.000 SIT priglaenih strokov, torej 80.000 SIT strokov. A
bo dolan B povrniti 80% od 500.000 SIT priglaenih strokov, torej 400.000 SIT strokov.
Ko sodie oceni stroke vsake stranke posebej, pride do pobotanja teh dveh terjatev, katerega
rezultat je, da bo A moral B povrniti 320.000 SIT strokov. Konni izplen A iz te pravde bo
2.000.000 SIT 320.000 SIT = 1.680.000 SIT.
Tak izplen je posledica dejstva, da je A v pravdi zahteval preve, saj bi, e bi zahteval na
primer le 4 mio, moral B povrniti le 50 % strokov, saj bi v pravdi polovino zmagal, pa tudi
B bi mu povrnil ve strokov, kot le 20%.
PRIMER 3
Tonik je v celoti uspel z zahtevkom na 10 mio. SIT, z odvetnikom pa sta imela dogovor za
plailo odvetniku po uspehu, v viini 15% od prisojenega zneska. Plailo strokov bi po tarifi
znaalo 400.000 SIT, takse sodia pa 100.000 SIT.
a) Vpraanje je, kako naj sodie obrauna, koliko strokov mora plaati toenec. Plailo
odvetniku v odstotku od prisojenega zneska je navzgor omejeno do najve 15% prisojenega
zneska (pactum de quota litis). Tak dogovor odvetnika stimulira, da se bolj potrudi, tonik pa
ni v nevarnosti, da bo moral plaati stroke, e pravdo izgubi. Vendar pa tak dogovor med
stranko in odvetnikom ne zavezuje sodia, e ve, sodie sme pri odloanju, kolikne
stroke za odvetnika mora stranka povrniti nasprotni stranki, ki je pravdo dobila, upotevati le
odvetniko tarifo. Sodie se torej pri presojanju strokov ne meni za razmerje med stranko in
odvetnikom. Velja tudi kogentna doloba, da odvetnik stranki ne sme zaraunati manj, kot po
sploni odvetniki tarifi. e pa je odvetnika tarifa veja, te dodatne stroke nosi stranka, ki je
takega odvetnika izbrala.
b) Vpraanje je, koliko torej od pravde dobijo stranke, koliko pa odvetnik? Toenec mora
toniku plaati 10 mio. SIT iz naslova zahtevka in 400.000 SIT strokov. Od te celotne vsote,
torej 10,4 mio. SIT, bo tonik odvetniku dolan 1,5 mio. SIT strokov. Odvetnik bo torej na
koncu odnesel 1,5 mio. SIT (nikakor e dodatnih 400.000 SIT), tonik pa bo na koncu pravde
ostalo 8,9 mio. SIT.
PRIMER 4
a) V tej situaciji se po naelu uspeha plailo strokov nasprotni stranki prisodi v viini 50%
njenih strokov. Ker je tonik priglasil 400.000 SIT strokov, toenec pa 600.000 SIT
strokov, mora toenec toniku povrniti 200.000 SIT strokov, tonik pa toencu 300.000 SIT
strokov. Po pobotanju terjatev bo moral le tonik povrniti toencu 100.000 SIT strokov.
b) e bi sodie odloilo, da naj vsaka stranka nosi svoje stroke, bi storilo izhodino
napako, saj ni nujno, da so stroki strank enaki. Posledino to ne bi bilo v skladu z naelom
uspeha v pravdi. Zakon sicer pravi, da lahko sodie glede na okoliine odloi, da vsaka
stranka nosi svoje stroke v primeru delnega uspeha v pravdi (v praksi bo to, kadar je ena
stranka imela odvetnika, druga pa ne).
c) V tej situaciji pa se uspeh meri tako po tem, ali je stranka uspela po temelju zahtevka in po
viini zahtevka, saj je toenec oboje ugovarjal. Tonik je zaradi 100% uspeha po temelju in
50% uspeha po zahtevku torej uspel 75%. Ker je tonik priglasil 400.000 SIT strokov, mu bo
sodie prisodilo 300.000 SIT strokov, toencu pa bo sodie prisodilo od 600.000 SIT
strokov le 150.000 SIT strokov. Po pobotanju bo v tem primeru toenec dolan povrniti
toniku poleg viine zahtevka e 150.000 SIT strokov.
PRIMER 5

S povrnitvijo strokov za sodnega izvedenca se situacija zaplete. e bi ravnali kot pod toko
a), ugotovimo da za to nimamo zakonske podlage, e pa ravnamo kot pod toko b) bomo
prili do pravnjega odgovora, saj bi moral biti izvedenec postavljen v vsakem primeru.
PRIMER 6
a) e je bil A oproen plaila strokov, se to nanaa le na njegove lastne stroke. Ker pa je v
pravdi izgubil, bo vseeno dolan povrniti stroke nasprotniku v celoti.
b) A ne more zahtevati povrnitve strokov, saj strokov sploh ni imel, ker so mu bili
odpueni, zato to lahko stori drava.
c) V ZPP ne pie ni takega.
DOKAZOVANJE
29.3.2007
PRIMER 1
Gre za vpraanje protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku. Vasih je stalie,
da se dokaz izvede, e je pa z dokazom kaj narobe, pa je to stvar drugih postopkov. Druga
skrajnost je naziranje, da naj bo z ekskluzijo dokazov tako, kot v kazenskem postopku.
Slednje ne bo lo, ker v kazenskem postopku drava z zaito obdolenca ni v niemer
okodovana. V pravdnem postopku pa sta stranki enakopravni, in bo lo za klasien konflikt
lovekovih pravic ene in druge stranke. Stranka ima lovekovo pravico da v postopku navaja
dejstva in predlaga dokaze, zato obstaja na drugi strani obveznost sodia, da predlagane
dokaze upoteva in izvede, razen e ne najde ustavno sprejemljivega razloga, da se dokaz
zavrne. Tak relevanten razlog je, da je dokaz nepomemben. Kako pa je z nedopustnim
dokazom? Ne vemo, zato je treba na koncu vendarle tehtati te ustavne pravice med seboj. Pri
nas ni sodne prakse na to temo, v Nemiji pa bi bil tak dokaz zavrnjen, ker bi z izvedbo
dokaza na sodiu e enkrat prilo do kritve iste lovekove pravice, sodie samo pa si ne
sme privoiti, da bi samo v dokaznem postopku krilo isto pravico.
PRIMER 2
Tu ni veze z zasebnostjo, gre za poslovno dokumentacijo. e bo sodie vanjo vpogledalo s
tem ne bo nadalje krilo nobene lovekove pravice.
PRIMER 4
A je uspel dokazati predpostavke za uspeno reivindikacijo, torej da je lastnik in da ima B
stvar v posesti. A ugovarja, da ima pravico do posesti iz naslova najemne pogodbe, vendar
tega ne uspe dokazati. V civilnem postopku obstaja povezanost trditvenega in dokaznega
bremena. Kdor kaj zatrjuje ali mora zatrjevati, mora to tudi dokazati, kar B v tem primeru ne
uspe, zato bo A z reivindikacijo zmagal v pravdi.
PRIMER 5
V tem primeru je toenec z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da obstaja najemno razmerje,
ki je podlaga za njegovo zakonito posest. Tako bo B s svojim ugovorom uspel, A pa bo pravdo
izgubil. Stopnjo verjetnosti obstoja dejstva, ki jo je potrebno izkazati, imenujemo tudi dokazni
standard.
DOKAZNI STANDARD v pravdnem postopku pri nas opredeljuje l. 215 ZPP; e
sodie o doloenem dejstvu ni prepriano (onkraj razumnega dvoma), odloi na

podlagi pravil o dokaznem bremenu (pri nas ne poznamo preponderance of the

evidence).
PRIMER 6
Ali bo v tem primeru sodie uporabilo pravila o dokaznem bremenu? Dokazovanje obsega
navadna dejstva, ne dokazuje se pravnih dejstev, ker velja pravilo iura novit curia. Veljavnost
pogodbe je torej pravno vpraanje, ki se ne dokazuje, ampak ugotavlja sodie ali veljavnost
obstaja ali ne. Pravilo o dokaznem bremenu se zato v tem primeru ne uporabi!
Sodnik bo moral pa najti pravo vsebino pravne norme, reitev ki je najbolj pravilna. Uporabi
se splona pravila razlage in posebna razlagalna pravila. V naem pravu velja naelo
afirmacije pogodb, v dvomu naj pogodba ostane v veljavi, zato bo pogodba najbr obveljala.
PRIMER 7
Od opredelitve ali gre pri steklenici v tem primeru za nevarno stvar je odvisno ali bo
odgovornost za kodo krivdna ali objektivna.
Pomen ugotovitve ali gre za dejansko ali pravno vpraanje je v tem, da se pravna vpraanja ne
dokazujejo; v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se ne ukvarja z dejanskimi vpraanji; le
pravno vpraanje je lahko predhodno vpraanje; glede dejanskih vpraanj obstaja prekluzija
dokazovanja in podobno. Pomembno za ta primer je, da glede dejstev velja razpravno naelo
(upoteva se le dejstva, ki jih stranke navajajo), glede pravnih vpraanj pa velja preiskovalno
naelo (iura novit curia).
Ali je opredelitev ali neopredelitev stvari za nevarno stvar dejansko ali pravno vpraanje. To
je pravno vpraanje, saj gre za pravni standard lastnosti same stvari so dejanska vpraanja
lastnosti nevarne stvari pa so pravna vpraanja. Vedno, kadar se spraujemo ali nekaj
ustreza zakonskemu pojmu gre za pravno vpraanje. Tako je tudi vpraanje ali gre v
konkretnem primeru za nevarno stvar. To sodie ugotavlja tudi e nobena stranka ne zatrjuje,
da gre za nevarno stvar.
PRIMER 9
Sodie ne bo izvajalo predlaganih dokazov, ker je jasno, da solastnina, ki jo zatrjuje tonik A
ne more nastati kot posledica poslovodstva brez naroila. Poslovodja brez naroila je
upravien do potrokov in povrnitve kode, ne pa do lastnine na predmetu poslovodstva brez
naroila. V eni sekundi bo izla zavrnilna sodba. Toba namre ni sklepna tudi e bi bila
vsa zatrjevana dejstva resnina, to ne bi zadoalo za izid obsodilne sodbe. Dejstva, ki jih
zatrjuje tonik niso pravno relevantna.
PRIMER 10
Zaradi neveljavnosti cesije terjatev sploh ni prela na toenca toenec ni stvarno legitimiran.
Dejstva, ki jih predlaga tonik zato sploh niso pravno relevantna, sama toba je sicer
sklepna, a bo sodie vseeno izdalo zavrnilno sodbo zaradi pomanjkanja pasivne stvarne
legitimacije ni materialnopravnih predpostavk za obsodilno sodbo (zavrglo bi jo, e ne bi
bilo procesne legitimacije). Dokazni predlog se zavre s sklepom.
PRIMER 11
A trdi, da ima B njegovo stvar v posesti na podlagi najemne pogodbe, B pa ugovarja, da med
njima najemna pogodba sploh ni bila sklenjena. To je za tonika e ugodneje. B bo tako moral
vrniti A-jevo stvar, ki jo ima pri sebi, saj jo poseduje brez pravnega temelja. e bi jo
posedoval na podlagi veljavne najemne pogodbe, pa bi lahko ugovarjal, in z ugovorom uspel.
Ugovor B, da med njim in A sploh ni najemne pogodbe je pravno irelevanten.
PRIMER 12

Pri verziji je treba dokazati lastno prikrajanje in okorienje neupravienega pridobitelja (OZ
pozna obogatitveno teorijo). Ali lahko tonik od sodia zahteva, da nasprotna stranka
predloi doloen dokaz (dokumentacijo o prodaji in profitu podjetja v doloenem obdobju)?
Po naem pravu je monost stranke, da drugo stranko prisili v to, da predloi dokaze, ki so v
njeni posesti in v njeno kodo, skoraj nina. V tem primeru tonik ne more zahtevati od
upnika, da tako listino predloi. Toenec ni dolan sodelovati pri lastnem propadu.
PRAVNOMONOST
Materialna in formalna pravnomonost:
FORMALNA PRAVNOMONOST
Formalno pravnomona je odloba, ki je ni mogoe izpodbijati z rednimi
pravnimi sredstvi.
MATERIALNA PRAVNOMONOST
Negativni vidik materialne pravnomonosti je uinek ne bis in idem.
Pozitivni vidik pravnomonosti pa je, da so stranke in sodie vezani na sodbo
(res iudicata pro veritate habetur dejstva v sodbi se tejejo za neizpodbitno resnina).
Meje pravnomonosti:
SUBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI
Povedo nam kdo je tisti, ki mora sodbo sprejeti kot pravilno in resnino.
OBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI
Pove nam kaj je tisto, kar se teje za neizpodbitno in resnino.
ASOVNE MEJE PRAVNOMONOSTI
Gre za vpraanje na katere trenutke se vee pravnomonost. To nima veze z
vpraanjem, kdaj postane odloba pravnomonost.
PRIMER 1
Tu ne gre za primer, ko je lastninska pravica naknadno prela od A na C, C v tem primeru trdi,
da je e od nekdaj lastnik. Gre za vpraanje subjektivnih meja pravnomonosti. Sodba v tem
primeru vee le stranki in sodie. Iz ustavnega naela kontradiktornosti izhaja, da sodba
uinkuje la med strankama, saj sicer tretji ne bi imel monosti sodnega varstva. V drugi
pravdi med A in C prva sodba nima nobenega uinka. lo je za spor o lastninski pravici, ki
uinkuje erga omnes, zato bi priakovali, da bo tako uinkovala tudi sodba, vendar erga
omnes uinek lastnine pomeni, da ima lastnik zoper vsakogar zahtevek, da opusti poseganje v
njegovo lastninsko pravico, nima pa to veze s tem, na kaj se nanaa sodba glede lastninske
pravice. To da sodba uinkuje le med A in B pomeni le, da je A sodno varstvo zaenkrat
uinkovito izrabil proti B, ne pa proti vsem. To je zelo oitno, e bi B na primer pripoznal
zahtevek, v tem primeru je monost, da je C dejansko lastnik precejnja.
PRIMER 2
Zakonita dedia A in B sta potencialna enotnega sospornika, zato sodba, ki je izdana proti
enemu izmed njih uinkuje tudi zoper drugega, ker se enotna sospornika tejeta za eno
stranko. Nastopi uinek ne bis in idem, zato toba na razveljavite v oporoke ni dopustna.
irijo se subjektivne meje pravnomonosti.

B bo torej moral posei po druganem pravnem varstvu, vloi lahko obnovo postopka kot
sosporniki intervenient. Subjektivne meje pravnomonosti se irijo tudi na druge naine, na
primer preko singularnega ali univerzalnega nasledstva.
PRIMER 4
Seveda ne more C toiti da je on oe, ker je oe e A. Ali pa lahko C izpodbija oetovstvo.
Ena izjema od pravila, da sodba uinkuje med strankama velja za statusne spore. Ko je s
sodbo ugotovljeno, da je nekdo oe otroka, bo to uinkovalo v pravdi med otrokom in
oetom, pa tudi v vrsti drugih pravnih razmerij. Oe je na primer zakoniti zastopnik otroka,
objektivno odgovarja za kodo. Sodbe v statusnih zadevah uinkujejo erga omnes, tudi ta v
konkretnem primeru, zato vse vee uinek ne bis in idem. Zato ne sme biti tobe z istim
zahtevkom. Vendar izpodbijanje oetovstva ni isto kot ugotovitev oetovstva. Ali bi potem A
lahko toil na izpodbijanje lastnega oetovstva? Zahtevka na ugotovitev in izpodbijanje
oetovstva sta medsebojno izkljuujoa, zato se na oba vee pravnomonost. Tobe na
izpodbijanje oetovstva ne bo mogoe ugotoviti. Izpodbija se lahko priznanje oetovstva pred
CSD in pa sama domneva oetovstva, ni od tega pa ni pravnomono. Sodba na ugotovitev
oetovstva ne more iziti na podlagi pripoznave zahtevka (l. 412 ZPP), deloma tudi zato, ker
taka pravnomona odloba uinkuje erga omnes.
PRIMER 5
Primer se nanaa na asovne meje pravnomonosti. Dajatveni zahtevek mora biti zapadel do
zakljuka glavne obravnave, e ga elimo uspeno uveljavljati. Pravnomonost se nanaa na
trenutek zakljuka glavne obravnave, zato bo A lahko ponovno vloil tobo kljub temu da so
iste stranki in isti zahtevek. Zahtevek se opira na nekaj, kar ni bilo zajeto s asovnimi mejami
pravnomonosti prejnje sodbe.
PRIMER 6
Ali se lahko obsojeni pritoi na ta izvrilni naslov? Pritoba pomeni, da je s sodbo nekaj
narobe. asovne meje pravnomonosti se veejo na zakljuek glavne obravnave in s sodbo ni
ni narobe. Stanje ob zakljuku glavne obravnave bo upotevalo tudi pritobeno sodie.
Oitno pritoba ne pride v potev. Dejstvo, da je dolg e plaan je moen ugovor v izvrilnem
postopku, zato tonik z izvrbo ne bo uspel. V izvrilnem postopku seveda ne moremo
postaviti pod vpraaj pravilnosti sodbe, vendar tega niti ne ponemo.
PRIMER 7
Dejstvo plaila je obstajalo e v asu glavne obravnave, zato ga zajame uinek
pravnomonosti. Nepravilna sodba postane pravnomona, zato nastane uinek res iudicata pro
veritate habetur. V izvrbi lahko ugovarja, e to ne nasprotuje vsebini sodbe, v tem primeru
pa novo dejstvo je v nasprotju z vsebino sodbe. Monost, ki jo ima B, je obnova postopka.
18.4.2007
Primeri se nanaajo na objektivne meje pravnomonosti, ki nam povedo, kaj je
tisto, kar v sodbi postane pravnomono in o emer ne sme biti ponovnega sojenja.
Kaj je tisto v sodbi, kar morajo stranke teti za neizpodbitno in resnino?
Pravnomoen postane le izrek sodbe, ne pa obrazloitev. Izrek sodbe vsebuje odloitev
o tobenem zahtevku, pravnomona torej postane odloitev o tobenem zahtevku. Kaj
je sploh tobeni zahtevek? Po isti procesni teoriji je tobeni zahtevek opredeljen le s
tobenim predlogom, po ekvivalenni teoriji pa je tobeni zahtevek opredeljen ne le s

tobenim predlogom (pravna kvalifikacija), ampak tudi z dejstvi, pomembnimi za

odlobo. Tobeni zahtevek je po ekvivalenni teoriji spremenjen, e se nanaa na
bistveno drugana dejstva, kot prejnji tobeni zahtevek.
PRIMER 10
V prvi pravdi gre za izroitev stvari, v drugi pravdi pa za plailo kupnine. Oitno ne bo lo za
ponovno sojenje o isti stvari, saj izroitev stvari in plailo kupnine na nista ista stvar. Ta toba
je torej dopustna.
Dejstvo, da je pogodba neveljavna se ne bo znalo v izreku sodbe, ampak v obrazloitvi, zato
to ne postane pravnomono. Drugo sodie na to odloitev torej ni vezano in bi ponovno
odloalo o veljavnosti pogodbe kot o predhodnem vpraanju. e bi odloilo da je veljavna bi
zavrnilo zahtevek za plailo kupnine in moral bi kupec toiti na izroitev stvari. To pa ni
mogoe, ker bi nastopil uinek ne bis in idem, o izroitvi stvari je bilo e pravnomono
razsojeno v prejnji pravdi. Situacija je dokaj konfuzna, ampak e strogo sledimo zakonu je
tako.
PRIMER 8
Prva sodba ni pravilna, ker sploh ne gre za relevanten ugovor. To, da so mu odpovedale
zavore ima uinek v kazenskem postopku, v odkodninski pravdi pa to ne bo relevanten
ugovor, ker izhaja koda iz nevarne stvari.
Sodba je oitno napana in nezakonita, vendar postane pravnomona!
V prvi sodbi se sklicuje peec na krivdno odgovornost (iura novit curia sodie samo
presoja ali gre za nevarno stvar ali ne), kar ni relevantno, v drugi pravdi pa na objektivno
odgovornost. Po procesni teoriji sta zahtevka v tem primeru enaka, po ekvivalenni teoriji pa
sta drugana, e gre za bistveno nova dejstva. Od odgovora na to vpraanje bo odvisno ali
nastopi uinek ne bis in idem. Tonik z novim zahtevkom ne navaja bistveno novih dejstev,
ker je nevarna stvar pravni standard in potemtakem ni dejansko, ampak pravno vpraanje.
Posledino bi bilo treba to pravno vpraanje ugotavljati e v prvi pravdi, zato tejemo, da je je
to zaobseeno v pravnomonosti.
Tako po procesni, kot po ekvivalenni teoriji gre torej za enaka zahtevka, sodie bo sodbo
zavrglo zaradi uinka ne bis in idem.
Kaj pa bo s sodnim varstvom pravic? V prvem primeru se o pravnem standardu sploh ni
razpravljalo, v drugem pa se ne sme odloati. Toniku lahko oporekamo, da je imel monost
pritobe zoper prvo sodbo in tako monost uveljaviti svoje pravice.
PRIMER 12
V tem primeru je problem, ker je toenec motor naprej prodal in ve ne more vrniti prodajalcu
njegove izpolnitve na podlagi neveljavnosti pogodbe. Zato tonik vrnitveni zahtevek pretvori
v denarni zahtevek (lo bo za verzijski zahtevek). Kupnina, ki jo je prejel toenec je tisto, za
kolikor je toenec obogaten, zato bo predmet pravde ta znesek. Isti znesek pa je tonik
zahteval e v prejnji pravdi na podlagi izpolnitve pogodbe.
Ali bi nova toba torej dopustna? Gre za generini zahtevek in vpraanje je, ali gre za isti kup
denarja. Ali je torej zahtevek isti ali ne? Tonik lahko dobi le enkrat ta denarni znesek (bodisi
na podlagi veljavne, bodisi na podlagi neveljavne pogodbe). Zato se toba po tem miselnem
izvajanju zavre in nastopi uinek ne bis in idem.
V pravdi na plailo kupnine ni pomembno, kaj kupec pone s stvarjo, bistvena je le veljavna
prodajna pogodba. Ta pa v tem primeru ni veljavna, zato postane vpraanje kaj je poel kupec
s stvarjo relevantno, saj eli prodajalec stvar nazaj. Ali bo toba dopustna po ekvivalenni
teoriji, ker se opira na bistveno nova dejstva, kot v prvi pravdi? V novi pravdi se bodo
ugotavljala drugana dejstva, kot v prvi pravdi (glede razpolaganja kupca s stvarjo, glede

nadaljnje prodaje stvari in njene objektivne vrednosti). Lahko reemo, da se zahtevek opira na
bistveno drugana dejstva, kot v prvi pravdi (niso sicer ti nova dejstva, kot pri asovnih mejah
pravnomonosti). Toba bo torej po ekvivalenni teoriji (kar je tudi reitev tega primera)
dopustna, ker se opira na bistveno drugano dejansko stanje.
Kadar gre za vpraanje pravnomonosti sta si tako teorija, kot sodna praksa enotni, da je
potrebno upotevati ekvivalenno teorijo. ista procesna teorija bi bila prestroga (teoriji o
identiteti tobenega zahtevka).
PRIMER 22
Sodba je sama po sebi pravilna, saj niso bila podana vsa pravno relevantna dejstva (zaposlitev
delavca pri konkretnem delodajalcu), ki bi jih moral tonik zatrjevati.
Ali lahko to dejstvo tonik navaja v novi tobi? Toba je glede iste kode in istega kodnega
dogodka, to kar je novega je le dejstvo, da je A zaposlen pri drubi B d.o.o.. Ali bo nastopil
uinke ne bis in idem, ali bi toba dopustna? Gre za dejstvo, ki je pravno relevantno, ki ga v
prvi pravdi ni nihe zatrjeval.
Glede na to, da se v pritobi uporablja vedno ekvivalenna teorija, po tej teoriji pa bi bila
nova toba dopustna, e bi bila dejanska podlaga v drugi pravdi bistveno drugana, kot v prvi
pravdi. Tonik si je sam kriv, e ni zatrjeval vseh pravno relevantnih dejstev, napake ni na
strani sodia. Vendar pa to ni bistveno vpraanje, pa pa je vpraanje ali se drugi zahtevek
opira na drug sklop historinih dejstev.
Tukaj tega ni. Dejstvo je sicer toliko pomembno, da je v prvi pravdi tonik izgubil, vendar pa
glede ugotavljanja dejanskega stanja sodi v prvo pravdo, zato ne bo lo za neko bistveno
drugano dejstvo. Po ekvivalenni teoriji torej ne bo dopustna nova toba.
Tonik lahko sedaj kvejemu toi delavca A, e je ta namenoma povzroil kodo.
PRIMER 17
Pobotanje po materialnem pravu spada med prenehanje obveznosti, ko se sooita dve
istovrstni, vzajemni, dospeli, nasprotni terjatvi. Do pobotanja pride po materialnem pravu z
enostransko izjavo in ne e s tem, da si pobotljivi terjatvi stopita nasproti. Terjatvi prenehata,
kar uinkuje ex tunc.
V pravdi se materialnopravno pobotanje lahko pojavi kot ugovor ugasle pravice, e je pobotni
upravienec e pred pravdo podal pobotno izjavo po OZ. Posledica uspenega ugovora bo
zavrnilna sodba.
V ZPP pa imamo poseben institut procesnega pobotanja, ko gre za ugovor pobotanja v pravdi.
Toenec ree, da ima proti toniku nasprotno pobotljivo terjatev in da predlaga pobotanje.
Sodie bo pobotanje izvedlo s sodbo. To bo tudi edini ugovor toenca, pri katerem bo
odloitev o ugovoru postala pravnomona. Odloitev o ugovoru pobotanja bo torej zapisana v
izreku sodbe, opraviti imamo s tako imenovanim trolenskim izrekom sodbe. Z dvema
izrekoma se ugotovi obstoj vsake terjatve posebej, nato pa sledi e izrek o pobotanju in
zavrnitvi sodbe. Pri procesnem pobotanju torej pobotanje uinkuje ex nunc (pomembno zaradi
obresti).
Kaken bo izrek sodbe v konkretnem primeru? Ugotovi se najprej obstoj tonikove terjatve
100.000 in obstoj toeneve terjatve 100.000. Nikoli sodie ne ugotavlja toeneve terjatve
preko meje tonikovega zahtevka (odloanje preko meja zahtevka!). Sledi e izrek o pobotu in
zavrnilna sodba.
Nato pa prejnji toenec toi na plailo preostalih 50.000, ki niso bili pobotani. Glede teh
50.000 v prvi pravdi ni bilo ni odloeno (ni pravnomono), zato ugovor A ne zdri.

Ena monost, ki jo ima B je tudi ta, da vloi nasprotno tobo, ker bo moral glede preseka itak
vloiti posebej tobo in tako ubije dve muhi na en mah.
Tretja monost toenca pa je, da izven pravde opravi materialnopravno pobotanje. Prednost
procesnega pobotanja v nasprotju z materialnopravnim je v tem, da obstaja monost, da bo
tonik pravdo izgubil, ti pa bo terjatev obdral. Pobotanje je ekonomsko gledano ultima
ratio. Obiajno se bo ugovor pobotanja uporabil subsidiarno.
PRIMER 19
Vpraanje je, kako se izogniti pravnomonosti? Kako je lahko A protipravno okorien na
podlagi pravnomone sodbe? A seveda ne bo mogel biti protipravno (neupravieno) okorien
na podlagi pravnomone sodbe.
Ali je lahko neupravieno okorien tisti, ki je v resnici plaal kodo, jaz, ki sem jo plaal, pa
neupravieno prikrajan? V naem primeru mora obina plaati odkodnino iz zaplenjenih
premoenj, kar pa bi pravzaprav morala plaati drava. Ali bo uspena toba obine nasproti
dravi, ker je bila ta neupravieno obogatena, obina pa protipravno prikrajana? Obina ni
protipravno prikrajana, ker je plaala na podlagi pravnomone sodbe, zato tudi s tem
zahtevkom ne bo uspela.
Na podlagi pravnomone sodbe ni neupraviene pridobitve ali neupravienega prikrajanja.
PRIMER 13
Nova sodna praksa ni neko bistveno novo dejstvo po ekvivalenni teoriji, nova dejstva so v
tem, da se sedaj zahteva povrailo nematerialne kode, zato se bo ugotavljalo drugano
dejansko stanje. Nova toba bo zato dovoljena, ugotavljala se bodo namre nekatera drugana
dejstva. Po naem pravu ni ovir, da loi zahtevek na premoenjsko in nepremoenjsko kodo
in vsakega uveljavlja v posamezni pravdi.
Gre za isto dejansko stanje in isti stranki, zato je glavni problem isti kot v prejnji pravdi. To,
da domaa zavarovalnica ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi tuji dravljan brez
zavarovanja, pie v obrazloitvi prejnje sodbe. Objektivne meje pravnomonosti pa se
nanaajo le na izrek sodbe. Zato sodie v novi pravdi na to ne bo vezano, primer bo sodie
moralo reiti samostojno. Reilo pa ga bo po novi sodni praksi, torej bo priznalo odkodnino
za nepremoenjsko kodo toniku.
PRIMER 11
Ugotovitev, da je pogodba nina se nahaja v izreku ugotovitvene sodbe se nahaja v izreku
sodbe, ki je postal pravnomoen. Druga toba pa je dajatvena toba, ki zahteva nekaj ve. To,
da je odloeno o ugotovitveni tobi, ne pomeni, da v istem primeru ni mogoe vloiti
dajatvene tobe. Toba na izpolnitev pogodbe je dopustna! Tonik v njej sicer ne bo uspel, ker
je predhodno vpraanje veljavnosti prodajne pogodbe, sodie pa je vezano na pravnomono
sodbo drugega sodia, ki pravi da je pogodba nina.
PRIMER 15
Toba ni dopustna, o istem zahtevku je bilo namre e pravnomono razsojeno. Gre za
klasien primer ne bis in idem, saj se zahteva povrnitev iste kode kot v prvi pravdi.
Sprememba sodne prakse ne vpliva na pravnomonost, sodna praksa ni obvezen pravni vir, pa
tudi e bi bila, to ne bi vplivalo na pravnomonost.
PRIMER 17

Materialnopravno je v tej zadevi sodie pravilno odloilo, da je posojilna pogodba nina. V

tem primeru imata obe stranki kondikcijske zahtevke. Predmet zahtevka je ena in ista stvar,
vsota 500.000 SIT, pravna kvalifikacija pa je razlina. Sodie je vezano le na zahtevek, ne pa
tudi na pravno kvalifikacijo, zato bi moralo tobenemu zahtevku ugoditi. Sodie je ravnalo
pravilno, ko je ugotovilo, da je posojilna pogodba nina, ni pa ravnalo pravilno, ko je
zahtevek zavrnilo. Ugoditi bi mu moralo po pravilu o kondikciji.
Vpraanje je e, ali je bila z izroitvijo denarja ena obogatena, saj ga je porabila za plailo
dolga. ena kljub temu da denarja dejansko nima ve, je obogatena, saj se je iznebila dolga.
Vendarle pa je ta zavrnilna sodba postala pravnomona, kljub temu, da je napana. Ali nastane
uinek ne bis in idem? Seveda nastane, ker zahteva isti zahtevek, pri emer ne navaja
druganih dejstev, ampak le spremeni pravno kvalifikacijo. Izrek sodbe, ki je postal
pravnomoen in zahtevek v novi tobi sta ista, zato nova toba ni dopustna, sodie jo zavre.
PRIMER 23
Ali lahko tonik v novi pravdi uveljavlja, da je bilo v prejnji sodbi ugotovljeno, da mora
toenec plaati 7 mio. SIT, ker je to postalo pravnomono. Tu gre pravzaprav za vpraanje
subjektivnih meja pravnomonosti, saj toenec iz druge pravde v prvi pravdi sploh ni
sodeloval. Ugotovljenih sedem milijonov iz prve pravde vee tudi B, saj zoper njega nastopi
intervencijski uinek. Zavarovalnica ni plaale celotne vsote le zato, ker je zanjo doloen
limit.
PRITOBA
PRIMER 1
Vpraanje je, ali je huda nehvalenost pravno ali dejansko vpraanje. Pritonik bo ugovarjal
zmotno uporabo materialnega prava, e bo trdil, da je sodie napak napolnilo pravni
standard, e pa bo ugovarjal napano ugotovitev dejstev, pa bo lo za ugovor zmotne
ugotovitve dejanskega stanja.
PRIMER 3
a) Gre za razlino napolnitev pravnega standarda nevarne dejavnosti, zato se ugovarja zmotna
uporaba materialnega prava. Revizija je mogoa, ne bi pa bila mogoa, e bi lo za zmotno
ugotovitev dejanskega stanja.
b) Gre za ugovor kritve naela kontradiktornosti. Revizija bo mogoa, ker gre za absolutno
bistveno kritev postopka.
c) Imamo pritobeni ugovor, ki se tie nepravilne uporabe materialnega prava, ker je pravina
denarna odkodnina pravni standard. Revizija ne bo mona, ker je 200.000 SIT premalo, da bi
lahko bila vloena revizija, e bi bilo ve, a bi lahko bila vloena.
d) Tak primer bi bil, e zajec ogloda lubje, pa bi bilo neekonomino postavljati izvedence, da
se ugotovi dejanska viina kode. Tonik torej ugovarja napano ugotovitev dejanskega stanja
(tudi doloba o presoji o prostem preudarku se nahaja v poglavju o dokazovanju). Revizije ne
bo mo vloiti.
PRIMER 4
Vrhovno sodie bo razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje. To pa zato, ker je
prilo do nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi esar bo prilo ob novi pravni
kvalifikaciji spora (krivdna odgovornost) do tega, da treba ugotavljati nova dejstva in izvajati
nove dokaze.

e bi hotel trditi, da gre za nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, revizije ne bi mogel

vloiti. Nepravilna uporaba materialnega prava, to je napana pravna kvalifikacija, ima za
posledico ugotovitev, da je bilo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.
9.5.2007
PRIMER 5
a) Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je, kadar sodie doloenega odloilnega dejstva
sploh ne ugotavlja. Sodie pa se je o dejstvu, ali gre za prepovedano ravnanje ali ne, izreklo.
Z vidika tonika bo torej lo za uveljavljanje nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.
b) Toenec tu ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Ne bo mo le prebrati
zapisnika o glavni obravnavi in na podlagi tega spremeniti sodbo (naelo neposrednosti).
Sodbo lahko spremeni le na podlagi razlogov iz l. 358 ZPP. Sodie mora v primeru, ko je
treba ponovno izvesti dokaze iz sodia prve stopnje, razpisati pritobeno obravnavo. Tako jo
bo razpisalo tudi v tem primeru.
c) V tem primeru je hitreje in ekonomineje razpisati glavno obravnavo, zasliati B in zadevo
pravnomono zakljuiti. ZPP pa omogoa le razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje
na prvo stopnjo. Ne more razpisati glavne obravnave, ker lahko na pritobeni obravnavi
izkljuno le ponavlja e izvedene dokaze. Prva izvedba dokaza je vedno na prvi stopnji.
Kaj pa e imamo kombinacijo b) in c)? V tem primeru je treba razveljaviti sodbo in vrniti v
ponovno sojenje.
PRIMER 6
Sodie ne pove za kakno vrsto odgovornosti gre. e je prvostopno sodie spregledalo
dolobo OZ, da se za sodbo delavcu zahteva naklep, gre za kritev materialnega prava. e pa
je sodie pravilno ugotovilo, da je storilec naklepno odgovoren, pa le pozabi v obrazloitvi
navesti, za kakno odgovornost gre, pa bo lo za absolutno bistveno kritev postopka po l.
339/II t. 14 ZPP.
PRIMER 7
Dopolnitev pritobe je prila zunaj pritobenega roka. Ali bo sodie to dopolnitev
upotevalo? e dolgo asa take dopolnitve pritobe ali drugih pravnih sredstev izven
prekluzivnega roka ni dopustna. e pa bi bila podana dopolnitev pritobe v okviru
prekluzivnega roka, pa bi bila taka dopolnitev dopustna. Sodie torej v konkretnem primeru
tega dopolnila ne bo upotevalo
Za popolnost pritobe zadoa, da se iz pritobe vidi, proti kateri sodbi je vloena in ki je
podpisana. Sodie jo pregleda po uradni dolnosti. Enako bi bilo, e bi bil v pritobi naveden
pritobeni razlog, ki sploh nima pomena, ki ni predviden in podobno.
PRIMER 8
lo bo za vpraanje notranjega ivljenja posameznika, ampak e vedno bo lo za dejstva, ne
za vpraanje materialnega prava. Gre za dejansko vpraanje.
PRIMER 9
a) V praksi se to vpraanje reuje tako, da taka napaka sodia ne sme iti v kod0 stranki.
b) Ignorantia iuris nocet. Kaj e bi v isti situaciji vloila pritobo po 27 letih?

11.1.2007 - Jerca Kramberger

PRAVICA DO DOSTOPA DO SODIA
Je nujna za uresnievanje pravice do sodnega varstva, oziroma potenega sojenja. Pravica do
sodnega varstva je najpomembneja procesna pravica v okviru lovekovih pravic. Urejena je
v l. 23/I URS, prav tako pa v l. 6/I EKP, opis je v obeh dokumentih zelo podoben.
Evropsko sodie v Strassbourgu ima na temo te pravice precej sodne prakse. Temeljna
jamstva v pravdnem postopku so tako povzdignjena na ustavno in mednarodno raven.
Ali je uresnien namen pravice do potenega sojenja, e se zagotavlja potenost postopka, ne
pa postopek sam (obstoj samega postopka)?
Evropsko sodie v primeru Golder razsodi: Procesne lovekove pravice so namenjene
uinkovitemu zagotavljanju lovekovih pravic. Dostop do sodia je predpostavka in sestavni
del pravice do sodnega varstva.
Kdo je subjekt lovekovih pravic? 1. primer s prosojnic (razlastninjeni lan IRA)
Primer nam sporoa, da so subjekti lovekovih pravic vsi ljudje. Drava mora spotovati
lovekove pravice vseh oseb, ki se v doloenem trenutku znajdejo pod njeno jurisdikcijo.
Odpoved pravici do sodnega varstva bi bila v pravdnem postopku monost arbitrae, pod
pogoji za arbitrao.
Civilne pravice in obveznosti 2. primer s prosojnic (gradbeno dovoljenje)
V tem primeru naj bi bila krena pravica do sodnega varstva, ker je o izdaji gradbenega
dovoljenja dokonno odloil kar upravni organ. Uveljavlja se, da gre pri gradbenem
dovoljenju za civilno pravico. V nekaterih drava to je civilna pravica in ne bi bilo prav, e
pred evropskim sodiem ne bi vzpostavili enotne prakse po naelu enakosti. Sodie
evropskih skupnosti v Luxembourgu v ta namen uporabi avtonomno razlago, kjer vzpostavi
enotne kriterije za presojo enakih primerov. Kriterij, ki je bil sprejet je narava pravice; e v
njej prevladujejo zasebnopravni elementi bo lo za civilno pravico. Sodie odloi, da v
primeru gradbenega dovoljenja gre za zasebnopravne elemente; izvrevanje lastninske
pravice, varstvo druine, stvarnopravni elementi in tako dalje.
Vrsta odloitve 3. primer s prosojnic (ali je pristojno vojako ali civilno sodie)
Drava mora zagotavljati sodno varstvo, vojako razsodie pa ne spada med redna sodia,
tako da obravnavanje pred vojakim razsodiem ne ustanavlja sodnega varstva. Vpraanje je,
ali zadostuje procesna odloitev glede pravice (zavrenje); sodie pravi da ne, potrebna je
meritorna odloitev sodnega organa, da se zagotovi pravica do sodnega varstva.
Faze postopka 4. primer s prosojnic (sklep o izvrbi na stanovanju, ki ne more biti izveden)

Treba je gledati na vsebino pravic, ki so v konfliktu. Tudi v tem procesna odloitev ne

zadostuje, kajti e sklepa o izvrbi ni mogoe izvajati tako ali tako nima smisla sploh
opravljati postopka. V pravico do sodnega varstva vkljui tudi pravico do izvrbe. Gledati
moramo na to, da je ukrep s katerim se preprei izvrbo zaasne narave, zato je potrebno
doloiti razumni rok v katerem lahko uveljavi svoje pravico.
Sodie 5. primer s prosojnic (ni mona pritoba odvetnika zoper sklep zbornice o izbrisu)
Gre za problem razlage, ali organ, ki v tem primeru odloa lahko imenujemo sodie. Zopet
gre za enak postopek razmiljanja kot v drugem primeru, torej se uporabi avtonomno razlago
glede tega ali je organ sodie in ali je bilo posledino zagotovljeno sodno varstvo.
Avtonomna razlaga sodie je vsak organ, ki, upotevajo pravila postopka ter po pravnih
pravilih (kavtele) odloa o zadevah za katere je pristojen. Sodie mora biti vnaprej doloeno
z zakonom, neodvisno, nepristransko (ni nujna splona pristojnost).
e na prvi stopnji odloa drug organ (upravni, disciplinski in podobno), ni treba upotevati l.
6/I EKP, vendar mora vedno obstajati monost meritorne kontrole sodia. e pa e na prvi
stopnji odloa organ, ki ga imenujemo sodie, pa mora ta postopek ustrezati l. 6/I EKP in
ne zadoa le naknadna sodna kontrola. Pritoba tega odvetnika bo torej mogoa.
OMEJITVE LOVEKOVIH PRAVIC - splono
Na kaken nain in v katerih primerih lahko omejimo lovekove pravice?
Nekatere lovekove pravice so absolutne in jih ni dovoljeno omejevati. e pa lovekove
pravice niso absolutne jih lahko omejimo, nekatere omejitve vsebuje e ustava, sicer pa se
lovekove pravice lahko omejijo le z zakonom in samo s (lovekovimi) pravicami drugih.
lovekovih pravic se ne sme omejevati do te mere, da se posega v njihovo vsebino.
Kriterija ESP za dopustnost omejitve: legitimen namen (na primer dokonna ureditev
doloenega razmerja, razbremenitev pritobenih sodi oitno neutemeljenih pritob,
strokovnost vlog) proporcionalnost (uporabljena mora biti najmanja mona omejitev za
dosego tega legitimnega namena).