Priprava na strokovni izpit iz upravnega

postopka, 3. del- na daljavo:

pritožba, izredna pravna sredstva,
izvršba, nadzor nad izvajanjem zakona,
upravni spor

Sonja Ristanović, univ.dipl.prav.

Ljubljana, junij 2021
PRAVNA SREDSTVA
Pravna sredstva -splošno

Pravna sredstva so procesna dejanja oziroma instituti, ki so

določena v Ustavi oz. zakonu, in s katerimi se pri pristojnem
organu začne oz. sproži postopek za presojo in ugotovitev
skladnosti konkretnega upravnega akta (odločba, sklep) z zakonom
oziroma podzakonskim predpisom ali odlokom lokalne skupnosti
(na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti se začne postopek, v
katerem se presoja zakonitost in pravilnost že sprejete odločitve –
izreka odločbe, izjemoma sklepa).
To je način „napada“ na odločbo, s katero se upravičena
oseba ne strinja, za kar pa morajo biti izpolnjeni
predpisani pogoji (roki, razlogi, pristojnost). Cilj je
zagotoviti pravilno in zakonito odločitev.
Pravna sredstva - delitev

Redna (pritožba; ugovor) - izredna (pet izrednih pravnih

sredstev)
Odložilna (suspenzivna); učinkuje na izvršljivost tako, da
odločbe ni (še) mogoče izvršiti - neodložilna
(nesuspenzivno); ne vpliva na izvršitev, kljub vloženemu
pravnemu sredstvu se odločba lahko izvrši
Devolutivna; odločanje o pravnem sredstvu se prenese na
nadzorni organ – nedevolutivna; se ne prenese (odloči
organ, ki je izdal odločbo, ki se izpodbija, napada s pravnim
sredstvom)
Pravna sredstva – pravni učinki
Pravni učinki uporabe pravnih sredstev
• odprava
• razveljavitev
• sprememba
• ničnost
Odprava pomeni učinkovanje za nazaj in naprej (ex tunc),
odpravijo se pravne posledice tudi za nazaj, če so že nastale
Razveljavitev- za naprej ne morejo nastati pravne posledice
(ex nunc), za nazaj pa veljajo, če so že nastale
Ničnost ima učinek odprave
Pritožba
vse o pritožbi
Pravica do pritožbe

Ustavna pravica; temeljno načelo. Pritožba je dovoljena zoper odločbo,

izdano na prvi stopnji. Samo zakon lahko izključi pritožbo, če je
zagotovljeno drugo pravno varstvo.
Odpoved pravici do pritožbe. V zadevah, ki se začnejo na zahtevo
stranke (ne po uradni dolžnosti), se lahko stranka ali stranski udeleženec
odpove pravici do pritožbe. Pritožbi se stranka ali stranski udeleženec
odpove z izjavo (pisno ali ustno na zapisnik), to je mogoče storiti le po
vročitvi odločbe, razen če zakon ne določa drugače (npr. v zadevah
manjšega pomena oziroma enostavnih zadevah). Te izjave kasneje ni
mogoče preklicati. Izjavo o odpovedi lahko da v imenu stranke zakoniti
zastopnik ali pooblaščenec, ki mora imeti za to posebno pooblastilo, če ni
odvetnik.
Odpoved učinkuje od dneva, ko organ dobi pisno izjavo oziroma ko da
stranka izjavo na zapisnik.
Pritožba – upravičena oseba za
vložitev pritožbe
• stranka
• vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice in dolžnosti
(stranski udeleženec); če je sodelovala v postopku, ali bi morala
sodelovati v postopku (rok)
• če je odločba v korist stranke, je pa v škodo javnih koristi prekršen
zakon, lahko pritožbo vložita državni tožilec in državni
odvetnik. Če nista sodelovala kot stranki v postopku na prvi
stopnji, lahko vložita pritožbo v istem roku, kot bi jo lahko vložila
stranka oz. dokler se stranka ne odpove pravici do pritožb
Pritožba – dovoljenost

Pritožba ni dovoljena, če odločbo na prvi stopnji izda:

1. predstavniški organ (parlament, občinski svet) ali vlada.
2. ministrstvo, razen če zakon izrecno dovoljuje pritožbo

Če je zoper navedene odločbe vložena pritožba, se ta zavrže

(kot nedovoljena).
Pritožba – pristojnost za odločanje
Odločbo izda: O pritožbi odloča
Upravna enota Stvarno pristojno ministrsvo
(npr. v matičnih zadevah MNZ,
glede gradbenih dovoljenj MOP
itd)
Nosilec javnega pooblastila organ, določen z zakonom
oziroma stvarno pristojno
ministrstvo

Občinska uprava iz izvirne Župan

pristojnosti in nosilec javnega
pooblastila na podlagi predpisa
občine

Občinska uprava iz prenesene Stvarno pristojno ministrstvo

državne pristojnosti
Pritožba – rok, izvršljivost odločbe

Splošni rok po ZUP je 15 dni, posamezen zakon lahko določi

drugačen rok (npr. Gradbeni zakon določa 8 dni – načelo
subsidiarnosti)
Rok začne teči od vročitve odločbe za vsako osebo (stranko)
posebej.
Če teče rok za pritožbo, se odločba ne more izvršiti
(suspenzivnost), razen če: 1. zakon določa drugače, 2. če gre
za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče
odlašati, 3. če bi stranki nastala nepopravljiva škoda. Odločba
se ne more izvršiti vse dokler pritožba ni zavržena, zavrnjena
ali je odločba spremenjena.
Računanje rokov
Vrste:
• v dnevih, mesecih, letih;
• materialni, procesni
• določeni v zakonu, določi jih uradna oseba
• podaljšljivi, nepodaljšljivi
• prekluzivni, instrukcijski
• relativni, absolutni
• subjektivni, objektivni
Začetek teka po dnevih naslednjih dan, nedelje, prazniki,
sobote, ni ovire, razen če se rok izteče na te dni.
PAZI FIKCIJA VROČITVE
Pravočasnost pritožbe - vaje

Dejansko stanje (uporabi naslednjo prosojnico):

1. Stranka je v predalčniku dobila obvestilo dne 26. 3.
2021. Kdaj začne teči ta rok? Kdaj se izteče, če
stranka po pošiljko ne pride? Kdaj se šteje pošiljka za
vročeno? Kdaj izteče pritožbeni rok, če je ta 8 dni?

1. Stranka je osebno prejela pošiljko dne 26. 3. 2021.

kdaj začne teči pritožbeni rok osmih dni in kdaj se
izteče? Kdaj izteče petnajstdnevni rok za pritožbo?
Pritožba – pritožbeni razlogi
Trije pritožbeni razlogi:
1. pri izdaji odločbe je bil materialni predpis napačno uporabljen
oziroma sploh ni bil uporabljen
2. dejansko stanje je bilo napačno ali nepopolno ugotovljeno
3. podane so kršitve pravil postopka (znotraj tega so bistvene
kršitve pravil postopka: 1. stvarno nepristojen organ, 2. ni bila
dana možnost udeležbe osebi, ki bi morala biti udeležena, ali je
nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, 3. kršeno načelo
zaslišanja stranke, 4. ni bilo zakonitega zastopnika oz.
pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila, 5. kršitev glede
jezika, 6. sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena, 7.
odločbe se ne da preizkusiti (brez jasne obrazložitve))
Pritožba – oblika in vsebina
Gre za vlogo, mora imeti sestavne dele kot velja za vlogo, poleg
tega pa še: navedbo odločbe, ki se izpodbija (številka in datum
odločbe ter organ, ki jo je izdal; npr. odločba št. 35108-35/2021 z
dne 6. 4. 2021, ki jo je izdala Upravna enota Izola) ter navedbo,
zakaj pritožnik izpodbija odločbo.

Vloži se enako kot vsaka vloga (pisno ali ustno na zapisnik). Vloži
se pri organu, ki je odločbe izdal.

Nova dejstva in dokaze je mogoče navajati le, če navede, zakaj jih

ni navedel že v postopku na prvi stopnji. V primeru, da navaja nova
dejstva in dokaze, pa je bilo udeleženih več strank z nasprotnimi
interesi, je treba pritožbi priložiti prepise za vse te osebe.
Umik pritožbe
Pritožba je vloga, lahko se umakne kadarkoli do izdaje
odločbe o pritožbi
Umakne vložnik, pooblaščenec le, če je odvetnik, druge osebe
kot pooblaščenci le, če imajo za to izrecno pooblastilo.
Na podlagi umika (pisno), se izda sklep o ustavitvi postopka.
Če je umik še v času, ko se celotna zadeva nahaja pri organu
prve stopnje, sklep o ustavitvi izda organ prve stopnje; če je
zadeva že pri pritožbenem organu, sklep o ustavitvi izda
pritožbeni organ.
Če sklep izda organ prve stopnje, je dovoljena pritožba, če
organ druge stopnje, je dovoljena tožba.
•v
Pritožba – delo organa prve stopnje s
pritožbo; zavrženje

Pritožba mora biti vložena pravočasno (prispeti mora k organu v 15

dneh; priporočeno?), po upravičeni osebi (stranka, stranski
udeleženec, zastopnik javnega interesa) in mora biti dovoljena (npr.
ne sme biti vložena zoper odločbo vlade).

Ta formalni preizkus pritožbe najprej opravi prvostopni organ in če

kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pritožbo ZAVRŽE
(formalno odločanje) s sklepom, zoper katerega je dovoljena
pritožba.

Če pritožbe ne zavrže, ker za to ni razlogov, in je bilo v postopku

udeleženih več strank z nasprotnimi interesi, jim pošlje pritožbo v
izjasnitev. Rok določi uradna oseba, ne sme pa biti krajši od 8 dni in
ne daljši od 15 dni.
Pritožba – delo organa prve stopnje s
pritožbo; nadomestna odločba
Organ prve stopnje lahko ugotovi:
• je pritožba utemeljena, nadomesti prejšnjo svojo odločbo z novo;
• da je bil postopek nepopoln, dopolni postopek in če ugotovi, da
ga je kaj „polomil“ nadomesti svojo odločbo;
• da ni izvedel ugotovitvenega postopka, pa bi ga moral, ali če
stranka ni bila zaslišana, pa bi morala biti, izvede ta dejanja in
potem glede ugotovitev nadomesti svojo odločbo;
Zoper nadomestno odločbo je dovoljena pritožba.

Če ne izda nadomestne odločbe, pošlje zadevo organu druge stopnje

(15 dni).
PAZI: organ prve stopnje pritožbe nikoli ne zavrne.
Pritožba – delo organa druge stopnje
s pritožbo- formalni preizkus
O pritožbi praviloma odloča organ druge stopnje

Prvi korak: ravna enako kot organ prve stopnje

(formalni preizkus: pravočasnost, upravičena oseba,
dovoljenost pritožbe)

Če ne zavrže pritožbe, jo pošlje morebitnim

nasprotnim strankam v izjasnitev (rok)
Pritožba – delo organa druge stopnje
s pritožbo- vsebinska presoja 1
Drugi korak in možne odločitve :
1. Pritožbo zavrne (odločba je pravilna in zakonita, ni napak,
ali pa so minimalne, kar ne vpliva na odločitev, ali sam
„spremeni obrazložitev“) ali
2. Odločbo v zvezi s pritožbo izreče za nično, ker obstaja
ničnostni razlog, ali
3. Če ugotovi, da je odločbo izdal nepristojen organ,
odločbo odpravi in pošlje zadevo pristojnemu organu,
Pritožba – delo organa druge stopnje
s pritožbo- vsebinska presoja 2
Drugi korak in možne odločitve :
4. Če ugotovi, da so bila na prvi stopnji zmotno ali
nepopolno ugotovljena dejstva, ali da so bila bistveno
kršena pravila postopka, da je izrek nejasen ali v
nasprotju z obrazložitivjo, lahko
- odpravi odločbo (ko dopolni postopek sam ali po
drugem organu) in sam odloči; ali
- odpravi odločbo in vrne zadevo v ponovno
odločanje organu prve stopnje (ekonomičnost) z jasnimi
napotki, kaj mora storiti organ prve stopnje v ponovnem
postopku (vezanost na navodila organa druge stopnje)
Pritožba – delo organa druge stopnje
s pritožbo- vsebinska presoja 3
Drugi korak in možne odločitve :
5. Če ugotovi, da so bili na prvi stopnji zmotno presojeni
dokazi ali napravljen napačen sklep glede dejanskega
stanja ali napačno uporabljen materialni predpis ali da bi
moral biti prosti preudarek drugače uporabljen:
- odpravi odločbo in sam odloči (ne sme vrniti prvi
stopnji) ali
- spremeni odločbo, če se da namen odločbe doseči z
drugimi, za stranko ugodnejšimi sredstvi
Pritožba – obseg odločanja organa
druge stopnje
• Odločbo organ presoja v delu, ki se s pritožbo izpodbija (ne
širi)
• Rok za odločitev o pritožbi je čimprej, najpozneje pa v dveh
mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo.
• Po uradni dolžnosti organ druge stopnje vedno preveri
morebitno kršitev materialnega predpisa in morebitno kršitev
pravil postopka
• Ne sme odločiti v škodo pritožnika (pa ne posega v pravico
koga drugega), razen če bi šlo za pogoje za ukrepanje po
nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev ali ničnost
• Umik pritožbe : sledi sklep o ustavitvi postopka
Molk organa - pritožba, če organ ne
odloči o zahtevi

• Organ ne izda in ne vroči odločbe o zahtevi v roku, ki je določen (v enem oziroma dveh
mesecih) stranka ima možnost pritožbe zaradi molka organa. Šteje se, da je bilo o zahtevi
negativno odločeno.
• Organ druge stopnje, ki dobi takšno pritožbo, zahteva od prvostopenjskega organa, da mu
sporoči, zakaj odločbe ni pravočasno izdal. Če odločba ni bila pravočasno izdana iz
opravičenih razlogov oz. razlogov, ki so na strani stranke, podaljša organu prve stopnje
rok za odločbo za toliko, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec
• Če organ druge stopnje ugotovi, da razlogi, zaradi katerih odločba ni bila pravočasno
izdana, niso upravičeni, zahteva od organa prve stopnje naj mu pošlje dokumente zadeve
in reši zadevo.
• Če drugostopenjski organ odločbe o pritožbi ne izda v dveh mesecih od dneva pritožbe,
stranka od njega zahteva izdajo odločbe in če pritožnik v nadaljnjih sedmih dneh ne
prejme odločbe, lahko sproži upravni spor, kot da je bila njegova pritožba zavrnjena
Pritožba zoper sklep – posebnosti
(drugače kot pri odločbi)

Dovoljenost pritožbe: praviloma ne, le če zakon tako

določa
Izvršitev sklepa: pritožba ne zadrži izvršitve, razen če
zakon tako določa
Kdaj je zoper sklep dovoljena pritožba?
1. vedno
2. nikoli
3. le takrat, ko zakon tako določa
4. določi uradna oseba
Organ druge stopnje v zvezi s pritožbo v primeru, če je
napačno uporabljen pravni predpis:
1. pravostopno odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni
postopek
2. odločbo razveljavi
3. odpravi odločbo in lahko sam odloči v zadevi
4. odpravi odločbo in mora sam odločiti v zadevi
Molk organa se šteje, da je:
1. zavržen zahtevek
2. zavrnjen zahtevek

Stranka je poslala pritožbo direktno na drugostopni organ.

Kako bo ta ravnal?
1. odločil bo o pritožbi
2. preizkusil bo pritožbo
3. poslal jo bo prvostopnemu organu
4. Poslal jo bo nasprotnim strankam
Ali je odločba, zoper katero je bila pritožba
zavrnjena, in je bila odločba o zavrnitvi vročena
strankam, dokončna ali pravnomočna ?
Izredna pravna sredstva
Izredna pravna sredstva – katera so

1. OBNOVA POSTOPKA
2. SPREMEMBA ALI ODPRAVA ODLOČBE V ZVEZI Z
UPRAVNIM SPOROM
3. ODPRAVA ALI RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO
NADZORSTVENI PRAVICI
4. IZREDNA RAZVELJAVITEV
5. NIČNOST ODLOČBE

Zakaj izredna? Dokončnost pravomočnost, poseg v

pridobljene pravice oziroma pravno razmerje le izjemoma, pod
strogo določenimi pogoji (načelo pravne varnosti)
Obnova postopka - splošno
Pogoji:
• dokončnost odločbe
• obstoj obnovitvenega razloga (taksativno določeni; 10)
• pravočasen predlog (roki, subjektivni 1 mesec, objektivni 3 leta)
• verjetnost (načelo materialne resnice?)
Uvede se:
po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, državnega tožilca, državnega odvetnika
Pristojnost za odločanje:
organ, ki je izdal dokončno odločbo
V obnovi postopka se odloča na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kot je veljalo v času izdaje odločbe, ki se
obnavlja

Najprej formalni preizkus (zavrže); če ne, sledita dve fazi

Dve fazi:
sklep o dovolitvi obnove (če ne zavrne predloga) in odločba v obnovljenem postopku
Obnovitveni razlogi – prvih pet

1. Novo dejstvo, nov dokaz, ki bi pripeljali do drugačne odločitve in ga

brez svoje krivde ni mogla navesti že prej (to dejstvo je moralo obstojati
že ob izdaji odločbe, pa se zanj ni vedelo) ; npr. možnost pripeljati novo
pričo
2. Odločba izdana na podlagi ponarejene listine, krive izpovedbe priče,
izvedenca ali kot posledica kakšnega kaznivega dejanja
3. Temelji na sodbi, ki je bila kasneje odpravljena, spremenjena
razveljavljena
4. Se opira na predhodno vprašanje, ki je bilo kasneje drugače rešeno
(glej naslednji slajd)
5. Izdana ugodna odločba na podlagi strankinih neresničnih navedb (se
je stranka tega zavedala)
 Predhodno vprašanje
Kaj je predhodno vprašanje ?
• brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve
• je samostojna pravna celota
• spada v pristojnost drugega organa
Npr. Sodba IU 48/2013: za odločitev je bistveno, ali je bila tožeča stranka v času
nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Gre za
vprašanje, ki je samostojna pravna celota in ne sodi v pristojnost davčnega organa,
zato se v postopku odmere davka na dediščine in darila obravnava po pravilih ZUP za
reševanje predhodnega vprašanja.
Npr. Sporna meja v povezavi z odmikom novega objekta
Organ lahko :

prekine postopek s sklepom sam reši vprašanje

do rešitve pri pristojnem organu (v obrazložitvi)
Kdaj je prekinitev obvezna ?
Obnovitveni razlogi – drugih pet
6. Sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena (glej naslednji
slajd)
7. Odločbo je izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico
izdati (glej naslednji slajd)
8. Če kolegijski organ ni odločal v sestavi, kot je predpisana
ali če za odločitev ni glasovala večina
9. Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski
udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229.
člena, ni bila dana možnost udeležbe
10. Če stranke ni zastopal tisti, ki jo po zakonu zastopa
oziroma pooblaščenec ni imel pooblastila, pa stranka kasneje
ni privolila v njegova dejanja
Izločitev uradne osebe
ABSOLUTNI RAZLOGI (takoj prenehati z delom)
1. stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča,
izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;
2. v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi,
ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, ali je živela v izvenzakonski skupnosti;
3. če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik;
4. če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

ODKLONITVENI RAZLOGI
Podane so neke okoliščine, ki dajejo dvom v objektivnost uradne osebe.

Izločitev na predlog same uradne osebe ali na predlog stranke

O izločitvi se izda sklep

Odloča predstojnik
Uradna oseba, pristojna za odločanje
predstojnik Pristojna po
inšpektor samem zakonu

Predstojnik lahko za odločanje pooblasti drugo osebo, ki mora

izpolnjevati pogoje o izobrazbi, mora imeti izpit iz Zakona o
splošnem upravnem postopku in mora biti zaposlena pri
organu.
Pooblastilo za odločanje vsebuje tudi pooblastilo za vodenje
postopka
Kaj če predstojnik ne izponjuje pogojev?
Možne odločitve v obnovi postopka

Odločitve o predlogu:
• Zavrže (odločba ni dokončna ali neupravičena oseba ali predlog ni
pravočasen ali okoliščina ni verjetno izkazana)
• zavrne (pazi 9. in 10. točka) – ne bi pripeljalo do drugačne odločitve
• ugodi in hkrati določi obseg obnove: izda sklep o dovolitvi obnove
postopka
Sklep o dovolitvi obnove zadrži izvršitev odločbe
Po sklepu o dovolitvi obnove:
• odločbo pusti v veljavi ali
• jo nadomesti s tem, da jo odpravi ali razveljavi in odloči o zahtevi (če
je treba)
Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z
upravnim sporom

Pogoj, da je pravočasno sprožen upravni spor

Organ, ki je odločbo izdal, jo lahko odpravi ali spremeni če:
• iz istih razlogov, kot bi to storilo sodišče
• ugodi vsem tožbenim zahtevkom
• in s tem niso kršene pravice drugih

Zoper novo odločbo tudi dovoljen upravni spor

Obvezna seznanitev sodišča z novo odločbo

Kateri organ
Odprava ali razveljavitev odločbe po
nadzorstveni pravici
Nadzorstveni organ odločbo

ODPRAVI če:
• nepristojni organ
• pravnomočna odločba o isti zadevi
• odločba brez soglasja, potrditve, dovoljenja, mnenja drugega organa
Roki: odprava 1 leto krajevna nepristojnost, brez soglasja; ostalo 5 let;
Nadzorstveni organ odloči:
po uradni dolžnosti
na predlog – stranke, tožilca, državnega odvetnika, inšpektorja
Nadzorstveni organ je organ druge stopnje, v zadevah iz lokalne pristojnosti pa
ministrstvo po vsebini
Odprava ali razveljavitev odločbe po
nadzorstveni pravici
RAZVELJAVI če:
• očitno prekršen materialni predpis
Roki: razveljavitev eno leto od izdaje in vročitve
Nadzorstveni organ odloči:
po uradni dolžnosti
na predlog – stranke, tožilca, državnega odvetnika, inšpektorja

Nadzorstveni organ je organ druge stopnje, v zadevah iz lokalne

pristojnosti pa ministrstvo po vsebini
Izredna razveljavitev

Izvršljivo (zakonito) odločbo je mogoče razveljaviti :

• če to narekujejo nujni ukrepi v javnem interesu, ki jih ni mogoče odložiti,
• jih ni mogoče uspešno odvrniti z drugimi sredstvi
• nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
• nevarnost za javni red in mir, za javno varnost in premoženje večje
vrednosti
Stranka dobi povračilo za celotno škodo, tudi za izgubljeni dobiček
Odloča nadzorstveni organ (pri lokalni skupnosti ministrstvo, tudi če gre za
izvirno pristojnost)
Ničnost

Razlogi
1. zadeva iz sodne pristojnosti (torej ne gre za upravno zadevo; glej
naslednji slajd),
2. izvršitev bi lahko pomenila kaznivo dejanje,
3. odločbe ni mogoče izvršiti (pravno: en organ dovoli, drugi prepove;
dejansko: se tehnično ne da),
4. odločba je izdana brez zahteve stranke, ko je ta potrebna, pa stranka
kasneje ne privoli,
5. posledica prisiljevanja, izsiljevanja (naperjeno zoper uradno osebo, da
je potem izdala takšno odločbo), ne da je bila stranka prisiljena,
6. kakšna druga nepravilnost določena z zakonom (ZON, Zakon žičniščih
napravah za prevoz oseb, GZ)
 Upravna zadeva

je odločanje o:

pravici obveznosti pravni koristi

fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju

upravnega prava (npr.
državljanstvo, kmetijska
zemljišča, okoljsko
Kako vemo, da gre za upravno zadevo gre:
pravo, gradbeno pravo,
• če je s predpisom določeno, da upravni organ vodi
postopek, odloča v upravnem postopku, izda upravno matične zadeve, itd).
odločbo,
• če to zaradi varstva JAVNEGA INTERESA izhaja iz
narave zadeve.
Ničnost

Odločba se izreče za nično:

• po uradni dolžnosti
• na predlog stranke, tožilca, državnega odvetnika
Rok za ničnost (ga ni, kadarkoli)
Ničnost sklepov (izjemoma, če gre za vsebinski sklep)
Kateri organ izreče odločbo za nično? (organ, ki je izdal
odločbo ali nadzorstveni organ)
Pravno odložil organ Status roki Možne Način
sredstvo no odločb rešitve uvedbe
e
pritožba + Druga izdana in 15dni Zavrže, Na zahtevo
stopnja vročena zavrne,
odpravi, reši
Obnova + Organ, dokončna 1mes Pusti v Na zahtevo;
(dovoljen ki je ec/3 veljavi, Po uradni
a) izdal leta; nadomesti(od dolžnosti
dokončn izjem pravi,
o odl e razveljavi)
Sprememba - Organ, dokončna V Sprememni, Po uradni
ali odprava ki je času odpravi dolžnosti
US izdal uprav
dokončn nega
o spora
odločbo
NP - Nadzors izdana in 5let, Odpravi; Na zahtevo;po
tveni vročena eno razveljavi uradni
leto dolžnosti
Izredna - nadzorst izvršljiva kadar razveljavi Po uradni
razveljavitev veni koli dolžnosti

ničnost - Prvo izdana... kadar Izreče za Na zahtevo;po

stopni koli nično uradni
drugo (odprava) dolžnosti
stopni
V primeru očitne kršitve materialnega predpisa organ
odločbo:
1. razveljavi
2. odpravi
3. razveljavi in odloči o zahtevi
4. spremeni

Pravnomočno odločbo je mogoče izreči za nično v

roku:
1. petih let
2. nikoli, ker je pravnomočna
3. kadarkoli
4. v roku treh let
IZVRŠBA
Izvršba- splošno

 Kaj je podlaga za izvršbo? (izvršljiva odločba, sklep; poravnava)

 Kdaj je odločba izvršljiva? več pravil (praviloma dokončna, ne pa
nujno)
 Zakaj izvršba? (Stranka svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno in zato jo k
temu prisilimo)
 Načelo sorazmernosti (poleg ostalih načel ZUP)
 Zoper koga se izvršba opravi?
 Po uradni dolžnosti, na predlog stranke
 PRISTOJNOST

NAČIN
UVOD
ZADEVA

IZREK

Posebni pogoji
Pogoji za izvršbo

1. izvršilni naslov (odločba, sklep, zapisnik o poravnavi)

2. izvršljiva odločba (sklep)
3. sklep o dovolitvi izvršbe
Vrste izvršb

 SODNA: izterjava iz dolžnikovega premoženja in deleža

družbenika
 Opravi sodišče
 UPRAVNA:
 denarne obveznosti (FURS)
 nedenarne obveznosti
Upravno izvršbo opravlja organ 1. stopnje, denarno FURS;
asistenca policije
Potrdilo o izvršljivosti
Izvršba nedenarnih obveznosti

1. S prisilitvijo (posredno kazen, neposredno s prisilo), kadar lahko

obveznost izvrši le zavezanec (npr izgon tujca)

2. Po drugih osebah (ko lahko obveznost opravi tudi kdo drug; npr.
rušitev objekta, odstranitev oglasa)
Začetek izvršbe

 Sklep o dovolitvi izvršbe (izvršljivost, način izvršbe, dovolitev

izvršbe)
 Kaj je vsebina sklepa?(ugotovitev, da je postala izvršljiva, kdaj in
določi način izvršbe)
 Rok za izvršbo
 Kdaj sklep ni potreben (izjemoma, v odločbi določen način izvršbe)
 Potrdilo o izvršljvosti odločbe, da jo izvrši drug organ, ki določi način
izvršbe
 Pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe
 Ne zadrži izvršitve sklepa
Ustavitev, odložitev izvršbe

IZVRŠBO USTAVI, ko:

 izpolnjena obveznost
 izvršba ni bila dovoljena
 opravljena proti nekomu, ki ni zavezanec
 upravičenec umakne zahtevo
 izvršilni naslov je odpravljen ali razveljavljen
IZVRŠBO ODLOŽI (največ šest mesecev):
 dovoljen odlog
 namesto začasne (izvršljive ) odločbe izdana odločba o glavni stvari,
 izjemoma, če je vloženo pravno sredstvo in bi z izvršbo lahko nastala
nepopravljiva škoda
Izvršba v zavarovanje

 Sklep o dovolitvi izvršbe pred izvršljivostjo odločbe,

če bi bila izvršba kasneje otežena, onemogočena
 Začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti :
celo pred izdajo odločbe, če je obveznost vsaj verjetno
izkazana in je nevarnost, da zavezana stranka
onemogoči oz. oteži izpolnitev obveznosti

Povrnitev škode, če se izkaže, da obveznosti ni

Če je v odločbi določen rok za izvršitev obveznosti,
postane odločba izvršljiva:
1. po preteku roka za pritožbo
2. ko stranka prejme tako odločbo
3. po preteku tega roka
Vodenje postopka po izrednem
dogodku (306.a člen)
Podlaga v ZUP za izdajo odloka Vlade
Glede na okoliščine izrednega dogodka :
• Določitev krajevne pristojnosti enega ali več organov
• Vlaganje vlog izven poslovnega časa, omejitev sodelovanja
javnosti
• Omejitev pregleda dokumentov
• Vročanje z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen
• Podaljšanje roka za odločitev ali izpolnitev obveznosti
• Prekinitev teka rokov (zaradi izrednega dogodka
onemogočeno poslovanje), razen v nujnih zadevah
Ukrepi ne več kot za tri mesece
Odlok Vlade o začasnih ukrepih
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje
širjenja nalezljivih bolezni COVID -19 v upravnih zadevah (Ur. List RS, št.
34/21); velja do konca epidemije, vendar ne dalj kot tri mesece; (začetek
veljavnosti 11. marec 2021)
• Vlaganje vlog tudi po elektronski poti brez varnegaelektronskega
podpisa
• Omejeno vlaganje vlog pri organu (predhodna najava)
• Lahko izključena javnost z ustne obravnave
• Ni pregledovanja dokumentacije pri organu, če se osebi lahko pošlje
kopija
• Vročanje lahko po elektronski poti v predal, ki ni varen (velja za
opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme; v primeru dvoma prejem
dokazuje organ, ki lahko npr po telefonu preveri, če je naslovnih prejel
akt)
• Lahko se podaljša rok za izdajo odločbe, vendar največ za dva meseca
 NADZOR NA IZVAJANJEM ZUP IN
POSEBNIM UPRAVNIM POSTOPKOM
Upravna inšpekcija
• Je del Inšpektorata za javni sektor v sestavi MJU
• opravlja nadzor nad izvajanjem ZUP
• pooblastila določa ZDU (nadzor in svetovanje)
• nadzor opravi inšpektor
• ima pravico vstopiti v prostore in pregledovati dokumentacijo (vključno s tajnimi in osebnimi
podatki)
• zapisnik (objavljeni na spletni strani)
• predlog predstojniku, da se nepravilnosti odpravijo
• odreditev ponovnega usposabljanja (odločba)
• predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper uradno osebo predstojniku (kršitev javnega
interesa, ponavljajoče se kršitve)
• naznanitev suma kaznivega dejanja
• predlog odvzema javnega pooblastila nosilcu javnega pooblastila
• poročilo Vladi enkrat letno
UPRAVNI SPOR
Predmet upravnega spora

• gre za sodni nadzor nad zakonitostjo upravnih aktov

(dokončnost) – kontrola izvršilne veje oblasti
• zoper posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo
v človekove pravice in temeljne svoboščine in ni
zagotovljeno drugo sodno varstvo (kvazi upravni spor ali
subsidiarni upravni spor)
• o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor
urejajo posamična razmerja
• zoper molk organa
• sklepi, če je bil z njimi postopek obnovljen, ustavljen ali
končan (ne zoper druge sklepe)
Pogoj za začetek upravnega spora je izkoriščena pritožba
Izključitev upravnega spora

Upravni spor ni možen: zoper akte nosilcev

zakonodajne in sodne veje oblasti, izdanih za
izvrševanje njihovih ustavnih pooblastil, ter zoper
akte nosilcev izvršilne veje oblasti, ki so utemeljeni
na politični diskreciji.
Splošno o upravnem sporu

• gre za sodni postopek

• začne se s tožbo
• postopek teče po pravilih Zakona o upravnem sporu,
kar v njem ni urejeno, se primerno uporablja Zakon o
pravdnem postopku
• Sodišče odloča o tožbi v okviru tožbenih navedb (ni
možno navajati novih dejstev in dokazov, če jih je lahko
stranka navajala že prej)
• zadržanje izvršitve (začasna odredba)
• sodišče odloča s sodbo ali sklepom
Pristojnost in organizacija sodišča
O tožbi na prvi stopnji praviloma odloča Upravno sodišče.

Vrhovno sodišče na prvi stopnji odloča o zakonitosti aktov

volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in
predsednika države. Vrhovno sodišče na drugi stopnji odloča
o pritožbi in reviziji.

Upravno sodišče sodi na sedežu v Ljubljani in na oddelkih v

Mariboru, Novi Gorici in Celju, glede na sedež oziroma
prebivališče tožnika (izjema azil, varstvo konkurence,
nekaterih davčnih zadevah: tu sodi na sedežu)
Sestava sodišča

Odloča praviloma v senatu treh sodnikov

Odloča po sodniku posamezniku, če:
• vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost
stranke izražena v denarni vrednostni, ne presega 20.000,00 EUR, pa ne
gre za pomembno pravno vprašanje, ali
• če se izpodbijajo procesni sklepi v postopku izdaje upravnega akta, ali
• če gre za enostavno dejansko in pravno stanje, ali
• če ima izpodbijani upravni akt take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče
preizkusiti.
Stranke v upravnem sporu

• Tožnik (tisti, ki se ne strinja z dokončno odločitvijo upravnega

organa, in je sodeloval v upravnem postopku)
• Toženec (država, lokalna skupnost, pravna oseba, ki je izdala
upravni akt; zastopa jih organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je
postopek končan)
• Prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon
(oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba
izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo)
• Zastopnik javnega interesa (državno odvetništvo)
• Druge osebe, če tako določa zakon
Roki v upravnem sporu

Rok za tožbo je 30 dni od vročitve upravnega akta

oziroma oziroma takrat, ko je bilo storjeno posamično
dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in
temeljne svoboščine.
Vrnitev v prejšnje stanje

Upravičeni razlogi za zamudo

Roki: 8 dni, od prenehanja vzroka za zamudo
(oziroma ko je stranka izvedela za zamudo); 3 mesece
od dneva zamude
Verjetno izkazane okoliščine za zamudo
Začasna odredba
Tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta (razen če zakon tako
določa ali če je izvršitev akta vezana na njegovo pravnomočnost;
npr. izdaja gradbenega dovoljenja).

Se lahko zadrži, če bi bila tožniku z izvršitvijo akta prizadejana

težko popravljiva škoda.

Tožnik lahko zahteva tudi začasno ureditev stanja (zaradi težko

popravljive škode).

Sodišče tehta nastanek težko popravljive škode z javno koristjo in

posegom v pravice tretjih oseb. Rok za odločitev je 7 dni.
Tožbe v upravnem sporu
• Izpodbojna (tožba na odpravo upravnega akta),
• Ugotovitvena (tožba na ugotovitev nezakonitosti
upravnega akta),
• Tožba zaradi molka (za izdajo oziroma vročitev
upravnega akta),
• Spor polne jurisdikcije (odločitev sodišča po vsebini)
ZARADI KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V TOŽBI
ZAHTEVA:
• odpravo, izdajo ali spremembo posamičnega akta,
• ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v
človekovo pravico ali temeljno svoboščino tožnika,
• prepoved nadaljevanja dejanja,
• odpravo posledic dejanja
Predhodni preizkus tožbe
• Preizkusi popolnost tožbe (poziv na dopolnitev)
• Preizkusi dopustnost tožbe glede:
• pristojnosti
• pravočasnosti
• upravičene osebe
• če gre za upravni akt, ali akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
• gre za upravni akt, s katerim se ne posega v pravice tožnika
• predhodno ni bila vložena pritožba
• v zadevi je bila v upravnem sporu že izdana pravomočna odločba

Če je podan katerih od teh pogojev, tožbo zavrže s sklepom.

Če ne zavrže, pošlje kopije tožbe v odgovor toženi stranki in drugim
strankam (30 dni rok)
Vzorčni postopek

Vložene tožbe zoper več kot 20 upravnih aktov, enako ali

podobno dejansko stanje in ista pravna podlaga, lahko sodišče
izvede vzorčni postopek na podlagi ene tožbe, za ostale
postopek prekine.
ko je vzorčni postopek pravnomočno končan, sodišče odloči še
o prekinjenih postopkih.
Delo sodišča s tožbo
• S sklepom zavrže (prepozna, ni stranka, ni bila
vložena pritožba, ni pristojno) gre za predhodni
preizkus
• S sklepom izreče upravni akt za ničnega
• S sodbo tožbo zavrne kot neutemeljno
• Tožbi ugodi, akt odpravi in vrne zadevo v ponovno
odločanje (vezanost UO na sodbo)
• Tožbi ugodi, akt odpravi in zadevo pošlje
pristojnemu organu
• Sam odloči v zadevi (spor polne iurisdikcije; narava
zadeve to dopušča, sam ugotovi dejansko stanje;
mora, če bi se poseglo v ustavne pravice)
Pravna sredstva v upravnem sporu

• Pritožba zoper sodbo prve stopnje (če je sodišče spremenilo

ugotovitev o dejanskem stanju ali ga je samo ugotovilo in
samo odločilo)
• Obnova postopka (podobni razlogi kot ZUP ; lahko se
zahteva v 30 dneh, odkar je stranka izvedela za obnovitveni
razlog oziroma v objektivnem roku 5 let, )
• Revizija (bistvena kršitev določb postopka, zmotna uporaba
materialnega prava)
Upravni spor se prične s:
1. pritožbo
2. tožbo
3. ugovorom
4. po uradni dolžnosti
primeri nalog

Z odločbo št. 352-56/2020 z dne 12. 3. 2021 je bil na zahtevo

investitorja KB odmerjen komunalni prispevek. Zoper to odločbo je
pritožbo vložil sosed JK, ker meni, da je odmerjeni prispevek
napačen in premajhen. Kako bo ravnal organ prve stopnje in kako
bo obravnaval pritožbo? (PAZI NA UPRAVIČENO OSEBO)

Oseba KB, ki v postopku izdaje odločbe št. 352-6/2020 z dne 17. 2.

2020 ni sodelovala kot stranka, je predlagala obnovo postopka iz
razloga, ker je odločbo izdala oseba, ki bi morala biti izločena. Kako
bi o predlogu odločil organ ? Pripravite izrek upravnega akta in
kratko obrazložitev oziroma možne rešitve. (PAZI KDO LAHKO
PREDLAGA OBNOVO)
primeri nalog

Z odločbo inšpekcije je bilo odrejeno, da mora stranka odstraniti

oglasno tablo v cestnem telesu do 14. 5. 2019. Stranka je vložila
pritožbo dne 4. 3. 2019, pritožba ne zadrži izvršitve. Stranka table ni
odstranila. Kdaj je postala odločba izvršljiva? Kako bo postopal
pristojni organ? Pripravite ustrezen upravni akt.

Inšpektor za kmetijstvo je podal dne 16. 3. 2021 predlog za

razveljavitev odločbe št. 351-5-62/2020 z dne 18. 2. 2020 po
nadzorstveni pravici zaradi kršitve materialnega predpisa. Stranka je
odločbo prejela dne 21. 2. 2020. Pripravite izrek upravnega akta in
kratko obrazložitev. (PAZI ROK)
NAJPOGOSTEJŠA IZPITNA VPRAŠANJA
• Kdo odloča po ZUP
• Upravna zadeva
• Načelo zakonitosti
• Načelo materialne resnice
• Načelo proste presoje dokazov
• Zakoniti zastopnik, začasni zastopnik, pooblaščenec
• Vročanje, osebno vročanje
• Zapisnik, vabilo
• Začetek upravnega postopka
• Vrste postopkov
NAJPOGOSTEJŠA IZPITNA VPRAŠANJA

• Prekinitev, ustavitev postopka

• Razlogi za izločitev uradne osebe
• Pritožba, rok
• Pritožbeni razlogi
• Delo organa prve stopnje s pritožbo
• Izredna pravna sredstva
• Obnova postopka, razlogi, roki
• Razlogi za ničnost, rok
• Vrste izvršbe, kdaj je odločba izvršljiva
NAJPOGOSTEJŠA IZPITNA
VPRAŠANJA

• Kdo odloča v upravnem sporu

• Kaj je upravni spor
• Stranke v upravnem sporu
• Kako se začne upravni spor
• Vrste tožb
• Pravna sredstva v upravnem sporu
HVALA VSEM ZA POZORNOST
IN SREČNO NA IZPITU !