UPRAVNI POSTOPEK/3

ZAKON O UPRAVNEM SPORU

Melita Ambrož
 ZUP

PRAVNA SREDSTVA
PRAVNA SREDSTVA
• Pravno sredstvo je z ustavo oz. zakonom določeno procesno dejanje, s
katerim se pri pristojnem organu začne oz. sproži postopek za presojo
in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta z abstraktno
pravno normo
• Predmet izpodbijana je izrek odločbe, saj se z njim odloči o zadevi; v
ZUP ločimo :
– redna pravna sredstva, ki so nadaljevanje rednega upravnega
postopka. ZUP pozna pritožbo. V okviru posebnih upravnih
postopkov se lahko to pravno sredstvo imenuje tudi drugače
– Izredna pravna sredstva, pa omogočajo presojo zakonitosti
dokončnih (praviloma)upravnih aktov
• Na podlagi pravnih sredstev se lahko odločba odpravi, razveljavi, izreče
za nično, spremeni
PRAVNA
PRAVNA SREDSTVA
ZUP posebej predpisuje pravne posledice odprave
in razveljavitve odločbe.

• Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se

odpravijo pravne posledice, ki so iz nje nastale –
gre za učinek za nazaj (ex tunc).

• Če se odločba razveljavi, se ne odpravijo pravne

posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa
nastati iz nje nadaljnje pravne posledice (učinkuje
od razveljavitve naprej ex nunc)
PRITOŽBA
ODPOVED PRAVICI DO PRITOŽBE

• S spremembami ZUP l.2007 se je uvedla možnost odpovedi pravice do pritožbe. Pravici do

pritožbe se lahko odpove stranka ali druga oseba v katere pravice ali pravne koristi
odločba posega pod pogojem, da se je postopek začel na zahtevo stranke. V postopkih,
ki se začno po uradni dolžnosti, odpoved pravici do pritožbe ni možna. Stranke se lahko
odpovedo pravici do pritožbe tudi glede posamezne točke izreka
• KAKO Izjava o odpovedi pravici do pritožbe mora biti dana pisno ali ustno na zapisnik,
učinkuje pa od dneva ko organ dobi pisno izjavo oz. ko stranka da izjavo ustno na zapisnik
• KDO Izjavo o odpovedi lahko da stranka, strankin zakoniti zastopnik ali pooblaščenec
(pozor<. pooblaščenec, ki ni odvetnik mora imeti posebno pooblastilo za odpoved pravici do
pritožbe)
• KDAJ Odpoved pravici do pritožbe je možna po vročitvi odločbe – izjema je v enostavnih
upravnih zadevah in zadevah manjšega pomena, v katerih je udeležena samo ena
stranka, ker je v tem primeru odpoved dopustna tudi pred vročitvijo odločbe
• Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati razen če je bila odpoved dana pred
vročitvijo odločbe
PRITOŽBA

Namen

ugotovitev zakonitosti odločbe prvostopenjskega

organa /torej je dovoljena zoper odločbo izdano
na prvi stopnji
PRITOŽBA

IZKLJUČITEV
Pravica do pritožba je temeljno načelo ZUP, ki jo je
mogoče izključiti samo z zakonom. Tako pritožba ni
dovoljena, če je za odločanje na prvi stopnji pristojen
predstavniški organ (to je državni zbor ali občinski svet
ali vlada). Zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji
ministrstvo je pritožba dovoljena samo takrat, ko to
določa zakon
PRITOŽBA
KDO JO LAHO VLOŽI

Stranki ki bi morala sodelovati v

STRANKA postopku odločba ni bila vročena

Vsaka druga Zahteva vročitev odločbe v roku ki

oseba, če ga ima stranka za pritožbo
odločba posega v
njene pravice in
pravne koristi (rok
enak kot za V enakem roku kor velja za stranko
stranko) lahko vloži pritožbo

Državni
odvetnik in
Državni
tožilec
////če sta sodelovala
v postopku///če je
Tudi če nista
sodelovala v postopku, iz
prekršen zakon v
enakih razlogov, v roku
korist strank in v
enakem za stranko
škodo javne koristi
PRISTOJNOST ZA ODLOČANJE O
PRITOŽBI

DOLOČENO V ZAKONU

•Državni zbor

•Predstavniški organ
samoupravne lokalne
skupnosti

•vlada
PRISTOJNOST ZA ODLOČANJE O
PRITOŽBI

DOLOČENO V ZAKONU

•ministrstvo
PRISTOJNOST ZA ODLOČANJE O
PRITOŽBI

DOLOČENO V ZAKONU

•ministrstvo
PRISTOJNOST ZA ODLOČANJE O
PRITOŽBI ODLOČBE
KDO LAHKO ODLOČA
PO
208.ČLENU
IN PRVEM
ODSTAVKU
• Določeno v ZUP UPRAVA
209.ČLENA
SAMOUPRAV
UE/1,ST UPRAVA
NE LOKALNE
SAMOUPRAV SKUPNOSTI/1
NOSILEC NE LOKALNE .st./PRENESE
SKUPNOSTI/1 NA
JAVNEGA . st./IZVIRNA PRISTOJNOST
STVARNO POOBLAST PRISTOJNOST NA SLS
PRISTOJNO ILA/1.ST SLS
MINISTRSTVO
ALI VEĆ M.ČE GRE STVARNO
ZA ODLOČBO KI SE ORGAN PRISTOJNO
NANAŠA NA VČ DOLOČEN Z MIN
UPRAVNIH ZADEV ZAKONOM/STV
ARNO ŽUPAN
PRISTOJNO MIN
PRITOŽBA
ZUP
ROK ZA PRITOŽBO IN IZVRŠLJIVOST PRITOŽBE

15 dni

• Pritožbeni rok se šteje od dneva vročitve odločbe; V primerih nujnih ukrepov v

javnem interesu, ko je organ odločil ustno, pa teče rok od dneva ko je
vročena pisna odločba (pisna odločba se izda v 8 dneh od ustne odločitve)
• PREDLOG ZA OBNOVO-PRITOŽBA STRANKE KI BI MORALA SODELOVATI V
POSTOPKU VLOŽENA PO POTEKU ROKA
PRITOŽBA
ZUP
ROK ZA PRITOŽBO IN IZVRŠLJIVOST PRITOŽBE

TEK
PRITOŽBENEGA
ROKA/IZVRŠITEV

1. ČE ZAKON TAKO DOLOČA

2. NUJNI UKREPI V JAVNEM INTERESU
3. IZVRŠITEV –NEPOPRAVLJIVA ŠKODA
4. ZAVAROVANJE
PRITOŽBA
ZUP
OBLIKA IN VSEBINA PRITOŽBE IN RAZLOGI ZA PRITOŽBO

PRITOŽBENI RAZLOGI:
• so materialne narave: pri izdaji odločbe je bil napačno
uporabljen napačen predpis oz. sploh ni bil uporabljen
• če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali
napačno
• so procesni razlogi: če so podane procesne
(formalnopravne) kršitve pravil postopka, pri čemur je
ZUP po določbi 2. odstavka 237. člena navedel kršitve,
ki jih šteje za bistvene
PRITOŽBA
ZUP
OBLIKA IN VSEBINA PRITOŽBE IN RAZLOGI ZA PRITOŽBO

Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru šteje:

1. če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ;

2. če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila
dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka;

3. če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah,
pomembnih za izdajo odločbe;

4. če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če pooblaščenec ni imel

ustreznega pooblastila;

5. če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku;

6. če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena;

7. če se odločbe ne da preizkusiti.
PRITOŽBA
ZUP
OBLIKA IN VSEBINA PRITOŽBE IN RAZLOGI ZA PRITOŽBO
• Pritožba se vloži pisno (lahko se izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronski
poti) ali ustno na zapisnik
• Pritožba mora imeti enake sestavne delo kot vloga in navedbo odločbe, ki se izpodbija
• Vsebina pritožbe je v pritožbenem zahtevku oz. predlogu, kjer pritožnik razloži v čem ni
zadovoljen z odločbo ni pa nujno, da je pritožba pravno obrazložena
• Če pritožba ni razumljiva oz. je pomanjkljiva organ postopa tako kot je določeno za
odpravo pomanjkljivosti v vlogi
• Po ZUP mora stranka že v postopku na prvi stopnji po resnici in določno navesti dejansko
stanje, na katerega opira svoj zahtevek, kar pravzaprav pomeni, da PRITOŽBENE
NOVOTE (nova dejstva in dokazi) v pritožbi niso dovoljeni, če pa jih pritožnik navaja,
pa mora obrazložiti zakaj jih ni navedel že pred izdajo odločbe
• Nova dejstva in novi dokazi se upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali že pri
odločanju na prvi stopnji, pa jih stranka opravičeno ni mogla priložiti oz. navesti
ZUP
• Postopek po vložitvi pritožbe

PRITOŽBA
DELO ORGANA PRVE STOPNJE
V ZVEZI S PRITOŽBO
PRITOŽBA
ZUP
DELO ORGANA PRVE STOPNJE V ZVEZI S PRITOŽBO

• Pritožba se lahko izroči naravnost pri organu, ki je izdal odločbo na prvi

stopnji, lahko se da na zapisnik, lahko se organu, ki je izdal odločbo na
prvi stopnji pošlje po pošti
• Pritožba, ki je bila izročena ali poslana organu druge stopnje (čeprav bi
morala biti organu prve stopnje) je pravočasna, če jo je v roku prejel
organ druge stopnje. Ta jo mora nemudoma poslati organu prve stopnje
• Če stranka vloži pritožbo zato, ker organ prve stopnje o njeni zahtevi ni
izdal odločbe (npr. molk organa) jo organ prve stopnje pošlje takoj drugi
stopnji
• Enako velja, če pristojni organ na zahtevo stranke v predpisanem roku
ne izda potrdila oz. druge listine
PRITOŽBA
ZUP
DELO ORGANA PRVE STOPNJE V ZVEZI S PRITOŽBO

• Ko je vložena pritožba ima organ prve stopnje

naslednje naloge:
FORMALNI
•Preizkusi pravočasnost in dovoljenost pritožbe in ali jo je podala upravičena oseba PREISKUS
•Da izda nadomestno odločbo, če so za njeno izdajo izpolnjeni pogoji

•Da odstopi pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh organu druge stopnje

•ODLOČITEV PO FORMALNEM PREISKUSU : Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna in

če jo je vložila neupravičena oseba, organ prve stopnje pritožbo s sklepom zavrže. NE
SPUŠČA SE V PRESOJO ALI JE BILA PRITOŽBA UTEMELJENA
•Zoper ta sklep ima ta stranka pravico do pritožbe. Če organ druge stopnje, ki odloča o pritožbi, spozna, da je
pritožba utemeljena hkrati odloči tudi o zavrženi pritožbi
PRITOŽBA
ZUP
DELO ORGANA PRVE STOPNJE V ZVEZI S PRITOŽBO

• Če organ, ki je izdal odločbo pritožbe ne zavrže, jo pošlje morebitnim strankam z

nasprotnimi interesi in jim določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 15
dni, da se izrečejo o pritožbi
• Če organ prve stopnje ugotovi, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je
vložila upravičena oseba jo presodi v vsebinskem pogledu. Stranke z nasprotnim
interesom so o taki vloženi pritožbi obveščene in jim je dana možnost
posredovati odgovor

•Če organ pri vsebinski obravnavi pritožbe spozna, da je pritožba utemeljena izda
NADOMESTNO ODLOČBO, torej z novo odločbo nadomesti prejšnjo odločbo seveda pod
pogojem, če v celoti sledi pritožbenim zahtevam torej če je pritožba v celoti utemeljena
PRITOŽBA
ZUP
DELO ORGANA PRVE STOPNJE V ZVEZI S PRITOŽBO

Nadomestno odločbo lahko organ izda:

• Ne da bi izvedel nov ugotovitveni postopek
• Na podlagi dopolnjenega ugotovitvenega postopka
• Zoper novo (nadomestno) odločbo ima stranka pravico do pritožbe, ki jo
mora organ prve stopnje, ki je pristojen, da o njej odloči in priložiti vse
brez odlašanja najpozneje v 15 dneh poslati organu dokumente, ki se
tičejo zadeve. Gre za inštrukcijski rok
PRITOŽBA
ZUP
DELO ORGANA PRVE STOPNJE V ZVEZI S PRITOŽBO

Če organ spozna, da je vložena pritožba dovoljena,

pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa
izpodbijane odločbe ne nadomesti, mora najpozneje
v 15 dneh, po prejemu pritožbe le-to poslati
drugostopnemu organu, da o njej odloči
PRITOŽBA
ODLOČANJE ORGANA DRUGE
STOPNJE O PRITOŽBI
PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI

Predhodni postopek
Reševanje pritožbe Če ta preizkus pokaže, da ti
pogoji niso podani je treba
pritožbo s sklepom zavreči

V predhodnem postopku
organ druge stopnje ugotovi
oz. preizkusi ali je pritožba
dovoljena, pravočasna in ali
jo je vložila upravičena oseba
PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI

DRUGOSTOPNI ORGAN PRITOŽBO

ZAVRŽE
• Če ni dovoljena
• Če jo je vložila neupravičena oseba
• Če je prepozna

SKLEP
PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI

Če organ druge stopnje pritožbe ne zavrže vzame zadevo v reševanje

pri čemur:

Preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija in v mejah

pritožbenih navedb

Po uradni dolžnosti pa preizkusi:

Ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do Ali ni bil prekršen

bistvenih kršitev pravil postopka materialni zakon
PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI

DRUGOSTOPNI ORGAN PRITOŽBO

Pritožbo zavrne,
obravnava jo vsebinsko
 PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI

DRUGOSTOPNI ORGAN PRITOŽBO

PRITOŽBO UGODI

Odločbo v celoti ali deloma odpravi

zadevo vrne v ponovni postopek ali sam reši stvar

organu prve stopnje
ali jo pošlje pristojnemu organu
PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI

DRUGOSTOPNI ORGAN PRI REŠEVANJU PRITOŽBE

odločbo spremeni

v škodo pritožnika

v korist pritožnika
PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI

DRUGOSTOPNI ORGAN PRI REŠEVANJU PRITOŽBE

odločbo izreče za nično

PRITOŽBA
ZUP
ODLOČANJE ORGANA DRUGE STOPNJE O PRITOŽBI
PRITOŽBA, ČE ODLOČBA PRVE STOPNJE NI BILA IZDANA
• Stranka ima v upravnem postopku pravico do pritožbe tudi, če pristojni organ zoper katerega je dovoljena pritožba,
odločbe ne izda in ne vroči stranki v predpisanem roku

• Organ druge stopnje, ki dobi takšno pritožbo, zahteva od prvostopenjskega organa, da mu sporoči zakaj odločbe ni
pravočasno izdal. Če odločba ni bila pravočasno izdana iz opravičenih razlogov oz. razlogov, ki so na strani stranke,
podaljša organu prve stopnje rok za odločbo kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec

• Če organ druge stopnje ugotovi, da razlogi, zaradi katerih odločba ni bila pravočasno izdana, niso upravičeni, zahteva od
organa prve stopnje naj mu pošlje dokumente zadeve

• Če organ druge stopnje reši zadevo po dokumentih, izda odločbo

• Če ti dokumenti ne zadoščajo, opravi postopek in nato s svojo odločbo reši zadevo

• Le izjemoma, če spozna, da bo postopek hitreje in bolj ekonomično izvedel organ prve stopnje, to naloži njemu naj to
stori in mu v določenem roku pošlje zbrane podatke, nato sam reši zadevo

• Odločba organa druge stopnje je dokončna

• Če drugostopenjski organ odločbe o pritožbi ne bi izdal v dveh mesecih od dneva pritožbe, stranka od njega zahteva
izdajo odločbe in če pritožnik v nadaljnjih sedmih dneh ne prejme odločbe, lahko sproži upravni spor, kot da je bila
njegova pritožba zavrnjena
• ZUP

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
SPLOŠNO

⚫ 158. člen Ustave RS - pravna razmerja urejena s

pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti,
razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po
postopku, določenih z zakonom
⚫ Pomen pravnomočnosti in dokončnosti akta (224. člen
ZUP)
⚫ Uporaba samo ob vnaprej, v zakonu določenih pogojih
⚫ ZUP predvideva OBNOVO POSTOPKA; SPREMEMBO IN
ODPRAVO ODLOČBE V ZVEZI Z UPRAVNIM SPOROM;
ODPRAVO IN RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO
NADZORSTVENI PRAVICI; IZREDNO RAZVELJAVITEV
ODLOČBE IN NIČNOST ODLOČBE
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

• Obnovi se lahko samo dokončna odločba (katera odločba je dokončna določa 224. člen,
225/2 člen) ali pravnomočna odločba (225.člen ZUP)

• Obnova postopka končanega s sklepom (načeloma) ni možna, razen v primeru, če bi šlo v

primeru izdanega sklepa za upravno odločbo (ko gre za vsebinsko in ne procesno odločitev)

• Obnova upravnega postopka in upravni spor se ne izključujeta

• Podan mora biti obnovitveni razlog, ki ga dopušča ZUP

• Namen:v celoti ali deloma se obnovijo prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka, na katera
vpliva okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka

• Cilj: sprejem nove odločbe v isti upravni stvari, ki je bila predmet odločanja v prejšnjem
postopku

• Nova odločba temelji na novo ugotovljenem dejanskem stanju-za stranko je lahko ugodnejša
ali pa manj ugodna od prejšnje odločbe, lahko pa se pusti v veljavi prejšnja odločba
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

O čem se odloča v obnovljenem postopku?

⚫ O upravni zadevi, ki se je končala z dokončno odločbo,

torej je lahko obnova postopka namenjena samo
„pravilni“ odločitvi v isti upravni zadevi (zahteva se
torej identičnost prejšnje in nove upravne zadeve)
⚫ Obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej
postavljenega zahtevka ni dovoljena (133. člen ZUP)
⚫ Ni dovoljena niti obnova tistih dejanj, ki jih stranka
zaradi zamude ne more več opraviti (glej možnost
uporabe instituta vrnitve v prejšnje stanje)
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

Temeljna pogoja za obnovo postopka postopka sta

torej dva, da je bil postopek končan z dokončno
odločbo in da je podan v ZUP predpisan razlog za
obnovo postopka
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

OBNOVITVENI RAZLOGI
1. Če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že
izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v
prejšnjem postopku
• Odločba izdana na podlagi ponarejene listine,ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki
je kaznivo po kazenskem zakonu
1. Če temelji odločba na sodbi, pa je sodba pravnomočno spremenjena, odpravljena ali razveljavljena
2. Če se odločba organa, ki je vodil postopek opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to
vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače
• Če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.
1. Če je pri izdaji odločbe sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena
2. Če je izdala odločbo uradna oseba pristojnega organa, ki je ni imela pravice izdati
• Če kolegijski organ ni bil pravilno sestavljen ali če za odločbo ni glasovala predpisana večina
1. Če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega
odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku
2. Če stranke ni zastopal tisti, ki jo po zakonu lahko zastopa, če stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, po zakonu pa bi jo
moral zastopati, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je stranka kasneje odobrila procesna dejanja
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

Kdo lahko predlaga obnovo postopka:

⚫ Državni tožilec in državni odvetnik, ki lahko predlog utemeljujeta z enakimi

razlogi kot stranka, pod pogojem, da odločba posega v javne koristi
⚫ Organ, ki je izdal odločbo (če to zahteva javni interes)

POZOR:
ČE JE BILA ODLOČBA KATERE OBNOVA SE PREDALGA PREDMET UPRAVNEGA
SPORA, SE OBNOVA LAHKO DOVOLI SAMO V DELU, KI SE NANAŠA NA DEJSTVA
PREJŠNJEGA UPRAVNEGA POSTOPKA IN NE NA DEJSTVA, KI JIH JE UGOTAVLJALO
SODIŠČE V SVOJEM POSTOPKU
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

ROK ZA OBNOVO POSTOPKA določa 263. člen ZUP

⚫ (1) Stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu,

(SUBJEKTIVNI ROK) in sicer:
⚫ 1. v primeru iz 1. točke 260. člena - od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva
oziroma uporabiti nove dokaze;
⚫ 2. v primeru iz 2. in 3. točke 260. člena - od dneva, ko je zvedela za
pravnomočno sodbo, če postopka ni mogoče izvesti, pa od dneva, ko je zvedela
za ustavitev tega postopka ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more
začeti;
⚫ 3. v primeru iz 4. točke 260. člena - od dneva, ko je mogla uporabiti novi akt
(sodbo, odločbo);
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

⚫ 4. v primeru iz 5., 6., 7. in 8. točke 260. člena - od dneva, ko je zvedela za obnovitveni

razlog;
⚫ 5. v primeru iz 9. točke 260. člena - od dneva ko je izvedela,da je bila odločba izdana(pazi
ZUP C);
⚫ 6. v primeru iz 10. točke 260. člena - od dneva, ko je bila odločba izdana.
⚫ (2) Na rok iz prejšnjega odstavka je vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni
dolžnosti, rok v primeru iz 1. točke 260. člena začne teči za organ od dneva, ko za
odločanje o obnovi pristojni organ izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Enak rok pa
velja za organ tudi v primeru iz 5. točke 260. člena.
⚫ (3) Če bi rok, ki je določen v prejšnjem odstavku, začel teči prej, preden bi postala odločba
v upravnem postopku dokončna, se šteje ta rok od dneva, ko postane odločba dokončna,
oziroma od dneva, ko je vročena dokončna odločba pristojnega organa
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

⚫ (4) Po preteku treh let (OBJEKTIVNI ROK) od dokončnosti odločbe se obnova ne more več
predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.
⚫ (5) Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar
samo iz razlogov, ki so navedeni v 2.,3. in 4. točki 260. člena tega zakona.

⚫ Obnova postopka je torej vezana na subjektivni-enomesečni rok in objektivni tri letni rok.

⚫ Izjema, ko se objektivni rok ne upošteva, velja za obnovo postopka po uradni dolžnosti na

podlagi 2. točke 260. člena ZUP, 3. točke in 5. točke 260. člena ZUP
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

⚫ Predlog za obnovo postopka nima odložilnega učinka, odločba katere obnova se

predlaga je še vedno izvršljiva. Lahko pa organ, upoštevaje določbo 272. člena
ZUP odloži izvršitev odločbe, če misli, da bo predlogu za obnovo postopka
ugodeno.
⚫ O predlogu za obnovo postopka odloča organ, ki je izdal odločbo, na katero se
nanaša predlog
⚫ Če je o zadevi (po pooblastilu ZUP) meritorno odločil drugostopni organ, je le ta,
kljub temu, da se obnovitveni razloga nanaša na postopek pred prvostopnim
organom, pristojen za odločanje o obnovi postopka
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

I. faza, predhodni postopek:

⚫ V tej fazi postopka organ preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za meritorno odločanje o
predlogu (prvi odstavek 267. člena ZUP)
I. del
⚫ Dovoljenost predloga (ali je bil postopek zaključen z dokončno odločbo, ali morda ne gre za
predlog uperjen zoper procesni sklep....)
⚫ Ali je predlog popoln (glej določbo 66. člena ZUP in 265. člen ZUP) Stranka mora okoliščine na
katere opira predlog verjetno izkazati, prav tako mora izkazati mora okoliščine, da je predlog
podan v zakonitem roku
⚫ Pravočasnost predloga (subjektivni rok,objektivni rok)
⚫ Ali je predlog podala upravičena oseba
⚫ Ali je okoliščina na katero se opira predlog verjetno izkazana

⚫ Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, je organ dolžan predlog (s sklepom) zavreči
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

I. faza, predhodni postopek:

II. del
⚫ Preizkus, ali bi okoliščina na katero se opira predlog za obnovo postopka lahko pripeljala do
drugačne odločbe. V tej fazi preizkusa se ne ugotavlja obstoj okoliščine, ampak se organ ukvarja
s vprašanjem kvalificiranost te okoliščine, torej ugotavlja, ali bi okoliščina, v kolikor bi obstajala
in bi bila znana v prejšnjem postopku, lahko pripeljala do drugačne odločitve.
⚫ Izjema 9. in 10. točka 260. člena ZUP
⚫ Če organ ugotovi, da okoliščina ni takšna, predlog za obnovo postopka zavrne (izda odločbo)-
tretji odstavek 267. člena ZUP
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

II. faza :odločanje o predlogu za obnovo postopka

⚫ V tej fazi se odloča o utemeljenosti oziroma upravičenosti predloga za obnovo postopka (268.
člen ZUP)
⚫ Organ izda sklep o dovolitvi in obsegu obnove postopka
⚫ Ta sklep zadrži izvršitev odločbe glede katere je obnova dovoljena
⚫ V njem morajo biti navedeni razlogi za obnovo postopka ter dejstva in okoliščine, iz katerih se
sklepa, da so za obnovo postopka izpolnjeni zakonski pogoji
⚫ Obseg dovolitve obnove je dejansko vprašanje in je odvisen od okoliščin, ki so razlog za obnovo
⚫ Sklepa o dovolitvi obnove ni potrebno izdati, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 268.
člena ZUP. POZOR: to je potrebno navesti v izreku odločbe, s katero je obnovljeni postopek
končan (270. člen ZUP) in v obrazložitvi te odločbe utemeljiti razloge za uvedbo postopka obnove
brez posebnega sklepa (tretji odstavek 268. člena ZUP).
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

⚫ Obnova postopka se torej začne z dnem izdaje sklepa o dovolitvi obnove

⚫ Če zgornji sklep ni izdan se šteje, da je obnova postopka začeta z dnem
izdaje odločbe o glavni stvari
⚫ Za meritorno odločanje o stvari so odločilni predpisi veljavni v času
izdaje prejšnje odločbe
⚫ Spremenjena upravna ali sodna praksa ni razlog za obnovo postopka,
upoštevati pa je potrebno, da organ pri ponovnem odločanju NI vezan
na svoja prejšnja pravna naziranja
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
OBNOVA POSTOPKA

⚫ V ponovljenem postopku izda organ (270. člen ZUP) odločbo, na podlagi

podatkov prejšnjega in podatkov zbranih v obnovljenem postopku.

⚫ Z novo odločbo lahko organ:

⚫ Pusti prejšnjo odločbo v veljavi

⚫ Nadomesti prejšnjo odločbo z novo odločbo in seveda prejšnjo odločbo odpravi

(pravni učinek za nazaj) ali razveljavi (pravni učinek za naprej)

⚫ Zoper odločitev sprejeto v obnovljenem postopku dovoljena pritožba, razen če

je ne izključuje zakon-v tem primeru je dovoljen upravni spor
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
SPREMEMBA IN ODPRAVA ODLOČBE V ZVEZI Z UPRAVNIM SPOROM
⚫ Izredno pravno sredstvo
⚫ Se uporabi, če organ meni, da je tožba utemeljena
⚫ Organ ne more odločiti v škodo stranke, ki je sprožila upravni spor
⚫ Pogoji za uporabo tega sredstva so podani kumulativno v določbi 273. člena ZUP:
⚫ 1.odločba je dokončna in je zoper njo mogoč upravni spor
⚫ 2.da je bila tožba vložena pravočasno
⚫ 3. da upravni spor še ni končan
⚫ 4. da z novo odločbo, s katero se spremeni ali odpravi odločba, katere zakonitost se presoja v
upravnem sporu, organ ugodi vsem in ne samo nekaterim tožbenim zahtevkom.
⚫ 5. Da se z novo odločbo ne posega v pravice drugih strank v upravnem postopku ali pravice
tretjih oseb, če se o teh pravicah odloča v upravnem postopku
⚫ 6. Da se odločba spremeni ali odpravi iz istih razlogov, kot bi jo odpravilo sodišče v upravnem
sporu
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
SPREMEMBA IN ODPRAVA ODLOČBE V ZVEZI Z UPRAVNIM SPOROM

⚫ Retroaktivni pravni učinek nove odločbe (ex tunc) (prvi

odstavek 281. člena ZUP)
⚫ Nova odločba ne izključuje upravnega spora
⚫ Obvezna seznanitev sodišča z novo odločbo
⚫ Predpisano postopanje sodišča po prejemu tega
obvestila(39. člen ZUS-1)
⚫ V primeru, da stranka zoper novo odločbo sproži upravni
spor, tega instituta ni mogoče ponovno uporabiti
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
IZREDNA RAZVELJAVITEV ODLOČBE
⚫ vsak čas, brez privolitve stranke , v škodo stranke, v celoti ali deloma razveljaviti izvršljivo (in
zakonito) odločbo, če bi bil z izvršitvijo prizadet javni interes

⚫ Pogoji, ki morajo biti podani KUMULATIVNO:

⚫ Odločba je izvršljiva
⚫ (ni pomembno, da je dokončna ali pravnomočna)
⚫ Z njeno izvršitvijo bi nastala huda in neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javno
varnost, javni red in mir ali premoženje večje vrednosti (glej nujni ukrepi v javnem interesu -
4.točka 1. odstavek 144. člena ZUP)
⚫ Nevarnosti za javni interes ni mogoče odvrniti z nekim drugim pravnim sredstvom

⚫ OBSEG izredne razveljavitve:

⚫ V celoti ali deloma, pri čemer zasleduje interes, da bo pridobljena pravica čim manj prizadeta
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
IZREDNA RAZVELJAVITEV ODLOČBE

⚫ Izda se nova odločba, s katero se odloči o obsegu tega pravnega sredstva

⚫ Stranka lahko poda le pobudo, postopek teče po uradni dolžnosti
⚫ Rok za uporabo tega izrednega pravnega sredstva ni določen.
PAZI- po izvršitvi odločbe pravega sredstva ni mogoče uporabiti
⚫ Za to izredno pravno sredstvo je pristojen organ druge stopnje, če je
odločbo izdal prvostopni organ, če ga ni, pa vlada
⚫ Pritožba zoper odločbo s katero se razveljavi (v celoti ali delno) izvršljiva
odločba ni dovoljena, mogoče je začeti upravni spor
⚫ Stranka ima pravico do povračila celotne škode
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO NADZORSTVENI PRAVICI
Splošno:
⚫ Poseben nadzor nad zakonitostjo odločb

⚫ V bistvu gre za hierarhični nadzor, neodvisen od tega ali je bila zoper odločbo

vložena pritožba ali drugo pravno sredstvo (organ II. stopnje ali drug organ
pooblaščen za nadzor); pozor -drugi odstavek 276. člena ZUP-nadzor nad
odločbo organa samoupravne lokalne skupnosti iz njegove izvirne pristojnosti
opravlja po nadzorstveni pravici ministrstvo , v katerega področje sodi zadeva po
vsebini.
⚫ Usmerjen v odpravo ali razveljavitev odločbe (ne more je spremeniti)

⚫ Po uradni dolžnosti

⚫ Na zahtevo stranke

⚫ Na zahtevo tožilca, državnega odvetnika, inšpektorja

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO NADZORSTVENI PRAVICI

⚫ Sredstvo se lahko uporabi takoj po izdaji in vročitvi odločbe,

ni potrebno čakati na dokončnost
⚫ Vpliv na že vloženo pravno sredstvo- če organ po že
izvedenem postopku napadeno odločbo odpravi, zoper njo
pa je v teku neko drugo pravno sredstvo, le to upravni organ
zavrže
⚫ Organ o zahtevi legitimne osebe MORA odločiti
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO NADZORSTVENI PRAVICI

Kdaj se odločba ODPRAVI ?

⚫ Razlogi so v 274. členu ZUP taksativno našteti!

⚫ Če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer ničnosti (gre
za kršitev relativne in ne absolutne stvarne pristojnosti)
⚫ Če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta
upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena
(ne bis in idem), gre za istovetnost upravne zadeve in stranke
⚫ Če je odločbo izdal kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja
drugega organa, kadar je to po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu
temelječem predpisu to potrebno (razlog se nanaša na primer kompleksne -
sestavljene odločbe)
⚫ Če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO NADZORSTVENI PRAVICI

Kdaj se odločba RAZVELJAVI?

⚫ Določba četrtega odstavka 274. člena ZUP predvideva razveljavitev odločbe v

primeru, če je bil z njo OČITNO PREKRŠEN MATERIALNI PREDPIS
⚫ Da je bil materialni predpis očitno prekršen, presoja pristojni organ glede na
okoliščine konkretnega primera
⚫ Pravne posledice razveljavitve začnejo učinkovati z dnem vročitve odločbe
stranki
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV ODLOČBE PO NADZORSTVENI PRAVICI

Rok za uporabo tega pravnega sredstva:

⚫ V enem letu od dneva, ko je bila stranki odločba izdana in vročena

⚫ Če je odločbo izdal nepristojen organ in če je bila v isti zadevi že prej
izdana pravnomočna odločba, je rok pet (5 ) let
⚫ Pritožba zoper odločbo o odpravi ali razveljavitvi ni mogoča, dopusten je
upravni spor
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
NIČNOST ODLOČBE

Razlikovanje med izpodbojnostjo in ničnostjo

⚫ Izpodbojnost: kršitve formalno pravnih in materialnopravnih

predpisov se lahko izpodbijajo s pritožbo in v upravnem
sporu. Če jih stranka ne izpodbija, postanejo odločbe
pravnomočne in so kršitve sanirane
⚫ Ničnost: odločba ima tako hude pomanjkljivosti in
nepravilnosti, da zaradi njih ne more pravno učinkovati.
Razlogi ničnosti taksativno našteti v 279. členu ZUP
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
NIČNOST ODLOČBE

Za nično se izreče odločba:

⚫ Ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri
sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku
⚫ Ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po Kazenskem zakonu
(presojo opravi organ v upravnem postopku; ne gre za predhodno vprašanje; odločba, ki bi
z izvršitvijo povzročila prekršek, ni nična)
⚫ Ki je sploh ni mogoče izvršiti (pravna nezmožnost izvršitve – dispozitiv nasprotuje
pravnemu redu / dejanska nezmožnost izvršitve – dispozitiva objektivno ni mogoče izvršiti
⚫ Ki jo je organ izdal brez zahteve stranke (128. člen ZUP) pa stranka pozneje ni izrecno ali
molče v to privolila. Z naknadno privolitvijo stranke se konvalidira samo izpodbojnost
odločbe, ne pa njena ničnost.
⚫ Ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja,
pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja.
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
NIČNOST ODLOČBE

⚫ V kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za

ničnost.
⚫ Pobudo za izrek odločbe za nično lahko poda stranka, državni tožilec ali državni
odvetnik, sam izrek odločbe za nično pa je omejen na postopek po uradni
dolžnosti (1.odstavek 280. člena ZUP).
⚫ O ničnosti odloča organ, ki je odločbo izdal, ali organ druge stopnje, ali organ, ki
je po zakonu pooblaščen da opravlja nadzor nad delom organa, ki je izdal
odločbo.
⚫ Ni časovne omejitve, saj gre za nepravilnosti, ki so po svoji naravi absolutni
ničnostni razlogi.
⚫ Kot nična se lahko izreče odločba, ki še ni postala dokončna ali navidezno
dokončna in pravnomočna odločba, v celoti ali le deloma.
⚫ Pritožba; upravni spor
• ZUP

IZVRŠBA
ZUP
IZVRŠBA
ZUP
⚫ Zadnja faza in končni cilj upravnega postopka
⚫ Omogoča prisilno realizacijo pravnega razmerja oziroma odločitve
(dispozitiv odločbe)
⚫ Stranka svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno in jo k temu prisilimo
⚫ Opravi se zato, da se IZTERJA DENARNO TERJATEV ALI IZPOLNI
NEDENARNO 0BVEZNOST
⚫ NAČELO SOCIALNE ZAŠČITE: če je možno izvršbo opraviti na več
načinov in z različnimi sredstvi, se izvršba opravi na tak način in s
takšnim sredstvom, ki je za zavezanca najmilejši, pa se z njim
doseže namen izvršbe
IZVRŠBA
ZUP
IZVRŠILNI NASLOV

⚫ Izvršilni naslov je osnovni pogoj za izvedbo postopka izvršbe

⚫ Po ZUP je izvršilni naslov:
⚫ Izvršljiva odločba izdana v upravnem postopku
⚫ Izvršljiv sklep izdan v upravnem postopku
⚫ Poravnava (ZAPISNIK O PORAVNAVI), ki jo sklenejo stranke v upravnem
postopku (samo zoper udeležence v poravnavi, 137. člen ZUP)
⚫ POZOR: 224. člen ZUP (kdaj postane odločba izvršljiva)
IZVRŠLJIVOST
ZUP
224.ČLEN ZUP
Odločba prve stopnje postane izvršljiva:
1. ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena;
2. ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena;
3. ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve;
4. ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke;
5. ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep s katerim se pritožba zavrže.
(3) Odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki.
(4) Če je v odločbi določeno, da se dejanje, ki je predmet izvršbe, mora opraviti v določenem roku, postane odločba izvršljiva s pretekom
tega roka. Če v odločbi ni določeno, v katerem roku je treba opraviti dejanje, postane odločba izvršljiva v 15 dneh od dneva, ko bi
postala izvršljiva po pravilih drugega in tretjega odstavka, če ne bi bilo izpolnitvenega roka, razen če je določeno, da se izvrši takoj zaradi
nujnih ukrepov.
(5) Če se odločba nanaša na dve stranki ali več, ki so v postopku udeležene z istovetnimi zahtevki, ovira pritožba vsake take stranke
izvršljivost odločbe.
(6) Sklep, zoper katerega ni dovoljena pritožba, in sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve, postane
izvršljiv, ko se sporoči oziroma vroči stranki.
(7) Kadar je z zakonom ali s sklepom določeno, da pritožba zadrži izvršitev sklepa, postane sklep izvršljiv, ko preteče rok za pritožbo, če
se stranka ni pritožila; če pa se je pritožila, postane sklep izvršljiv, ko se stranki vroči sklep, s katerim je pritožba zavržena, ali odločba, s
katero je pritožba zavrnjena.
(8) Glede izvršljivosti sklepa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
IZVRŠBA
ZUP
VRSTE IZVRŠBE

⚫ Izvršilni naslov se lahko izvršuje po UPRAVNI ali SODNI poti,

torej ločimo UPRAVNO in SODNO izvršbo
⚫ Upravno izvršbo opravljajo upravni organi (po pravilih ZUP),
sodno pristojno sodišče (po pravilih ZIZ)
⚫ POTRDILO O IZVRŠLJIVOSTI (če se sodno izvršuje odločba
izdana v upravnem postopku, potrdi upravni organ čigar
odločba se izvršuje, NA ODLOČBI, da je IZVRŠLJIVA (290.
člen ZUP).Takšna odločba opremljena s tem potrdilom je
izvršilni naslov za sodno izvršbo
IZVRŠBA
ZUP
KATERI ORGAN JE PRISTOJEN ZA IZVRŠBO

⚫ UPRAVNA IZVRŠBA: za izpolnitev denarnih obveznosti in za

izpolnitev nedenarnih obveznosti

⚫ SODNA IZVRŠBA: za prisilno izterjavo iz dolžnikovega nepremičnega

premoženja in deleža družbenika. Opravi jo Okrajno sodišče na območju
katerega je nepremičnina oziroma je delež družbenika vpisan v sodni register
ZUP
UPRAVNA IZVRŠBA

⚫ Opravi se za izpolnitev DENARNIH IN NEDENARNIH obveznosti

⚫ Kaj so nedenarne obveznosti: zavezanec je dolžan kaj storiti, npr.

odstraniti objekt, zagotoviti stik, dopustiti, npr. razkuževanje prostora,
opustiti (obratovanje izven poslovnega časa
⚫ Izvaja jo organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji (če ni posebej
določen kateri drugi organ). Tako je npr. v 289. čl. ZUP določeno, da
upravno izvršbo denarnih obveznosti opravlja davčni organ po ZDavP
IZVRŠLJIVOS
IZVRŠBA
ZUP
T SKLEP O DOVOLITVI IZVRŠBE
⚫ Poleg izvršilnega naslova je za upravno izvršbo potreben SKLEP O DOVOLITVI
IZVRŠBE
⚫ Izda ga organ pristojen za izvršbo PO URADNI DOLŽNOSTI, če to zahteva
javna korist
⚫ NA ZAHTEVO UPRAVIČENCA, če je izvršba v korist stranke
⚫ S sklepom se UGOTOVI, da je odločba postala IZVRŠLJIVA, KDAJ JE
POSTALA IZVRŠLJIVA in DOLOČI NAČIN IZVRŠBE.
⚫ Zoper sklep je dovoljena PRITOŽBA, o kateri odloča organ II stopnje
⚫ Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, če gre za nujne ukrepe v javnem
interesu, ki ji ni mogoče odlagati
⚫ Rok za izdajo sklepa je brez odlašanja, najkasneje pa v 30 dneh od dne
ko je postala odločba izvršljiva
IZVRŠLJIVOS
IZVRŠBA
ZUP
T
ČE IZVRŠBO OPRAVLJA ORGAN, KI JE ODLOČIL O
ZADEVI:
➔ Izvršljiva odločba in sklep o dovolitvi izvršbe

ČE (UPRAVNO) IZVRŠBO OPRAVLJA ORGAN, KI NI

ODLOČAL NA 1 STOPNJI.
➔ Odločba na kateri je potrdilo o izvršljivosti in sklep

o dovolitvi izvršbe
IZVRŠLJIVOS
IZVRŠBA
ZUP
T SKLEP O DOVOLITVI IZVRŠBE
Predlog za izvršbo:
⚫ se s SKLEPOM ZAVRŽE, če niso izpolnjeni formalni pogoji

za odločanje
⚫ Se s SKLEPOM ZAVRNE in se izvršba ne dovoli, če

predlagani način ni ustrezen, ne ustreza načelu smotrnosti

⚫ Zoper sklep je dovoljena pritožba, ki SE NANAŠA NA SAMO

IZVRŠBO, Z NJO NI MOGOČE IZPODBIJATI PRAVILNOSTI

ODLOČBE, KI SE IZVRŠUJE (292/1 čl. ZUP).
Pritožbo vloži upravičenec, zavezanec ali drugi,
v čigar pravice in pravne koristi izvršba posega
IZVRŠLJIVOST
ZUP
IZVRŠBA
USTAVITEV. ODLOŽITEV

• Po uradni dolžnosti SE USTAVI in dejanja odpravijo če:

⚫ Se ugotovi, da je obveznost izpolnjena
⚫ Če se ugotovi, da izvršba ni bila dovoljena
⚫ Je bila izvršba dovoljena proti osebi, ki ni zavezanec
⚫ Če predlagatelj/ upravičenec umakne predlog
⚫ Je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen

• Izvršba se ODLOŽI, če:

⚫ Je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog
⚫ Je namesto začasne odločbe izdana odločba o glavni stvari, ki se razlikuje
⚫ IZJEMOMA: je vloženo pravno sredstvo, z izvršbo pa bi verjetno nastala nepopravljiva škoda
✓ Odložitev dovoli organ, ki je izdal sklep o dovolitvi izvršbe, vendar ne več kot za 6 mesecev ; o
predlogu zavezanca ali upravičenca mora odločiti v 8 dneh
IZVRŠBA
ZUP
VRSTE IZVRŠBE – na NEDENARNE obveznosti

• Pomeni, da mora zavezanec nekaj storiti, dopustiti, opraviti, trpeti.......Dejanje

zavezanca je takšne narave, da ga lahko opravi kdo drug namesto zavezanca, na
njegove stroške
• način izvršbe je odvisen od narave nedenarne obveznosti in se opravlja:
• PO DRUGIH OSEBAH, če lahko obveznost opravi drug (odstranitev
nelegalno zgrajenega objekta), zavezanca je na to treba najprej
opozoriti. Opozorilo vsebuje OPOMIN, NAKNADNI ROK, OPOZORILO,
možnost (s sklepom) založitve zneska za založitev stroškov

• S PRISILITVIJO:
• POSREDNA: z denarno kaznijo, če dejanja namesto zavezanca ne more
opraviti nihče drug (stiki z otrokom)
• NEPOSREDNA z neposredno fizično prisilitvijo (privedba priče,
zapustitev države v postavljenem roku)
IZVRŠBA
IZVRŠBA V ZAVAROVANJE

⚫ S sklepom se dovoli izvršba še preden postane odločba

izvršljiva, če bi bila po nastopu izvršljivosti odločbe izvršba
lahko onemogočena ali znatno otežena
⚫ nevarnost mora predlagatelj verjetno izkazati
⚫ Poseben institut, ki ga ZUP obravnava v 304. členu je
začasen sklep za zavarovanje izpolnitve bodoče obveznosti
pred izdajo odločbe (nevarnost razpolaganja z
nepremičninami)
ZUP
INŠPEKCIJSKI NADZOR
NADZOR NAD IZVAJANJEM
ZUP
NADZOR NAD IZVAJANJEM
ZUP
⚫ Nadzor nad ZUP in drugimi zakoni, ki urejajo upravne postopke, opravlja
UPRAVNA INŠPEKCIJA
⚫ Pooblastila upravnega inšpektorja določena v ZUP-G v 307. členu (Uradni list RS.
št. 8/2010)
⚫ Nadzor se izvaja pri organu neposredno ali na podlagi predloženih dokumentov
⚫ Upravni inšpektor lahko odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti
⚫ POZOR: če so pri nadzoru ugotovljene kršitve pravil upravnega postopka, ki
imajo za posledico očitno prikrajšanje javnega interesa, pravic oziroma pravnih
koristi strank, ali druge ponavljajoče se kršitve upravnega postopka, ki niso
odpravljene v določenem roku, lahko upravni inšpektor z odločbo odredi, da se
uradna oseba ponovno udeleži usposabljanja za vodenje in odločanje v
upravnem postopku. Zoper tako odločbo dopustna pritožba, ki ne zadrži
izvršitve,o njej odloča MJU
NADZOR NAD IZVAJANJEM
ZUP
⚫ Če se pri nadzoru ugotovi, da upravni postopek vodi ali v
njem odloča oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 31. člena ZUP,
se z odločbo odredi PREDSTOJNIKU ORGANA, da taka oseba
takoj preneha z vodenjem postopka oziroma odločanjem
upravnem postopku
⚫ Predstojnik MORA zagotoviti, da v takem primeru vodenje
postopka in odločanje prevzame druga uradna oseba, ki
izpolnjuje zahtevane pogoje. Pritožba. Ne zadrži izvršitve.
Odloča ministrstvo.
NADZOR NAD IZVAJANJEM
ZUP
⚫ Zaradi kršitve pravil pravil upravnega postopka iz 307.b člena ZUP
lahko predstojnik predlaga disciplinski postopek
⚫ Če je pri nadzoru ugotovljeno, da ima dejanje uradne osebe ali
druge osebe v konkretni upravni zadevi znake kaznivega dejanja,
ki se preganja po uradni dolžnosti, MORA upravni inšpektor to
naznaniti pristojnemu organu oz. vložiti kazensko ovadbo
⚫ Če se pri nadzoru ugotovi nevestno, nestrokovno ali malomarno
izvajanje javnih pooblastil, lahko upravni inšpektor predlaga
pristojnemu organu začetek postopka odvzema javnih pooblastil
NADZOR NAD IZVAJANJEM
ZUP

⚫ Upravni inšpektor o ugotovitvah piše zapisnik

⚫ V zapisniku je določen rok za odpravo nezakonitosti oziroma za
izvedbo drugih ukrepov
⚫ O ugotovitvah nadzora se prijavitelja, če to zahteva, obvesti
IZVAJANJE ZAKONA

OBJAVA OSEB NALOGE

POOBLAŠČENIH ZA
ODLOČANJE PREDSTOJNIKA
ORGANA

MINISTRSTVO
ZA JAVNO IZPOPOLNJEVAN
UPRAVO JE URADNIH
OSEB

EVIDENCE
OBRAZCI
• ZAKON O UPRAVNEM SPORU/ZUS-1

UPRAVNI SPOR
https://nasodiscu.si/upravni-spor
 UPRAVNI SPOR

• Zakon o upravnem sporu je bil sprejet 31. 7. 1997, spremembe in

dopolnitve v letu 2000, uporabljal se je od 1. 1. 1998.
• Zakon o upravnem sporu je bil s 1. 1. 2007 nadomeščen z novim
ZUS-1 (Uradni list RS, številka 105/06 in 62/2010).
 UPRAVNI SPOR
PREDMET UPRAVNEGA SPORA

⚫ Upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v pravni
položaj tožnika (kontrola zakonitosti izvršilne oblasti).
⚫ O zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in
temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (subsidiarno
sodno varstvo ustavnih pravic)
⚫ Zakonitosti aktov izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja (npr. sklepov,
odlokov...).
⚫ O javnopravnih sporih med državo in lokalnimi skupnostmi (14.a. člen ZLS), med lokalnimi
skupnostmi (112. člen Zakona o evidenci nepremičnin) ter o sporih med njimi in nosilci
javnih pooblastil, če tako določa zakon ali če ni z Ustavo ali zakonom določeno drugo sodno
varstvo
⚫ O sporih zaradi kršitve dolžnosti izdaje upravnega akta v predpisanem roku
⚫ Zakonitosti drugih aktov, če tako določa zakon (npr. Aktov volilnih organov).
UPRAVNI SPOR
PREDMET UPRAVNEGA SPORA

IZKLJUČITEV UPRAVNEGA SPORA:

Zoper akte nosilcev zakonodajne in sodne veje oblasti, izdane
za izvrševanje njihovih ustavnih pooblastil, ter zoper akte
nosilcev izvršilne veje oblasti, ki so utemeljeni na politični
diskreciji (3. člen).
UPRAVNI SPOR
KATERI AKT SE IZPODBIJA V UPRAVNEM SPORU

⚫ Sproži se lahko zoper dokončne posamične upravne akte

⚫ Upravni spor ni dopusten, če stranka ni vložila pritožbe ali drugega
pravnega sredstva (pa je to možnost imela) ali pa je pravno sredstvo
vložila prepozno (1. odstavek 6. člena).
⚫ Če se v upravnem sporu izpodbija zakonitost posamičnih aktov in dejanj,
s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine in ni
zagotovljeno drugo sodno varstvo, je upravni spor mogoč, če nezakonito
dejanje še traja, sodišče pa o prepovedi nadaljevanja dejanja ali
ukrepih odloči brez odlašanja (66. člen ZUS-1).
UPRAVNI SPOR
VRSTE UPRAVNIH SPOROV

⚫ Glede na pooblastila sodišča razlikujemo dve vrsti upravnih sporov:

⚫ Spor o zakonitosti dokončnega posamičnega upravnega akta (2. člen ZUS-1).
Presoja se formalna in materialna zakonitost akta, o sami upravni stvari se ne
odloča meritorno. Odločitve, v kolikor sodišče tožbe ne zavrne, temeljijo na
določbi 64. člena ZUS-1. Sodišče lahko nezakoniti akt odpravi in zadevo vrne
organu, ki je akt izdal v ponoven postopek. Pozor – vezanost upravnega organa
na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki zadevajo postopek. Pozor –
sodišče ne presoja primernosti in smotrnosti odločanja po prostem preudarku.
⚫ Spor polne jurisdikcije – sodišče, ki v okviru presoje zakonitosti upravnega akta
ugotovi, da je le-ta nezakonit, tega odpravi in samo v okviru tožbenega zahtevka
meritorno odloči o stvari, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločitev
ima neposredni učinek na individualno pravno razmerje. V celoti nadomesti
upravni akt.
UPRAVNI SPOR
PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA SODIŠČA

• Na prvi stopnji je praviloma pristojno Upravno sodišče RS, na drugi ali na revizijski stopnji
pa VS RS.
⚫ Po določbi 11. člena ZUS-1 odloča v upravnem sporu na prvi stopnji Upravno sodišče RS,
razen v primerih, ko je z zakonom določeno drugače.
⚫ VS RS v upravnem sporu odloča o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni
zbor, državni svet in volitve predsednika države (zoper odločitev ni dovoljena pritožba); o
pritožbi in o reviziji; v sporu o pristojnosti med upravnim in drugim sodiščem.
⚫ Upravno sodišče RS s sedežem v Ljubljani sodi na svojem sedežu in zunanjih
oddelkih(Maribor, Celje, Nova Gorica)
⚫ Na zunanjih oddelkih sodi sodišče glede na prebivališče oziroma sedež tožnika
⚫ Samo na sedežu sodišča sodi v zadevah azila, telekomunikacij, industrijske lastnine in v
vseh davčnih zadevah, razen v zadevah dohodnine in v zadevah po davkih občanov
UPRAVNI SPOR
PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA SODIŠČA

• Odločanje v senatu treh sodnikov (pravilo).

• Odločanje po sodniku posamezniku, če:
• vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali
obveznost stranke izražena v denarni vrednostni, ne presega
20.000,00 EUR, pa ne gre za pomembno pravno vprašanje
• če se izpodbijajo procesni sklepi v postopku izdaje upravnega akta
• če gre za enostavno dejansko in pravno stanje
• če ima izpodbijani upravni akt take pomanjkljivosti, da ga ni
mogoče preizkusiti.
• O pristojnosti sodnika posameznika, na predlog sodnika
poročevalca odloči senat s sklepom (13. člen ZUS-1).
 UPRAVNI SPOR
SPLOŠNA PRAVILA POSTOPKA

⚫ Določena v ZUS-1(splošna pravila postopka, roki in vrnitev v

prejšnje stanje, stroški postopka, postopek pred sodiščem
prve stopnje........)
⚫ V določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 izrecno
določeno, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s
tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o
pravdnem postopku razen določbe 3. odstavka 86. člena. V
postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi
namreč lahko, upoštevaje 22. člen, stranka opravlja dejanja
v postopku samo po pooblaščencu, ki ima pravosodni izpit.
UPRAVNI SPOR
STRANKE V UPRAVNEM SPORU 16. – 19. člen ZUS-1)

⚫ Tožnik: oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje

pravnega akta. Tožnik ne more biti organ, ki je odločal v končanem postopku.
⚫ Toženec: država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala
upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Zastopa ga organ, ki je
akt izdal. To je največkrat organ, ki je izdal drugostopno odločbo, prvostopni
organ pa v primeru, ko pritožba po zakonu ni dovoljena. Ko gre za tožbe zoper
akte v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja, je toženec organ ali
funkcionar, ki je akt izdal.
⚫ Prizadeta stranka – 1. odstavek 19. člena ZUS-1 pove, da je to oseba, ki bi ji bila
odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo
– tega položaja ne more pridobiti oseba, ki ji ne gre udeležba v upravnem
postopku.
UPRAVNI SPOR
STRANKE V UPRAVNEM SPORU 16. – 19. člen ZUS-1)

⚫ Druge osebe, če tako določa zakon (po določbi 1, 2. in 3.

odstavka 19. člena ZUS-1 sodišče po uradni dolžnosti ali na
predlog strank obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega
razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte
neposredne koristi (spor polne jurisdikcije) ali pa v primeru
enotnega sosporništva, po določbi 196. in 197. člena ZPP.
⚫ Zastopnik javnega interesa v upravnem sporu je javno
pravobranilstvo (ki mora na zahtevo vlade RS v posamezni
zadevi vložiti tožbo zaradi kršitve zakona v škodo javnega
interesa)
UPRAVNI SPOR
SPLOŠNE DOLOČBE (20., 21., in 22. člen ZUS-1)

⚫ Sodišče preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb

⚫ Sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse
dokaze za katere meni, da bodo pripomogli k razjasnitvi zadeve in
k zakoniti in pravilni odločitvi
⚫ Stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati
dokazov, če so imele možnost ta dejstva in dokaze navajati
oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta – prepoved
tožbenih novot
⚫ Če sodišče samo ugotavlja dejansko stanje, mora pred izdajo
odločbe strankam dati možnost, da se izjavijo o dejstvih in
okoliščinah pomembnih za odločitev, če ZUS-1 ne določa drugače
UPRAVNI SPOR
ROKI V UPRAVNEM SPORU

⚫ Tožba se vloži v 30 dneh od vročitve upravnega akta,

⚫ Rok začne teče z vročitvijo upravnega akta stranki postopka
oziroma takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje s katerim se
posega v ustavne pravice posameznika
⚫ Na potek roka ne vpliva dejstvo, da je tožnik uveljavljal drugo
sodno varstvo
⚫ Negativnih posledic na potek roka oziroma zamudo roka nima
napačni ali nepopolni pouk o pravnem sredstvu (4. oziroma 5.
odstavek 215. člena ZUP) ali pomotna vložitev tožbe pri
nepristojnem sodišču ali pri drugem organu (3. odstavek 29. člena
ZUS-1)
UPRAVNI SPOR
VRNITEV V PREJŠNJE STANJE

⚫ Vrnitev v prejšnje stanje se lahko predlaga, če stranka iz

upravičenega razloga zamudi rok za opravo dejanja v postopku in
ga zaradi tega ne more več opraviti.
⚫ Rok osem dni od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo roka
oziroma od dneva, ko je stranka za zamudo izvedela.
⚫ Istočasno z vložitvijo predloga je potrebno opraviti zamujeno
dejanje.
⚫ Potrebno je verjetno izkazati okoliščine za utemeljitev predloga.
⚫ Vrnitev ni dopustna po preteku roka treh mesecev.
⚫ Zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni dopustna
pritožba.
UPRAVNI SPOR
VLOŽITEV TOŽBE V PRIMERU MOLKA ORGANA
(2., 3. in 4. odstavek 28.člena ZUS-1)

⚫ Če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v predpisanem krajšem roku, ne izda
odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje IN če je tudi na novo
zahtevo ne izda V NADALJNJIH SEDMIH DNEH, sme stranka sprožiti upravni spor,
kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Enako sme ravnati tožnik tudi, če organ
prve stopnje ne izda odločbe zoper katero ni pritožbe, če organ v treh letih od
začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v
tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je
bil postopek ustavljen.
⚫ Če organ prve stopnje zoper odločbo zoper katero je dovoljena pritožba, ne izda
odločbe o zahtevi v enem oziroma dveh mesecih, ali v krajšem s posebnim
predpisom določenim rokom, se stranka s pritožbo zaradi molka organa – 255.
člen ZUP, lahko obrne na organ druge stopnje. Če ta organ molči sme stranka
upravni spor sprožiti po preteku sedem dni (po preteku zahteve...).
UPRAVNI SPOR
VLOŽITEV TOŽBE V PRIMERU MOLKA ORGANA
(2., 3. in 4. odstavek 28.člena ZUS-1)

⚫ V vseh prej navedenih primerih, so določeni roki za vložitev

tožbe zaradi molka organa, ki varujejo stranko pred
prezgodnjo vložitvijo tožbe. To pomeni, da tožnik ni vezan na
končni rok in da tožba zaradi molka ni izključena vse dotlej,
dokler upravni organ ne izda zahtevanega upravnega akta.
Podobno velja za vložitev tožbe zaradi neizvršitve sodbe v
predpisanem roku (2. odstavek 65. člena ZUS-1).
UPRAVNI SPOR
STROŠKI POSTOPKA

⚫ V primeru spora polne jurisdikcije se določajo po ZPP (151. - 173.a. ZPP).

⚫ V sporu o zakonitosti upravnega akta, ko sodišče tožbi ugodi, izpodbijani
akt odpravi ali ugotovi njegovo nezakonitost, tožniku prisodi pavšalni
znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v
upravnem sporu.
⚫ Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi trpi vsaka
stranka svoje stroške postopka.
⚫ Stranka trpi tudi stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, stroške ki so
nastali po naključju, ki se je primerilo njej.
⚫ V sporih med državo in lokalnimi skupnostmi, med lokalnimi
skupnostnim ter o sporih med njimi in nosilci javnih pooblastil, trpi
vsaka stranka svoje stroške postopka.
 UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
VLOŽITEV TOŽBE
⚫ Neposredno pri sodišču ali po pošti.
⚫ Pomeni začetek upravnega spora, zato ima vložitev tožbe določene pravne
učinke (pravnomočnost ne nastopi).
⚫ Tožbeni zahtevek je lahko oblikovani, dajatveni ali ugotovitveni.
⚫ MINIMALNA VSEBINA TOŽBE (30.člen ZUS-1)
➔ tožnikovo ime in priimek...
➔ naziv toženca
➔ navedba upravnega akta ki se izpodbija
➔ razložiti zakaj se toži
➔ predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi
➔ določiti vrednost spornega predmeta, če je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti
➔ če se s tožbo zahteva odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi ali vrnitev stvari, ali odškodnina
mora tožba poleg zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev obsegati tudi dejstva, na katera
tožnik opira zahtevek in dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo
UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
VLOŽITEV TOŽBE

➔ če se s tožbo zahteva ugotovitev, da je bilo z dejanjem nezakonito poseženo v

človekove pravice ali temeljne svoboščine tožnika, oziroma se zahteva prepoved
izvrševanja posamičnega dejanja s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne
svoboščine tožnika, se v tožbi navedejo tudi podatki o dejanju, kje in kdaj je bilo
storjeno, organ ali uradno osebo, ki je to storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se
poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi ali prepove
➔ Tožnik lahko uveljavlja VEČ TOŽBENIH ZAHTEVKOV Z ENO TOŽBO, če so usmerjeni
zoper istega toženca in temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi ter ob pogoju, da je
pristojno isto sodišče.
➔ Tožbi se priloži akt, zoper katerega je tožba usmerjena in prepis ali kopija tožbe in
prilog za toženca, prizadeto stranko...
➔ Priložijo se tudi listine, ki se nanašajo na zadevo, če niso že v upravnem spisu.
UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
VLOŽITEV TOŽBE

⚫ Predsednik senata zahteva dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti

v primeru nepopolne ali nerazumljive tožbe in v tej zahtevi tožnika
pouči, kaj in kako naj tožbo popravi. Opozoriti ga mora tudi na posledice,
če tega ne stori v določenem roku. Če tožnik ne sledi zahtevi lahko
sodišče zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani akt
ničen.
⚫ Po določbi 33. člena ZUS-1 se lahko vloži izpodbojna tožba (odprava
upravnega akta), tožba zaradi molka organa (izdaja oziroma vročitev
upravnega akta) ali pa sprememba upravnega akta (spor polne
jurisdikcije).
⚫ Odločitev o stvari (65. člen- spor polne jurisdikcije in 66. člen – kršitev
ustavnih pravic ). V slednjih primerih gre za oblikovalno tožbo.
UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
VLOŽITEV TOŽBE, TOŽBENI RAZLOGI

⚫ UPRAVNI AKT SE SME IZPODBIJATI:

⚫ Če v postopku za izdajo upravnega akta zakon, na zakonu oprt predpis, drug zakonito izdan
predpis ali splošni akt izdan za izvrševanje javnih pooblastil ni bil uporabljen ali ni bil pravilno
uporabljen.
⚫ Če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka – relativna bistvena
kršitev določb postopka, absolutna bistvena kršitev določb postopka – slednje določa ZUP v 237.
členu ali so določene v drugem zakonu.
⚫ Če dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ali je bil iz ugotovljenih dejstev
napravljen napačen sklep o dejanskem stanju.
⚫ Iz razlogov zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega.
⚫ PROSTI PREUDAREK (organ odloči na podlagi pooblastila, ki ga je imel po predpisih v mejah
danega pooblastila in v skladu z namenom zaradi katerega mu je bilo dano). Sodišče po 3.
odstavku 40. členu ZUS-1 preveri le ali je upravni akt nezakonit zaradi bistvenih kršitev pravil
postopka, zaradi prekoračitve meja in namena prostega preudarka
UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
ZAČASNA ODREDBA

⚫ Vložena tožba praviloma nima suspenzivnega učinka. Izjeme so lahko določene v

posameznem zakonu.
⚫ Izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe se lahko zadrži, če
bi bila tožniku z izvršitvijo akta tožniku prizadejana težko popravljiva škoda. Glej
32. člen ZUS-1 – začasna odredba.
⚫ 2. odstavek 32. člena ureja z. o. v primeru odložitve izvršitve izpodbijanega akta
v primeru izkazane težko popravljive škode, ki bi nastala tožniku, sodišče pa
mora upoštevaje načelo sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi
ter koristi nasprotnih strank.
⚫ 3. odstavek 32. člena ureja tako imenovano regulacijsko z.o., ko tožnik iz enakih
razlogov kot je navedeno prej, zahteva tudi začasno ureditev stanja glede na
sporno pravno razmerje, če se ta ureditev kot verjetna izkaže za potrebno.
 UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
ZAČASNA ODREDBA

⚫ Rok za izdajo z. o. je 7 dni, izdaja z.o. je lahko vezana na pogoj položitve

varščine za škodo, ki bi utegnila nastati nasprotni stranki zaradi njene
izdaje.
⚫ Zoper sklep o z.o. je dovoljena pritožba, ki nima suspenzivnega učinka.
⚫ O njej odloči sodišče najkasneje v 15 dneh po prejemu

⚫ UMIK TOŽBE
➔ Brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe.
➔ Postopek se ustavi s sklepom.
UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
PREDHODNI PREISKUS TOŽBE

⚫ V smislu popolnosti je opravljen na podlagi 30. člena ZUS-1.

⚫ V smislu dopustnosti spora se opravi po določbi 36. člena.
⚫ V smislu predhodnega preizkusa izpodbijanega akta se opravi v smislu 37. člena.

⚫ 36. ČLEN ZUS-1: Sodišče tožbe zavrže s sklepom če ugotovi:

➔ da odločanje o sporu ne spada v sodno pristojnost (senat)
➔ tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu
ne more biti stranka (predsednik senata)
➔ akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
(senat)
➔ upravni akt, ki se izpodbija s tožbo očitno nima nobenih posledic za tožnika ali pa so te
posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja (senat)
➔ upravni akt, ki se izpodbija s tožbo očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo
neposredno, na zakon oprto osebno korist (senat)
 UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
PREDHODNI PREISKUS TOŽBE
➔ da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, ki ni bila vložena ali je bila vložena
prepozno (predsednik senata)
➔ je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba (res iudicata – istovetnost strank in
predmeta tožbe, predsednik senata)

• POSTOPEK S TOŽBO:
• Namen je seznanitev drugih strank s tožbo, ki imajo možnost podati odgovor na tožbo.
• Kopija tožbe s prilogami se pošlje v odgovor toženi stranki in drugim strankam ter določi rok za odgovor, ki ne
sme biti daljši od 30 dni.
• Če tožena stranka tudi po novi zahtevi ne pošlje spisov sme sodišče odločiti brez spisov.
• V takem primeru (ko spisi niso poslani,) sodišče praviloma tožbi ugodi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni
postopek.
• Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni
akt (273. člen ZUP), ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, MORA to sporočiti sodišču. Sodišče v
tem primeru od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi
oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt.
UPRAVNI SPOR
POSTOPEK PRED SODIŠČEM PRVE STOPNJE
PREDHODNI PREISKUS TOŽBE

⚫ Postopek se nadaljuje, če tožnik izjavi da vztraja pri tožbi,

sicer se postopek s sklepom ustavi.
⚫ Če je bil v primeru, ko prvostopni organ ni izdal in vročil
upravnega akta v predpisanem roku, tak akt stranki izdan
po vložitvi tožbe, sodišče s sklepom ustavi postopek, če je
zoper ta akt dovoljena pritožba.
⚫ Združitev zadev v skupno obravnavo in odločanje, če je pri
sodišču odprtih več postopkov o istem predmetu.
UPRAVNI SPOR
VZORČNI POSTOPEK

⚫ Če so pri sodišču vložene tožbe zoper več kot 20 upravnih

aktov, pri katerih se pravice ali obveznosti opirajo na enako
ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodišče
po prejemu odgovora na tožbe, na podlagi ene tožbe
izvede vzorčni postopek, ostale prekine.
UPRAVNI SPOR
GLAVNA OBRAVNAVA

⚫ Sodišče odločitev (59.člen) sprejme na seji, če dejansko stanje, ki je bilo

podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno, ali pa:
➔ če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je
treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi 1. odstavka 64. člena
ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim
interesom
➔ če je dejansko stanje med tožn aikom in tožencem sporno vendar stranke
navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z ZUS-1 sodišče ne
more upoštevati (tožbene novote) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso
pomembni za odločitev
➔ če gre za spor med istima strankama, pa gre za podobno dejansko in pravno
podlago ter je o tem vprašanju sodišče že pravnomočno odločilo
UPRAVNI SPOR
GLAVNA OBRAVNAVA

⚫ Sodišče (1.odstavek 51. člena) odloči na glavni obravnavi-zagotavlja se kontradiktornost

postopka, Glej določbe 51. člen dalje)
⚫ Na glavni obravnavi pa sodišče odloči tudi, če med tožnikom in tožencem dejansko stanje, ki je
bilo podlaga za izdajo upravnega akta ni sporno, pa:
➢ osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku, ta
možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz 2. odstavka 229. člena ZUP, ali vsebinsko enake
določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta
➢ stranki ali stranskemu udeležencu v postopku izdaje upravnega akta ni bila dana možnost, da se
izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe
➢ O sporih o zakonitosti aktov volilnih organov in o pravnih sredstvih sodišče vedno odloča na seji
➢ Odločanje na seji temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku
➢ Seja ni javna, sodnik poročevalec pa ima v postopku pred sejo enaka pooblastila kot jih ima sicer
predsednik senata.
UPRAVNI SPOR
ODLOČBA
⚫ Praviloma sodišče odloča s sodbo (63., 64. in 65. člen).
⚫ Izjemoma odloča s sklepom (2. odstavek 66. člena, 68. člen). Sklep ima v tem primeru naravo
meritorne odločitve.
⚫ O postopkovnih vprašanjih odloča sodišče s sklepom.
⚫ Senat sodbo ali sklep sprejme z večino glasov o čemer se piše zapisnik.
⚫ V primeru spora o zakonitosti upravnega akta lahko sodišče:
➔ tožbo kot neutemeljeno zavrne, če se ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega
upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu (1. odstavek 63. člena)
➔ če spozna, da je izpodbijani upravni akt sicer nezakonit vendar ne posega v tožnikovo pravico ali
pravno korist
➔ če spozna, da je bil postopek pred upravnim organom sicer nezakonit vendar je sodišče v svojem
postopku tako kršitev odpravilo
➔ če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen vendar iz drugih razlogov, ki so
navedeni v njem (sodišče to obrazloži)
UPRAVNI SPOR
ODLOČBA
⚫ Sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, zadevo vrne organu, ki je upravni
akt izdal v ponoven postopek:
➔ če ga ni izdal pristojni organ
➔ če spozna, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo
upravnega akta ne more rešiti spora, zato ker so bili zmotno presojeni dokazi, ker so
ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa, ker so v bistvenih točkah dejstva
nepopolno ugotovljena ali ker je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep
glede dejanskega stanja in da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem
postopku
➔ če spozna, da niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka 1. odstavka in 3. odstavek
27. člena tega zakona) pa sodišče v svojem postopku takih kršitev ni odpravilo in ni
pogojev za zavrnitev tožbe po 2. odstavku 63. člena ZUS-1
➔ če ugotovi, da je podan razlog iz 1. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1 (zmotna uporaba
materialnega prava), pa ni pogojev za zavrnitev tožbe po 2. odstavka 63. člena ZUS-1
UPRAVNI SPOR
ODLOČBA

⚫ Če je bil izpodbijani akt že izvršen in bi njegova odprava

nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne
koristi posameznikov ali pravnih oseb sodišče v primerih, ki
so bili navedeni prej ugotovi nezakonitost akta (izda torej
ugotovitveno sodbo) in odloči tudi o tožnikovem zahtevku za
povrnitev škode.
⚫ Če sodišče akt odpravi ga vrne organu, ki ga je izdal v
ponoven postopek (ali pošlje pristojnemu organu), naloži
upravnemu organu, da v 30 dneh od dneva prejema sodbe
izda novi akt in ga pouči, da je vezan na pravno mnenje
sodišča, glede uporabe materialnega prava in na njegova
stališča, ki se tičejo postopka.
 UPRAVNI SPOR
ODLOČBA

⚫ Sodišče lahko odloča tudi v sporu polne jurisdikcije in

akt, ki je nazakonit odpravi in v okviru tožbenega zahtevka meritorno
odloči o stvari (65. člen)

➔ če narava stvari to dopušča

➔ če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago
➔ če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje
UPRAVNI SPOR
ODLOČBA

⚫ Odprava akta v sporu polne jurisdikcije in odprava odločbe je potrebna

predvsem:
➔ če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem
organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo
➔ če izda upravni organ potem ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki
je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo
na postopek
➔ kadar pristojni organ v 30 dneh po odpravi upravnega akta ne izda novega
upravnega akta in tega na posebno zahtevo stranke ne stori v nadaljnjih 7 dneh,
stranka pa s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni
koristi in je to zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice potrebno
➔ kadar zakon določa, da sodišče odloči o stvari ali če je zaradi narave pravice
oziroma varstva ustavne pravice potrebno
UPRAVNI SPOR
ODLOČBA

⚫ V sporu polne jurisdikcije odloča sodišče tudi, kadar odloča o zakonitosti

posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne
svoboščine, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Takrat ugotovi nezakonitost
akta ali dejanja, prepove nadaljevanje posamičnega dejanja, odloči o
tožnikovem zahtevku za povrnitev škode in določi kar je treba, da se odpravi
poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine in vzpostavi zakonito stanje.
⚫ O prepovedi nadaljevanja dejanja in ukrepih za vzpostavitev zakonitega stanja če
nezakonito dejanje še traja, odloči sodišče s sklepom (brez odlašanja), zoper
katerega je dovoljena pritožba v 3 dneh, o kateri odloča v nadaljnjih 3 dneh VS
RS. Če odločitev brez odlašanja ni možna, se lahko izda z.o. (66. člen ZUS-1).
⚫ S sklepom sodišče izreče upravni akt za ničen. Z ugotovitvijo ničnosti se
odpravijo posledice ničnega akta.
UPRAVNI SPOR
PRAVNA SREDSTVA V UPRAVNEM SPORU

⚫ Pritožba je dovoljena, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje ter

na tej podlagi spremenilo izpodbijani akt, ali če je odločilo na podlagi 66. člena
ZUS-1. Je redno pravno sredstvo, ki se vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe.
Razlogi zaradi katerih se lahko vloži so navedeni v 75. členu ZUS-1. O pritožbi
odloča VS RS.
⚫ Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Predlaga ga stranka. Uperjeno je
zoper pravnomočno sodno odločbo. Obnovitveni razlogi so navedeni v 96. členu
ZUS-1. Predlaga se lahko po pooblaščencu, ki ima državni pravniški izpit. Lahko
se zahteva v 30 dneh odkar je stranka izvedela za obnovitveni razlog oziroma v
objektivnem roku 5 let, ki ne velja, če se obnova zahteva zato, ker se odločba
opira na sodbo, ki je bila pozneje razveljavljena z drugo pravnomočno sodno
odločbo ( v kazenski ali civilni zadevi). Odločitev o predlogu za obnovo sprejme
sodišče v senatu. Zoper odločbo, ki jo izda sodišče v obnovljenem postopku so
dovoljena pravna sredstva
UPRAVNI SPOR
PRAVNA SREDSTVA V UPRAVNEM SPORU

⚫ Revizija - izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo. Omejeno

dopustna. Je devolutivno pravno sredstvo, ni suspenzivno pravno
sredstvo (vložitev ne zadrži nastopa pravnomočnosti sodbe). V tem
postopku se presojajo le materialnopravne oziroma postopkovne napake
in ne pomanjkljivosti ugotavljanja dejanskega stanja. Dovoljenost izhaja
iz 83. člena. Vložitev samo po pooblaščencu, ki ima pravniški državni
izpit.
⚫ O njej odloča VS RS.
UPRAVNI SPOR
IZVRŠBA

⚫ Urejena v določbah 102. in 103. člena ZUS-1.

⚫ Sodba s katero sodišče nadomesti upravni akt se izvrši po ZUP.
⚫ Sklep izdan na podlagi 3. odstavka 32. člena (z.o.) in sklep izdan na
podlagi 3. odstavka 66. člena (z.o. v primeru kršitve ustavnih pravic) se
izvršita po določbah ZIZ.
⚫ Sodbe sodišča s katerimi se naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali
njunim organom ali organizacijam se izvršujejo po ZIZ.
 ZUP/ZUS
ZUP/ZUS

HVALA ZA POZORNOST