foto: Shutterstock

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika

packaging environment logistics

50 Maj / May 2010

Izbiramo
NAJBOLJ
ZELENO EMBALAŽO
V SLOVENIJI!
Na trgu naj bo več Environmental Sores are on
povratne embalaže the Increase and there are
Ran v okolju vse več, not Enough Inspectors
inšpektorjev premalo Students from All
Študentje prihajajo z Over the World
vseh koncev sveta

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

 7. okoljski simpozij

(Ne)varno ravnanje
z nevarnimi odpadki v Sloveniji
pRoGRAm simpozijA:
SREDA, 19. maj ČETRTEK, 20. maj
Uvodni nagovori Uvodni nagovor
dr. Marta Svoljšak, predsednica program- Direktorat EU za okolje:
skega sveta simpozija Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi –
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje daleč in blizu do ciljev
dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za Strokovne razprave
okolje in prostor Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalije:
Uvodne strokovne razprave Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidika
mag. Katja Buda, nevarnih odpadkov in priprava poročil o
Ministrstvo za okolje in prostor: kemijski varnosti
Doseganje okoljskih ciljev na področju Davorin Poherc, Kemofarmacija:
ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji Odpadki iz zdravstvene dejavnosti –
Brigita Šarc, Agencija RS za okolje: izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi
Življenjski cikel nevarnega odpadka – od zdravili in nova shema
povzročitelja do reciklaže; razmere v Sloveniji »Vi vprašujete, MOP pojasnjuje«
dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut:
Sodelujejo:
Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekun-
MOP, ARSO, Inšpektorat RS za okolje in
darna surovina?
prostor
Primeri praks
Strokovna razprava
Emil Šehič, ZEOS:
Darja Potočnik Benčič in Lidija Savnik,
Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z
Lekarniška zbornica Slovenije:
odpadno električno in elektronsko opremo
Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kaj
ter problemi reciklaže
kaže praksa
Franci Lenart, Karbon:
Primeri praks
sreda, 19. maj, Problematika razgradnje izrabljenih vozil v
Sloveniji in nevarni odpadki Andrej Sotelšek, Slopak:
četrtek, 20. maj 2010 Peter Schwarzbartl, Dinos:
Predelava odpadnih vozil v novem predelo-
Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinj-
stev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih služb
Celje, Celjski sejem valnem centru za kovine Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj:
(sočasno z Eko sejmom) Proizvodnja, predelava, skladiščenje in pre-
Primeri praks
Soorganizatorja: vozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih
Milka Leskošek, Simbio:
Mestna občina Celje in Fit media d.o.o., (NIMBY in NIMET efekt)
Izkušnje in problematika pri ravnanju z
v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Peter Kovač, Surovina; Emil Nanut, Kemis:
nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru
Sanacija gudronske jame v Pesnici (problem
RCERO Celje
gudronskih jam v okolici Maribora)
Jure Flerin in Emil Nanut, Kemis:
Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevar- Primeri praks
nimi odpadki iz gospodinjstev Karl Steinlechner, Saubermacher
Razprava in zaključek Dienstleistungs AG, Gradec, Avstrija:
Vidiki snovne in termične predelave na
področju nevarnih odpadkov
Drago Mir, Saubermacher
Slovenija; Srečo Pavlin, Ekologija:
Nevarni odpadek po obdelavi - še nevaren
za okolje?
Kosilo s slavnostnim sprejemom ob 50.
številki revije EOL
Prijazno vabljeni partnerji in sodelavci s
področja embalaže, okolja in logistike!
Promocija

Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.
Glavna sponzorja: Sponzorji:

Minister
Žarnić
pa nič
Ž e za prejšnjo, še ne jubilejno številko revije
EOL smo se začeli dogovarjati s službo za
odnose z javnostmi na Ministrstvu za okolje
in prostor za intervju z novim okoljskim mi-
nistrom Rokom Žarnićem. Seveda smo spre-
jeli obrazložitev, da je prehitro. Pa še bolje je,
smo razmišljali, če bo minister v jubilejni, 50.
številki. Kajti prav zdaj je deset let, kar smo
začeli izdajati revijo Embalaža. Takšno je bilo
namreč najprej ime revije. No, v dveh mesecih
se je v dogovoru s kabinetom ministra in služ-
bo za odnose z javnostmi marsikaj dogajalo,
a nič zgodilo. Tudi v zakonitem roku ne, ko bi
minister moral odgovoriti na vprašanja. Zato
jih v tej številki objavljamo in pričakujemo
odgovore.
S korajda samoumeven bi bil komentar o
tej ministrovi nerodnosti ali neodgovor-
nosti. Ali kar koli je že to. Saj brezbrižna zbe-
ganost pred javnostjo najbrž ni. Toda javnost
upravičeno pričakuje polnokrvne ministre, če
se že odločijo, da so ministri. Še posebej, če
gre za okoljsko ministrstvo in okolje, ki potre-
buje močnejše politične in menedžerske sape.
Če ne že kar veter.
V jubilejni reviji smo objavili nekaj mnenj
bralcev, partnerjev. Posebej smo prijazno
pozorni do več kot 250 oglaševalcev, ki so EOL
sprejeli kot medij za tržna sporočila. In tako
reviji polnili pljuča, nam pa dajali pogum. Za
naprej, seveda.
N e prezrite. Podpisali smo koprodukcij-
sko pogodbo s TV Slovenijo o snemanju
okoljskih oddaj. Sicer pa, dobimo se v Celju,
na VII. okoljskem simpoziju (Ne)varno rav-
nanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Takrat
tudi nazdravimo petdeseti številki.
3
Uvodnik Editorial
50
EOL
Uvodnik foto PM
Minister Žarnić
Says Nothing
F
or our last, pre-anniversary issue of the EOL
magazine, we began making arrangements
with the Public Relations Office at the Ministry
of the Environment and Spatial Planning for an
interview with Rok Žarnić, the new Environment
Minister. They told us that it was too soon and we
naturally accepted their explanation. It would
be even better, we thought, to publish the inter-
view in the 50th anniversary issue. It has been
ten years now since we first started publishing
Embalaža (Packaging), which was what the
magazine was once called. Well, in the past two
months, certain events took place in agreement
with the Minister's office and the Public Relations
Office, but nothing really happened. Not even
within the legal deadline when the Minister was
supposed to reply to our questions. So we are pub-
lishing the questions in this issue and expecting to
receive the answers.
Jože volfand
I t seems obvious to expect some comment on the
Minister’s clumsy, perhaps even irresponsible glavni urednik editor
reaction or whatever you wish to call it. It was
probably not just indifferent bewilderment in the
face of the public. The public legitimately expects
ministers to be strong and responsible, if they
decide to be ministers. Especially if the ministry
in question is the Ministry of the Environment,
which – much like the environment itself – is in
need of a strong and fresh breath of air (or, bet-
ter yet, a gale) from both from politicians and
managers.
I n the anniversary issue, we have published
some of our readers’ and partners’ opinions
and given a special focus to over 250 advertisers,
who have accepted EOL as a medium for market-
ing messages. This provided the magazine with
support and gave us courage. Courage to carry on,
of course.
D o not miss this: we have signed a co-produc-
tion agreement with TV Slovenia for filming
environmental shows. And finally: we will see you
in Celje at the 7th environmental symposium (Un)
maj may 2010
safe Handling of Hazardous Waste in Slovenia.
We will drink a toast to our 50th issue then.
 50
4

Zapisali so ob
50
EOL

petdeseti številki programa razvoja okoljske in prometne infra-

Revija EoL izhaja deset let.
foto: arhiv Fit medie

strukture v Sloveniji za obdobje 2007-2013.

Petdeset številk. več kot dva
tisoč strani. Premalo, seveda.
3 . Sam osebno bi si želel, da bi v prihodnje v
Marko notar

reviji postopoma pričeli obravnavati tudi

A dovolj, da nekaterim bralcem področje informacijskih tehnologij v povezavi
postavimo tri vprašanja: z varstvom okolja.

1 . Ob katerih treh temah iz revije EOL

ste se zamislili in zakaj? Jani Bavčer,
Arsenal:
foto: osebni arhiv

2 . Revija je tematsko razdeljena na tri

področja: embalaža, okolje, logistika.
1 . Če razmišljam o embalaži nasploh, EOL
Jani Bavčer

Kateri problem z vsakega navedenega odpira mnoga pereča vprašanja. Najbolj

področja je po vašem mnenju prednostna vznemirljiva se mi zdi tematika, ki govori o
novinarska tema za revijo? pretresih na trgu embalaže in kako se ti odra-
žajo pri nas. Druga tematika, ki se mi zdi zelo

3 . Česa v reviji ni, pa bi moralo biti (ru-

brike, problematika)?
aktualna, je tista o pomembnosti blagovnih
znamk – brendov. Brendi vladajo svetu – in
foto: osebni arhiv

kakšen del torte si bomo pri tem odrezali mi?

Barbara Benčina

Tretja tema pa je – embalaža in okolje.

Marko Notar,
TE-TOL Ljubljana: 2 . Mislim, da je odgovor zajet že v prej-
šnjem vprašanju, saj je vse med seboj zelo
povezano.

1 . Praktično v vsakem izvodu revije EOL

najdem prispevek, ki me tako ali drugače
preseneti. Ogromno je predstavljenega znanja
3 . Pogrešam kritične komentarje na odloči-
tve naših podjetij glede trženja, brendinga
in embaliranja, saj tudi pri nas ni vse zlato,
in zanimivih aplikativno demonstracijskih kar se sveti, in čisto vsaka »novotarija«, ki se
foto: osebni arhiv

projektov, ki se uravnoteženo pojavljajo na jo naša podjetja izmislijo, res ni vse hvale vre-
vseh obravnavanih področjih revije. Te pro-
dna. Reviji EOL gredo glede njene usmeritve
jekte in ideje spremljam. Nemalo je takšnih,
vse pohvale. Lahko bi bila malce bolj sodobno
za katere lahko suvereno trdim, da so obtičali
vilma Fece

oblikovana. Sedaj mi izgleda bolj kot neka-

v predalih zaradi administrativnih ovir in ne-
kšen strokovni bilten.
prožnosti državnih organov …in to sporočilo
ni dobro.

2 . Sam sicer težko sodim, kakšna bi mo-

rala biti prednostna novinarska tema v
Barbara Benčina,
prihodnje na področju logistike, saj je to po- Mollier:
foto: arhiv Fit medie

dročje, ki ga ne poznam. Vsekakor pa lahko to

nakažem za področje embalaže in okolja. Na
področju embalaže bo treba poleg specifičnih 1 . Vsake nove številke se zelo razveselim. Z
našim posebnim načinom internega obve-
Janja Leban

problemov, ki se pojavljajo v Sloveniji, pozor- ščanja sodelavcev (lepljenja tixov z opomniki

nost usmeriti v dogajanje tudi na globalnem
nivoju. Razkorak med realnim stanjem in za-
stavljenimi cilji krovne EU direktive o odpad-
kih je čedalje večji. Nizka cena električne ener-
gije, nizke cene osnovnih surovin in svetovni
foto: osebni arhiv
tistim, ki naj bi bili obveščeni o napisani temi)
ugotavljam, da je raznobarvnih listkov never-
jetno veliko. To pomeni, da je revija izjemno
poučna in uporabna za našo dejavnost, naš
strokovni napredek, okoljsko razgledanost,

ekonomski krč so dejstva, ki niso naklonjena naša razmišljanja, poznavanje trendov.

recikliranju. Na področju okolja bomo po moji
skromni oceni v tem letu v Sloveniji temeljito
T ežko bi izpostavila kakšno od tem, veliko
dušan Marc

obravnavali širše področje ravnanja z odpad- pa mi pomenijo na kratko zbrane infor-

ki in posvetili pozornost projektom varstva macije o novostih / trendih, ki mi omogočajo,
maj may 2010

zraka. Na področju finančnih vzvodov in da sem ves čas na tekočem na tem področju.
gonil pa je nujno treba odkrito spregovoriti o Prav tako rubrike aktualno, da preveriš svoje
neučinkovitosti črpanja kohezijskih sredstev poti in usmeritve v primerjavi z izkušnjami
in posledično o nerealizaciji Operativnega drugih.

2 . Po pomembnosti za naše podjetje in
mene osebno je vrstni red sledeč: okolje,
embalaža, logistika.
Vilma Fece,
Gorenje:
1 . Slovenski sistem z embalažo je boljši?
Sistem zbiranja odpadne embalaže v
Sloveniji po moji oceni ni uspešen, saj so fi-
nančne obremenitve za zavezance velike in
niso v sorazmerju z zbranimi in predelanimi
količinami. Tudi "spori" med družbami niso
jamstvo za uspeh delovanja sistemov. Osebno
podpiram sistem kavcij, saj so na primer na
Hrvaškem resnično očistili naravo tovrstne
embalaže. Doslej le ena bančna garancija -
ravnanje s komunalnimi odpadki je v tem tre-
nutku področje, ki je najmanj dobro urejeno,
pravzaprav sploh ni strategije. Odlaganje od-
padkov je zgodba, za katero ne vidim rešitve
v bližnji prihodnosti. Ravno bančne garancije
bodo pokazale, da občine ne bodo, brez dviga
cen ravnanja z odpadki, izpolnile tako zahtev-
ne obveze. Novi premazi za sončne sprejemni-
ke - pohvalno, da slovenska industrija lahko
predstavi okoljske inovacije.
2 . Embalaža - manjka kritična ocena ravna-
nja z odpadno embalažo.
Okolje - neskladje okoljske zakonodaje.
Logistika - vpliv prometa na emisije toplogre-
dnih plinov.
3 . Odnos mladine do okoljskih problemov,
njihove sugestije.
Janja Leban,
GZS:
N ajveč pozornosti namenjam vsebinam s
področja embalaže in okolja, še posebej
so mi všeč kratke informacije, novosti in zani-
mivosti s tega področja. Z zanimanjem prebe-
rem tudi kritična mnenja, različne poglede in
dileme, ki se pojavljajo pri reševanju okoljskih
vprašanj. S primeri dobrih praks, pozitivnih
pristopov, ki nakazujejo možnosti in poti k
preprečevanju onesnaževanja okolja, učin-
kovitejše rabe surovin, zaokroževanja proi-
zvodnih in snovnih (odpadnih) tokov, lahko
revija spodbudi k ozaveščanju in prepoznava-
nju okolja kot izziv in poslovna priložnost. S
pozitivnimi primeri naj revija nadaljuje tudi
v bodoče, predlagam pa, da se tudi podro-
čje logistike nekoliko bolj "zeleno" obarva.
Pripravljavcem revije čestitam za dosedanje
delo in želim veliko uspehov pri ustvarjanju
revije še naprej!
Mag. Dušan Marc,
Papir servis d.o.o.:
1 . Ugotovitve Računskega sodišča na po-
dročju ravnanja z odpadki:
»Računsko sodišče RS se je z objavo ugotovitev
glede stanja na področju ravnanja z odpadki,
vključno z ravnanjem z odpadno embalažo,
ter s predlogom ukrepov, zavezujočih za po-
samezne subjekte v verigi, postavilo v vlogo
»supernadzornika«, ki poskuša kolo zgodovi-
ne pridruževanja Slovenije v EU na področju
ravnanja z odpadki zakrpati na vseh tistih
poškodovanih mestih, kjer danes zrak uhaja
zaradi takratnega hitenja po ne najboljših
poteh.«
»Začaran krog« delovanja nacionalnih siste-
mov ravnanja z odpadno embalažo:
»Čeprav je država s postavitvijo pravnih
podlag za delovanje več družb za ravnanje z
odpadno embalažo sicer upoštevala temeljna
načela prostega delovanja gospodarskega trga,
se je v zadnjih dveh-treh letih jasno pokazalo,
da ob doslednem upoštevanju »pravil iger« s
strani vseh družb majhnost slovenskega trga
pač ne more vsem zagotavljati dobrega poslo-
vanja. Svetovni padci cen surovin še dodatno
pripomorejo k temu, da materiali zgubljajo na
vrednosti in s tem posledično silijo družbe
k zniževanju stroškov, ki praviloma vodijo k
slabši kakovosti storitev.«
Uvedba kavcijskega sistema na področju rav-
nanja z odpadno embalažo:
»Pri nadgradnji nacionalnega sistema ravna-
nja z odpadno embalažo podpiram tiste ukre-
pe in aktivnosti, ki temeljijo na dosedanjih
izkušnjah delovanja sistema ter upoštevajo
posebnosti slovenskega prostora, zlasti več-
letne tradicije ločenega zbiranja odpadkov
ter majhnosti gospodarskega trga in njegove
povezanosti s svetovnimi trgi.«
2 . Embalaža: »Primeri dobre prakse na po-
dročju izdelave embalaže z vidika zmanj-
ševanja količin embalažnega materiala in
uporabe okolju prijaznejših materialov.«
5
Oglaševalci
50
in partnerji
EOL
v desetih
letih
M orda ne veste. Vse doslej so za izda-
janje specializirane strokovne revi-
je večinoma poskrbeli oglasi. Brez lažne
skromnosti, to ni čisto od muh. Revija
Embalaža&Okolje&Logistika v desetih letih,
kljub nekaterim obljubam kajpak, na primer
ni našla razumevanja za stalno finančno so-
udeležbo ali partnerstvo na Ministrstvu za
okolje in prostor. Ve se, kako močne so želje
z vseh strani, z vladne še posebej, kako se naj
več okoljsko izobražuje, ozavešča in infor-
mira. Celo obveznosti so bile sprejete in EU
je nanje opozarjala. In še opozarja. Toda pri
reviji EOL smo kmalu spoznali, do kam seže
populistična retorika s praznimi obljubami
vred. O brezbrižnosti ne bi. No, revija EOL se
je s programsko in uredniško vsebino, pa tudi
z dokazanim strokovnim pristopom v pisanju,
ki vedno kaže še na primere dobre okoljske
prakse, prijavila tudi na nekatere javne razpi-
se za sofinanciranje. Nič. Pri enem razpisu so
se reviji vrata zaprla že zato, ker je brezplačna.
A za deset let izhajanja je že teh nekaj dejstev o
sofinanciranju okoljskega ozaveščanja dovolj.
Gre zgolj za ilustracijo. Tako pač je.
P
etdeset jih je, več kot dva tisoč strani. In
če se zapiše samo to, da želijo EOL mnogi
študenti kot strokovno študijsko gradivo, ni
treba še kaj dodajati.
O , pač. Kdo pa je bil ves čas z revijo EOL?
Mnogi. Povsem na začetku so jo močno
podprli v Valkartonu. Nato pa v desetih letih
okrog 250 oglaševalcev. Tako je lahko revija
živela in preživela. Tudi s partnerskim sodelo-
vanjem z nekaterimi, ki so se reviji pridružili v
zadnjem času. Fakulteta za logistiko Univerze
v Mariboru in celjsko podjetje Simbio.
O glaševalci, ki so bili reviji EOL v desetih
letih najzvestejši, pa so bili: Adheziv,
Slopak in Koding, nato pa Valkarton, Špica
International, Duropack Tespack, Gopack,
Cetis, EMA, JAPTI, Papirnica Vevče, Celjski
sejem in K.M.K. BOX. Rekorder je Adheziv, ki
je z oglasi sodeloval v 34-tih številkah.
R evija EOL se je 10 let torej hranila z oglasi.
Izjemno, a preskromno seveda, saj bi brez
finančnega deleža Fit medie ne šlo. A zmagala
je sinergija. Dva, ki vesta, za kaj gre, sta vedno
najbližje cilju, zmagi.
maj may 2010
 Vsebina Contents novo
650

sokovi in kašice
10 na trgu naj bo več povratne embalaže Za najmlajše v
EOL

novi podobi
12 Bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki

vsebina
15 Za samozavest in hrepenenje

16 Luksuz – da, hkrati pa še eko varčevanje!

18 Avtomatsko sortiranje odpadkov z infrardečimi senzorji

Strogi okoljski standardi so lahko
konkurenčna prednost
20 Strict Environmental Standards can be a Competitive advantage
v začetku pomladi je novo podobo
Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo dobil Fructalov Frutek, ki je obogaten
Environmental Sores are on the increase s povsem novo linijo izdelkov - Bio
22 and there are not Enough inspectors Frutek. Embalaže Frutka so dobile nove
etikete, ki imajo prepoznavne fotografije

26 Po novem se bo znesek dajatve izračunal avtomatsko

sadja ter poudarjeno oznako, od katere
starosti naprej lahko starši kašico ali sok
ponudijo otroku. S tem želijo v Fructalu
28 Pot do zelenega odločanja mladim staršem olajšati izbiro okusa ali
vrste Frutka. na etiketah so označene

30 Zelene davčne reforme ne bo

tudi vse ključne informacije o izdelku,
ki so poleg okusa najpomembnejše pri
izbiri izdelka. Prepoznavnost Frutka pa še
32 Regija lahko izgubi milijone nepovratnih sredstev naprej ohranjajo z obstoječim logotipom
in značilno embalažo s 125 mililitrsko
Farmacevtsko podjetje ravna po strožjih stekleničko ter s 120 in 190 gramskima
34 standardih, kot so okoljski kozarčkoma za kašice.

37 Javna vprašanja za okoljskega ministra pomladno sanjajmo s

Študentje prihajajo z vseh koncev sveta pomladno embalažo
38 Students from all over the World v Žitu s svojo blagovno znamko Gorenjka že
drugo pomlad zapored nudijo ekskluzivne
40 dopolnilne dejavnosti so dodana vrednost izdelke posebne izdaje Pomladne sanje,
ki so namenjene le prodaji v pomladnih

42 diplomanti kot ambasadorji logistike

mesecih. izdelke iz kakovostne čokolade,
čokoladnega sadja in prefinjenega peciva
nadgrajuje embalaža, ki s svojo zlato
44 vpliv logistike na zadovoljstvo kupcev podobo in posebno tehniko lakiranja
pritegne potrošnikov pogled. Embalažo
Pomladne sanje je oblikovala agencija
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z
impresum

odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL.

Studio Marketing JWT. izdelki so na voljo
Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logisti-
v trgovinah vseh trgovskih sistemov v
pomladnih mesecih.
•
ko specialist magazine for packaging, environment and logistics izdala in založila
•
published and issued by: Fit media d.o.o., Celje glavni urednik editor-in-chief: Jože
• •
Volfand odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji oblikovanje, prelom in
•
grafična priprava / layout and graphic design: : Fit media tisk / Printed by: Mond
•
grafika oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000
Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)•
Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan
(Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović
(Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.),
Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra
Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej
Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) •
maj may 2010

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko),

dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik
(Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta) •
• •
Celje, maj may 2010 Revija je brezplačna. ISSN 1855-4849
osti
dišava ZdrUžUje
les in steklo
Skupina Gerresheimer je na letošnjem
kreativnem embalažnem sejmu Cosmopack,
ki je potekal aprila v Bologni, predstavila
inovativno paleto steklenih in plastičnih
izdelkov sodobnih oblik in zanimivih barvnih
učinkov. Med drugim so predstavili stekleno
embalažo nove dišave vodilnega ameriškega
proizvajalca luksuzne moške kozmetike
(izdelkov za nego kože) Alford & Hoff. Ta
je mehak sijaj stekla samozavestno združil
z grobim, lesenim pokrovom – embalaža
izdelka s to nenavadno kombinacijo oblik,
materialov in barv pritegne pozornost,
hkrati pa je tudi polna čutnih
kontrastov: očiten
prehod iz tople
barve lesa k
hladnemu,
sijočemu
steklu;
preprost
in komaj
opazen
logotip
AH; reliefna
tekstura nešteto
drobcenih kratic
AH, ki so diskretno skrite pod steklenico
in ustvarjajo bleščeče svetlobne učinke ter
zlato rjava barva toaletne vode, ki skozi čisto
linijo stekla ustvarja svojevrstno estetiko in
eleganco ter izpolnjuje potrebe sodobnega,
razkošnega moškega.
okoljU prijaZna
embalaža Za čevlje
kartonske embalaže za čevlje povzročajo
milijone ton odpadkov. Puma, priznani
proizvajalec športne opreme, se tega
problema zaveda, saj si z novo embalažo
za čevlje in novim distribucijskim sistemom
prizadeva zmanjšati količino porabljenega
papirja za okoli 8.500 ton, emisije
ogljikovega dioksida pa za 10.000 ton na
leto. Z izboljšano proizvodnjo se bo količina
odpadkov zmanjšala za 60 % letno, poraba
energije bo manjša za 20 milijonov MJ,
poraba vode in kurilnega olja za milijon
litrov, pri transportu pa se bo prihranilo
500 tisoč litrov dizelskega goriva. nova
Fotografije: arhiv proizvajalcev
embalaža je tako v primerjavi z običajno
škatlo za čevlje okolju prijaznejša, saj je
narejena iz 65 % manj papirja, lahko se
reciklira in ponovno uporabi. Embalaža je
za uporabnika tudi bolj praktična, saj ne
potrebuje dodatne vrečke za nošenje, s
čimer bo prihranjenih do 275 ton plastike,
embalaža je za shranjevanje čevljev zelo
priročna tudi na potovanjih, izdelek pa je
skozi celoten distribucijski sitem ustrezno
zaščiten.
kreativna in hkrati okolju prijazna embalaža
je ideja priznanega industrijskega
oblikovalca, humanista in naravoslovca
Yvesa Beharja, ki pravi, da morajo
oblikovalci razvijati nek nov odnos do sveta.
s steklenicami viskija
do Zasajenih dreves
ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga
vsako leto praznujemo 22. aprila, je z
namenom varovanja okolja Jack daniel’s
Tennessee Whiskey sklenil partnerstvo z
neprofitno organizacijo American Forests.
American Forests, vodilna organizacija na
svetu za sajenje dreves in obnovo okolja,
bo z vsako kupljeno steklenico viskija
Tennessee (blagovne znamke Jack daniel's)
posadila drevo. organizacija pričakuje,
da bo 100.000 dreves, ki bodo posajena
s prodajo več kot 100.000 steklenic,
zmanjšalo emisije ogljikovega dioksida
za najmanj 33.333 ton, kar je enako, kot
če bi iz cestnega prometa izločili 6.000
avtomobilov na leto ter ohranili 3,3 milijone
galon bencina. "Jack daniel's je v svojem
bistvu produkt okolja in zato je pomembno,
da se trudimo ohranjati naše naravne
vire. Zdravje in trajnost ameriških gozdov
America's so bistvenega pomena za
ohranjanje kakovosti
našega viskija,
saj črpa barvo
in okus iz lesenih
sodov, ki žganju
dajejo sočnost in
zrelost,« pravi Jeff
Arnett, strokovnjak
za pripravo žganja
Jack daniel’s.
Kratko,
zanimivo
7
50
Bisol tudi v Franciji
Bisol ni po naključju odprl predstavništva
EOL
v Franciji. V tej državi se je hitra rast fo-
tovoltaičnega trga začela leta 2008. Samo
lani so zgradili 185 MW sončnih elektrarn.
Potencial francoskega trga je po podatkih
evropskega združenja fotovoltaične indu-
strije (EPIA) zelo velik. Cilj, ki ga je določila
francoska vlada je, da do leta 2012 postavi
1100 MW fotonapetostnih sistemov, do leta
2020 pa kar 5400 MW.
Hrvaška okoljska
delegacija v celju
Pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in
hrvaškega Ministarstva zaštite okoliša, pro-
stornog uređaja i graditeljstva (MZOPUG)
ter v organizaciji podjetja Mollier je v aprilu
potekalo strokovno srečanje s hrvaško okolj-
sko delegacijo v Celju. Okoljske ekskurzije
oziroma strokovnega srečanja se je udeležilo
večje število gostov iz Hrvaške, med drugim
oba državna sekretarja hrvaškega okoljske-
ga ministrstva.
Delegacija si je pod strokovnim vodstvom
izvajalcev na posameznih lokacijah ogledala
RCERO, Toplarno Celje in Centralno čistil-
no napravo. Obiskovalci so imeli možnost
izmenjati izkušnje in dosežke na področju
ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami,
saj se tudi sosednja Hrvaška pred vstopom
v EU srečuje z visokimi zahtevami, kaj bo
morala spremeniti na okoljskem področju.
Okoljsko druženje je prav gotovo vsem ude-
ležencev doprineslo veliko koristnih infor-
macij, kar je mogoče razbrati tudi z odzivov
na ta dogodek.
v celju XXvi. koMunaliada
XXVI. igre komunalnih delavcev Slovenije
bodo letos ponovno v Celju, tokrat že četr-
tič. Leta 1983 so v Celju izvedle prve igre, I.
komunaliado. Lokacija je bila podobna, kot
bo letos: športne in delovne igre bodo orga-
nizirali na Golovcu in pri »sončnem parku«,
razstavo komunalne opreme pa pri Hotelu
Turška mačka. Ideja o organizaciji športnih
in delovnih iger komunalnih delavcev je
nastala na Združenju komunalnih podjetij
Slovenije v Ljubljani. V poslovniku iger se je
do danes ohranil osnovni cilj, ki se je rodil
ob organizaciji iger: »Dvig kakovosti dela,
razvijanje delovno-ustvarjalnih sposobno-
sti in aktivnosti na področju komunalnih
dejavnosti, izmenjava izkušenj med delavci
ter utrditev delovnih navad, prijateljstva in
medsebojnih odnosov.« Čeprav je srečanje
maj may 2010
namenjeno predvsem druženju, pa bo letos
še posebej zanimiv posvet o razmerah v ko-
munalnem gospodarstvu. 26. komunaliada
 Kratko,
zanimivo
850
se bo začela v petek, 4. junija 2010, s strokov-
nim posvetom v dvorani Union v Celjskem
domu, nadaljevala pa 5. junija z delovnimi in
EOL
športnimi tekmovanji na sedmih prireditve-
nih prostorih. Predsednik organizacijskega
odbora 26. komunaliade je mag. Marko
Zidanšek, direktor podjetja Simbio iz Celja.
foto: osebni arhiv
mag. Marko Zidanšek
delavnica o novi okvirni
direktivi o odpadkiH
Na Ministrstvu za okolje in prostor bo 18.
maja 2010 potekala delavnica o novi Okvirni
Direktivi o odpadkih 2008/98/ES, V imenu
Evropske komisije (Direktorat za okolje) je
organizator dogodka BiPRO Gmbh, MOP pa
sodeluje pri izvedbi projekta.
Države članice EU naj bi omenjeno direktivo
uzakonile do decembra 2010. Nova Okvirna
Direktiva o odpadkih 2008/98/ES vsebuje
nove določbe glede načrtovanja ravnanja z
odpadki in preprečevanja njihovega nasta-
janja ter določbe, ki se nanašajo na nove
opredelitve odpadkov (npr. kdaj odpadek ni
več odpadek, stranski proizvodi), hierarhijo
ravnanja z odpadki (z vključitvijo življenj-
skega cikla), razširitev odgovornosti proi-
zvajalca, nove cilje recikliranja do leta 2020,
razvrščanje nevarnih odpadkov in njihovo
spremljanje ter revizijo evropskega kataloga
odpadkov (EWC).
Vse dodatne informacije v zvezi z delavnico
so dostopne na spletni strani: www.bipro.
de/waste-events/wfd/events2010/SI/si-
wfd.htm.
ZaveZanci interseroHa
niso Zadovoljni
Interseroh še vedno meni, da slovenski
sistem ravnanja z odpadno embalažo ni
pravičen za vse zavezance. 26 zavezancev, ki
dajejo na trg izključno ali pretežno odpadno
embalažo, ki ni komunalni odpadek, je na
delovnem posvetu o ravnanju z odpadno
embalažo izrazilo nestrinjanje z načinom
pokrivanja stroškov za ravnanje z odpadno
embalažo, kot ga je določilo Ministrstvo
za okolje in prostor v spremembah Uredbe
o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja
maj may 2010
zaradi nastajanja odpadne embalaže. S sta-
lišči in sklepi, ki so jih sprejeli na delovnem
posvetu, so seznanili Ministrstvo za okolje
novosti
plastična vZmet Z
močjo kovine
Lee Spring, vodilni
svetovni proizvajalec
mehaničnih
vzmetnic, je razvil
novo tehnologijo,
in sicer LeeP
strukturo,
oblikovano
iz inovativne
ultra čvrste
plastike iz smole
SABiC. LeeP struktura
ima v primerjavi s oakham-u so našli rešitev v njihovem
tradicionalnimi kovinskimi vzmetmi več
prednosti, in sicer struktura iz smole
daje novim vzmetem širok razpon visoko
zmogljivih lastnosti, vključno z ugodnim
razmerjem med trdnostjo in težo. Prav
tako ne povzroča magnetnih motenj in ima
visoko odpornost na korozijo, saj je vzmet v
celoti oblikovana iz plastike, ki je pridobljena
iz smole. Al Mangels, predsednik Lee
Spring-a, je povedal: "Uporaba smole
presega naša pričakovanja na vsakem
koraku. Zaradi svojega več kot vzdržljivega
ravnotežja visoko zmogljivih lastnosti
svojo nalogo opravlja bolje kot katera koli
druga termoplastika." visoko zmogljiva
termoplastična vzmet iz smole dosega moč
kovine, hkrati pa smo se izognili njenim
slabim lastnostim.
črpalka kot
nadgradnja
parfUmske embalaže
Bejar Perfums & Cosmetics SL iz
Barcelone je na trg lansiral novi parfum
Luna. Parfum je točen v okroglo steklenico
biserno čistega stekla, v kateri se nahajajo
zlati dekorativni listi, ki še posebej
pritegnejo potrošnikov pogled. opremljen
je s povsem novim sistemom črpanja
dišave iz steklenice, s črpalko Rexam
Xd-11, dovršeno z elegantnim razpršilom.
Ergonomično napredno sprožilo črpalke
Rexam Xd-11 omogoča nastavljivo 40-
ali 60-stopinjsko širino kota razpršitve
dišave. Struktura parfumske stekleničke
preprečuje, da bi dišava prišla v kakršenkoli
stik s kovinskimi deli, kar omogoča
dolgotrajno
zaščito
integritete
dišave.
reciklirano vedro
iz ponovno predelanega materiala je
RPC Containers oakham proizvedel 12,5
litrsko vedro, s katero je podjetju owen
nutrition zagotovil "zeleno" rešitev
za shranjevanje zalog mineralov,
ki so namenjeni dobrobiti pašnih
živali. v owen nutrition so si želeli
najti okolju prijaznejšo rešitev za
shranjevanje dodatkov k živalski
prehrani, ne da bi to vplivalo na
čvrstost vedra, ki mora biti oblikovano
tako, da vzdrži različne vremenske
razmere in živalsko uporabo. v RPC
hišnem odpadnem materialu. "To ni
popotrošniški reciklirani material, ampak
zavrnjene posode, narejene iz čistega
polimera, ki, ko je očiščen, izgleda kot nov,"
pojasnjuje Mark Seddon, generalni prodajni
menedžer pri RPC oakham. S tem owens
nutrition poudarja svoja zelena priporočila.
vedro je potiskano s
tremi različnimi
barvami, kar mu
daje prijeten
izgled.
okoljU
prijaZna
plastična tUba
v M&H so seriji svojih okolju prijaznih
izdelkov dodali novo PCR plastično tubo.
Polietilenska tuba je izdelana iz 50% PCR
materiala, medtem ko je zgornji del iz 100%
PCR materiala. PCR je reciklirana plastika,
ki se lahko ponovno predela in uporabi v
novi proizvodnji.

Za večjo sterilnost
iZdelka
Serac je razvil nov model za sterilno
pakiranje SAS 4, ki temelji na aktivni
varnosti. Pospešuje delovanje stroja in
intervencijo upravljavca stroja, hkrati pa
omogoča primerno zaščito proti izgubi
sterilnosti. ključna komponenta te tehnike
aktivnega varovanja je RABS (Restricted
Access Barrier System), katerega sestava
ima pomembno vlogo pri ohranjanju
sterilnosti izdelka. To tehnologijo
uporabljajo v mnogih farmacevtskih
laboratorijih. novi sistem omogoča
tehnologom lažje delo s stroji brez tveganja
za izgubo sterilnosti izdelka, povečana pa
je tudi sama produktivnost, saj so stroji
izoblikovani tako, da delujejo hitreje.
dvd-ji v reciklirani
embalaži
kurdoroy predstavlja novi ECopack, to
je nova 100% reciklirana embalaža za
dvd-je. Tisk na embalažo je iz rastlinsko
pridobljenega črnila. Embalaža niti v
notranjosti ne potrebuje plastike za
podporo in zaščito dvd-ja. Paket je lažji, kar
omogoča prihranek tudi pri ceni transporta.
ECopack je preko Greenprinterja na
voljo vsem, ki iščejo okoljsko odgovorno
alternativo za pakiranje dvd-jev.
mleko v okoljU
prijaZnejši embalaži
Podjetje Elopak je za TinE, največjo
norveško skupino mlečnih izdelkov, razvilo
novo okolju prijaznejšo in lažjo embalažo,
s katero želijo zmanjšati vpliv ogljikovega
dioksida (Co2) na okolje in na sam
izdelek. Za novo embalažo, ki je narejena
iz kartona in z navojnim pokrovčkom, so
izbrali material korsnäs Liquid, ki ima rjavo
notranjo stran, kar deluje kot naravna
svetlobna pregrada. korsnäs embalaža
proizvaja 8 gramov manj Co2 na embalažo,
kot embalaža, ki so jo uporabljali pred
tem. informacije o izboljšavi embalaže so
zapisane tudi na sami embalaži. korsnäs
karton je pobeljen, tako da omogoča boljše
tiskanje. Z novo embalažo so tako dosegli
dvoje: boljšo zaščito pred svetlobo, ki
preprečuje primesi v izdelku,
ter pobeljeno površino, ki
omogoča boljše
tiskanje in manjši
vpliv na okolje.
nagrajena hiška
hišnega ljUbljenčka
Burgopack, mednarodno podjetje za
oblikovanje embalaže, je že drugo leto
zapored osvojil ameriško nagrado za
najboljši dizajn, in sicer za njihov Sony
EyePet promocijski paket. Paket je oblikovan
iz lepenke v obliki hiške, v kateri je shranjena
igračka s karakterjem EyePet-a, kot hišnega
ljubljenčka. Burgopack je na tem projektu
delal skupaj z grafično in interaktivno
oblikovalno agencijo GR/dd, ki je razvila
grafiko embalaže in "pop-up" koncept.
"Pop-up" koncept predstavlja del paketa,
ki omogoča, da se lahko strešni del hiške
v vsako stran premakne za 90 stopinj v
vodoravno ploskev, kar nato služi kot igralna
ploskev za igranje. Zaprta hiška pa omogoča
varno spravljanje in prenašanje igralnih figur.
Kratko,
zanimivo
9 50
in prostor, Gospodarsko zbornico Slovenije
in Odbor za okolje pri Državnem zboru
Republike Slovenije.
EOL
Zavezanci za ravnanje s pretežno nekomu-
nalno odpadno embalažo so prepričani, da
bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor
zagotoviti ločitev sistema ravnanja z odpa-
dno embalažo, ki ni komunalni odpadek,
od sistema ravnanja s komunalno embalažo
tudi zaradi »načela povzročitelj plača«. To
načelo je tudi v duhu EU Direktive o ravna-
nju z embalažo in odpadno embalažo 94/62/
EC. Načelo povzročitelj plača temelji namreč
na pravilu, da mora povzročitelj oziroma
proizvajalec, ki daje na trg tisto embalažo,
ki konča kot komunalna odpadna embalaža,
tudi v celoti pokrivati stroške njenega zbira-
nja in predelave, ne pa da se del teh stroškov
prevali tudi na tista podjetja, ki te odpadne
embalaže sploh ne povzročajo. Posvet zave-
zancev je organiziral Interseroh.
strokovna konFerenca
o keMiji in okolju
Univerza v Novi Gorici v sodelovanju z
Evropskim združenjem za kemijo in oko-
lje organizira konferenco EMEC (11th
European Meeting on Environmental
Chemistry). Konferenca bo v Portorožu od 8.
do 11. decembra 2010. Združenje ACE (The
European Association of Chemistry and
the Environment) je evropska neprofitna
znanstvena organizacija, ki povezuje znan-
stvenike različnih področij, kot so kemija,
biologija, geologija, industrijska kemija,
medicina, sociologija, vede o zemlji, vodi in
ozračju, toksikologija. ACE močno vzpodbu-
ja in podpira povezovanje med znanstveniki
in predstavniki politike in družbe tako na
vladni kot tudi na regulatorni ravni. Vsako
leto je v mesecu decembru pod okriljem ACE
organizirana konferenca European Meeting
on Environmetal Chemistry (EMEC), ki po-
teka vedno v drugi državi in se je vsako leto
udeleži približno 250 udeležencev.
Znanstvene dosežke predstavijo udeleženci
v obliki vabljenih predavanj, usmerjenih
predavanj (keynote lectures) ter v seriji krat-
kih, 15 minutnih predavanj znotraj sekcij,
kot so na primer: nova onesnaževala, kemija
ozračja, čiščenje vod in ravnanje z odpadki,
analizne metode za raziskave v okolju, kemi-
ja tal, kemija onesnažil, kemija vod in morij,
biogeokemija, čiste tehnologije in zelena
kemija, ekotoksikologija. Preostali prispevki
so predstavljeni v okviru posterjev.
maj may 2010
Več informacij o programu konference lahko
najdete na spletnem naslovu: http://www.
ung.si/~EMEC11/.
10
EMBALAŽA v
PivovARni LAŠko
50
na trgu naj bo več
EMBALAŽA
povratne embalaže
barbara černe
kupci postajajo vse
pivovarni laško
bolj vedoželjni in sledijo
spremembam na trgu, tudi na
področju embalaže, vendar
jih bolj kot cena in odnos
do okolja še vedno zanimata
funkcionalnost in uporabna
vrednost izdelka. Potem ko so v
Pivovarni Laško zaradi prenove
celostne podobe pred časom
embalaža v
zamenjali barvo embalaže za
pivo, je bila za uporabnike za
hip vprašljiva tudi vsebina
izdelka. A le za hip. v Pivovarni
Laško namreč skušajo biti, kot
poudarja tehnični direktor Matej
oset, korak pred ostalimi, ob
tem pa slediti bistvenim ciljem:
ohranjati dolgoletno tradicijo,
zagotavljati kakovost, zadovoljiti
potrošnika in postajati vse bolj
zeleni. in to ne le navzven ...
maj may 2010
navade potrošnikov se spreminjajo iz dneva
v dan. na spremembe v proizvodnji pijač
opozarjajo tudi nekatere okoljske uredbe in
raziskave. vse to vpliva na uporabo embala-
žnih materialov in embalaže. katere embalaže
uporabljate v pivovarni laško največ?
Pri pivu uporabljamo v glavnem povratno
embalažo, to je steklenice in nerjaveče kovin-
ske sode. Na drugem mestu je pločevinasta
embalaža, ki se v trgovinah najbolj prodaja in
dosega prevladujoč delež (do 70 odstotkov). S
kupcem v Italiji trenutno razvijamo proizvo-
dnjo večslojne PET in manjše embalaže. Gre
za produkte z visoko dodano vrednostjo – so
namreč nekakšen nadomestek za stekleno
embalažo. Vodo še vedno polnimo v enoslojno
PET embalažo. Velik poudarek dajemo funk-
cionalnosti in tudi stroškovnemu vidiku ter
zniževanju gramatur embalaže, ki bistveno
vplivajo na končno ceno izdelka. Pri vodah z
okusi je zgodba drugačna, saj so te bolj obču-
tljive za migracije kisika iz okolja, kar posle-
dično lahko vpliva na okus. Zaradi dodanih
sladkorjev jih polnimo na posebnih, asep-
tičnih linijah, lahko pa bi jim namesto tega
dodali konzervanse. Aseptična polnitev, ki
Laško
foto: arhiv Pivovarne
Matej oset
smo jo v Skupini Pivovarna Laško začeli med
prvimi v Evropi, pomeni, da je atmosfera, kjer
se polnitev izvaja, mikrobiološko sterilna, kar
podraži ceno izdelka. Vode z okusi so polnjene
v PET materiale, ostale sadne pijače pa različ-
no. Sadni sokovi so v glavnem v tetrapaku, ki
je zaradi kartona in aluminijastega dela težko
reciklabilen in težaven za ločevanje.
na globalnem trgu se proizvajalci odločajo
tudi drugače.
V svetu prevladujeta dva trenda pakiranja
piva. V pivsko razvitih deželah, na primer v
Nemčiji, Veliki Britaniji, Danski, Češki in na
Irskem, prevladujeta točeno pivo in pivo v ste-
klenicah. V pivsko dokaj nerazvitih državah,
to je predvsem v državah bivše Jugoslavije,
Sovjetske zveze, v Albaniji, Bolgariji, kjer gre
za cenovno občutljivost, pa uporabljajo pred-
vsem PET embalažo, v glavnem enoslojno
oziroma dvolitrsko in večjo embalažo, ki pa
žal predstavlja veliko obremenitev za okolje.
V Nemčiji recimo težijo k čim večji uporabi po-
vratne embalaže pri pivu in vodah, tudi PET
povratne embalaže. Po drugi strani je to po-
vezano z velikimi stroški. Proizvajalci se zato
včasih vprašamo, ali spodbujati in zagotoviti

reciklabilnost obstoječe ali uporabo povratne
PET embalaže. V Nemčiji imajo na primer vso
podporo države, ki destimulira porabo nereci-
klabilne plastike.
torej, kakšna je okoljska ustreznost izdelkov
v pivovarni laško?
Trend okoljsko ozaveščenih držav, za kar je
potrebna tudi politična volja, je po eni strani
spodbujanje povratne embalaže. Naši kupci
še vedno raje kupijo zavojček in ne zaboja
piva, saj bolj cenijo funkcionalnost in pri-
ročnost in manj ekološki ter cenovni vidik.
Avstrijci in Nemci so začeli uporabo zabojev
s klastri, ki jih uporabljajo tudi v povratni
embalaži. V Sloveniji bi na primer pri vodah
lahko uvedli takso na nepovratno embalažo,
kar je novi minister že napovedal in kasneje
umaknil, in sicer na način, ki ne bi obremenil
proizvajalcev.
pivovarna laško proda precej piva v povratni
embalaži, vendar manj kot nekatere druge
evropske države. Zakaj?
Povratne embalaže na pivskem segmentu je
manj kot 30 odstotkov. V zadnjih osmih letih
je namreč ta delež precej upadel, in sicer od
leta 2001 z dobrih 49 odstotkov na slabih 32
odstotkov. Pred več leti smo začeli uporabo
visokokakovostnega in večslojnega PET ma-
teriala, ki omogoča daljšo trajnost oziroma
manjšo migracijo kisika iz okolja. Z ekonom-
skega vidika gledano se nam sicer najmanj
splača prodajati embalažo, ki je prodamo
največ, to je piva v aluminijasti embalaži. Na
to sami tudi težko vplivamo, saj so dobavitelji
multinacionalke, ki jih je malo in so odvisne
od trga aluminija.
je v vaši panogi pomembno optimiranje em-
balaže zaradi mikrobiološke varnosti?
Kot živilsko podjetje smo zavezani k temu,
da spoštujemo standarde, ki veljajo v živilski
industriji. Letos smo dobili certifikat HACCP,
ki zagotavlja mikrobiološko varnost živil.
Nalaga veliko obveznosti, po drugi strani pa
vzpostavlja red in kontrolo nad proizvodnjo
in spodbuja odgovorno ravnanje zaposlenih
v proizvodnji. Se pa kljub temu lahko zgodi,
da proizvod, ki gre sicer iz proizvodnje neopo-
rečen, nato ni primerno skladiščen ali z njim
ne ravnajo pravilno, recimo gostinci s točenim
pivom. Kar zadeva mikrobiološko varnost,
lahko povem, da je pivo mikrobiološko manj
občutljivo kot voda z okusom, ki ima dodan
sladkor. Pri pivu se sicer poslužujemo postop-
ka kratkotrajne pasterizacije, ki zagotavlja
mikrobiološko trajnost. Tudi membranske
tehnike omogočajo mikrobiološko stabilnost,
predvsem pri vodi in zelo občutljivih proizvo-
dih, kot je voda z okusi. Te ne prenesejo ter-
mične obdelave in zahtevajo polnitev pod že
omenjenimi aseptičnimi pogoji. Običajno tudi
vsaka termična obdelava povzroči poslabša-
nje okusa, je pa res, da se ljudje nekega okusa
navadijo. Včasih je tehnološko pravilnejše
tudi »slabše« za potrošnika.
kdo so dobavitelji embalažnih materialov
oziroma embalaže, za kakšno sokreatorstvo
se odločate? ali so dobavitelji pretežno z
domačega trga?
Pretežni del embalaže nabavljamo pri sloven-
skih dobaviteljih. Dobavitelj stekla, s katerim
delamo še iz časa bivše Jugoslavije, je hrva-
ško podjetje Vetropack Straža. Pločevinasto
embalažo v glavnem nabavljamo pri multi-
nacionalkah, kot so Rexam PLC, Can-pack
in drugi. Radenska na primer proizvaja PET
predforme, iz katerih proizvajamo plastenke
in v petdesetih odstotkih zadostimo potre-
bam Skupine. Zamaške nabavljamo pri multi-
nacionalkah in slovenskih podjetjih. Kronske
zamaške za pivo na primer kupujemo pri treh
dobaviteljih: enem slovenskem in dveh tujih.
Folije so nabavljene izključno pri slovenskih
dobaviteljih, prav tako kartonska pakirna
embalaža. Zabojnike bomo v prihodnje naba-
vljali pri hrvaškem dobavitelju, ki se je izkazal
za cenovno najugodnejšega.
kje vidite največ možnosti za izboljšavo
embalaže?
Potem ko smo iz klasične, evro steklenice
za pivo naredili preskok k steklenicam s po-
daljšanim vratom, smo na primer tudi pri
Bandidosu začeli z uporabo kronskih, twist
off zamaškov, to je zamaškov z možnostjo
ročnega odpiranja. Možnosti so še odprte
tako pri zamaških kot tudi pri stekleni emba-
laži. Na plastičnih steklenicah za pivo bomo
za znanega kupca začeli z uporabo zamaškov
ring pull. Je pa res, da je pri stekleni embalaži
potrebno upoštevati tudi tehnične danosti
polnilnih linij in dimenzij. Tudi pri plastični
embalaži bi lahko storili še več. Pri Odi smo
namenoma ostali pri klasičnem, kaskadnem
stilu. V to blagovno znamko nismo vlagali,
niti na področju etiketiranja. Korak naprej pri
etiketiranju smo naredili leta 2008 s postavi-
tvijo dveh novih linij piva. Z novo papirnato
etiketo smo opremili Laško Zlatorog, pri pivu
Laško Club pa smo se raje odločili za tako ime-
novano no label look etiketiranje, z gravuro
za premijski produkt. Nove možnosti so še pri
pakiranju. Za italijanskega kupca trenutno de-
lamo trojno in šesterno pakiranje, kar zadevo
podraži, poleg tega je embalaža nepovratna.
kaj pa dizajn? kateri kriteriji so v ospredju,
ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže pri
novih izdelkih? na katere funkcije prodajne
embalaže ste najbolj pozorni?
Zagotovo na funkcionalnost, všečnost izdelka
oziroma na komunikacijo izdelka s kupcem, ki
mora biti skladen s celostno podobo podjetja,
in okoljsko primernost izdelka. V podjetju za-
sledujemo predvsem uporabno vrednost, ki jo
ima izdelek za potrošnika, ob tem pa želimo,
da čim več embalaže vrnemo v obtok.
potrošniki smo pogosto nezadovoljni z ne-
funkcionalnostjo posameznih delov embala-
že. se potrošniki pritožujejo ali bolj hvalijo
11
vaše embalažne rešitve?
50
Reklamacij skoraj ni oziroma so v zelo ome-
jenih količinah. Če do njih pride, jih resno
EMBALAŽA
obravnavamo. Uporabniki so imeli sprva
nekaj težav pri odpiranju twist off zamaškov
na Bandidosu, tu in tam tudi pri kaki vodi.
Lahko se namreč zgodi, da del sladkorja pride
na notranji del pokrovčka in je odpiranje zato
oteženo. »Športne« zamaške pri vodah smo v
glavnem opustili.
ali ideje za oblikovanje prihajajo iz hiše ali
prepuščate oblikovanje dizajna zunanjim
oblikovalskim agencijam?
Osnovna ideja je največkrat naša. Po izdela-
vi osnutka razpišemo natečaj za agencije. V
nadaljevanju se potem odločimo za najboljšo
rešitev. Veliko navdiha dobimo tudi v tujini,
vendar ne kopiramo. Kar zadeva oglaševanje,
delamo v glavnem s slovenskimi agencijami.
Pri projektu, ki ga pripravljamo, pa upamo
tudi na belgijsko podporo, kjer že imajo izku-
šnje na tem področju.
Za embalažo ste bili tudi nagrajeni ...
Za stekleno embalažo Laško Club smo za naj-
boljšo tujo embalažo na hrvaškem trgu dobili
nagrado cropack za leto 2008. To je nekakšen
oskar za embalažo, ki je za nas veliko pri-
znanje in pomeni potrditev, da je steklenica
Laško Club najbolj atraktivna embalaža za
potrošnike.
katera embalaža za pivo je med potrošniki
najbolj priljubljena in zakaj?
To je povratna steklenica Laško Zlatorog, ki
se marsikomu že zdi izpeta. Kljub zunanjim
spremembam embalaže vsebina ostaja tista,
ki je tradicionalna in na katero smo ponosni.
Poleg številnih mednarodnih priznanj smo
tudi na letošnjem ocenjevanju piva Mond
selection 2010 za pivo Laško Zlatorog prejeli
zlato medaljo.
kako je z ekonomičnostjo embalaže? kolikšen
delež stroška predstavlja embalaža v ceni
izdelka?
Pri pivu predstavlja strošek pločevinaste
embalaže dvakratno vrednost proizvedenega
piva, kar je veliko. Še večji delež predstavlja
delež embalaže v ceni vode, saj je namreč
voda sama po sebi zelo poceni. V variabilnem
delu cene predstavlja embalaža minimalno
50 odstotkov cene pri pivu in do 70 odstokov
pri vodi. Proizvajalci danes tekmujemo v tem,
kje čim ceneje nabaviti plastenko. Pri tem se
lahko pojavlja tudi veliko manipulacij. Poraja
se namreč vprašanje, ali je vse certificirano.
Na trgu je poplava vod, tudi nizkocenovnih,
nekakovostnih, ki niti proizvajalcu niti kupcu
ne prinašajo ničesar. Ko primerjamo povra-
tno oziroma nepovratno embalažo, pa gre za
velike razlike v ceni. Pri povratni embalaži je
maj may 2010
strošek tako bistveno manjši in tudi okoljsko
manj obremenilen.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/21
12
STEkLo koT
EMBALAŽni MATERiAL
bio proizvoda se ne
50
EMBALAŽA
da prodajati v plastiki
jože volfand
Stroka za steklo pravi, da je
material prihodnosti, čeprav
bolj poudarja vlogo stekla
v gradbeništvu, v gradnji
steklenih stavb. Zakaj? ne le
zato, ker ima dobre tehnične
lastnosti, pač pa tudi zaradi
dobrega razumevanja stekla z
okoljem. in steklo kot embalažni
steklo kot
embalažni
material? Andrej Božič, novi
predsednik uprave Steklarne
Hrastnik, verjame v mnoge
material
prednosti steklene embalaže.
Če hočemo zeleno prihodnost,
potem je steklo zares embalažni
material prihodnosti, poudarja.
Je hrastniška steklarna dovolj
izkoristila te priložnosti?
Andrej Božič meni, da jih še ni,
a jih mora.
maj may 2010
kateri globalni trendi v proizvodnji steklene
embalaže so v zadnjih letih najbolj vplivali na
program in izbor artiklov steklarne Hrastnik?
kateri vaši proizvodi so paradni?
Trendi so podobni kot pri drugih embalažnih
materialih. Racionalizacija in zahteva po višji
kakovosti. Naročniki steklene embalaže želijo
zniževati težo artiklov predvsem zaradi niž-
jih stroškov transporta ter lažjega prenašanja
izdelkov za kupce. Dobavni roki se krajšajo.
Trendi so še majhne serije in eko embalaža.
Vemo, da je sicer steklo energetsko požrešna
embalaža, če govorimo o proizvodnji, toda kot
proizvod ne obremenjuje okolja. Eko embalaža
je prihodnost, zagotovo. Izdelkov višjega ce-
novnega razreda se ne da prodajati v plastiki,
še manj pa bio proizvodov. Kako je z našimi
paradnimi proizvodi, največ pove podatek,
kdo so naši kupci na svetovnem trgu. To so
Heineken, Henessy group, vodka Trump,
vodka Belvedere, vodka Roberto Cavalli in
drugi. To so cenjene blagovne znamke in
svetovno znane stranke. Ponuditi smo morali
celoten servis. Od začetnih črt na papirju,
slik, kipcev, torej od načrtovanja in izdelave
foto arhiv Steklarne Hrastnik
Andrej Božič
orodja do prototipov in serij. Včasih se mora-
mo s kupcem ujeti tudi pri najbolj norih ide-
jah. Vse, tudi takšne, smo sposobni uresničiti.
Nove in nove ideje velikokrat simbolizirajo
lokalne simbole, zgodovinske znamenitosti,
to, kar želi naročnik. Na leto razvijemo okrog
130 novih proizvodov. Naša enota PE Special
proizvaja specialno stekleno embalažo poseb-
nih oblik, majhnih serij in skoraj izključno
po naročilu strank. Kot zanimivost informa-
cija, Steklarna Hrastnik – Opal s partnerjem
pokriva 45 % nemškega trga na področju
gradbeništva, pri tem mislim na razsvetljavo
višjega cenovnega razreda. Je tudi dobavitelj
vsem znani IKEI, in sicer v višjem cenovnem
programu. S partnerjem RZB smo za podro-
čje ekskluzivne razsvetljave dobili Red Dot
Award.
ali potemtakem steklarna ostane pri sedanji
razvojni usmeritvi steklene embalaže? Boste
morda proizvajali več embalaže s posebnim
dizajnom, posebne barve, oblike?
Naša usmeritev je še vedno belo/transparen-
tno steklo specialnih oblik. Seveda je mo-
žnost, da morda v prihodnosti proizvajamo

barvno steklo, vendar zaenkrat za trg, ki bi
ga lahko pokrivali, ni rentabilno. Zavedamo
se prednosti stekla. To je material, ki ga je
mogoče v celoti izkoristiti in neomejeno reci-
klirati, zato pričakujemo predpis, s katerim bi
država omejila plastiko. Profil našega podjetja
je jasen. Mi smo najbolj fleksibilna steklarna.
Žal nas to preveč stane. Imamo daleč najbolj
transparentno in čisto barvo, ki pa ji ne posta-
vimo prave cene. Proizvajamo super referenč-
ne izdelke, ki pa nas še vedno preveč stanejo.
Kupec res vedno dobi želeno, toda izmet v
proizvodnji je prevelik. Naš kratkoročni izziv
je, če hočemo doseči boljše poslovne rezultate,
dvig inovativnosti in kreacija lastne blagovne
znamke.
ali vaši naročniki od vas pričakujejo, da sle-
dite razvojnim trendom na področju dizajna
in ga prilagajate celostni podobi embalaže
naročnika?
Steklarna s tehnologijo sledi razvojnim tren-
dom v oblikovanju embalažnega stekla, ne so-
deluje pa v celostni podobi izdelka. To je stvar
kupca. V bodoče bomo sodelovali z različnimi
oblikovalci, nekaj pogovorov že poteka. Ne
moremo biti samo sledilci, trende moramo
soustvarjati.
Želje kupca morate upoštevati. v kolikšni
meri je pri naročnikih prisotna trajnostna
miselnost, ko gre za embalažo?
Z naročnikom aktivno sodelujemo v celotnem
postopku razvoja in kreiranja izdelka. Kot
sem povedal, naročniku želimo dati popoln
servis. Da smo to dosegli, smo se morali zelo
hitro razvijati na vseh področjih in veliko
vlagati, vendar to ni dovolj. Okrepiti moramo
predvsem oblikovalski tim, zlasti z zunanjimi
sodelavci.
trajnostne okoljske usmeritve od proizva-
jalcev embalaže zahtevajo nižanje gramatur,
manj materiala, cenejšo logistiko, manj odpa-
dne embalaže. kako sledite tem trendom?
V specialni embalaži ta trend ni izrazit, a
kadar naročnik to zahteva, mu sledimo. Kriza
zahteva racionalizacijo, nižje stroške. Hkrati
moramo ohranjati in še izboljševati kakovost.
koliko steklene embalaže letno izdelate?
kateri so vaši najpomembnejši trgi?
V PE Special izdelamo približno 25.500 ton
specialnih steklenic letno. Največ izvažamo,
okrog 95 % proizvodnje, v države EU.
pred leti je steklarna Hrastnik jasno izrazila
poslovno ambicijo, da bi sama predelovala
stekleno odpadno embalažo. do napovedanih
investicij kasneje ni prišlo. kakšna je sedaj
poslovna usmeritev steklarne Hrastnik? še
vedno vidite reciklažo stekla kot poslovno
priložnost?
Ne, te opcije nismo izkoristili zaradi možnosti
ogrožanja našega glavnega atributa, čistega
stekla. Naše steklo je resnično vrhunske
kvalitete in smo nanj upravičeno ponosni.
Kakovost in čistost stekla predstavljata naši
najmočnejši konkurenčni prednosti. Da ju
lahko zagotavljamo, imamo urejen proces
nabave in kontrole surovin ter izdelkov.
Osnovna surovina, kremenčev pesek, izhaja
iz najboljših evropskih virov.
na trgu embalaže predvsem proizvajalci pijač
opozarjajo, da je plastika pri potrošnikih bolj
priljubljena kot steklo, vendar nekateri kljub
vsemu poskušajo dajati prednost steklu.
kako se vam to pozna pri naročilih?
V specialni embalaži ta trend ni tako očiten
kot v masovni proizvodnji. V branži žganih
pijač, olivnih olj in kvalitetnejših pijač pla-
stika ni toliko prisotna ali je sploh ni. Steklo
kot material ima posebno vrednost in ugled,
tudi drugačno estetsko ugodje nudi. Trdno
verjamem, da je steklo ogromen potencial
ter material prihodnosti. Ne le kot ekološko
čista tvarina, ki jo je mogoče v celoti recikli-
rati, ustreza tudi strogim normam živilske in
drugih industrij ter zagotavlja in identificira
kvaliteto končnega izdelka. Eko prihodnost
napoveduje rast uporabe stekla kot emba-
lažnega materiala. To že zdaj ve živilska in-
dustrija, tudi proizvajalci pijač. Ne pozabite,
Steklarna Hrastnik ima certifikat HACCP za
embalažno steklo.
okoljski minister je tudi steklarni Hrastnik
zažugal zaradi počasnosti pri pridobitvi oko-
ljevarstvenega dovoljenja. Zakaj?
Steklarna Hrastnik je svoje obveznosti s tem v
zvezi izpolnila v zakonsko predpisanem roku.
Zavedamo se, da s svojim obstojem vplivamo
na okolje, zato s stalnimi vlaganji in uporabo
najboljših tehnologij skrbimo, da smo do oko-
lja prijazno podjetje. Vsega se ne da narediti
čez noč. Steklarna Hrastnik ima proizvodnjo
steklenih izdelkov na dveh različnih lokaci-
jah. Nova lokacija, v kateri izdelujemo tehno-
loško zahtevne izdelke za embalažo, obratuje
od leta 2005. Ta objekt je bil zgrajen v skladu
z vsemi novimi predpisi in najboljšo razpo-
ložljivo tehnološko opremo. Samo za čistilne
naprave v tem objektu smo investirali dobra 2
milijona evrov, vrednost celotne investicije je
znašala 30 milijonov evrov. Tovarna na tej lo-
kaciji obratuje z okoljskim dovoljenjem IPPC.
toda stara tovarna ga še nima.
Za staro tovarno je bila oddana vloga za pri-
dobitev okoljevarstvenega dovoljenja oktobra
2006, v zakonsko predpisanem roku, enako
kot za novo tovarno. Vloga je še v postopku
obdelave, vendar pričakujemo odgovor s stra-
ni ARSO v maju oziroma najkasneje v juniju
2010. Kljub temu tudi v prihodnjih nekaj letih
načrtujemo investicije, s katerimi bomo še
dodatno izboljšali tako delovno kot zunanje
okolje.
v čem je in v čem steklarna Hrastnik ni ze-
leno podjetje? na kaj pomislite ob pojmu
zelena slovenija?
Želimo biti zeleno podjetje – to je naša
13
usmeritev. Slovenija se je odločila za bolj
50
zahtevne okoljske standarde kot preostala
EU, ampak takšne je država sprejela in mi se
EMBALAŽA
pač bolj trudimo. S stalnim izboljševanjem in
investicijami smo se zavezali k izpolnjevanju
teh standardov tako v preteklosti kot tudi v
prihodnje. Toda naš produkt, steklo, je okolj-
sko čisto, prijazno. Ali ni to v resnici zelena
proizvodnja?
glass as packaging
Material
Bio Products
Cannot Be
Sold in Plastic
Packaging
P
rofessionals say that glass is the
material of the future, even though this
mostly reiterates the importance of glass in
construction, specifically in the construction
of glass buildings. Why? Not only because
of its good technical characteristics but
also because of its good harmonising with
the environment. But what about glass as
packaging material? Andrej Božič, the new
board chairman of the Steklarna Hrastnik
glass factory, believes glass packaging to
have numerous advantages. If we want to
be green, glass truly is the packaging mate-
rial of the future he says. Has the Hrastnik
glass factory utilised these opportunities?
According to Andrej Božič, not yet but it
needs to.
Will the glass factory keep its current de-
velopmental direction for glass packaging?
Will you begin to produce more packaging
with a special design, colour or shape?
Our direction is still white/transparent glass
in special shapes. There is, of course, the pos-
sibility that we might manufacture stained
glass in the future but so far, this is not profi-
table for the market that we would be able to
cover. We are aware of the future of glass. This
is a material that can be utilised in full with
limitless recycling possibilities. This is why
we are expecting a decree from the state that
would limit plastic. Our company’s profile is
clear. We are the most flexible glass factory.
Unfortunately, this costs us too much. We
have by far the most transparent and clear
colour, but we do not set the correct price
however. We manufacture the best referen-
ce products, but they still cost us too much.
It is true that the buyer always gets what he
wants, but there are too many rejects in the
maj may 2010
manufacturing process. If we wish to achieve
better results, our short-term challenge is to
raise the level of innovativeness and to create
our own brand.
Promocija
 trg
foto: Shutterstock

15
TREndi PRi EMBALAŽi

parfumov
v indUSTRiJi LEPoTE

Za samozavest

50
in in lepote

EMBALAŽA
hrepenenje
Bistvo je v detajlih ko mora biti v kozmetiki embalaža bolj funk-
cionalna in usmerjena k uporabnosti.

L isa Goodwin: Pakiranje luksuznih predme-

industrija lepote predstavlja
najvišjo tržno vrednost med
glavnimi odjemalci embalaže.
nič čudnega. Tu je pomemben
videz, produkti so zelo
raznovrstni, zahtevana zaščita
visoka, povrhu vsega pa so
še druge zahteve, na primer
specifična porazdelitev vsebine
v embalaži. Lisa Goodwin,
soustanoviteljica podjetja
Ying&Yang design, in Maria
viegas, direktorica marketinga
za parfumske in kozmetične
dejavnosti pri Alcan Packaging
tov ima pomembno vlogo, ki je drugačna od Hitra rast
drugih vrst pakiranja. Ne gre le za transport
posamezne vrste blaga, saj mora embalaža kozmetike
posredovati izdelek na spektakularen način.
Pri pakiranju razkošnih predmetov je bistvo v za moške
detajlih. Izdelava mora biti visoko strokovna
oziroma zahtevna, hkrati pa mora že videz
upravičevati višjo ceno izdelka. Tako upora-
bljamo detajle in teksture, ki dajejo dodatno
T rendi na trgu se v kategoriji parfumov in
kozmetike rahlo razlikujejo. Embalaže za
parfume so odvisne bolj od načina življenja, so
stopnjo 'posebnosti', s katerimi nagovorimo lahko bolj provokativne, kontroverzne, izde-
vse potrošnikove čute. lane (Baz Luhrmann, Calvin Klein, Guerlain
idr.). Kozmetika pa je lahko bolj usmerjena
P ri pakiranju luksuznih predmetov gre
več kot le za predstavitev izdelka, gre za
občutek, za vzbujanje vseh čutov. Embalaža
v zabavo, če trendi to narekujejo, in lahko
doseže tudi mlajše uporabnike (na primer
Bourjois in Too Faced). Zadnje čase opažamo
mora pri potrošniku vzpodbuditi samozavest
hiter vzpon kozmetičnega trga za moške, saj
in hrepenenje. Njegova izkušnja z embalažo
luksuznega predmeta mora biti močna, tako
so tudi moški na tem področju začeli bolj skr-
beti zase. To zahteva moški pristop, kar vodi
emocionalno kot časovno, hkrati pa se mora
področje kozmetike v nove smeri.
nanašati na več čutov.
Celovita izkušnja inovacija je
potrošnika gonilna sila
N ajprej mora potrošnik doživeti izkušnjo
odvijanja oziroma odpiranja embalaže, ki
M aria Viegas, direktorica
marketinga za parfumske
in kozmetične dejavnosti, Alcan
se mora nadaljevati z izkušnjo samega izdel-
ka. Večina luksuznih izdelkov ima glede paki-
Packaging Beauty: Trenutno di-
namiko trga lahko opišem z be-
ranja določena vizualna pravila, ki zajemajo
sedo 'inovacija'. Zaradi ekonomskih
dizajn celotne družine embalaže: od embalaže
težav, ki vplivajo na bolj ali manj vsa
izdelka do nosilnih vrečk, trgovinskih izložb,
področja, ostaja inovacija gonilna
ovijalnega papirja … Vsaka embalaža je opre-
sila. Kar je zanimivo za analizo, pa je
mljena še s podpisom (npr: Luis Vuitton z LV
orientacija, ki jo inovacija prinaša.
in Veuve Clicqot Orange).
Po mojem mnenju prinaša nekaj

Beauty, sta za revijo Packaging
Europe spregovorili o
embalažnih trendih v industriji
lepote.
E na izmed izrazitih lastnosti našega trga je,
da se kozmetika in parfumi pogosto kupu-
jejo kot darilo, zato je sekundarna embalaža
pogosto oblikovana temu primerno. Obstaja
temeljna razlika med zahtevami kozmetike
in finimi parfumi. Pri obeh gre za videz, le
da je pri kozmetiki embalaža oblikovna bolj
z vidika formata samega izdelka in glede na
potrošnikovo uporabo (kot je na primer torba
za dekleta). Pri dišavah gre samo za videz
embalaže – 'poglejte me!'. Zato ima lahko hva-
lisav, kontroverzen videz, ki je seveda prijeten
za pogled. Sam izdelek v embalaži pa presega
bolj subtilnega, bolj učinkovitega
in bolj ustvarjalnega. Vodi nas
k temu, da razmišljamo zunaj
okvirov znanega in raziskujemo
različne kote tega področja. Če po-
gledamo na trg za make-up in nego
kože, so blagovne znamke s svojimi
formulami storile čudeže. Začeli so
se zavedati, da sam izdelek ni vse.
Nanašalci ali aplikatorji so postali go-
nilo razlikovanja. Nanašalci pomagajo
potrošniku, da iz formule izdelka dobi
najboljše učinke. Zadnje pridobitve na tem
maj may 2010

videz in komunikacijo. področju pri maskarah, lip-glossih in celo pri

kompaktnih proizvodih so postali dobri sim-
D ruga zgodba je prijaznost uporabe. Pri
embalaži dišave to ni nujni pogoj, medtem
boli tega trenda.
16
novo PoLnJEnJE
EMBALAŽE

luksuz – da, hkrati

50
EMBALAŽA

pa še eko varčevanje!

kako ohraniti glamurozen

občutek izdelka, hkrati pa
novo polnjenje

foto: Shutterstock
omogočiti okoljske in finančne
prihranke, je bil glavni izziv
novega koncepta embalaže
Twistub. nova embalaža je Finančni in T wistub embalaža lahko pomaga zmanjšati
onesnaženost samega izdelka, saj uporab-

sestavljena iz dveh delov: iz
razdeljevalca in polnilnega
vložka (Twispack).
okoljski prihranki
K er je količine materiala, ki se uporablja za
izdelavo Twispacka, veliko manj kot pri
lončkih za enkratno uporabo, se s ponovno
niki v izdelek ne sežejo s svojimi prsti. Podjetje
meni, da bi lahko ta embalaža, skupaj z zmanj-
šano izpostavljenostjo zraku, omogočala tudi
potencialno zmanjšanje števila konzervansov
pri samem oblikovanju embalaže.

vrtenje temelja lončka omogoča

uporabo polnila prihrani pri plastiki. Po mne-
nju podjetja se v razdobju 1-2 leti lahko pri- Spodbuda k
apliciranje natančne količine
hrani do 50 odstotkov materiala, v razdobju
3-4 let pa celo do 75 odstotkov. lojalnosti
kreme, ki prihaja skozi majhno
P oleg okoljskih koristi – polnilo se da tudi
reciklirati – manjša poraba materiala
K oncept ponovnega polnjenja lahko po-
embalaže

membno prispeva moči blagovne znamke,

odprtino na vrhu polnila. proizvajalcem omogoča finančne prihranke.
saj promovira uporabnikovo lojalnost.
Cena proizvodnje polnila, ki omogoča ponov-
ko je embalaža prazna, se no polnjenje, je 1 : 7 v primerjavi z embalažo
za enkratno uporabo.
lahko Twispack zamenja in
se razdeljevalec še naprej
uporablja. S tem se izboljšuje
ekološki odtis embalaže.
maj may 2010
Big enough to dare, small enough to care.
Promocija
18
oBRAZ
50

avtomatsko sortiranje odpadkov

OKOLJE

z infrardečimi senzorji

foto: arhiv Riko Ekos

sebastijan kopušar

v podjetju Riko Ekos iz Malega

Loga pri Loškem Potoku si
kruh služijo (tudi) z odpadki.
So namreč ponudniki sodobne
opreme za obdelavo odpadkov.
nastali so iz nekdanjega Riko
Holdinga, ki je razpadel kmalu
po osamosvojitvi. Ekos je bil
eden od tozdov, oče sedanjega
direktorja Aleša knavsa pa
je takrat zmogel dovolj vizije

in poguma, da je ob stečaju
prevzel podjetje in nadaljeval
s proizvodnjo in razvojem
ekološkega programa. Ta hip so
osrednji del njihove proizvodnje
sistemi za celovite rešitve pri
ravnanju z odpadki, bodisi
obraZ
R es, tu so doma mojstri za odpadke. Aleš
Knavs pri 33 letih vodi največje podjetje v
občini Loški Potok – Hrib, ki hkrati zaposluje
največ ljudi v kraju in okolici. Po izobrazbi je
ekonomist, diplomiral je z nalogo o upravlja-
nju s tečajnim tveganjem v Sloveniji. Najprej
se je ukvarjal s financami, še pred devetimi
Aleš knavs
nizozemskem trgu, kjer ima zbiranje in reci-
kliranje odpadkov že kar dolgo tradicijo. Riko
Ekos je za nizozemskega partnerja izdeloval
posamezne strojne sklope. Ob uvajanju so-
dobnejšega ravnanja z odpadki v Sloveniji
se je tudi pri nas pojavilo povpraševanje po
takšnih strojih, z njimi se je razvijalo tudi

leti je denimo tekmoval v rokovanju s fiktiv- podjetje v Malem Logu. „Sedaj smo sposobni
za ločeno zbrane frakcije, za nimi delniškimi portfelji na študentski borzi. sami celovito vlagati v razvoj ter izvesti različ-

komunalne odpadke ali za
industrijske odpadke.
"N
ato smo se morali odločiti, kako naprej
s podjetjem. Ali še naprej vlagati in
širiti ali pa zmanjšati proizvodnjo,“ pravi o
preobratu v svojem življenju. Z bratom, ki je
po izobrazbi strojnik, sta se odločila za prvo
ne projekte, za ročno sortiranje, za mehansko
sortiranje ali pa za predelavo v gorivo,“ poja-
snjuje Aleš Knavs delo podjetja, ki je skupaj z
zunanjimi partnerji oblikovalo svojo razvojno
skupino.

možnost in svojo energijo posvetila razvoju
in rasti podjetja. Zagotavlja, da mu do sedaj ni
bilo nikoli žal.
P
o njegovih besedah je Riko Ekos, ki dela
od leta 1993, relativno majhno podjetje,
kar mu omogoča, da so prilagodljivi in se
lahko hitreje odzivajo na razmere na trgu in

nizozemska prisluhnejo potrebam kupcev. „Trenutno so

na tržišču nekoliko neobičajne razmere, saj

spodbuda so cene starega papirja precej zrasle. Vzrok je

maj may 2010

pomanjkanje celuloze, kar nekateri povezu-

jejo z nedavnim potresom v Čilu. V tej državi

N jihov ekološki program je nastal kot

posledica sodelovanja s podjetji na
je namreč ogromno podjetje za proizvodnjo
celuloze. Ti sunki na trgu so tako nenadni in
 19
nepredvidljivi, da jih večja podjetja ne uspejo nekoliko bolj brezbrižni do odpadkov, veliko centri še niso povsem zaživeli. Trenutno

50
obvladovati. Tako je papir postal najbolj do- ljudi je uporabljalo divja, nelegalna odlaga- imamo na področju mešanih komunalnih
nosna surovina, kar je prvič v recimo zadnjih lišča. „Zato tudi imamo takšno okolje in so odpadkov le center v Celju, kjer so sposobni

OKOLJE
dvajsetih letih, ko je bila na prvem mestu potrebne čistilne akcije,“ pravi Aleš Knavs. Z odpadke obdelati v skladu z evropskimi di-
ponavadi plastika,“ razlaga zadnji pretres na velikim veseljem se je udeležil vseslovenske rektivami. Vsi ostali imajo samo sisteme za
svetovnem tržišču. čistilne akcije. ločeno zbrane odpadke ali še vedno vse odla-
gajo na deponije.“
P o njegovih besedah so se lani soočali s
tako nizkimi cenami sekundarnih suro-
EOL-43-april-April-09
vin, da se ni izplačalo obdelovati odpadkov
H krati ugotavlja, da se tudi odnos do
okolja vidno izboljšuje. „Dejansko smo v
Sloveniji še v fazi učenja, poleg tega regijski Komunalni odpadki
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/22 29
in je predelovalna dejavnost skoraj povsem
Cenejše so batne hidravlične stiskalnice, ki
zamrla. Z zadnjo rastjo cen nafte se povečuje-
imajo to lastnost, da odpadne surovine stisnejo
jo tudi cene, tako da oživlja tudi ta dejavnost.
v razmerju 1:5 in volumen odpadkov zmanjša-
Prednost Rika Ekos v primerjavi s podjetji
jo za petkrat. Kot je povedal Jože Ogrizek, se
na zahodu ali severu Evrope so tudi še vedno
zanje odločajo predvsem komunalna podjetja,
nižji stroški dela. Aleš Knavs hkrati ugotavlja,
v podjetju Eko line trade pa jih izdelujejo v raz-
da je po drugi strani konkurenca na jugovzho-
ličnih velikostih in z različnimi volumni za-
du Evrope tehnološko še dokaj okrnjena, saj
bojnikov. Manjši kovinski zabojniki v velikosti
ne zmorejo ponuditi celovitih rešitev in bolj
pet, sedem in devet kubičnih metrov so pri-
kompleksnih sistemov za obdelavo odpadkov.
merni za odvoze s samonakladalci, večji, ime-
novani abrol zabojniki v velikosti od dvajset

Slovenija rabi čas

do štirideset kubičnih metrov, pa za prevoze
s posebnimi vozili, posebej prirejenimi zanje.
»Avtomobile z nadgradnjo za sistem abrol ima-

V
jo vsaSloveniji

investicij abrol
prevažajo
intenzivno
večja komunalna
drugatrezasebna
za ravnanje
podjetja
na področju
ustanavljamo
podjetja
z odpadki,
in tudi mnoga
po Sloveniji.
zabojnikeravnanja
zatoTa
cen-
je vozila
največ
z mešanimi
s prostornino od 20
odpadki.
do Ob tem
40 kubičnih opozarja,
metrov, da imamo
ki jih izdeluje tudivnaše
naši
državi težave
podjetje,« s premajhnimi
je dejal Jože Ogrizekkoličinami loče-
in še pojasnil,
noso
da zbranih
prav vodpadkov,
podjetju Eko zato so trade
line centripri premajh-
večjih
ni za avtomatizirano
batnih stiskalnicah, ki proizvodnjo. „Za naše
stojijo na določenem
mestu,
podjetje dodali
bi bilošeustanavljanje
en element - veliko zapiralo. Od-
majhnih
prtina,
središčskozi
sicerkatero na zadnjih
bolj donosno, za vratih potisni
posameznega
bat potiska vsebino
uporabnika pa to stisnjenih
pomeni višje odpadkov v za-
položnice,“
bojnik,
opozarja se prvi
namreč mož vpodjetja
trenutku, RikokoEkos.
računalnik
zazna, da je zabojnik poln, avtomatsko in s po-
R avnanje z odpadki se v Sloveniji zelo raz-
močjo hidravličnega cilindra zapre. Potisni bat
likuje od občine do občine, predvsem pa
se ustavi, zabojnik pa se s pomočjo posebnih
je odvisno od izvajalca javne službe, poudarja
spon odklopi od stiskalnice in odpelje k pre-
sogovornik. Ob tem ugotavlja, da ločeno zbi-
vzemniku sekundarnih surovin ali na deponi-
ranje odpadkov pomeni precej višje stroške.
jo, preostale smeti pa ostanejo v stiskalnici.
Potrebno je imeti veliko različnih zabojnikov,
»Najnovejši dosežek pri stiskalnicah za odpad-
posebna vozila, zahtevna je tudi logistika po-
ke pa so vijačne ali polžne stiskalnice nemške-
biranja. „Možna bi bila poenostavitev, da bi
ga proizvajalca, s katerim sodelujemo že pet let
vso embalažo zbirali v enem zabojniku, kot
in zanj proizvajamo določene komponente. Za
to počno recimo v Nemčiji. Tako zbrano em-
to podjetje smo tudi dobavitelji abrol zabojni-
balažo lahko nato ločujemo na posebni liniji
kov ter prodajalci, monterji in serviserji njiho-
za sortiranje, zaradi večje količine zbranih
vih stiskalnic,« je o novih stiskalnicah, ki vo-
odpadkov pa bi bil strošek zbiranja nižji, kot
lumen odpadkov zmanjšajo tudi do desetkrat
je sedaj,“ vidi rešitev za racionalnejše delo pri
in so tudi dražje od hidravličnih, povedal Jože
zbiranju odpadkov.
Ogrizek. Vijačne stiskalnice so primerne za

U
stiskanje
lesne meni,
ovijalne
ločiti čim
smeti,vpapirja,
smeritev
embalaže
da moramo
folije.
kartona, odpadkov
ločeno zbiranje
ter pet že embalaže
V Sloveniji sofrakcij.
več posameznih
lesenih palet,
plastenk
na njihovem
jih v razmeroma
To zahteva
po-
in
izvoru

kratkem
okoljskočasukulturomontirali že več kot 130.
in ozaveščenost Z njimi
državljanov,
so
ki se oskrbela
morajo bitivsa večja slovenska
pripravljeni nekajpodjetja,
več energijepo-
leg Mercatorja
vložiti v zbiranjetudi in
obeodlaganje
tuji trgovski verigi Ho-
odpadkov. „V
fer in Lidl.naS žalost
Sloveniji pomočjo take vijačne
še nismo dosegli stiskalnice
te ravni,“
lahko
meni vKnavs.
32 kubičnih metrov
„Za mlade velikem
lahko zabojniku
rečem, da jim
odpeljejo
v šoli že 9dajejo
ton stisnjenega
potrebnokartonaznanje,ali papirja,
privzgojili
zabojnik lahko napolnijo
so jim zavest, da je trebas 6ločevati.
tonami Starejše
lesenih
palet ali 5,7 imamo
generacije tonami ovijalne
več težav, folije
saj oziroma pla-
je pred dvaj-
stenk
setimialileti
z 10letonami
malokdoostalih
vedel odpadkov.
za ločevanje in
may 2010

»Naše podjetje ponuja komunalnim podjetjem

reciklažo.“
po Sloveniji tudi sestavne dele za prekladal-
promocija

R
Promocija

azlika ki
ne postaje, je so
opazna
vmesnitudi členimed medpodeželjem
porabniki
maj

in mestom.
in urejenimi Na vasiodpadkov,«
deponijami so bili dolgo je o časa
po-
nudbi podjetja Eko line trade še povedal Jože
Ogrizek. »Te prekladalne postaje služijo ravno Stiskalnice nem sistemu. Proporcionalna hidravlika omogoča
temu, da se stroški prevoza odpadkov na depo- popoln nadzor vsake hidravlične operacije na stroju,
Podjetje Riko Ekos izdeluje vse vrste stiskalnic za ba- tako so balirke hitrejše pri delovanju in manj hrupne
nije zmanjšajo. Denimo: namesto da bi s Koz-
20
PRo EURoPE
strogi okoljski standardi so
50
lahko konkurenčna prednost
OKOLJE
bojan stojanović
Joachim Quoden, generalni
direktor organizacije PRo
EURoPE, krovne organizacije
33 evropskih shem (vključena
je tudi kanada) za zbiranje
odpadne embalaže, je pravnik,
ki se z odpadno embalažo
ukvarja že več kot 20 let.
Je eden največjih evropskih
poznavalcev problematike
zbiranja in obdelave odpadne
embalaže ter povratnih
kavcijskih sistemov. Preden je
postal direktor PRo EURoPE, je
pro eUrope
več kot 10 let delal v nemškem
podjetju dSd GmbH, ki upravlja
eno najbolj prepoznanih
blagovnih znamk – Zeleno piko
(der Grüne Punkt). izkušnje s
področja embalaže si je nabiral
tudi na nemškem ministrstvu
za okolje. Leta 2001 je postal
generalni sekretar PRo
EURoPE. Aprila 2005 je bil
imenovan za direktorja operacij
PRo EURoPE, julija 2006 pa je
prevzel tudi mesto generalnega
direktorja. od leta 1995 dela
kot neodvisni pravni svetovalec,
specializiran za mednarodne
blagovne znamke in zakon o
odgovornosti proizvajalcev.
v Sloveniji se je na povabilo
Slopaka udeležil prve podelitve
nagrad podjetjem, ki so se
potegovala za nagrado Eko ToP.
maj may 2010
foto: arhiv Bobo
pro europe je organizacija, ki koordinira
sheme za zbiranje odpadne embalaže v 33
državah. ali vse sheme sledijo isti imple-
mentacijski politiki ali je videti odstopanja
in različne pristope pri zbiranju odpadne
embalaže?
Da in ne. Evropska direktiva o odpadni emba-
laži je t. i. framework direktiva, ki postavlja
le okvir in cilje, medtem pa državam članicam
prepušča veliko svobode odločanja glede na-
čina, kako cilje doseči. Bistveno je dejstvo,
da države članice na koncu dosežejo kvote,
ki jih je EU določila za področje zbiranja in
predelave embalaže (zbrati 60 % odpadne
plastične embalaže dane na trg in predelati
22,5 % odpadne plastične embalaže, op. p.).
Tako na koncu pridemo do 33 različnih im-
plementacijskih pristopov. Toda kljub vsemu
se je velika večina držav članic odločila za
sistem odgovornosti proizvajalcev (producer
responsibility), v katerem so za organiziranje
zbiranja odpadne embalaže odgovorna tista
podjetja, ki embalažo uporabljajo ali distribu-
irajo pakirane proizvode potrošnikom. Tako
bomo na koncu v različnih državah videli zelo
podobne sisteme, saj vsak sistem potrebuje
zabojnik pred stanovanjskimi enotami, ki
nam omogoča zbiranje odpadne embalaže.
Vprašanje je vedno, kaj je zadaj in kako je sis-
tem implementiran. S stališča potrošnika pa
so si vsi sistemi zelo podobni.
toda v nekaterih državah, ki so tudi članice
pro europe, za zbiranje odpadne embalaže
Joachim Quoden
organizirajo dve ali celo več shem, kar pov-
zroča pojavljanje konkurence med shemami.
je to pozitiven ali negativen trend?
Najprej moramo razločevati med komunalno
(gospodinjstva) in nekomunalno (industrij-
ska) embalažo. Na področju nekomunalne
embalaže, kjer so na pogajanjih močni par-
tnerji, je kar dobro, da obstaja konkurenca,
saj je s tem sistem bolj učinkovit. Na podro-
čju komunalne embalaže pa dvomim, da je
konkurenca pozitiven faktor, saj do sedaj še
v nobeni državi nisem videl dobre rešitve.
Zbiranje komunalne embalaže je precej drago.
Če želiš tekmovati na tem področju, moraš
prav tako uporabljati standardni zabojnik in
zagotoviti pobiranje odpadkov. Pri katerih
stroških si potem lahko konkurenčen, če naj-
večji strošek v ravnanju z odpadno komunal-
no embalažo predstavlja prav proces zbiranja?
Ena od posledic, ki se je zgodila v Nemčiji, ko
je le-ta prešla iz monopolnega v konkurenčni
sistem na področju komunalne embalaže, je
bila ustavitev vseh komunikacijskih aktivno-
sti, namenjenih potrošnikom. Prenehalo se
je izobraževanje otrok in sheme so prenehale
delati na preprečevanju nastajanja odpadkov.
Razlog je v tem, da konkurenčni sistemi ne
stremijo k manjšim količinam odpadne emba-
laže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več
denarja in večje dobičke. Zato sem mnenja, da
konkurenčni sistemi niso skladni s cilji EU o
zmanjšanju količine odpadkov in izboljševa-
nju osveščenosti.

dogovorjene
kvote o reciklaži
materialov so
kompromis
ali je po vašem mnenju cilj, da do leta 2020
recikliramo 22,5 % vse plastične embalaže,
dovolj ambiciozen? Če ga primerjamo s ciljem
za recikliranje steklene in papirnate embala-
že, in sicer 60 % materialov, ki jih vidimo na
črnih odlagališčih veliko manj, se zdi cilj 22,5
% za plastiko dokaj nizek, še posebno če upo-
števamo okoljski odtis plastične embalaže in
dejstvo, da je večina embalaže narejena prav
iz plastike?
Prvo dejstvo, ki ga moramo upoštevati je, da
so vse postavljene kvote rezultat kompromisa,
zato ne smemo iskati nobenega znanstvenega
razloga, ki bi bil v ozadju teh odločitev. Na
koncu pogajanj o novi direktivi se je vnel boj
med Evropsko komisijo in Evropskim parla-
foto osebni arhiv
mentom, ali sprejeti na področju odpadne pla-
stične embalaže cilj 25 ali 20 %. Po celi noči po-
gajanj so prišli do kompromisa – 22,5 %. Drugo
dejstvo, ki ga moramo upoštevati, pa je, da je
plastika dokaj nov material. Če jo primerjamo
s steklom, papirjem ali kovino, ki jih uporablja-
mo že več kot 100 let, lahko sklepamo, da smo
za te materiale že razvili učinkovite rešitve
recikliranja in ponovne uporabe. Plastika pa
je še na poti, na dobri poti, a še vedno na poti,
zato mislim, da je pošteno dati temu materialu
malce več časa, čeprav to ne sme trajati večno.
pro europe je krovna organizacija 33 naci-
onalnih shem za zbiranje odpadne embalaže,
toda še vedno lahko vidimo velike razlike med
rezultati in uspešnostjo posameznih držav.
kako to, da nekatere države, še posebej v
skandinaviji in Beneluksu, dosegajo tako
dobre rezultate na področju zbiranja in reci-
kliranja, medtem ko ostale zaostajajo? kaj loči
te države in njihove sisteme od tistih ne tako
uspešnih?
Za države, kot so Nemčija, skandinavske dr-
žave ali države Beneluksa, moramo vedeti,
da se je ločeno zbiranje pri njih začelo že v se-
demdesetih letih prejšnjega stoletja. Najprej so
ločeno zbirali papir. V teh državah torej že 40
let obstaja praksa ločenega zbiranja ene vrste
odpadkov, zato je bilo za te države dokaj pre-
prosto razširiti sistem ločenega zbiranja tudi
na druge materiale. V državah južne Evrope,
kot so Portugalska, Španija ali Italija, so ljudje
navajeni, da svoje odpadke vsak dan preprosto
odvržejo pred svoja vrata in da jih bo nekdo v
vsakem primeru pobral in odpeljal. Za njih je
torej sprememba obnašanja veliko težja kot za
ljudi v severnih državah. Zaradi tega je logično,
da nekatere države potrebujejo več časa, saj je
pri ločenem zbiranju odpadkov glavna težava v
mentaliteti ljudi in ne v sistemu kot takem.
21
Potrebujemo
50
household packaging:
(odpadna) embalaža, ki nastaja v
dobre in sodobne gospodinjstvih (je del odpadne
OKOLJE
sežigalnice embalaže, ki ni komunalni odpadek)
obrati
brati za recikliranje igrajo veliko vlogo v
municipal waste packaging:
odpadna embalaža, ki je komunalni
učinkovitem recikliranju različnih odpadkov.
odpadek
atere države imajo najboljše obrate in naj-
katere
boljše stopnje recikliranja. katere frakcije
comercial packaging: odpadna
odpadkov predstavljajo največje težave za
te obrate in katere so dobre prakse na tem embalaža, ki ni komunalni odpadek
področju, ki bi jih lahko izpostavili?
V več državah boste našli visokokakovostna
obeh amerik
merik in azije niso zavezani k tako
reciklažna podjetja, tako v Španiji in Italiji
strogim okoljskim pravilom in imajo zaradi
kot tudi v Nemčiji. Z novimi projekti so pri-
tega nepošteno konkurenčno prednost na
čeli tudi v Veliki Britaniji. Tehnologija je torej
svetovnem trgu.
tu, dostopna vsem, postavlja pa se vprašanje
ekonomike oziroma smiselnosti posameznih Tega pogleda ne delim z njimi. Če bi se na
projektov. Seveda so v zadnjih petih letih primer Evropska komisija jutri odločila, da
velik problem za evropske predelovalce pred- bo kvote dvignila na 90 %, bi to predsta-
stavljali konkurenti iz Azije, kjer je veliko vljalo res veliko obremenitev gospodarstva.
povpraševanje po sekundarnih surovinah in Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/23
kjer za odpadke plačujejo več kot evropska
podjetja. V tem času je veliko evropskih pre- pro europe
delovalcev bankrotiralo, saj niso mogli prido-
biti zadostnih količin materialov. Vzdrževanje Strict Environmental
zdravega razmerja domače predelave in izvo-
za ter ne preveliko zanašanje na Kitajsko je
Standards can
zato ena ključnih nalog članov PRO EUROPE be a Competitive
in Evropske komisije. Kot smo videli v letu
2008 in 2009, če Kitajska zapre svoj trg in Advantage
ustavi povpraševanje, nastane v Evropi velik
problem, saj ne vemo, kaj storiti z vsem tem
materialom. Zato moramo zagotoviti ravno-
težje med konkurenco na predelovalnem trgu
P RO EUROPE is the umbrella organisa-
tion coordinating schemes for packag-
ing waste recovery in 33 countries. Do all
in da bomo lahko Evropejci za svoje odpadke the schemes follow the same implementa-
poskrbeli v vsakem primeru. tion policy or are there any deviations and
different approaches in their packaging
v sloveniji trenutno gradimo drugo seži- waste recovery?
galnico odpadkov. kakšno je stališče pro
europe do sežiga odpadkov kot ene od
metod ravnanja z odpadki? ali priporoča-
te termično obdelavo za določene frakcije
Y es and no. The European packaging waste
directive is a so-called framework directive,
only setting the framework and the targets while
odpadkov? allowing the Member States a lot of freedom in
determining the way to achieve them. It is im-
Vse raziskave kažejo, da je termična obdelava
portant for Member States to achieve the quotas
odpadkov z energijsko izrabo veliko boljša op-
determined by the EU for recovering and recycling
cija kot odlaganja odpadkov na odlagališče. Na
packaging (to recover 60% of plastic packaging
drugi strani pa je recikliranje 80–90-odstotno
waste that was put on the market and to recycle
boljša metoda kot termična obdelava, vendar
22.5% of plastic packaging waste). In this way,
je včasih tudi bolj drago. Vedno moramo iskati
we are left with 33 different implementation ap-
ravnotežje. Toda na koncu je to še vedno od-
proaches. Nevertheless, the majority of Member
ločitev posamezne vlade. V vsakem primeru
States have decided on the producer responsibil-
potrebujemo dobre in sodobne sežigalnice.
ity system, in which the responsibility for organ-
Na trgu že obstajajo sežigalnice, ki lahko za
ising the recovery of packaging waste lies with the
gorivo uporabljajo določene plastične frakcije
companies that use the packaging or distribute
in imajo zelo visoke energijske izkoristke, s
packaged products to consumers. In this way, the
čimer delamo dobro tako za okolje kot tudi za
final result will be similar systems in different
ekonomijo.
countries, as each system requires a container in
glas gospodarstva postaja vse glasnejši in front of residential units enabling the recovery of
maj may 2010
poudarja, da prestroga pravila, regulative packaging waste. There is always the question of
in standardi, ki jih postavljajo institucije eu, what is in the background and how the system is
slabijo konkurenčnost gospodarstva eu. implemented though. From the viewpoint of the
podjetniki pravijo, da njihovi konkurenti iz consumer, all the systems are very much alike.
22
inŠPEkCiJE in okoLJE
50
ran v okolju vse več,
OKOLJE
inšpektorjev premalo
jože volfand
Številke o inšpekcijskih
pregledih v okolju v letu
2009 so presenetljive, saj je
na inšpektorat za okolje v
preteklosti letelo precej kritik,
češ da ni dovolj učinkovit in
strog. inšpektorji ugotavljajo,
da jih je premalo, vendar so
uspeli opraviti 6.819 pregledov.
največ pregledov, skoraj
polovico, je bilo opravljenih glede
ravnanja z odpadki, 20 % glede
industrijskega onesnaževanju
inšpekcije
in tveganja, 19 % glede vod,
in okolje
samo 6 % glede hrupa, 2 %
glede kakovosti zraka, ni pa bilo
opravljenih pregledov glede
elektromagnetnega sevanja in
svetlobnega onesnaževanja. Res
pa se največ nepravilnosti dogaja
pri odpadkih. na okrogli mizi
o različnih razpokah v sistemu
ravnanja z odpadki v Sloveniji, ki
smo jo objavili v prejšnji številki,
je Tatjana Bernik, direktorica
inšpekcije za okolje in naravo,
napovedala inšpekcijski pregled
vseh komunalnih podjetij v
Sloveniji.
maj may 2010
letos boste preverili vsa komunalna podjetja
v sloveniji. Zakaj? ali predvsem zaradi poro-
čila računskega sodišča ali zaradi dejansko
neurejenih odnosov med komunalnimi podje-
tji in shemami? kaj boste preverjali?
V skladu z letnim načrtom nadzora Inšpekcije
za okolje in naravo za leto 2010 bomo v leto-
šnjem letu preverili vse izvajalce javne službe
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,
prav tako pa bomo opravili redne in izredne
inšpekcijske preglede pri upravljavcih od-
lagališč nenevarnih odpadkov. Gre za del
načrtovanih aktivnosti v sklopu preverjanja
vrst in količin odpadkov, ki se odlagajo na
odlagališčih odpadkov. Osnovni namen tega
nadzora je preverjanje, ali in v kolikšni meri
upravljavci odlagališč res izvajajo postopke
preverjanja sprejetih odpadkov, namenjenih v
odlaganje, ter na kakšen način je zagotovljeno
izločanje odpadkov, za katere velja striktna
prepoved odlaganja. Med te odpadke sodi tudi
odpadna embalaža. Ker smo v nadzorih v letu
2009 ugotovili, da pogodbeni odnosi med ko-
munalnimi podjetji in družbami za ravnanje z
odpadno embalažo dejansko niso povsod ure-
jeni, smo tudi to vključili v preverjanje. Do teh
spoznanj smo prišli na osnovi zaključkov, ki
jih je v svojem poročilu izpostavilo Računsko
sodišče.
a tudi na račun inšpektorata rs za okolje in
prostor je bilo v preteklosti precej kritik. ne
le zato, ker je malo komuniciral z javnostmi,
pač pa tudi zato, ker ga na terenu ni bilo ču-
titi. koliko kazni je inšpektorat izrekel v letu
2009 zaradi neustreznih posegov v okolju in
naravi oziroma okoljskih dovoljenj?
Naš inšpektorat je zelo pogosto izposta-
vljen kritikam, ki pa niso vedno upravičene.
Številne kritike na naš račun izvirajo iz nepo-
znavanja našega dela oziroma naših pristoj-
nosti. Kritike so pogosto posledica prevelikih
pričakovanj po ukrepanju, tudi takrat, ko to
presega naše pristojnosti. V naši družbi se je
preveč uveljavil stereotip, da inšpekcija nič ne
dela, ampak le troši davkoplačevalski denar.
Pogosto k negativnemu mnenju prispevajo
tudi mediji, ki v želji po senzacionalističnih
člankih objavijo tudi izkrivljene informacije.
V komunikaciji z mediji moti predvsem to, da
foto: Shutterstock
iščejo le napake, ne želijo pa poročati o tem,
kaj je bilo narejenega. V Inšpekciji za okolje
in naravo je bilo v letu 2009 zaposlenih 53
inšpektorjev za okolje, ki so v tem obdobju
opravili skupno 6.819 inšpekcijskih pregle-
dov, izrekli 2.205 ukrepov za odpravo nepra-
vilnosti ter izrekli 839 ukrepov v postopku
o prekršku. Konkretno to pomeni, da je bilo
izrečenih glob v višini 870.725 evrov. Več o re-
zultatih našega dela lahko preberete v letnih
poročilih o delu, ki so objavljena na spletnih
straneh Inšpektorata RS za okolje in prostor
(www.iop.si).
narašča število
ilegalnih pošiljk
odpadkov
nadzirate izvajanje 365 predpisov. kje se
kaže največ problemov?
Inšpektorji za okolje so pristojni za nadzor
naslednjih področij: kakovost zraka, ravnanje
z odpadki, emisije snovi v vode, urejanje voda,
raba vode, varstvo narave, ravnanje z ozonu
škodljivimi snovmi, industrijsko onesnaže-
vanje, emisije hrupa, emisije svetlobe, emisije
elektromagnetnega sevanja in nadzor gensko
spremenjenih organizmov. Vsa ta področja so
združena v štiri temeljne akte – zakone, in
sicer: Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah,
Zakon o ohranjanju narave in Zakon o gensko
spremenjenih organizmih. Vsi ti zakoni imajo
vrsto podzakonskih aktov in v resnici lahko
rečemo, da se njihovo število giblje okrog
350.
toda največ dela je z odpadki?
Res je. Z vidika vsebin predpisov je trenutno
največ težav na področju ravnanja z odpadki,
zapleti pa se pričakujejo tudi na področju
čiščenja komunalnih odpadnih voda. Roki,
kot jih določajo predpisi in tudi obveznosti iz
direktiv Evropske unije, ne bodo izpolnjeni.
Poudariti želim pomen nadzora čezmejnih po-
šiljk odpadkov in naraščajočega števila ilegal-
nih pošiljk odpadkov med državami članicami
Skupnosti in tudi izven nje. Sicer pa za nas
kot organizacijo predstavljata največjo težavo
nezadostna kadrovska zasedba in financiranje.

Priznati je treba, da organiziranost inšpekcije
oziroma inšpektorata ni sledila potrebam, ki
jih nalagajo obveznosti številnih predpisov. Iz
analize obremenjenosti inšpektorjev izhaja, da
se je v štirinajstih letih delovanja Inšpekcije za
okolje in naravo obseg nadzora nesorazmerno
povečal glede na povečanje števila inšpektor-
jev za okolje. Obseg dela inšpektorja se je v letu
2009 glede števila predpisov, ki jih nadzira,
v primerjavi s količino predpisov iz leta 1995
povečal za 300 odstotkov oziroma je moral
inšpektor v letu 2009, če je želel nadzirati
vse predpise, ki spadajo v njegovo pristojnost,
opraviti inšpekcijski nadzor 8,57-krat hitreje
kot v letu 1995.
foto arhiv Fit medie
Tatjana Bernik
OE OEEO
odpadna embalaža odpadna električna in
elektronska oprema
Promocija
Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si
Upamo, da bodo aktivnosti, ki jih zagovar-
ja novi evropski komisar za okolje Janez
Potočnik, spodbudile tudi Slovenijo k večji
aktivnosti na tem področju. Okoljski komisar
namreč ugotavlja, da je potrebno proces imple-
mentacije evropske zakonodaje in nadzor nad
izvajanjem ter sam proces uveljavljanja pospe-
šiti in okrepiti.
Z novimi okoljskimi predpisi, ki omogočajo
nove sheme na področju odpadne embalaže
in tako uvajajo podaljšano povzročiteljevo
odgovornost, se Mop odreka svoje regula-
torne vloge. Že pri sedanjem številu shem so
odnosi neurejeni. toda povečana bo vloga
inšpekcijskih organov. kako boste lahko
učinkoviti?
Sami veste, da je načrtovanje dela zelo pomem-
ben element vodenja in učinkovitega dela. Tudi
mi načrtovanju dela posvečamo precej pozor-
nosti in pri tem črpamo informacije in znanje
od stanovskih kolegov, združenih v medna-
rodno organizacijo IMPEL, zvezo organov
držav ES za izvajanje in uveljavljanje okoljske
zakonodaje.
Seveda je učinkovitost dela v tesni korelaciji z
organizacijskim sistemom, v katerem organ de-
luje, pooblastili in kadrovskimi ter finančnimi
viri. Vsekakor je potrebno zavedanje, da le z in-
špekcijskim nadzorom ni možno vzpostavljati
OBA
odpadne baterije in odpadne nagrobne
akumulatorji
23
sistema, ampak mora biti na razpolago več oro-
50
dij, predvsem finančne narave. Pričakujem, da
bomo z ustreznim pretokom informacij med
Agencijo RS za okolje in inšpekcijo vzpostavi-
OKOLJE
li nadzor, ki bo učinkovit in bo dal ustrezne
rezultate.
Med državnim in
lokalnim nivojem
ni nobene
povezave
v nekaterih občinah so na okoljskem podro-
čju začele delovati komunalne inšpekcije, a
tudi občinski redarji bi lahko več storili za
okolje, ne le za parkiranje. kaj lahko tu stori
inšpektorat oziroma občina?
Ustanavljanja občinskih in medobčinskih
inšpektoratov smo veseli, saj za nas pomeni
razbremenitev v smislu prijav. V praksi sicer še
ugotavljamo določene težave pri razumevanju
posameznih določb predpisov, na splošno pa je
bil skrajni čas, da se je ta proces začel. Zakon o
lokalni samoupravi jasno določa, kaj so izvirne
naloge občin, temu sledi tudi Zakon o varstvu
okolja, ki na podlagi tega določa, katere so
ONS OZ
odpadna zdravila
sveče
maj may 2010
24

obvezne občinske javne službe varstva okolja. inspections and tHe what should be monitored in the environ-
50

Med te naloge sodijo oskrba s pitno vodo, od-

vajanje in čiščenje komunalne in padavinske
environMent ment and what they are unable to monitor.

odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih

Environmental After all, penalties for offences conducted
OKOLJE

odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali in relation to the environment are not that
odstranjevanja komunalnih odpadkov in ure-
janje in čiščenje javnih površin. Zadnja novela
Sores are on high.

Zakona o varstvu okolja je prinesla še eno no-

vost, in sicer to, da je obvezna občinska javna
the Increase This year, you plan to check all public the

služba tudi obdelava komunalnih odpadkov.

Občine so dolžne zagotoviti izvajanje teh nalog
and there are utility companies in Slovenia. Why? Is this
because of the report presented by the
preko občinskih odlokov, ki jim dajejo tudi poo- not Enough Court of auditors or due to the poorly re-

blastilo za ukrepanje.
Kot pomanjkljivost tega sistema vidimo le to, da
med državnim in lokalnim nivojem ni nobene
povezave ne v smislu organiziranja dela ne v
smislu nadzora kakovosti dela.
kako
kako to, da slovenija
slovenija ni uspešna pri odpravlja
odpravlja-
nju črnih odlagališč? aalili inšpekcija res nima
moči?
Črna odlagališča so odraz našega odnosa do
okolja in pomanjkanja zavedanja, da so takšna
ravnanja ne le prepovedana, ampak skrajno ne-
odgovorna in nedopustna. Ker se do tega obna-
šamo, kot da črnih odlagališč nismo ustvarili mi
sami, ampak nekdo drug in se nad temi dejanji
le verbalno zgražamo ter čakamo, da bo nekdo
drug nekaj postoril namesto nas, se potem tudi
nič ne zgodi oziroma bolj malo. Vsekakor k temu
prispeva nizka stopnja ozaveščenosti prebival-
stva in nezavedanje, da je primarna odgovornost
za pravilno ravnanje z odpadki na povzročitelju
odpadka in ne na inšpektorju oziroma državi
ali občini. Pomembno je tudi dejstvo, da večino
črnih odlagališč sestavljajo odpadki, ki priha-
jajo iz gospodinjstev, zato je njihovo urejanje v
pristojnosti lokalnih skupnosti. Pogosti so tudi
primeri, ko je do nedovoljenega odlaganja prišlo
s privoljenjem lastnika, kar velja zlasti v prime
prime-
ru odlaganja gradbenih odpadkov.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/24
Inspectors
T he number of environmental inspec-
tions conducted in 2009 is surprising,
as the Inspectorate for the Environment
and Spatial Planning received a lot of
criticism in the past, saying that they
were neither efficient not strict enough.
The inspectors say that their numbers are
too low, yet they still managed to conduct
6,819 inspections. The majority of these
inspections, almost one half of them,
were conducted with regard to waste
management, 20% on industrial pollution
and risk management, 19% on water and
only 6% on noise and 2% on air quality.
There were no inspections conducted with
regard to electromagnetic radiation and
light pollution. The fact remains that the
majority of irregularities happen in waste
management. In the roundtable on the
various cracks in Slovenia’s waste manage-
ment system, which was published in the
previous issue, Ms. Tatjana Bernik, director
of the Environment and Nature Inspection
Service, announced inspections of all
public utility companies in Slovenia. This is
another reason why we should talk about
gulated relations of utility companies and
schemes? What will you check?
In accordance with the annual inspection plan of
the Environment and Nature Inspection Service
for 2010, this year we will conduct inspections of
all public services acting in the field of organised
waste collection and transport. We will further
conduct scheduled and special inspections of
landfill operators. This is part of the planned acti-
vities to be conducted within the framework of ve-
rifying the type and quantity of waste deposited
in landfills. The main purpose of this inspection
is to verify whether and to what extent landfill
operators conduct the procedures of verifying the
received waste to be deposited and in what way
they prevent prohibited waste from being inclu-
ded. Packaging waste is a part of this waste. As
our inspections in 2009 have established that
contractual relations between some public uti-
lity companies and companies dealing with the
management of packaging waste are truly not re-
gulated, we have included this in our inspections.
We came to these conclusions on the basis of the
findings expressed by the Court of Auditors in its
report.

Družba PAPIR SERVIS, članica

Družba za ravnanje z odpadki, Pod ježami 3, 1000 Ljubljana
Skupine Krater, je danes v Slove-
niji dobro prepoznavna na podro- Tel.: 01/588-02-10, www.papir-servis.si

je z odpadki
čju ravnanja z odpadki. V zadnjih
letih v povprečju letno obdela okoli
100.000 ton odpadkov. Zbrane
odpadke obdeluje v svojih obratih
v Ljubljani, v Lenartu v Slovenjskih
goricah, v Logatcu, v Novem me-
Celovito ravnan
stu, v Lendavi in v Prevaljah. Vedno bolj zanesljivega partnerja pomenimo tudi pri izvajanju sistema zbiranja in uničevanja zaupnih do-
kumentov – Strogo zaupno, v okviru naše bogate ponudbe pisarniškega materiala in higiensko papirne
Danes pomeni enega najpomemb- konfekcije pa zadovoljimo še tako zahtevnega poslovnega partnerja.
nejših partnerjev nacionalne sheme Kot invalidsko podjetje poslovnim partnerjem prav tako nudimo nadomestno izpolnitev
ravnanja z odpadno embalažo. z zakonom predpisanih invalidskih kvot.
Zbiranje in odkup vseh odpadnih surovin: Poleg zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov se podjetje ukvarja tudi s prodajo
maj may 2010

pisarniškega materiala in papirno higienske konfekcije.

01/548-49-31 Informacije in naročilo: trgovina@papir-servis.si, tel.: 01/548-49-41 ali 01/548-49-42
Promocija

PS-EOL-02-190x89.indd 1 29.4.2010 11:00:05

Družba Slopak je nase prevzela zahtevno nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadno embalažo
v Sloveniji, sistem pa je od zagona v letu 2004 do danes dosegel zavidljivo dobre rezultate.
V obdobju od leta 2004 do leta 2009 je družba Slopak:
• reciklirala več kot 450.000 ton,
• v svoj sistem vključila več kot 2.000 podjetij,
• organizirala akcije ozaveščanja, v katerih je sodelovalo več kot 150.000 otrok,
• s svojimi dejavnostmi vsako leto pokrivala več kot 99 % slovenskega ozemlja,
• v sistem Slopak vključila več kot 80 izvajalcev,
• vzpostavila kompetenten sistem ravnanja tudi z odpadno električno in elektronsko opremo, v katerega je danes
vključenih 210 podjetij,
• kot edina družba v Sloveniji vzpostavila sistem ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi
sredstvi
• ter edina v Sloveniji vzpostavila sistem ravnanja z odpadnimi gumami.

Primerjava med zahtevanim deležem predelave

in dosežki družbe Slopak za obdobje 2004 - 2009

delež zbrane 70
in predelane
embalaže v % 60
50
40
30
20
10
0 Min. zahteve EU za Slovenijo (%)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Dosegel Slopak (%)

Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, deluje:

• na neprofitnih načelih, saj ves dobiček reinvestira v sistem dela z odpadno embalažo,
• v evropskem okviru kot član krovne evropske organizacije za ravnanje z odpadno embalažo Pro Europe,
• kot ekskluzivni podeljevalec pravice do uporabe znaka Zelena pika na območju Slovenije,
• pod nadzorom lastnikov, ki so zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo in redno kontrolirajo ekonomsko
učinkovitost družbe,
• okoljsko učinkovito, saj smo v obdobju od leta 2004 do leta 2009 vedno presegli zahtevane cilje predelave
za Slovenijo.

SLOPAK d.o.o., VODOVODNA CESTA 100, 1000 Ljubljana

telefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.si
www.slopak.si
Promocija

www.locevanjeodpadkov.si
26
okoLJSkE dAJATvE
50
po novem se bo znesek
OKOLJE
dajatve izračunal avtomatsko
mag. alen kitek
okoljske dajatve
Čeprav v letu 2010 ne bo
večjih sprememb pri okoljskih
dajatvah, je bistvena novost
pri dajatvi za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda. krovni predpis
na področju varstva okolja v
Sloveniji je Zakon o varstvu
okolja, ki ureja varstvo okolja
pred obremenjevanjem kot
temeljnim pogojem za trajnostni
razvoj. Z uvajanjem ekonomskih
in finančnih instrumentov,
med katere štejemo okoljske
dajatve, se udejanja eno
izmed temeljnih načel varstva
okolja, to je načelo plačila za
obremenjevanje okolja.
maj may 2010
N a podlagi omenjenega zakona je Vlada
RS sprejela devet uredb o okoljskih da-
jatvah, in sicer za: onesnaževanje zraka z
emisijo ogljikovega dioksida, onesnaževanje
okolja zaradi uporabe mazalnih olj in teko-
čin, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja
izrabljenih motornih vozil, onesnaževanje
okolja zaradi odlaganja odpadkov, onesnaže-
vanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpa-
dne embalaže, onesnaževanje okolja zaradi
nastajanja odpadne električne in elektronske
opreme in onesnaževanje okolja zaradi upora-
be hlapnih organskih spojin.
Z omenjenimi uredbami je Vlada RS po-
drobneje določila vrsto onesnaževanja,
osnovo za obračun okoljske dajatve in zave-
zance za posamezno okoljsko dajatev, njeno
višino (običajno s Sklepi o znesku dajatve za
posamezno koledarsko leto) in način njenega
obračunavanja, odmere ter plačevanja.
foto: Shutterstock
N adzor nad izvajanjem vseh uredb o okolj-
skih dajatvah, razen zaradi odlaganja
odpadkov opravlja Carinska uprava RS (v na-
daljevanju CURS).
V spodnji tabeli so za posamezno okoljsko
dajatev (razen za odpadne vode in odpad-
ke) navedeni število plačnikov in obračunov
okoljske dajatve ter obračunana okoljska
dajatev, pri določenih dajatvah pa tudi koli-
čina, dana v promet v RS v letih 2007, 2008
in 2009. Okoljska dajatev zaradi uporabe
hlapnih organskih spojin se obračunava in
plačuje od leta 2008, okoljska dajatev CO2 za-
radi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov
pa od leta 2009.
V letu 2010 se bodo bistveno zmanjšali
prihodki od okoljske dajatve za izrablje-
ne gume, saj se bo znesek dajatve na enoto
obremenitve znižal z 0,1460 evrov na 0,0054
evrov. Če se predpis o okoljski dajatvi zaradi
nastajanja odpadne embalaže ne bo spremenil
(znesek za kg embalaže iz polivinilkloridov ali
 27
drugih halogeniranih olefinov se bo povečal

50
obračunana količina,
s sedanjih 0,0017 evrov na 2,55 evrov), se Število Število dajatev (v dana v
bodo prihodki v letu 2011 povečali s sedanjih okoljska dajatev/leto plačnikov obračunov mio €) promet (kg)

OKOLJE
0,4 milijona evrov na več kot šest milijonov 2007 108 1232 29,225
evrov. CO2 – zgorevanje goriv 2008 102 1229 31,971 /
2009 93 674 29,538

v uredbah so CO2 – fluorirani toplogredni

plini
2009 16 30 0,233 186.806

tudi obrazci za Mazalna olj in tekočine

2007
2008
246
276
2662
2989
2,536
2,495 /

vračilo dajatve 2009

2007
328
636
3681
4758
2,269
7,064

O
Izrabljena motorna vozila 2008 556 5167 0 /
bveznosti iz predpisov o okoljskih daja-
tvah zavezanci oziroma plačniki v glav- 2009 647 6249 0,499
nem izpolnjujejo tako, da na predpisan način 2007 1126 4269 0,398 213.092.373
vodijo evidence in izpolnijo obrazce iz prilog, Embalaža 2008 1090 4239 0,401 215.081.631
ki so sestavni del uredb o okoljskih dajatvah. 2009 1233 4722 0,419 215.473.080
Obrazce nato pošljejo po pošti krajevno pri- 2007 727 2568 0,409 35.404.231
stojnemu carinskemu uradu (za vse okoljske Električna in elektronska
2008 722 2636 0,379 33.484.232
dajatve, razen okoljske dajatve za onesnaže- oprema
2009 792 1575 0,325 28.716.352
vanje zraka z emisijo CO2 in zaradi odvajanja
2007 202 610 2,64 18.282.509
odpadnih voda, je krajevno pristojen CU
Gume 2008 188 626 2,703 18.707.326
Jesenice). Vsi zavezanci oziroma plačniki
okoljskih dajatev, razen plačnikov okoljske da- 2009 241 847 2,47 17.079.819
jatve CO2 zaradi zgorevanja goriv, morajo ca- 2008 78 147 0,061
Hlapne organske spojine /
rinskemu organu pred pričetkom opravljanja 2009 93 206 0,072
dejavnosti prijaviti dejavnost na predpisanem
obrazcu. Poleg splošnih podatkov (imena in Tabela okoljskih dajatev
naslova podjetja, davčne in matične številke,
izdelkov, za katere je nastala obveznost za ob- obveznih dajatev in drugih javnofinančnih
tipa zavezanca) in vrste vpisa (prijava začetka
račun, ter znesek okoljske dajatve. Zavezanci prihodkov.
opravljanja dejavnosti, priglasitev sprememb
za plačilo okoljske dajatve za mazalna olja, ki
dejavnosti, priglasitev prenehanja dejavnosti,
v nekaterih primerih tudi priglasitev začasne-
ga prenehanja) morajo na obrazcih za prijavo
jih prodajo osebam za uporabo v namene, za
katere se dajatev ne plačuje, morajo obračun-
V ečina uredb vsebuje tudi obrazec zahtevek
za vračilo okoljske dajatve. Upravičenci
do vračila okoljske dajatve morajo poleg po
skemu obrazcu priložiti tudi obrazec o pre-
dejavnosti navesti tudi vrste izdelkov, na ka- navodilih izpolnjenih obrazcev zahtevku na
gledu prometa mazalnih olj, v katerem poleg
tere se prijava nanaša. zahtevo carinskega organa priložiti dokazila
splošnih podatkov navedejo tudi uporabnika
(račune, izvozne carinske deklaracije, tovorne
V prilogah vseh uredb so obračunski
obrazci, v katere morajo poleg davčnega
obdobja, na katerega se obračun nanaša, in
teh olj, vrsto mazalnih olj in namen uporabe.
Plačniki morajo obračunano okoljsko daja-
tev nakazati na podračune, ki so določeni v
liste itn.) o upravičenosti do vračila.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/25
splošnih podatkov vnesti količine in vrste predpisu o podračunih ter načinu plačevanja

INKJET ČRNILA
LASER TONERJI
OKOLJU PRIJAZNA KVALITETA
EVROPSKO POREKLO.
2-LETNA gARANcIJA
KMP PrintTehnik d.o.o.
Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, Slovenija
T: 03 57 15 518 | F: 03 57 15 503
maj may 2010

E: info@kmp.si | www.kmp.si
Promocija

28
UREdBA o ZELEnEM
JAvnEM nARoČAnJU
50
pot do zelenega
OKOLJE
odločanja
lucija lorger
kaj se dogaja z Uredbo o
zelenem javnem naročanju zdaj,
ko so prve razprave mimo?
ozaveščanje in usposabljanje
Zelenem javnem
za zeleno naročanje je eno
prednostnih vsebinskih
področij Evropske unije. Gre
za postopek naročanja, kjer
so pri vrednotenju ponudb
naročanjU
vključeni okoljski vidiki in ima
prednost nakup okoljsko manj
Uredba o
obremenjujočega izdelka ali
storitve. nekatere države EU so
se že temeljito lotile tega izziva.
o izkušnjah in izzivih zelenega
javnega naročanja v Sloveniji
in EU je spregovorila Marjana
dermelj iz Službe vlade RS za
razvoj in evropske zadeve.
maj may 2010
A kcijski načrt za zeleno javno naročanje za
obdobje 2009 – 2012, ki ga je vlada spreje-
la že maja 2009, sledi smernicam in pričakova-
njem Evropske komisije v zvezi z naročanjem
okolju prijaznega blaga, storitev in gradenj ter
za doseganje ciljev predvideva vrsto ukrepov,
med drugim tudi sprejem Uredbe o zelenem
javnem naročanju, ki jo je Ministrstvo za fi-
nance pripravilo v sodelovanju z Ministrstvom
za javno upravo, Službo vlade za razvoj in
evropske zadeve in nekaterimi drugimi mini-
strstvi ter stroko. Prvovrstno vprašanje tega
področja je, kako daleč je Slovenija z napoveda-
no uredbo in kaj je njen glavni namen: »Uredba
o zelenem javnem naročanju še ni sprejeta.
Konec februarja letos je bila zaključena javna
obravnava. Vseh pripomb predlagateljev še
nismo pregledali, bomo pa to storili najkasneje
v prvi polovici maja. Ob dokončni pripravi be-
sedila bo treba pripraviti tudi oceno stroškov
in koristi, ki bodo posledica njenega izvajanja.
Ključnega pomena pri tem bo ocena koristi v
času življenjskega kroga blaga, storitve ali gra-
dnje«, je povedala Marjana Dermelj in poudari-
la, da je namen te uredbe predvsem zmanjšati
negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem
okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev
in gradenj: »Dajale naj bi zgled zasebnemu sek-
torju ter potrošnikom. Ob tem želimo spod-
bujati razvoj trga tovrstnih izdelkov, storitev
ali gradenj. S predlaganim besedilom uredbe
bomo v slovenski pravni red prenesli tudi del
Direktive 2006/32/ES o učinkovitosti rabe
končne energije in o energetskih storitvah ter
Direktivo 2009/33/ES o spodbujanju čistih in
energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz«.
P o definiciji so zelena javna naročila »pro-
ces, v katerem javna uprava kupuje takšno
blago ali naroča takšne storitve in dela, ki imajo
manjši vpliv na okolje skozi celoten življenjski
krog, če jih primerjamo z blagom in storitvami,
ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funkcije«.1
Pri uredbi oziroma pripravi razpisne dokumen-
tacije je torej ključno, da naročnik že v predme-
tu javnega naročila opredeli, da gre za okoljsko
manj obremenjujoč izdelek, storitev ali gradnjo.
Pri tem je pomembno, kot pravi Dermeljeva,
»da naročnik navede vse okoljske zahteve, za
katere želi, da jih ponudnik izpolni.
O predelitev slednjih mora biti taka, da
naročnik s tem ne krši temeljnih načel
javnega naročanja, predvsem načela nedis-
kriminatornosti in konkurenčnosti. Nujen
pogoj za uspešno izvedeno zeleno javno naro-
čanje je tudi povezanost okoljskih kriterijev
foto: Shutterstock
s predmetom javnega naročanja. To v praksi
pomeni, da lahko v razpisni dokumentaciji
opredelimo različne okoljske vidike (npr. izpu-
ste CO2, izpuste drugih plinov ali trdnih delcev,
raven hrupa itd.), če denimo kupujemo vozila,
ki manj obremenjujejo okolje. Ne moremo pa
zahtevati, da ima ponudnik npr. vzpostavljen
sistem upravljanja z okoljem«.
katera področja zajemajo zelena javna naro-
čila in na katere produktne skupine se bo v
začetni fazi uvajanja zelenih javnih naročil
osredotočila vlada?
V prilogah uredbe bodo temeljne okoljske
zahteve predpisane za naslednje vrste javnega
naročanja: električno energijo, živila in gostin-
ske storitve, elektronsko pisarniško opremo,
pisarniški papir, belo tehniko, aparate in druge
izdelke, ki so označeni z energijskimi nalep-
kami, vključno s hladilniki, zamrzovalniki in
njunimi kombinacijami, pralnimi stroji, sušil-
niki in njunimi kombinacijami, pomivalnimi
stroji in pečicami; gradnjo, prenovo stavb ter
redno in investicijsko vzdrževanje, vključno z
idejno zasnovo, projektiranjem ter nakupom in
vzdrževanjem hladilnih naprav, cevi s toplotno
izolacijo, naprav za pripravo tople pitne vode,
prezračevalnih in klimatizacijskih naprav, raz-
svetljavo notranjih prostorov in termostatskih
ventilov, gradnjo, prenovo, redno in investicij-
sko vzdrževanje javne razsvetljave, pohištvo,
čistila in storitve čiščenja ter vozila.1
Dermeljeva je dodala še, da je Ministrstvo za
javno upravo v letu 2009 izvedlo deset postop-
kov za skupno javno naročanje, od katerih so
okoljske vidike vključevali razpisi za nabavo
pisarniškega materiala, dobavo novih osebnih
in kombiniranih vozil in dobavo električne
energije. Pri tem je poudarila, da bodo morali
naročniki pri oddaji javnih naročil upoštevati
okoljski vidik za vse vrste javnega naročanja,
ki so opredeljene v uredbi. S tem se določa
naročnikom ne le kako naročati oziroma iz-
vesti postopek javnega naročanja, temveč kaj
naročati, to je okoljsko manj obremenjujoče
blago,storitve in gradnje.
kdo
kdo vse bo moral upoštevati (temeljne in dodo-
datne) okoljske zahteve, ki jih določa uredba,
oziroma kdo so zavezanci po tej uredbi?
Zaradi različne usposobljenosti naročnikov je
predlagano besedilo uredbe oblikovano tako,
da bodo morali temeljne okoljske zahteve v
1 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.
do?uri=COM:2008:0400:FIN:EN:PDF
 29
postopke oddaje javnega naročila v prvem ko- nas je zanimalo, kakšna je praksa zelenih Avstrija, Danska, Finska, Nemčija,

raku vključevati organi RS in organi lokalnih
skupnosti. Vsi ostali zavezanci pa bodo morali
50
javnih naročil v tujini, ali so le-ta tako kot
pri nas predpisana z uredbo, katere države
N izozemska, Švedska in Velika Britanija,
t. i. »zelenih 7«. V teh državah je analiza 2

v prvi fazi okoljske zahteve za vsako blago, sto-
ritev ali gradnjo vključiti le med merila za izbor
najugodnejše ponudbe, ki bodo opredeljena
v posebni prilogi. Ti zavezanci bodo morali
izbrati vsaj eno okoljsko zahtevo, predpisan
pa bo tudi minimalni delež okoljskih meril za
izbor najugodnejše ponudbe za vsako naročilo
(predvideni odstotek je najmanj 25 % vseh
meril). Izjema so le gospodinjski aparati in
redno ter investicijsko vzdrževanje, pri kate-
rem bodo morali vsi javni naročniki upoštevati
temeljne okoljske zahteve ne glede na to, v ka-
teri del razpisne dokumentacije se vključijo.
Praksa zelenega
so na tem področju vodilne, predvsem pa,
kaj kažejo rezultati analiz zelenega javnega
naročanja, ki so jih v nekaterih evropskih
državah že naredili (zmanjšanje emisij CO2
, finančni učinki idr.: »Praksa iz tujine kaže,
da je za uspešno izvajanje zelenega javnega
naročanja najbolj pomembno to, da se med
ponudniki in tistimi, ki v javnem sektorju
sistemati
delujejo na tem področju, začne sistemati-
čen dialog, ki je namenjen obojestranskemu
zač
prenosu informacij, da se lahko podjetja zač-
nejo prilagajati novim trendom, naročniki v
javnem sektorju pa lahko tudi z uporabo bolj
inovativnega pristopa k javnemu naročanju
pomagajo pri prodoru novih izdelkov na
trg. Skoraj vse države članice so že sprejele
OKOLJE
javnega naročanja za deset 3 skupin izdelkov
in storitev pokazala, da so naročniki v sezoni
2006/2007 glede na vrednost v povprečju 45
% javnih naročil izvedli v skladu z načeli ze-
lenega javnega naročanja. S tem so pomemb-
no prispevali k zmanjševanju emisij CO2, saj
so se zato v teh državah članicah v povprečju
zmanjšale za 25 %. Vendar pa se koristi zara-
di zelenega javnega naročanja ne končajo pri
tem. V nasprotju s splošnim prepričanjem
rezultati poročila kažejo, da so v državah
članicah, kjer so proučevali zeleno javno
naročanje, upoštevajoč načelo izračunavanja
stroškov celotnega življenjskega kroga, za-

javnega nacionalne akcijske načrte za zeleno javno radi takega pristopa pri javnem naročanju v
naročanje, v katerih so opredeljeni bolj ali povprečju prihranili 1 % BDP.

naročanja v EU manj zavezujoči cilji, ki naj bi jih dosegli za

to področje. Določene države članice imajo
za posamezna področja predpise (npr. nakup 2 http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statisti-

Z nano je, da imajo nekatere države članice

EU na področju zelenega javnega naroča-
nja že bogate izkušnje in zavidljive rezultate
(zelo dejavna je tudi Evropska komisija), zato
vozil), ki javnim institucijam nalagajo nakup
okoljsko odgovornih izdelkov. Sicer pa so na
področju zelenega javnega naročanja med
vodilnimi državami članicami EU predvsem
cal_information.pdf
3 Vozila, električna energija, gradnje, papir, elektronska
pisarniška oprema, čistila in storitve čiščenja, nakup hrane
in gostinskih storitev, pohištvo, tekstil, vrtnarska oprema
in storitve.

Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. vam skupaj s povezanimi družbami v Sloveniji nudi individual-
ne rešitve gospodarnega ravnanja z odpadki - od ločenega zbiranja na izvoru, obdelave, predelave in
izkoriščanja komunalnih ter industrijskih odpadkov, vse do deponiranja ostankov ali posredovanja v
uničenje.
S sodobnimi in specializiranimi vozili ter napravami Saubermacher Slovenija d.o.o. omogoča ekološko in
ekonomično ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki ter obtem zagotavlja dosledno izpolnjevanje
predpisov. S svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki smo prisotni na celotnem
območju Slovenije ter imamo v okviru globalnega servisa dostop do preizkušenih in mednarodno
priznanih sodobnih tehnologij. Po naročilu izdelamo programe ravnanja z odpadki in pripravimo
optimizacijo gospodarjenja z odpadki za individualne stranke.

www.saubermacher.si

Saubermacher Slovenija d.o.o.

Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota
Tel.: 02/ 620 23 50
E-pošta: odpadki@saubermacher.si
Prisotni pa bomo tudi na simpoziju (Ne)varn
Naše povezane družbe:
PE Lenart
Sp. Porčič 4/a, 2230 Lenart
Tel.: 02/ 620 23 00
21. majem v HALI E, razstavni prostor 02.
Obiščite nas na Eko sejmu v Celju med 18. in
dvorani na Celjskem sejmu.
eniji, ki se bo v istem času odvijal v Modri
o ravnanje z nevarnimi odpadki v Slov

Saubermacher - Komunala d.o.o. PUP - Saubermacher d.o.o. CRO Vrhnika d.o.o. Ekologija d.o.o. Čisto mesto d.o.o.
Noršinska ulica 12, Murska Sobota Koroška cesta 46, Velenje Pot na Tojnice 40, Vrhnika Laze 22, Kranj Dornavska 26, Ptuj
maj may 2010

02/ 526 84 50 03/ 896 87 11 01/ 750 58 00 04/ 231 91 00 02/ 780 90 20
www.saubermacher-komunala.si www.pup-saubermacher.si www.crovrhnika.si www.ekologija.si www.cistomesto.si
Promocija
 ak
30
AkTUALno
50

tua
Zelene davčne
OKOLJE

foto osebni arhiv

lno
reforme ne bo
Marko Cedilnik1

N ekoč sem v nekem članku zapisal ali pa

prepisal, tega se natančno ne spomnim
več, da začetek tretjega tisočletja zaznamuje
gospodarstva tudi sektor logistike, je posebej
zaskrbljujoča zgodba. K ar je za nekoga neuporabna iztrošena
stvar, za drugega pomeni koristno su-
rovino. To je temeljni princip recikliranja.
vse večja občutljivost za naravovarstvena
vprašanja, o čemer ni dvoma. Izginjajoči
O b tem razmišljanju pustimo ob strani, da
je lepo imeti ozaveščeno prebivalstvo,
prebivalstvo, ki se zaveda, da je potrebno
Recikliranje ohranja naravne vire, energijo
in zmanjšuje onesnaževanje. Za pridobivanje
tropski gozdovi, izčrpani naravni energetski surovin iz recikliranih odpadkov porabimo
ohranjati okolje, ki ni samo njihovo, ampak
viri in kopičenje radioaktivnih odpadkov do 90 odstotkov manj energije kot pri izra-
pripada tudi njihovim otrokom. Ljudje se
so zgolj trije izmed številnih vzrokov, ki jih bi primarnih virov. Z recikliranjem hkrati
po navadi obnašamo ambivalentno tudi pri
Evropejci povezujejo z vse slabšo kakovostjo zmanjšujemo problem z iskanjem, urejanjem
ravnanju, ki je povezano z obremenjevanjem
zraka, vode in zemlje ter s tanjšanjem ozon- in upravljanjem odlagališč. Za recikliranje pa
okolja. Zelo natančno vemo, kako bi se morali
ske plasti. Danes sta zato že dva od treh pre- morajo biti odpadki zbrani ločeno, o čemer
obnašati drugi,
bivalcev stare celine pripravljena seči globlje je potrebno poučiti ne samo otroke, ampak
istočasno
v žep za izdelke, ki so manj škodljivi za okolje. tudi marsikatere starše. Organizirati je
pa se
Vprašanje je zgolj koliko, saj se večina noče potrebno družinsko ekipo2 za skrb
ne
odpovedati avtomobilom, ki naj bi bili po za okolje.
javnem mnenju drugi največji svetovni one-
snaževalec okolja, a so hkrati simbol svobode
in kakovosti življenja.
N i pa potrebno podcenje-
vati tudi majhnih pri-
spevkov. Varčna žarnica

R azlog za skrb so tudi podatki združenja

evropskih avtomobilskih izdeloval-
cev, po katerih naj bi imela avtomobilska
lahko v času svojega de-
lovanja prihrani toliko
energije, kot jo da 300
industrija dvanajstodstotni delež pri kilogramov premoga.
onesnaževanju stare celine. Zgolj skozi Med takšne majhne, a
izpuhe vozil na evropskih cestah pa naj pomembne prispevke
bi ušlo v ozračje približno dva odstotka sodijo še nakupovanje
svetovnega izpusta ogljikovega dioksi- s košarami ali več-
da. Zaradi povečane koncentracije at- kratna uporaba ene
mosferskega ogljikovega dioksida, ki med vrečke, uporaba biolo-
vsemi plini najbolj vpliva na ustavljanje ško razgradljivih čistil,
od Zemlje odbitega sončevega valovanja, je nadzor temperature v
segrevanje Zemlje večje, kot bi moralo biti. hladilniku itd. 3
Posledice uničevanja okolja se bodo po oce-
nah Organizacije združenih narodov v nasle-
dnjih nekaj letih približale kritični točki, ko
O kolju prijazna ravnanja
doma ljudje lahko ko-
ristno prenesemo tudi v podjetje.
za-
sanacija mnogih posledic ne bo več mogoča. Toda v podjetjih je problem ambiva-
veda-
Države članice Evropske unije si prizadevajo lence še večji, saj podjetja kljub altruistič-
mo, kako
izboljšati stanje na tem področju, pri čemer no zapisanim vizijam in strategijam sledijo le
tudi sami vede ali
opozarjajo, da nove in prihodnje članice EU enemu banalnemu cilju – brezkompromisne-
nevede povzročamo veliko obremenjevanje
zaradi tranzicije in privatizacije vse premalo mu ustvarjanju čim večjega dobička.
okolja z ravnanji in rabo stvari. Seveda pri la-
pozornosti namenjajo ekološkim temam. Ob
stnem ravnanju vsi razmišljamo v smislu: ena
tem se postavlja vprašanje, kakšen je odnos 2 Z družinsko ekipo je mišljena osveščenost vseh
odvržena iztrošena baterija ni nič. Dejanski članov družine, ki lahko s svojimi ravnanji, zgledom
do okolja v Sloveniji in novih članicah. Tudi
problem pa je na milijone odvrženih iztroše- in obnašanjem vplivajo na izboljšan odnos do okolja,
v starih ni vse tako, kakor piše v poročilih predvsem starši z nenehnim opozarjanjem in vzgajanjem
nih baterij.
in deklaracijah. Kaj in kako mislijo ukrepati svojih otrok ter tudi lastnim zavedanjem, da s svojim
maj may 2010

Evropska unija in vlade posamičnih držav, prekomernim obremenjevanjem okolja porabljajo dobrine,
1 Marko Cedilnik, mag. inž. log., univ. dipl. prav., ki pripadajo njihovim potomcem.
je veliko vprašanje. Kako pa se odziva na državljan Republike Slovenije in Evropske unije, e-mail: 3 Deloma povzeto po Pogačnik, J. (2003, 10. december).
okoljska vprašanja gospodarstvo in znotraj senturska.gora@siol.net Poskrbimo za ohranitev okolja. Delo in dom, str. 4.
 31
D običek pa je kategorija, ki nikoli ni bila
V si dosedanji poskusi okoljskih davčnih litrov vode na dan, vam zmanjšamo stro-

50
in nikoli ne bo prijazna ljudem, kaj šele reform, ki naj bi nas obvarovali pred nami šek za vodarino za 10 %,
okolju. Tu bi morala širša družbena skupnost samimi, so bolj ali manj klavrno propadli.
• če podjetje zmanjša stroške prevoza za 20

odigrati svojo vlogo in omejiti škodljivo
brezkompromisno hlastanje za dobičkom, ki
služi le peščici »izbrancev«. Širša družbena
skupnost v obliki države in Evropske unije bi
morala zagotoviti primerne pogoje, ki bodo za
vse enaki in prijazni do okolja. Poleg tega, da
najvišja skupnost pobira davke, ki jih potre-
buje za svoje delovanje in za varovanje pred
zunanjimi sovražniki, mora danes takšna
skupnost, državna ali naddržavna, poskrbeti
za varovanje pred samim seboj. Tudi za to je
potreben denar in posledično novi davki.
Okoljska davčna reforma je sicer tema par
excellence za pisanje diplomskih in magistr-
skih nalog ter doktorskih disertacij, vendar po
mojem skromnem prepričanju te spremembe
ne spodbujajo niti posameznikov, niti velikih,
niti majhnih zasebnih ali javnih podjetij k
aktivnemu ravnanju v smeri okolju prijaznega
izkoriščanja našega planeta. Po mojem prepri-
čanju zato, ker davek vedno pomeni prisilo in
v človeški naravi je, da se pred nasiljem želimo
umakniti. Tudi davkom se vedno vsi želimo
izogniti.
OKOLJE
%, se dvojni prihranek obračuna kot odbi-
tek od davčne osnove,
• če podjetje kupi tehnološko zahtevnejšo
in energetsko manj potratno opremo, se
dvojni znesek povečane investicije zaradi
dražje opreme šteje kot odbitna postavka.
T
o je samo skromen začetek pisanja ljudem,
podjetjem in okolju prijaznega davčnega
sistema, ki pa ga boste seveda morali zaen-
krat poiskati v knjižnici na oddelku pravljic,

U vedba novih davkov ni popularen ukrep,

a če so povezani z ohranjanjem okolja za
naše otroke, se ljudje nekako najlažje sprija-
znimo z njimi. Vendar je pri uvedbi davkov
vedno vprašanje, kaj naj bo osnova, na pod-
lagi katere se odmerijo. Zelo enostavno je za-
pisati načelo, povezano z davki zaradi preko-
merne rabe naravnih virov in onesnaževanja,
s stavkom »onesnaževalec plača«. Težko pa je
to izvesti v praksi, saj se sodobna ekonomija
nikoli ni spopadla z resnim razreševanjem
vprašanja tako imenovane internalizacije
eksternih stroškov.
P relepo bi bilo, če bi zelena davčna refor-
ma prinesla davke v obliki takih zahtev:
• če dva meseca ne uporabljate osebnega
avtomobila in se na delo vozite s kolesom,
vam bomo zmanjšali prispevek za zdra-
vstveno zavarovanje za 5 %,
• če mleko kupite na mlekomatu s svojo
lastno embalažo, vam pri vsakem kuplje-
nem litru država odpusti 25 centov pri
dohodnini,
• če na osebo v gospodinjstvu porabite 10
kajti ambivalenca državnih uradnikov in
velikega kapitala je tako izrazita, da sprejem
takih predpisov ni mogoč. Sistem ljudem in
okolju prijaznih davkov bi ogrozil obstoječi
princip izdatnosti davkov, ki temeljijo na
široki davčni osnovi. S tem bi bil ogrožen
tudi obstoj velikega števila birokratov in
obstoj velikega kapitala. Dejstvo, da bi živeli
v okolju, ki je manj obremenjeno, prijaznejše
do ljudi in tudi bolj zdravo, pa tako in tako
nikogar več ne briga.

STORITE ZASE TISTO,

KAR JE DOBRO TUDI ZA NAŠ PLANET
Zmanjšajte nepotrebne stroške za energijo in emisije toplogrednih plinov!
Zmanjšajte obremenjevanje voda!

UGODNI KREDITI
Za različne naložbe v zmanjševanje ali preprečevanje obremenjevanja
okolja so občanom, podjetjem, drugim pravnim osebam in zasebnikom
na podlagi objavljenih javnih pozivov na voljo ugodni krediti Eko sklada.
Spremljajte spletno stran Eko sklada
NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE www.ekosklad.si
ali pokličite na telefon (01) 241 48 20.
Eko sklad od leta 2008 dodeljuje tudi nepovratna sredstva, namenjena
občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in izrabe obno-
vljivih virov energije v stanovanjskih stavbah.
maj may 2010
Promocija

REGiJSki CEnTER ZA
32
RAvnAnJE Z odPAdki nA
JUŽnEM PRiMoRSkEM
50
regija lahko izgubi milijone
OKOLJE
nepovratnih sredstev
helena kojnik
na jUžnem primorskem
od petnajstih regijskih centrov,
kolikor jih predvideva operativni
ravnanje Z odpadki
program odstranjevanja
odpadkov v Sloveniji, je
poleg gorenjskega najbolj
regijski center Za
negotova tudi usoda centra
za južnoprimorske občine.
Trenutno ni znana niti lokacija
centra, rok za črpanje evropskih
sredstev za regijske centre pa
se hitro izteka. Zvonimir Benčič
- Midre, začasni predsednik
sveta konzorcija GoJUP
(Gospodarjenje z odpadki
južnoprimorskih občin), se zato
boji, da bo osem primorsko-
kraških občin moralo odpadke
reševati z odvozom v druge
občine, zneski na položnicah za
odpadke pa se bodo občanom
najmanj trikrat povišali.
maj may 2010
»Č e ne uspemo umestiti objektov za
predelavo odpadkov in odlagališča v
Ilirski Bistrici, regijskega centra za odpadke
na južnem Primorskem sploh ne bo,« pravi
Benčič - Midre, sicer župan občine Hrpelje-
Kozina. Dodaja, da se boji dneva, ko bodo na
njihova vrata potrkali občani s položnicami
z bistveno višjimi zneski, kot jih imajo za
odpadke sedaj. »Občina Logatec je že sklicala
vse župane za morebitni dogovor o odvozu od-
padkov v njihovo občino,« in nadaljuje, da bo
v tem primeru regija izgubila na milijone ne-
povratnih evropskih sredstev. Edina občina,
ki še lahko prepreči ta črni scenarij, je Ilirska
Bistrica. Zaradi kraškega terena na tem obmo-
čju je bilo center možno umestiti le na območje
Mestne občine Koper in Ilirske Bistrice. Kot je
znano, pa se je vodstvo koprske občine v drugi
polovici julija 2009 po zboru krajanov Sv.
Antona, kjer so glasno nasprotovali tako mo-
rebitni regijski deponiji odpadkov kot podalj-
šanju obratovanja obstoječe v Dvorih, odločilo
spoštovati voljo krajanov Sv. Antona. Zaprlo
je odlagališče, čeprav je le-to izpolnjevalo vse
pogoje za podaljšanje uporabnega dovoljenja.
Zaradi nasprotovanj krajanov v njihovi občini
niso naklonjeni regijskemu centru, odpadke
pa sedaj odvažajo na deponije v druge občine.
»Sedaj je na potezi Ilirska Bistrica,« poudarja
Zvonimir Benčič - Midre.
Zapleta se tudi
v ilirski Bistrici
V endar pa se tudi tukaj zadeve močno
zapletajo. Takoj, ko se je začelo govoriti
o možnih lokacijah za center v tej občini, so
se krajani sosesk v bližini Globovnika, nekda-
njega odlagališča Tovarne organskih kislin,
povezali v civilno iniciativo. Navdušenja niso
pokazali niti krajani Male Bukovice, kjer bi
prav tako lahko zgradili center. Na občini so
se tako zavili v molk. Kot je dejal župan občine
Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, do nadaljnjega
za medije ne bodo dajali nobenih izjav v zvezi
z lokacijami oziroma centrom.
M orda bo kaj več gotovosti 110.000 pre-
bivalcem občin Divača, Hrpelje-Kozina,
Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran in
foto: Shutterstock
Sežana prinesla že večkrat napovedana nove-
lacija Operativnega programa za ravnanje z
odpadki. Z njo bo ministrstvo za okolje prila-
godilo število in obseg centrov za ravnanje z
odpadki glede na spremenjene razmere in že
dosežene medobčinske dogovore. Na mini-
strstvu še poudarjajo, da če v tem finančnem
obdobju ne bo doseženo soglasje tudi drugje
po državi, bodo pri naslednji spremembi
Zakona o varstvu okolja predlagali rešitve,
ki bodo državi omogočile, da celostno uredi
problematiko umestitve centrov za ravnanje C
z odpadki.
M
Za CERo nova CM
Gorica so se MY
le dogovorili
CY
CMY
K
Z elo počasi in s težavami nastaja tudi regijski
center za severnoprimorske občine, ki bo
zrasel v Stari Gori pri Novi Gorici. Sem bodo
vozili komunalne odpadke 120.000 prebival-
cev, ki živijo v 12 občinah (Ajdovščina,Vipava,
Idrija, Cerkno, Tolmin, Bovec, Kobarid, Nova
Gorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-
Vrtojba, Kanal ob Soči in Brda). Po besedah
Daria Roliha, vodje poslovne enote Ravnanje
z odpadki na Komunali Nova Gorica, je šest
občin že vključenih, kar pomeni trenutno
59.000 prebivalcev. Za razliko od južnoprimor-
skih občin je tako po podatkih MOP dvanajst
severnoprimorskih občin doseglo vsaj dogovor
o lokaciji, trenutno pa intenzivno pripravljajo
vso potrebno dokumentacijo. Izdajo odločbe
in začetek gradnje pričakujejo konec leta 2011
oziroma v začetku 2012.
N ovonastali center naj bi zagotavljal celotno
obdelavo komunalnih odpadkov v objektih
mehansko-biološke obdelave, sortirnice, kom-
postarn ter demontaže kosovnih odpadkov. V
njem se bo izvajalo tudi stiskanje, baliranje,
skladiščenje, ravnanje z odpadnimi vodami in
emisijami v zrak. »Energetska izraba odpadkov
(sežig, sosežig) ni predvidena na lokaciji CERO
Stara Gora,« je dodal Dario Rolih. Ni pa znan še
delež sredstev evropskih skladov. »Vsekakor ci-
ljamo na čim večji delež kohezijskih sredstev,«
je odgovoril Dario Rolih.
Promocija
34
okoLJEvARSTvEnA
dovoLJEnJA
50
farmacevtsko podjetje ravna po
OKOLJE
strožjih standardih, kot so okoljski
jože volfand
okoljevarstvena
v prejšnji številki revije EoL
smo se v uvodniku z naslovom
(ne)prijazno ravnanje z okoljem
v krki vprašali, zakaj se družba
s takšnim ugledom ni odzvala
povabilu, da na majskem
simpoziju (ne)varno ravnanje z
nevarnimi odpadki v Sloveniji z
uvodnim prispevkom predstavi
svojo zeleno okoljsko politiko.
Hkrati smo na ARSo vprašali,
kje so se v krki pokazale
dovoljenja
največje zahteve v postopku
pridobivanja okoljevarstvenega
dovoljenja. kar nekaj razlogov
za pogovor, na katerem sta
sodelovala dr. Aleš Rotar, član
uprave in direktor Razvoja in
raziskav, in Slavko Zupančič,
vodja Službe varstva okolja v
Sektorju za tehnično oskrbo in
energetiko. Še zanimivost – dan
po intervjuju je krka po štirih
letih, ko je vložila dokumente,
prejela okoljevarstveno
dovoljenje iPPC. Tako se počasi
zmanjšuje število podjetij,
ki v Sloveniji še niso prejela
okoljevarstvenega dovoljenja.
maj may 2010
kaj načelo odgovornosti povzročitelja one-
snaževanja okolja pomeni za tak sistem, kot je
krka? še posebej mislimo s tem na področje
odpadkov, saj ste med večjimi povzročitelji
odpadkov.
Aleš Rotar: Naše delovanje kot delovanje
kompleksnega podjetja je zelo regulirano, in
to z našo odgovornostjo do vsega – do izdelka,
ki ga razvijamo, do ustreznosti postopkov, ki
jih uporabljamo, in seveda do naših uporab-
nikov. Uporabnikov imamo več. Pri zdravilih
je veriga zelo dolga. Naš uporabnik ni samo
pacient in ni samo zdravnik. To je cela vrsta
kupcev, distributerjev in vseh ostalih, ki so-
dijo v verigo in vplivajo nanjo. Naš odnos do
okolja, odnos do naših proizvodnih in ostalih
procesov je zato umeščen v odgovornost do
naših uporabnikov. Ravno zaradi tega tak,
dokaj kompliciran in zelo reguliran sklop, kot
je okolje, odpadki, emisije, za nas ne predsta-
vlja nekega posebej težavnega ali izjemnega
področja. Sodi v zelo strogo regulirane okoli-
ščine, v katerih vsakodnevno poslujemo.
na vaši spletni strani o okoljski politiki nima-
te veliko informacij.
Aleš Rotar: Ne bi se strinjal. Proporcialno
imamo dokaj veliko informacij. V svojih letnih
poročilih in v delih naših poročil, ki so zelo
obsežni, smo namreč javna delniška družba,
objavljamo bistveno več podatkov, kot jih
objavljajo naši konkurenti ali primerljiva pod-
jetja iz sorodnih panog.
foto: arhiv Krka
kaj vam je pokazala okoljska bilanca odpad-
kov za lansko leto?
Slavko Zupančič: Odpadkom dajemo poleg
vode in zraka zelo velik pomen. Vključeni
so v okoljsko politiko kot posebna zaveza k
trajnemu zmanjševanju količin odpadkov in
racionalnemu ravnanju. V strategiji podje-
tja smo posebej opredelili strateški cilj, da
zmanjšujemo odložene odpadke in poveču-
jemo odpadke, ki gredo v predelavo oziroma
reciklažo. Bilanca kaže, da smo v primerjavi
z letom 2008 zmanjšali količino odpadkov,
odloženih na odlagališče, za 25 %. Glede de-
ležev – na sežig damo 40 % odpadkov celotne
količine, v predelavo 25 %, na odlagališče pa
samo 35 %.
kam pa gre tisto, kar je namenjeno za sežig?
Slavko Zupančič: To gre k pogodbenim zbiral-
cem in odstranjevalcem v Sloveniji.
s kom delate v sloveniji?
Slavko Zupančič: Z najbolj uveljavljenimi par-
tnerji – to sta predvsem Kemis in Pinus Rače
in tudi Saubermacher Slovenija.
Aleš Rotar: Popolnoma jasno je, da lahko
poslujemo v tem in v podobnem drugem se-
gmentu samo s podjetji, za katera se je opra-
vila presoja in so verificirana v okviru naše
politike kakovosti. Ne samo v primeru okolja,
ki je del politike kakovosti. Te presoje izvaja-
mo po potrebi tudi sami, tako v Sloveniji kot

v tujini. Krka je mednarodno podjetje. Čeprav
ima večino svoje dejavnosti v Sloveniji, prete-
žno, četudi ne le v Novem mestu, poteka dokaj
velik del naše dejavnosti tudi na drugih loka-
cijah. Naša okoljska politika velja za vse.
ali lahko navedete nekaj konkretnih številk?
Slavko Zupančič: Količine odpadkov so glede
na vrsto dejavnosti in velikost podjetij zelo
različne. Neka kovinskopredelovalna ali ži-
vilska industrija ima druge vrste ter drugačne
količine odpadkov. Konkretne številke tako
ne povedo veliko.
Aleš Rotar: Najpomembnejši trend je zmanj-
ševanje ob tem, da se mora povečevati proi-
zvodnja. Bistveno je zmanjševanje na enoto
prodaje oziroma prodanih izdelkov. S tem,
da fizični obseg proizvodnje raste hitreje,
kot raste obseg prodaje zaradi izjemne kon-
kurenčnosti na trgu. Pomemben je relativni
upad na enoto proizvodnje. V petletnem ob-
dobju smo dosegli 55-odstotni upad odlaganja
odpadkov. Trend moramo povezati še z našo
15-odstotno letno rastjo. To pomeni, da so
odpadki rasli bistveno manj, kot je bila rast
prodaje, in bistveno manj, kot je bila rast fi-
zičnega obsega proizvodnje.
kako pa je z energetsko varčnostjo?
Slavko Zupančič: Zaradi raznovrstne proizvo-
dnje in velikega števila izdelkov spremljamo
predvsem specifično rabo energije. Le tako so
podatki iz leta v leto primerljivi. Specifična
raba je v zadnjem petletnem obdobju padla
za 31 %. Specifična raba – govorimo o vsej
energetski porabi – plina, elektrike, vseh
energentov. Dvakrat smo dobili priznanje za
energetsko učinkovito podjetje in enkrat za
energetsko učinkovit projekt, izrabo odpadne
toplote.
kako je z nevarnimi odpadki?
Slavko Zupančič: Imamo interni sistem.
Imamo lastno ekipo, ki skrbi za zbiranje,
pripravo odpadkov, ki jih dnevno oddajamo
zbiralcem. Na zalogi jih nimamo več, kot
je racionalno za en odvoz. Evidenca je zelo
natančna.
Aleš Rotar: Zaradi farmacevtske regulative je
naš celotni sistem zelo dobro reguliran. ISO
14000 je del našega sistema kakovosti že od
leta 2001. Zelo redki se zavedajo, kako blizu
in zaradi tega logično uporabna je tudi notra-
nja regulativa, ki nam jo zapoveduje promet z
zdravili. Zlahka se jo da aplicirati na ravnanje
z odpadki, okoljem in podobno.
krka mora upoštevati uredbo reacH. Boste
letos izdelali poročilo o varnosti?
Aleš Rotar: Da, normalno. Smo med najra-
znovrstnejšimi, nismo pa kvantitativno med
največjimi. Večina naših obvez je vezana
na predprijavo, vse predprijave so pokrite.
Pri nas teče interdisciplinarni projekt med
vsemi službami – od razvojne, nabavne, preko
okolja, kakovosti, proizvodenj obeh vrst,
farmacevtsko-kemijske in tudi finalne proi-
zvodnje. V predprijavi smo prijavili veliko šte-
vilo intermediatov, topil, pomožnih sredstev,
kemijskih reagentov. Izrazili smo svoj namen,
biti facilitatorji skupin SIEF. Na tem podro-
čju smo zelo aktivni in v stikih z nacionalnim
uradom za kemikalije ter ECHA.
urad za kemikalije bo imel na simpoziju o
(ne)varnem ravnanju z nevarnimi odpadki
poročilo o izpolnjevanju reacH v sloveniji.
tudi o tem, katere firme oziroma koliko firm
bo moralo letos izdelati poročilo o varnosti?
Slavko Zupančič: Za spremljanje in izpolnje-
vanje zahtev REACH imamo s strani uprave
imenovano delovno skupino, ki jo sestavljajo
strokovni sodelavci s področja kemijskega
razvoja, nabave, skladiščenja, proizvodnje,
varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja.
Aleš Rotar: Predprijavili smo trimestno šte-
vilko snovi. Vedeti moramo, da gre pri Krkini
proizvodnji za farmacevtsko kemijsko indu-
strijo, mi razvijamo, proizvajamo in tržimo
foto arhiv Krke
Aleš Rotar
farmacevtske izdelke. Ne proizvajamo farma-
cevtskih učinkovin za prosti trg, proizvajamo
samo toliko in tiste učinkovine, ki jih potrbu-
jemo zase.
še nekaj podatkov – poznate zgodbe o loče-
nem zbiranju odpadkov, o poročilu računske-
ga sodišča in problemih, ki so jih navedli v
tem poročilu. kako je to urejeno v krki?
Slavko Zupančič: Imamo vzpostavljen sistem
spremljanja odpadka od nastanka, od pisarn,
kjer so koši za ločeno zbiranje papirja, plasti-
ke, stekla, kartuše in ostalega, do proizvodnje
na linijah, kjer se to sortira. Organiziran je
notranji sistem posebnih otokov in imamo
lastno sortirnico, kjer dodatno določene
odpadke presortiramo. Veliko več odpadkov
zberemo ločeno, kot jih odložimo.
Aleš Rotar: Zakaj so rešitve v Krki tako
učinkovite? Mi moramo to izvajati ne samo
zaradi odpadkov in okolja, ampak ker mora-
mo zaščititi zdravilo, pacienta, delavca pred
proizvodno linijo. Na dnevu odprtih vrat je
ljudi najbolj fasciniralo, ko so videli, kako je
35
delavec zaščiten v proizvodnji. Ko so videli, za
50
kakšen zaprt sistem gre, kako se kontrolirajo
in sledijo materialni tokovi v farmacevtskem
OKOLJE
podjetju, so bili res presenečeni. To omogoča
tudi proces zbiranja in ločevanja odpadkov
zaradi izdelkov in uporabnikov izdelkov.
načelo odgovornosti do življenjskega ciklusa
izdelka. v firmah ga zelo različno razumejo.
Aleš Rotar: Odgovornosti do življenjskega
ciklusa izdelka ne uveljavljamo samo v prime-
ru proizvodnje zdravil, ampak jo vgrajujemo
od razvoja pa do takrat, ko je zadnja tableta
čez desetletja še na trgu. Imamo jo primarno
mi, z nami pa tudi regulatorne oblasti. Dve
ilustraciji. Prvič, že med razvojnim delom pri
izdelkih, če vzamemo veterinarske izdelke,
izvajamo izredno zahtevne ekotoksikološke
študije. V fazi razvoja izdelka moramo doka-
zati, kakšna je usoda zdravila v organizmu in
tudi pozneje pri uporabi pri živalih in v oko-
lju. Podobne študije raziskovalnega značaja
potekajo pri zdravilih. Drugič, ko je zdravilo
na trgu, moramo spremljati učinke. V Evropi
foto arhiv Krke
Slavko Zupančič
obstaja poseben sistem, ko skupaj z regulator-
nimi oblastmi zajemamo podatke o uporabi
našega zdravila. Mi spremljamo zdravilo do
konca.
kako zagotavljate odgovornost pri vaših
dobaviteljih?
Aleš Rotar: Skozi presoje. Krka je svoj prvi
certifikat ISO dobila 1996. Zakaj? Zaradi tr-
žnih potreb. Nekateri naši izdelki so fermen-
tativni in vstopajo tudi v prehransko verigo.
V takratni Zahodni Evropi, v takratni EGS, še
ni bilo sistema HACCP. Bilo je treba uporabiti
katerikoli sistem, ki ni bil farmacevtski, ker
to niso bila zdravila za uporabo na veterinar-
skem trgu, ampak dodatki h krmi. Potem smo
logično pridobili certifikat ISO, ki je bil takrat
vstopnica za na trg. Razširili smo ga še na
vsa ostala smiselna področja, čeprav od nas
takrat tega še ni nihče zahteval. Če bi čakali
maj may 2010
na to, da bi postali neki standardi dodatna
zahteva, potem bi bili prepozni. Krka ima
danes med farmacevtskimi podjetji največje
36

število certifikatov, ker izvažamo preko 90 % je dodana vrednost, ki jo mora dati lekarna. opredeljene. Tiste opcije, da bi vsi pobirali
50

izdelkov na zelo različna tržišča. Tudi distributer mora odigrati svojo vlogo. povsod, niso sprejemljive, ker je to preveč
Vsak v tem sistemu mora odigrati svojo vlogo. razdrobljeno.
imate več dobaviteljev embalaže z našega ali
OKOLJE

tujega trga? Slavko Zupančič: Podoben sistem ravnanja pred

Aleš Rotar: Večinski je slovenski delež.
uredba z odpadnimi zdravili – kaj pomeni za
krko?
Aleš Rotar: Za nas ne pomeni nobene bistvene
spremembe. Krka je sicer v enem delu regi-
strirana tudi za veletrgovsko dejavnost, v
izredno majhnem obsegu, ker je slovenski trg
zelo majhen. V tem delu ne vidimo posebnih
problemov. V tako majhnem prostoru, kot je
Slovenija, in ob že konsolidirani strukturi ve-
letrgovcev, ob njihovi strokovni usposobljeno-
sti, je ta korak, da Kemofarmacija koordinira
shemo, ustrezen.
ste v shemi?
Aleš Rotar: Podpisali smo dogovor o pristopu
k skupnemu načrtu s Kemofarmacijo. Pokrili
bomo tudi svoj proporcionalni del stroškov.
Zadeva je dokaj logično postavljena. Treba je
izkoristiti to, kar pravijo kolegi farmacevti v
lekarnah – vlogo tako imenovane farmacevt-
ske skrbi, vlogo svetovanja torej, da se bolniku
svetuje ob izdaji zdravila o njegovi uporabi,
tudi o ravnanju z neuporabljenimi zdravili. To
z odpadnimi zdravili imamo vzpostavljen
znotraj podjetja. Obsega ločeno zbiranje in
označevanje, pripravo za transport, vodenje
dokumentacije in predajo na končno uničenje
s sežigom.
Zelo različne so ocene sodelovanja med pod-
jetji in shemami, pri tem mislimo na s lopak
slopak
ako ocenjujete sodelovanje,
in interseroh. kako
še posebej glede na vtis prakse, da v sistemu
škriplje?
Slavko Zupančič: Pristopili smo k shemi
Slopak, ker je bila prva in je v bistvu največja.
Z njimi ves čas sodelujemo. Na tej relaciji ne vi-
dimo težav, ki se sedaj pojavljajo. Funkcionira.
Pokrivamo svoje finančne in podatkovne ob-
veznosti v skladu z zakonskimi zahtevami in
s pogodbami. Problem nastane v implemen-
taciji sistema, in sicer v odnosu do končnega
uporabnika, kjer naše vloge ni več.
ocenjujete, da stvari dobro potekajo, kar za-
deva osnovni odnos do sheme?
Slavko Zupančič: V osnovnem odnosu so
zadeve zelo čiste, pogodbeno in zakonsko
p red dnevi ste dobili okoljevarstveno do-
voljenje. k
kateri
ateri del pridobivanja dovoljenja
ippc je bil najzahtevnejši?
Slavko Zupančič: Od devetdesetih let naprej
smo vsa področja intenzivno urejali: čiščenje
odpadnih voda na lastni, tehnično zahtevni in
učinkoviti čistilni napravi, na področju emisij
snovi v zrak so bile farmacevtske zahteve
strožje od zakonskih, ravnanje z nevarnimi
odpadki smo pred izdajo slovenske zakonoda-
je urejali v skladu z nemškimi predpisi, nivo
hrupa vzdržujemo bistveno nižji od zakonsko
določenih mej. Najzahtevnejše je bilo celotni
kompleksni sistem proizvodnje opisati na
predpisan način in izpolniti številne obraz-
ce. Šlo je za proceduralno dolg in zapleten
postopek.
Aleš Rotar: Krka je eden od največjih kom-
pleksov proizvodnje zdravil na eni lokaciji v
Evropi. Skoncentrirana je na majhni površini.
To pomeni, da moramo medsebojne vplive po-
sameznih proizvodnih faz dosledno kontroli-
rati, zagotavljati popolno odsotnost vplivov,
kar je več od okoljske zakonodaje.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/26

Skrb
za vaše zdravje
je del nas.
Poslanstvo našega farmacevtskega podjetja
je narediti dragocene trenutke še lepše
Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, www.krka.si

in bogatejše.
Naše poti so zato tlakovane z znanjem, visoko
tehnologijo in izdelki, ki izpolnjujejo
želje po zdravem življenju.

Naša prihodnost je med vodilnimi

farmacevtskimi generičnimi podjetji.

Živeti zdravo življenje.

MAYER McCANN
maj may 2010

www.krka.si
Promocija

Javna vprašanja za
okoljskega ministra
Po dogovoru s kabinetom ministra
Roka Žarnića, ki ni želel podpisati
odgovorov strokovnih sodelavcev s
posameznih področij, smo soglašali,
naj s seznama vprašanj minister izbere
tista, na katera želi sam odgovoriti.
obljubljeno je bilo, da odgovore
dobimo. ko jih nismo dobili, smo
opozorili na zakonsko določen rok, ki
ga mora minister upoštevati. ko tudi do
tega roka ni bilo odgovorov, smo prejeli
pojasnilo, da je minister na Cavtatu.
1. ozaveščanje
• V osebni predstavitvi v marčevskem infor-
mativnem biltenu Ministrstva za okolje in
prostor ste med drugim menili, da je ozavešča-
nje o pomembnosti varstva okolja lahko zelo
enostavno. In ste dejali, da je treba sporočila
naslavljati na mlade, ker so najbolj dojemlji-
vi. O potrebah po okoljski ozaveščenosti in
informiranosti govorijo na vseh ravneh. Kaj
bo na tem področju storilo letos Ministrstvo
in koliko sredstev bo za to namenilo, posebej
za mlade in za strokovne delavce v vzgoji in
izobraževanju?
2. iPPC
• Pospešeno izdajanje okoljevarstvenih dovo-
ljenj v skladu z direktivo IPPC ste uvrstili med
prednostne naloge. Javno ste okrcali nekaj
podjetij, ki še niso dobila okoljevarstvenega
dovoljenja. Sindikat kemične, nekovinske in
gumarske industrije vam je javno odgovoril.
Ali ste si že morda ustvarili mnenje, zakaj
takšne zamude pri izdaji dovoljenj, kdo je od-
govoren za to počasnost, kaj boste naredili na
MOP-u oziroma na ARSO in kdaj bo Slovenija
izpolnila svoje obveznosti na tem področju?
• Kaj sploh pomeni tožba Evropske komisije?
Ali samo določitev novega roka za pojasnje-
vanje, zakaj zamude, ali finančno obveznost
Slovenije in kolikšno?
3. Ravnanje z odpadki
• Revizijsko poročilo Računskega sodišča o
ravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi od-
padki je zahtevalo od Ministrstva za okolje in
prostor več popravljalnih ukrepov. Kaj je do-
slej MOP že storil in kaj namerava? Po mnenju
Računskega sodišča bi moralo Ministrstvo
za okolje in prostor v operativnem programu
ravnanja z odpadno embalažo ali v katerem
drugem dokumentu določiti količine odpadne
komunalne embalaže, ki jo morajo izvajalci
javne službe zbrati po posameznih občinah.
Ali ste to storili? Ali bodo občine, ki bodo več
37
nAMESTo inTERvJUJA
50
OKOLJE
ločevale, dobile več okoljske takse? Koliko?
okoljske oddaje
• Ali so podzemne zbiralnice komunalnih
odpadkov, ki naj bi spodbujale k ločevanju
na tv slovenija
T
odpadkov, dobra rešitev? Je še kje v Sloveniji V Slovenija in podjetje Fit media, izda-
(poleg Ljubljane in Domžal) predvidena gra-
jateljica revije EOL in ustanoviteljica
dnja tovrstnih zbiralnic?
Zavoda Zeleni razvoj, ki upravlja z blagovno
• V javnosti je vse več mnenj, tudi država je že znamko Zelena Slovenija, sta 19. aprila pod-
sprejela nekaj potez, da se mora komunalno pisali koprodukcijsko pogodbo za produkcijo
gospodarstvo drugače organizirati. Zakaj in
osemnajstih okoljskih oddaj. Vsaka oddaja
kako? Za kaj se zavzema MOP?
bo posneta v dveh različicah. 4-minutne od-
• Na katere načine MOP spodbuja predelavo daje bodo sledile konceptu Ekoutrinkov, ko
in obdelavo ločeno zbranih odpadkov? z življenjskimi zgodbami in primeri dobrih
• Ali Ministrstvo za okolje in prostor spre- praks najširši publiki razgrinja ključna vpra-
mlja, kaj se dogaja z odlagališči odpadkov, ki šanja, povezana z odgovornim ravnanjem z
bi jih morali lani zapreti? okoljem. Daljša različica oddaj pa je name-
• Gospodarstvo želi cenejšo organiziranost njena izobraževanju in drugim zainteresira-
pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki in nižje nim javnostim.
stroške predelave, zato se na trgu pojavlja vse
več shem za posamezne vrste odpadkov. Zakaj
se je MOP odločil za liberaliziran pristop pri P ri izbiri vsebin bodo sodelovali priznani
okoljski strokovnjaki: dr. Dušan Plut, dr.
Franc Lobnik, dr. Polonca Trebše, dr. Vesna
ustanavljanju specializiranih shem, tako da
bo imela Slovenija za eno vrsto odpadkov več Smaka Kincl idr. Oddaje bodo na sporedu na
shem? Že dosedanja praksa kaže, da MOP več TV SLO 1, predvidoma od 3. septembra 2010
let ni zmogel urediti odnosov med shemami, dalje.
da je na trgu veliko prostostrelcev in da bo
večje število shem lahko povzročilo nepregle-
dnost na trgu. Kako bo ravnalo Ministrstvo in
zakaj liberalizacija?
• Vsa odpadna embalaža mora z odlagališč.
Kako bo Slovenija to dosegla?
• Kakor je zdaj znano, naj bi Slovenija
zmanjšala število načrtovanih regional-
nih centrov za ravnanje z odpadki na 10.
Zakaj? Kateri centri bodo torej zgrajeni
in koliko sredstev bo potrebnih? Ali so
se dogovorili že v vseh regijah?
4. Prednostne naloge,
druga aktualna vprašanja
• Katere prednostne okoljske naloge v
Sloveniji si je minister za okolje podčrtal z
rdečim v delovnem načrtu za 2010?
• Ali je res, da naj bi pri Ministrstvu za oko-
lje in prostor delal strokovni svet, v katerem
Pogodbo sta podpisala v.d. generalnega
bi bili znani strokovnjaki in bi pomagali k
direktorja RTV Slovenija Anton Guzej in
iskanju najboljših zakonodajnih rešitev in
direktorica Fit medie mag. Vanesa Čanji.
usmeritev?
• Kaj je za okoljskega ministra Zelena
Slovenija?
• Na kaj ste konkretno mislili s stališčem, da
»davkoplačevalci ne morejo servisirati kapita-
maj may 2010
la na račun okolja«?
Jože Volfand,
glavni urednik www.zelenaslovenija.si
38
FAkULTETA ZA
ZnAnoSTi o okoLJU
50

študentje prihajajo z
OKOLJE

vseh koncev sveta

aleš sorta
novogoriški mestni svet je
končno potrdil lokacijo za
izgradnjo kampusa. Je cilj
izkušenj zagotovo ni več malo, saj ste utirali
poti okoljskemu izobraževanju v sloveniji.
Fakulteta za znanosti o okolju je bila ustano-
vljena leta 1995 kot samostojni visokošolski
zavod. Tedaj smo izvajali le podiplomski štu-
dijski program Znanosti o okolju. Z novimi
dodiplomskimi in podiplomskimi programi
se je postopoma razvila v Politehniko, pred
štirimi leti pa smo pridobili status univerze.
Z izvajanjem univerzitetnega študijskega
hipotez in določitve cilja, hkrati pa tudi razi-
skovalnega dela in dela v skupini. Ugotovitve
z ustreznimi dogovori in zapiski s tedenskih
sestankov morajo študentje predstaviti ob
koncu vsakega semestra. Poročila posredujejo
v angleščini, saj želimo ob skupinskem delu in
posamični odgovornosti razvijati tudi komu-
nikacijske veščine v jeziku, ki je uporaben v
evropskih ustanovah in podjetjih.

foto osebni arhiv

Fakultete za znanost o okolju
bližji? Povezanost pedagoškega
in raziskovalnega dela, ugodno
razmerje med številom
študentov in profesorjev,
fakUlteta Za
programa Okolje smo pričeli v letu 2000, nato
smo ga prenovili v dvostopenjski bolonjski
študijski program Okolje 1. stopnja in Okolje
2. stopnja. Nepogrešljivi del našega študijske-
ga programa je razvejana raziskovalna de-
javnost na področju okolja: od razvoja novih
analitskih metod in materialov, razgradnje
onesnažil do ekotoksikoloških raziskav, ki se

poudarek na projektnem delu, izvajajo v okviru Laboratorija za raziskave v

okolju. Slednji pomeni zelo močno podporo
močna identifikacija študentov delovanju naše fakultete. Na Univerzi v Novi
Znanosti o

Gorici smo vsi udeleženci v pedagoškem pro-

in profesorjev z ustanovo ter cesu v prvi vrsti raziskovalci. Raziskovanje
mednarodna vpetost so glavne predstavlja vsaj 50 odstotkov našega delo-
kroga. Študentom tako poskušamo ažurno
značilnosti oziroma primerjalne

prednosti, ki jih pri Fakulteti za
znanosti o okolju izpostavlja
njena dekanja, prof. dr. Polonca
Trebše. kako se Fakulteta
za znanosti o okolju kot del
okoljU
Polonca Trebše
posredovati najnovejše izsledke – ne le naših
– raziskovalnih projektov in s tem nadgraditi
njihove teoretične temelje.
kakšen je torej profil diplomanta Fakultete
za znanosti o okolju oziroma s katerimi znanji
začne prakso?
Naša usmeritev je jasna: interdisciplinarnost,
delo v majhnih skupinah, individualni pri-

stop. Tudi zato smo se odločili, da je vpisna

Univerze v novi Gorici sooča s
študijskimi in družbenimi izzivi
še posebej zdaj, ko je besedna
ogretost za okolje čedalje večja,
rane v okolju pa vse globlje?
novogoriška fakulteta ima za
meja za prvo stopnjo bolonjskega programa
40 študentov. Na ta način najbolje funkci-
ne ekolog, pač
oniramo in izpolnjujemo zastavljene cilje
študentje, profesorji in fakulteta kot celota.
pa diplomirani
Okolje je pomembna tema, ki zahteva po-
globljena znanja temeljnih naravoslovnih
okoljski tehnolog
predmetov, matematike, fizike, kemije in kje lahko torej vaši diplomanti najdejo
biologije. Predmeti z okoljskimi vsebinami,
kot so hidrologija, meteorologija in geologija,
zaposlitev?

seboj že petnajst let, a je s
programi in prostori razpršena
na več strani.
maj may 2010
predstavljajo ustrezno nadgradnjo, pri čemer
ne zanemarjamo družboslovnih vidikov, kot
so ekonomski, sociološki in komunikološki.
Slednji so prisotni v skupinskem projektu, ki
smo ga v študijski program vpeljali po zgledu
danske univerze Roskilde in je del našega
predmetnika od prvega letnika naprej. V njem
študentje pod mentorstvom strokovnjaka za
Različno, od komunalnih služb do industrij-
skih proizvodenj, ki morajo zagotavljati okolju
prijazne tehnologije in ustrezno ravnanje z
odpadki. Po univerzitetnem programu Okolje
so naši diplomanti dobili naziv ekolog, s čimer
nismo bili v celoti zadovoljni. Diplomiran
okoljski tehnolog, ki ga bodo pridobili po
koncu bolonjskega programa 1. stopnje, je
ustreznejši, saj zajema širši spekter prido-

določeno področje rešujejo konkreten okolj-

ski problem, pri čemer se v treh letih naučijo bljenih znanj v času študija. Za delodajalce
analize ustrezne literature, kritičnega raz- je namreč pomembno, da v poplavi različnih
mišljanja, uporabe metodologije, postavitve poklicev in programov prepoznajo ustrezni

profil delojemalca z ustreznim delokrogom,
znanjem in kompetencami. Sicer pa deluje na
Univerzi v sklopu Študentske pisarne karierni
center, kjer našim študentom posredujemo
podatke o potencialnih prostih delovnih me-
stih, sami pa tudi spremljamo njihovo zapo-
sljivost. Večina se jih razprši po Sloveniji, pe-
ščica pa je našla delo v tujini, v Italiji, Angliji,
na Nizozemskem in celo v Avstraliji.
Problem
namestitev bo
rešil kampus
kako pa je poskrbljeno za študijske in nasta-
nitvene kapacitete na vaši fakulteti? Članice
novogoriške univerze ste precej razpršene
tudi po zamejstvu. kdaj naj bi zrasel predvi-
deni kampus?
Zadeve okrog kampusa se vendarle premikajo.
Idejni projekt je znan, lokacija ob Kornu, ki jo
je pred kratkim potrdil novogoriški mestni
svet, tudi. Letos naj bi začeli z odkupom ze-
mljišč in s pridobivanjem dovoljenj. Časovni
rok izgradnje težko opredelim. Želje so na-
mreč eno, realnost nekaj drugega. Vem pa, da
Varno ravnanje z električno/elektronsko opremo
Odpadna EE oprema, ki še posebej ogroža zdravje ljudi in onesnažuje okolje pri nepravilnem zbiranju in ravnanju:
h l a dil n o za mrz o valni aparati
te l e vizor ji in m o nito rji
pl in ske in va rčne sijalke
Problemi, s katerimi se srečujemo pri zagotavljanju ciljev obdelave in recikliranja odpadne EE opreme
(predvsem ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov, slikovnih cevi televizorjev in monitorjev, varčnih sijalk idr.),
so predvsem:
poškodovanje pri zbiranju in manipulaciji (izliv hladilne tekočine in olj, razbitje slikovne cevi)
neprimerno odstranjevanje vrednih komponent, s čimer je povzročena škoda okolju
odlaganje plinskih sijalk med mešane komunalne odpadke (onesnaževanje okolja z živim srebrom)
PR I S P E VA JMO K USTREZNEMU ZB IRANJ U
TE R P R E P R E Č I MO NEPR AVILNO R AVNANJE Z OEEO!
Ustrezne zbiralnike prepoznate
po njihovih oznakah:
Promocija
bi s kampusom uresničili naše temeljne vizije:
obsegal bi predavalnice, raziskovalne enote,
knjižnico in študentski dom. Vse na enem
mestu. Ob univerzi bi se namreč razvijali tudi
centri odličnosti s podjetništvom, torej centri,
v katerih naj bi se znanje najprej generiralo
in se nato s sodelujočimi partnerji ustrezno
razvijalo tudi v industrijskem merilu. Želimo
si namreč izpeljati čim več aplikativnih razi-
skav na različnih segmentih okolja. Drugače
pa se ne pritožujemo nad aktualnimi, upaj-
mo, začasnimi rešitvami. Naša fakulteta ima
sedež v Rožni dolini, streljaj od mejne črte,
študijski program pa že četrto leto izvajamo v
italijanski Gorici. Tam smo najeli prikupne in
predvsem funkcionalne prostore z laboratoriji
in računalniško učilnico. Fakulteta ima v na-
jemu študentski dom Presta, načrtujemo pa
tudi povečanje kapacitet v obnovljenem žele-
zničarskem domu. K reševanju problematike
namestitev je pristopilo tudi Ministrstvo za
visoko šolstvo, znanost in šport, ki bo v priho-
dnjih letih zgradilo študentski dom. Možnost
namestitve se odpira še v dijaških domovih,
tako v Novi Gorici kot v sosednji Gorici, ne-
kateri študentje pa se odločijo tudi za najem
zasebnih stanovanj.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/27
39
Faculty oF
50
environMental sciences
Students from All
OKOLJE
Over the World
T he Nova Gorica City Council finally
confirmed the location for the con-
struction of the campus. Is the Faculty of
Environmental Sciences any closer to its
goal? The connection between educational
and research work, a favourable ratio
between the numbers of students and
teachers, a focus on project work, a strong
identification of students and teachers
with the institution and international
inclusion are the main characteristics or
advantages of the Faculty of Environmental
Sciences as stressed by its Dean, Prof.
Dr. Polonca Trebše. How does the Faculty
of Environmental Sciences, as part of
the University of Nova Gorica, face its
educational and environmental challenges,
especially now, when a lot is being said
about the environment even as its sores are
getting deeper? The Nova Gorica Faculty
has been operating for fifteen years but its
programmes and facilities are dispersed.
ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d. o. o.
Brnčičeva ulica 39, Ljubljana
maj may 2010
T 01 366 85 41, F 01 366 85 82
info@zeos.si, www.zeos.si
40
LoGiSTiČni CEnTRi
50
dopolnilne dejavnosti
LOGISTIKA
so dodana vrednost
miran varga
logistični centri
Ali dobiva logistika v poslovanju
podjetja drugačno težo kot
pred leti? Ali jo podjetja bolj
razumejo kot skladiščenje,
komisioniranje in distribucijo
ali pa ji lahko kakovostni
logisti dajo novo vrednost?
Logistični center BTC velja za
enega največjih v Sloveniji.
Z njegovim direktorjem
Jankom Pirkovičem smo se
pogovarjali o organizaciji in
načrtovanju logistike, pa tudi
o dodatnih dejavnostih, ki jih
izvaja logistični center. njihov
logistični center je med redkimi
v Sloveniji, ki mu tudi v kriznem
času rastejo prihodki.
maj may 2010
logistični center Btc je eden večjih sloven-
skih logističnih centrov. Če ga primerjate s
centri v regiji cee – katere so vaše prednosti
in pomanjkljivosti?
Z več kot 50.000 m2 zaprtih skladiščnih
površin na eni lokaciji smo nedvomno eden
največjih logističnih centrov v Sloveniji. Med
svojimi prednostmi vedno izpostavljamo
specializacijo storitev, saj skrbimo za skladi-
ščenje in distribucijo najrazličnejšega blaga
po Sloveniji, kar nam omogočata predvsem vi-
soka standardizacija in odlična informacijska
podpora skladiščenja ter vseh povezanih pro-
cesov. Tudi lokacija je ena naših glavnih pred-
nosti, obenem pa nismo predimenzionirani,
da bi to lahko izpostavili kot pomanjkljivost.
do katere stopnje načrtujete, organizirate in
izvajate logistične procese sami in koliko pri
tem najemate zunanje partnerje in izvajalce
kot zunanje storitve?
Celotna organizacija in načrtovanje logistič-
nega procesa sta v naših rokah, za izvedbo in
podporo pa najemamo zunanje partnerje. Tudi
pri nas zunanje storitve predajamo zunanjim
izvajalcem. Distribucijo blaga – vsak dan od-
premimo prek sto tovornih vozil – tako opra-
vlja prevoznik Dušan Kobal, informacijsko
podporo nam zagotavlja družba Mentek, za
mehanizacijo pa skrbi družba Jungheinrich. Z
omenjenimi dobavitelji se skupaj razvijamo in
v tej sinergiji zagotavljamo našim poslovnim
partnerjem kakovostno logistično storitev.
logistični center Btc združuje tudi druge
dejavnosti, kot so prometni center in različna
izobraževanja ter organiziranje strokovnih
dogodkov. kako so te dejavnosti povezane
z osnovno dejavnostjo in kakšen vpliv imajo
nanjo?
Logistični center je postal tudi stičišče raznih
poslovnih aktivnosti, ki so neposredno pove-
zane z osnovno dejavnostjo. Imamo srednjo
in višjo strokovno prometno šolo B&B, pri nas
je sedež Zveze ZŠAM Slovenije, ki ima v 53
združenjih več kot 8.000 članov. Premoremo
konferenčno dvorano s 120 sedeži, v kateri se
vrstijo različna predavanja, predstavitve in
strokovni dogodki. Skupaj z Ekonomsko fa-
kulteto Univerze v Ljubljani smo uvedli študij
poslovne logistike. Z našimi partnerji, doba-
vitelji in kupci smo ustanovili Poslovni klub,
prek katerega iščemo skupne ideje in izzive
za nadaljnje celovito sodelovanje. Skratka,
dopolnilne dejavnosti občutno prispevajo k
osnovni dejavnosti logističnega centra.
Boste v kratkem organizirali kak pomembnej-
ši dogodek s področja logistike?
Brez dvoma velja omeniti, da bo 14. in 15.
maja potekal dogodek Dnevi prevoznikov.
Prvi dan bodo menedžerji vodilnih logističnih
podjetij predstavili izzive, s katerimi se sreču-
jejo, in razvojne usmeritve, drugi dan pa bo
namenjen druženju ob državnem prvenstvu
poklicnih voznikov vseh kategorij.
imate več kot en logistični center. kako skr-
bite za povezanost centrov in njihovo uskla-
jeno poslovanje?
BTC upravlja z Logističnim centrom v Ljubljani.
V naši poslovni enoti v Novem mestu pa smo
bolj ozko usmerjeni, saj opravljamo logistične
storitve za dostavo avtomobilskih sestavnih
delov za tovarno Revoz.
a
alili že ponujate storitve 3pl
3pl in kako jih slo-
venska podjetja sprejemajo?
Ocenjujemo, da je opravljanje naših storitev
že primer ponudbe logistike 3PL, čeprav smo
specializirani le za del celovite logistične po-
nudbe. Že pred leti smo namreč opustili opra-
vljanje vseh dejavnosti, kot na primer opra-
vljanje mednarodnih transportov, špedicije,
carinskega posredovanja, selitev in podobno.
Aktivno pa se pripravljamo na ponudbo in
izvedbo logističnega inženiringa za proizvo-
dna in trgovska podjetja, saj ocenjujemo, da
imamo za te storitve ustrezno znanje, organi-
zacijo in informacijsko podporo.
ogistika je z vse večjo informatizacijo do-
logistika
živela pravcati razcvet. v kolikšni meri vaši
logistični centri uporabljajo informacijske
rešitve?
Vse naše storitve so v celoti informacijsko
podprte, tako da poslovanje v skladišču po-
teka brez papirja. V skladišču se za ravnanje
z blagom – uskladiščenje in komisioniranje
– uporabljajo ročni terminali, ki so povezani
z brezžičnimi antenami. Uporabljamo interno
kodo SSCC in EAN-kode na artiklih, kar za-
gotavlja učinkovito delo, predvsem pa sledlji-
vost. Prek sistema ekstranet smo povezani z
lastniki blaga v našem skladišču. To slednjim
omogoča stalen in neposreden pregled nad
stanjem in gibanjem njihovega blaga.
danes delate drugače kot pred petimi leti.
katere so najopaznejše spremembe?
V zadnjih petih letih smo se lotili prenove
poslovanja na vseh področjih, uredili organi-
zacijo, dosegli standardizacijo ter vse skupaj

foto: osebni arhiv
Janko Pirkovič
ustrezno informacijsko podprli. Danes smo
zato na trgu eden vodilnih urejenih ponu-
dnikov logističnih storitev. Glede na to, da
delamo za vrsto različnih partnerjev, ki imajo
različno blago, bi bilo neracionalno in skoraj
nemogoče naše skladiščne procese avtomati-
zirati. Nadvse pomembna pa je standardizaci-
ja. Za naše storitve imamo procesni standard
ISO 9001:2008 in ekološki standard ISO
14001:2004. Pri delu s prehrambnimi artikli
upoštevamo standarde HACCP, imamo pa
tudi certifikat za ravnanje s tako imenovanimi
EKO prehrambnimi proizvodi. Lahko bi rekli,
Razstavljate na sejmih?
Iščete zanesljivo, moderno in ugodno postavitev? VISPROM EXPO je dobra izbira.
Zanesljivost
Kakovost
Konkurenčnost
Nova, moderna oprema (nabavljena v letu 2010)
Možnost odloga plačila do 120 dni
Preverite še posebej ugodno ponudbo stojnic na sejmih AGRA 2010 in MOS 2010!
Visprom Expo, Kidričeva 24, 3000 Celje
e: info@vispromexpo.com t: 0590 56 301 f: 0590 56 305
Vodja trženja in podpore: Zoran Gavrilović
e: info@vispromexpo.com t: 0590 56 303 m: 030 601 303
Spoznajte nas: www.visprom.si
Promocija
da svoje delo glede na pretekla leta precej bolj
obvladamo z vseh vidikov.
kako manj povpraševanja na trgu vpliva na
logiste? se morebiti soočate z več domače
in/ali tuje konkurence?
Logistični center opravlja storitve za več
različnih partnerjev, od tega je pomembnih,
torej večjih, okoli 20. S to razpršenostjo smo
si zagotovili konstanten obseg dela in omi-
lili vplive recesije. Pomemben je podatek, da
obseg prometa v lanskem letu v primerjavi z
letom 2008 ni padel. Tega žal ni pri drugih
logističnih ponudnikih. S tem, ko smo spe-
cializirali naše storitve, ugotavljamo, da smo
na tem delu trga vodilni, tako da ne občutimo
vpliva domače in tuje konkurence. Res pa je,
da jo spoštujemo, si medsebojno pomagamo
in se trudimo, da njihove pozitivne aktivnosti
upoštevamo tudi v našem delu in pri nudenju
naših storitev.
kateri mednarodni trendi na področju logi-
stike so še posebej opazni v sloveniji in kateri
nas včasih celo zaobidejo?
Po moji presoji je pri nas še premalo primerov
zunanjega izvajanja logističnih storitev, ki
v zahodnem svetu že sodijo v stalno prakso
poslovanja podjetij. Pri tem ne mislim samo
na prevozne storitve, ampak celotno funkcijo
www.vispromexpo.com www.promodrinks.si
41
logistike. V Sloveniji je kar nekaj dobrih po-
50
nudnikov, ki so te storitve sposobni ponuditi,
opazen pa je odpor do tega pri potencialnih
LOGISTIKA
proizvodnih ali trgovskih podjetjih. Mi
imamo zelo dobro izkušnjo s podjetjem SPAR,
saj v njihovem skladišču opravljamo storitve
in zagotavljamo vsakodnevno distribucijo
vseh vrst blaga (suhi, sveži, pekarski izdelki,
sadje in zelenjava ter zmrznjeno blago) do nji-
hovih trgovin.
kašna je vaša vizija na področju logistike za
naslednjih deset let?
V naslednjih letih bosta, po mojem mnenju,
očitni predvsem dve tendenci. Potrebno bo
dostavljati vse manjše pošiljke na vse več
dostavnih mest in vse bolj pogosto. To bo
podražilo delo v skladiščih in dvignilo ceno
prevoza. Ocenjujem, da bo takšna dejavnost v
naslednjih petih letih podražila storitve do 30
odstotkov. Seveda tega ponudniki logistike
ne bodo prevalili na stranke – dober izvajalec
logistične storitve bo s prilagodljivostjo logi-
stike kar največ prispeval k omilitvi tega tren-
da. V prihodnosti bo moral sposoben logist
opravljati tudi del storitev v preskrbovalni
verigi na nabavni in prodajni strani. To pome-
ni odgovornost za naročanje in stanje zalog
ter opravljanje dodatnih storitev pri pripravi
blaga za trg.
Visprom Ozana Dozet Bašić s.p.
maj may 2010
42
CEnTER ZA RAZvoJ
kARiER
50
diplomanti kot
LOGISTIKA
ambasadorji logistike
majdi kosi
Ali je naključje, da so se
v okviru ALUMni kluba
prvič sestali diplomanti
logistike? ne. na Fakulteti
za logistiko Univerze v
Mariboru se zavedajo, da je
raZvoj karier
doseganje ciljev v podjetjih
povezano z usposobljenostjo,
kompetentnostjo in motivacijo
posameznikov. To kljub svoji
mladosti dokazujejo v okviru
Centra za razvoj karier, ki je
namenjen tako tistim, ki se na
Fakulteti za logistiko formalno
center Za
izobražujejo, kot tudi vsem,
ki na fakulteti le pridobivajo,
razširjajo, obnavljajo in
posodabljajo znanja, potrebna
za uspešnejše opravljanje
dela. o pomenu sodelovanja
s študenti in vzpostavljanja
trajnih vezi s podjetji smo se
pogovarjali z doc. dr. ireno
Gorenak in asist. Sonjo Mlaker
kač, ki skrbita za uspešno
koordinacijo Centra za razvoj
karier.
maj may 2010
K malu zatem, ko je Fakulteta za logistiko v
Celju dobila prve diplomante, je bilo jasno,
da bo v želji po čim bolj uspešni sinergiji med
podjetji in študenti potrebno vzpostavljati
sodelovanje z diplomanti tudi vnaprej. Center
za razvoj karier obsega dve veji: strokovno
usposabljanje zaposlenih (pedagoških in ne-
pedagoških delavcev) ter sodelovanje z diplo-
manti v okviru praktičnega usposabljanja in z
gospodarstvom.
C ilj Centra za razvoj karier je s pomočjo
diplomantov in ALUMNI kluba v priho-
dnosti razvijati bazo dobrih organizacij, pri-
mernih za opravljanje prakse, in tudi dobrih
mentorjev za uspešno mentorstvo. V fazi
nastajanja je tudi pomemben projekt vseži-
vljenjskega učenja. V Centru lahko sodelujejo
tako študentje, bivši študentje kot tudi ostali
zainteresirani za pridobivanje novih znanj s
področja logistike.
foto osebni arhiv
irena Gorenak
Raziskovalno-
izobraževalna
skupina LARS
V sklopu razširjanja raziskovalnega znanja
na Fakulteti za logistiko deluje tudi LARS
(Logistično akademsko raziskovanje in sveto-
vanje), ki združuje najboljše študente z željo
po raziskovanju ter sodelovanju pri različnih
znanstvenoraziskovalnih projektih. Projektni
tim je konec leta 2009 zaključil zelo odmeven
projekt Analiza možnosti optimizacije kon-
trole s tehtanjem v centralnem distribucij-
skem centru Mercator – Slovenčeva. Namen
projekta je bil analizirati segment kontrole
mas RLC vozičkov, ki jih podjetje uporablja
pri oskrbovanju prodajaln. Obdelava nekaj
tisoč podatkovnih vnosov in uporaba prido-
bljenih znanj na realnem praktičnem primeru
sta v obojestransko zadovoljstvo naročnika
in izvajalcev dali zanimive in tvorne ugo-
tovitve glede potencialnih prihrankov in
povečanja pretočnosti procesa. S tem so v
LARS napravili pomemben korak k tesnej-
šemu sodelovanju Fakultete za logistiko z
gospodarstvom. Projekt je bil deležen pohval,
ugotovitve pa so bile sprejete celo kot obvezno
gradivo pri vodilnem kadru. Letos v okviru
raziskovalno-izobraževalnega centra LARS
poteka deset projektov z različnimi podjetji.
ALUMni
klub povezuje
diplomante
S tik z diplomanti na vseh stopnjah
Fakulteta za logistiko vzdržuje tudi v
okviru ALUMNI kluba, namenjenega ohra-
njanju povezanosti in komunikacij med pri-
padniki vseh generacij diplomantov. ALUMNI
klub povezuje akademsko znanje z gospodar-
stvom ter si prizadeva za strokovno in znan-
stveno sodelovanje diplomantov s fakulteto
in spodbuja sodelovanje med okolji, v katerih
delujejo.
V okviru praktičnega usposabljanja trenu-
tno poteka okoli 80 projektov, ki sodijo v
obvezni del študijskega programa. Obenem v
Centru za razvoj karier stremijo k vzpostavitvi
dolgoročnega odnosa s podjetji. Vsako leto je
sodelovanju v projektih naklonjenih več pod-
jetij in doslej študentje ob podpori mentorjev
niso imeli težav z iskanjem podjetja, v okviru
katerega spoznavajo študijsko področje v
praksi. Nekatera izmed podjetij, s katerimi
sodeluje večje število študentov Fakultete za
logistiko, so Pošta Slovenije, Krka, Mercator,
Slovenska vojska, Gorenje, Simbio in Splošna
bolnišnica Celje. Študente vselej spodbujajo k
spoznavanju prakse v različnih podjetjih, saj
logistika ni le transport, ampak precej širše
področje.
R ezultati lanske ankete o zaposljivosti štu-
dentov Fakultete za logistiko so pokazali,
da pravzaprav ni nezaposlenih diplomantov,
veliko pa se jih je odločilo za nadaljevanje
študija. Pozitiven podatek je tudi, da diplo-
manti relativno hitro najdejo delodajalca, v
nekaterih primerih pa zaposlitev najdejo prav
v podjetju, v katerem so opravljali praktično
usposabljanje. Podjetje ima tako možnost po-
tencialnega zaposlenega spoznati že med nje-
govim študijem in eden izmed ciljev Centra za
razvoj karier je, da poskušajo vzpostaviti vez
med diplomanti in podjetji, v katerih lahko
izrazijo kar največ svojih potencialov.
 kOntejner za sklaDiščenje vnetljivih snOvi (k-svs)
Kontejnerska skladišča so odlična rešitev za vsa podjetja, ki uporabljajo barve, razredčila in ostale vnetljive snovi.
V kontejnerskem skladišču vnetljivih snovi lahko skladiščite vnetljive tekočine prve, druge in tretje nevarnostne stopnje
(nafta in njeni derivati, razredčila, barve, laki, olja idr.) in vse vrste tehničnih plinov v jeklenkah (acetilen, tekoči naftni plin,
ogljikov dioksid, argon, helij, kisik idr.).
Kontejner je prenosen, kar vam omogoča enostavno premeščanje na drugo lokacijo. Glede na namembnost in opremo lahko
izbirate med šestimi različnimi tipi.
Pri projektiranju in izgradnji skladišča so upoštevani varnostni ukrepi in veljavni protipožarni predpisi.

OsnOvne karakteristike: DODatna nOtranja Oprema:

• Skladišče je v celoti grajeno iz negorljivih materialov. • Regali globine 0,8 metra do največ 17 m² uporabne površine.
• V podu je integrirana lovilna posoda. • Regali globine 0,5 metra do največ 10 m² uporabne površine.
• Stene in strop so izolirani in z notranje strani obloženi s pocinka- • Stojala za 200-litrske sode.
no pločevino. • Držala za jeklenke.
• Na zgornji in spodnji strani bočnih sten so prezračevalne odpr- • Toplovodni radiator.
tine, ki zagotavljajo naravno ventilacijo.
• Vrata so dvokrilna z zasilnim izhodom.
• Razsvetljava je izvedena v EX izvedbi.
• Osnovna oprema zajema tudi omaro z gasilnimi aparati.

zbiralni kOntejner nevarnih ODpaDkOv

Zbiralni kontejner nevarnih odpadkov je namenjen zbiranju odporne nerjavne pločevine in iz vroče pocinkane pločevine z
posebnih odpadkov v gospodinjstvu ter njihovemu varnemu vodotesnim pokrovom.
prevozu od mesta zbiranja do deponije. Vse posode so v kontejnerju pritrjene v posebna ohišja, kar zago-
tavlja varen prevoz odpadkov po cesti (po ADR).
Posebni odpadki, ki so zaradi varnosti embalirani, se zbirajo
ločeno v posebno narejenih posodah, izdelanih iz kemično
Promocija

CONTAINER, d.o.o.
Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | fax: +386 (0) 426 32 76 | e-pošta: container@maksim.si | spletna stran: www.container.si
44
LoGiSTikA
50
vpliv logistike na
LOGISTIKA
zadovoljstvo kupcev
doc. dr. bojan rosi
mag. matjaž knez
mag. marjan sternad
povzetek:
vedno nove, tj. vedno večje in zato
težko predvidljive zahteve kupcev
oziroma uporabnikov logističnih
storitev so posledica novega načina
življenja. kar je bilo nekoč dobro
za nekoga, ki je bil pripravljen
to »dobro« plačati, je danes
zgodovina. Pozabite, kar ste vedeli
in kako ste ravnali včeraj, danes
je to že preživeto. konkurenčne
prednosti izvirajo iz drugačnosti,
ta pa je vse bolj posledica
novega razmišljanja ljudi in
njemu prilagojenega drugačnega,
tj. spremenjenega vedenja in
ravnanja. Bistvo je torej v novem,
na razmisleku osredotočenem
logistika
pričakovanju kakovosti storitev
in procesov ter produktov in ne
na tem, kaj ponuja trg. Ali lahko
napovemo razvoj kakovosti, ki je
odvisna od »nepredvidljivosti«
ljudi in okolja, v katerem delujemo
oziroma živimo? verjetno ne.
Zanesljivo pa ne dovolj celostno,
kajti okolje in mi se medsebojno
soodvisno nenehno spreminjamo.
v članku smo želeli pokazati,
kako je za zadovoljevanje vse
zahtevnejših kupcev pomembno
celovito poznavanje svojih procesov
in hkrati obvladovanje sodobnih
logističnih storitev.
ključne besede:
logistika, poslovni procesi, oskrbna
veriga, konkurenčna prednost,
maj may 2010
zadovoljstvo kupcev.
foto Shutterstock
1 Uvod v
problem in vidik
obravnavanja
M erila kakovosti se hitro spreminjajo.
Lahko trdimo, da postajajo vse bolj zaple-
tena in problematična. Kaj je pravzaprav pri
vsem tem sploh resnični problem? Verjetno
se strinjamo, da ni dneva našega življenja, ne
da bi bili soočeni s kakšno problemsko situa-
cijo. Njeno zaznavanje je odvisno od človeka.
Včasih se nam zdi bolj, včasih manj proble-
matično, odvisno od naših subjektivnih izho-
dišč, s katerimi zaznavamo in v nadaljevanju
obvladujemo objektivne danosti. V zaznani
(potencialni) problemski situaciji skušamo
razvozlati pomembnost njenega vplivanja
na nas in naš položaj, ugotoviti morebitna
odstopanja od želenega/pričakovanega stanja
in preveriti, ali obstajajo poti njenega razre-
ševanja. Če teh ni, imamo zagotovo opravka s
problemom, kar pomeni, da je dana situacijo
nejasna, neznana in brez jasne razrešitve,
zato potrebna pojasnitve ali razrešitve. Ker pa
problem ni nikoli ali pa je le izjemoma samo
eden, lahko pričakujemo možnosti njihovega
medsebojnega vplivanja, povezovanja, so-
odvisnosti, vpliva ..., kar povzroča komple-
ksnost tako nastalih lastnosti problemov kot
tudi iz spleta nastajajočih problematik (Rosi,
2004, 2008). To zahteva sistemsko/celovito
razmišljanje, ki je značilno tudi za novo defi-
niranje, npr. kakovosti sodobnih logističnih
storitev. Za sistemsko, tj. dovolj celovito raz-
mišljanje pa potrebujemo »najpomembnejše
proizvodno sredstvo, ki je majhno, sivo, tehta
približno 1,3 kg in se imenuje človeški možga-
ni« (Nordström in Ridderstråle, 2001, 18).
V dejanski življenjski praksi pa obvladova-
nje in razreševanje najrazličnejših, bolj
ali manj zapletenih logističnih problemov,
poteka (žal) vse prej kot sistemsko. Ljudje se
raje ukvarjamo z razreševanjem nam prepu-
ščenega izbora delov, zato zanemarjamo ce-
lovitost 1 in s tem (nevarno) poenostavljamo
zaznano problematiko. Zaradi tega vedno
znova odpiramo možnosti, da nas bo vsaka
nova »logistično obarvana« problemska si-
tuacija presenetila, da je (ponovno) ne bomo
sposobni obvladovati, kaj šele razrešiti, zato
bomo postajali vse bolj neučinkoviti in neu-
spešni v življenju.
D a je stvar še bolj resna, nam kaže razvoj
znanosti in tehnologije, še zlasti v da-
našnjem dinamičnem okolju: najrazličnejši
zapleteni pojavi hitro rastejo in zato postajajo
vse težje obvladljivi. Zaradi tega se je pojavil
močan porast kompleksnih sistemov, ki jih
človek ni sposoben več dojemati, kaj šele vpli-
vati nanje. To dokazujejo aktualne globalne
spremembe, ki krepijo pomembnost logistike
1 Ponovno se zatekamo k ugotovitvi, da (Mulej 2000 v
Rosi 2004, 2008):
• popolna celovitost ni izvedljiva in pogosto niti ni nujna,
• enostranost pa pogosto tudi ne zadošča,
vsaj ne v zelo veliki večini praktičnega dogajanja. Torej
mora vsakdo, ko se loteva nekega opravila, kar se da
zavestno in premišljeno, obenem pa tudi kar se da celovito
opredeliti, katero raven celovitosti v danem primeru
velja šteti za primerno. Zgledi iz teorije kaosa in teorije
kompleksnih sistemov so najbrž dovolj jasno pokazali, da je
takšna opredelitev zahtevna naloga. Samoorganiziranje jo
morda kdaj poenostavlja in kdaj zapleta, saj je v razmerah
nenehnega spreminjanja zelo težko vedeli ali vsaj oceniti,
kje smo in kam nas vlečejo razvojne težnje, ki so v vlogi
sinergije mnogih vplivov, za katere ne vemo.

in vplivajo na spreminjanje našega tako druž-
benega kot tudi gospodarskega sistema. V da-
našnjem turbulentnem življenju z neustavlji-
vim vplivom vsesplošne globalizacije si zato
kratko in malo ne moremo in ne smemo dovo-
liti, da ne bi bili sposobni sistemsko, tj. dovolj
celovito razmišljati in prepozna(va)ti možnih
pojavnih oblik problemskih situacij, kot je to
v našem primeru zadovoljevanje kakovosti
(potencialnih) kupcev naših storitev in izdel-
kov. Pri tem je izredno pomembno, da znamo
(zmoremo in hočemo) kakovostno opredeliti
izhodišča (subjektivna in objektivna), s kate-
rimi se nameravamo lotevati procesov dovolj
celostnega obvladovanja npr. naših kupcev.
S kratka, dobrodošli v zapleteni problemati-
ki definiranja kakovosti2 logističnih stori-
tev in procesov, zlasti kadar želimo doseči čim
boljšo prilagojenost zahtevam njenih uporab-
nikov. Kaj lahko, kaj moremo, kaj smemo, kaj
je smiselno … storiti, da bomo razumeli in zato
lažje, tj. celoviteje prepoznali kakovost sodob-
ne logistike in njenih procesov? V ta namen
moramo biti sposobni (in hoteti) uporabiti
največji človeški »računalniški« potencial, tj.
možgane, kajti »človek je še vedno najboljši ra-
čunalnik« (Nordström in Ridderstråle, 2001,
18). S to ugotovitvijo citiranega vira se lahko
strinjamo, čeprav v nadaljevanju opozarja, da
je »po nekaterih ocenah skupna računalniška
zmogljivost večja od skupne zmogljivosti vseh
človeških možganov. Ljudje so ustvarjalni,
porajajo se jim nove zamisli, izmišljajo si nova
pravila in imajo občutke, računalniki pa (še)
ne. Človeški možgani so res čudovito zasno-
vani in neverjetno zapleteni, toda vprašanje,
v čigavi lasti so, je popolnoma preprosto …
vaši možgani so samo vaši in jih upravljate v
dobrem in slabem.« Torej moramo naše mož-
gane aktivirati za sistemsko razmišljanje, ki
je nujno za razumevanje in prilagajanje novim
najrazličnejšim situacijam, npr. zahtevam
kupcev po kakovostni logistiki.
2 nekaj temeljnih
izhodišč o
razvoju logistike
L ogistika3 je zelo stara dejavnost, ki sega v
daljno preteklost vse od prvih organizira-
nih načinov trgovanja. Kot področje prouče-
2 Definicij kakovosti je mnogo. V logistiki je smiselno
izhajati iz najbolj razširjene oz. temeljne definicije
kakovosti, opredeljene v mednarodnih standardih ISO
9000: »Kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenih
karakteristik izpolnjuje zahteve.« Po naših prepričanjih
je kakovost tisto, na podlagi česar se človek odloča o npr.
izbiri, naročilu, nakupu ali najemu, sodelovanju ipd.
3 Izvor pomena logistike povezujemo s pojmi »loger«
(francosko pomeni nastanitev, stanovati), »logos« (grško
pomeni pamet) in »logistikos« (grško logično razmišljati).
Danes lahko trdimo, da ni dejavnosti v našem poslovnem
(in verjetno tudi zasebnem) življenju, ki ne bi bila kakor
koli povezana z logistiko.
1960 1980
Razdrobljenost konsolidacija
napoved povpraševanja
nabava
načrtovanje
ačrtovanje potreb Upravljanje z materiali
načrtovanje proizvodnje
Proizvodne zaloge
Skladiščenje Skladiščenje
Ravnanje z materiali Ravnanje z materiali
Embaliranje Embaliranje
Zaloge
načrtovanje distribucije
obdelovanje naročil Fizična distribucija
Transport
delo s strankami
Slika 1: Razvoj logistike, tehnike in tehnologije 1960–2000
vanja se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja,
in sicer na področju distribucije kmetijskih iz-
delkov (Crowell, 1901). V vojski še mnogo prej
in je v drugi svetovni vojni odigrala pomemb-
no vlogo pri zmagi zaveznikov. Tudi kasneje
kaže njeno pomembno vlogo, npr. v zalivski
vojni 1991, ko so bile ZDA prisiljene v čim
krajšem času premag(ov)ati velike razdalje. V
nekaj mesecih je bilo potrebno prepeljati pri-
bližno 12.000 km daleč tako 500.000 ljudi in
več kot tudi 500.000 ton materiala z letali ter
dodatnih 2,3 milijone ton opreme z ladjevjem.
To je bil dramatičen dokaz, kako pomembna je
vloga logistika.
Z apisi o velikem, a še ne dovolj izkorišče-
nem potencialu logistike segajo v šestde-
seta leta, ko je svetovni menedžerski guru
Peter Drucker izjavil, da je logistika ena izmed
zadnjih meja do priložnosti za podjetja, ki si
želijo povečati svojo učinkovitost (Lambert
in drugi, 1998). Še večji poudarek na logistiki
se je pojavil v sedemdesetih in začetku osem-
desetih let v obdobju t. i. naftne krize, kar je
posledično povzročilo dvigovanje cen energi-
je. Hkrati pa so zaradi globalizacije industrije,
logistični stroški postajali vse bolj pomemb-
ni. To je na področju logistike pomenilo dve
stvari. Prvič, da so organizacije na svetovnem
nivoju začele razmišljati, kako bi lahko dife-
rencirale svojo ponudbo na organizacijskem
in na področju izdelkov in storitev. Logistika
je postala področje, kjer so morale lokalne
organizacije doseči konkurenčno prednost
pred prekomorskimi organizacijami, da so
lahko trgu ponudile zanesljivo in odgovorno
servisiranje. Po drugi strani pa je nastopanje
na tujih trgih pomenilo daljše, dražje in bolj
kompleksno poslovanje. Dobro obvladovanje
logističnih procesov je zato pomenilo vzvod
za doseganje globalnih priložnosti. Kasneje
je sledilo obdobje, v katerem so se organiza-
cije zaradi vse večje konkurence začele še bolj
zavedati pomembnosti zniževanja stroškov
oziroma učinkovitosti poslovanja. To obdobje
sovpada z obdobjem razmaha informacijske
tehnologije , ki je veliko pripomogla k prej
45
50
1990 2000
Funkcionalna integracija Povečanje dodane vrednosti
LOGISTIKA
Logistika Upravljanje z oskrbno verigo
informacijska
nformacijska tehnologija
Marketing
Strateško planiranje
Vir: Prirejeno po Rodrigue,1998
omenjenemu cilju, zniževanju stroškov. Tako
so organizacije lažje nadzorovale celotni pro-
ces poslovanja in logistične aktivnosti, kot so
naročila, transporti in materialni tokovi na-
sploh, večjo preglednost so imele nad zaloga-
mi in hkrati so se jim začeli ponujati različni
matematični modeli. Na ta način so podjetja
lažje planirala svoje aktivnosti in v končni
fazi je prišlo že do prvih »just in time« dobav.
K malu pa so ljudje ugotovili, da je treba čim
bolje (znati in hoteti) optimirati svoje po-
slovne procese, ki potekajo vse od uresničitve
(npr. s porajanjem idej o sklepanju poslov) do
zaključka posla, kar jim omogoča vzpostavi-
tev kakovostnih oskrbnih verig (angl. Supply
Chains). Pri tem ločujemo dve temeljni vrsti
oskrbnih verig, in sicer znotraj podjetja in di-
stribucijske verige, ki se oblikujejo zunaj pod-
jetja. Oskrbno verigo lahko tudi pojmujemo
(Potočnik, 2002, Klopčič, 2003, Knez, 2008)
kot skupino medsebojno povezanih organiza-
cij (od dobavitelja do končnega uporabnika),
ki so neposredno povezane z enim ali več
tokov izdelkov, storitev, informacij, financ
ter znanja in katerih skupni namen in cilj je
čim boljša oskrba končnih uporabnikov in za-
dovoljstvo vseh udeležencev oskrbne verige.
Ne smemo pozabiti, da je logistika pomemben
del oskrbne verige. Vedno bolj namreč postaja
jasno, da so procesi, s katerimi zadovoljuje
potrebe svojih odjemalcev, ključnega pomena
za vsako podjetje (Potočnik, 2002, 214–215).
Logistika je torej nit, ki povezuje te ključne
procese in postavlja temelje za oblikovanje
sistemov, ki zagotavljajo stroškovno učinko-
vito in uspešno oskrbovanje v celotni oskrbni
verigi.
V tem kontekstu je treba opozoriti še na
dejstvo, da je razvoj logistike soodvisen z
razvojem tehnike in tehnologije (slika 1).4
4 Informacijska tehnologija je omogočila velik tehnološki
preskok na elektronsko poslovanje. Če si ogledamo primer
maj may 2010
(Nordström in Ridderstråle, 2001, 48) napovedi rasti elek-
tronskega trgovanja med podjetji je bilo le-to petkrat večje od
porabniškega elektronskega poslovanja. Ocenjevalo se je, da
bi naj to v letu 2003 ustvarilo promet v vrednosti 1,3 trilijona
ameriških dolarjev.
46

N aslednji pomemben dejavnik, ki je vplival

50

KUPCI/ODJEMALCI Potrebe po koristih

na preučevanje logistike, je bilo zaveda- za sprejemljivo ceno
nje pomembnosti zadovoljstva strank in nji-
LOGISTIKA

hovo servisiranje. S tem spoznanjem so pod-

jetja dokončno dognala, da je lahko logistika
strateško orožje za konkurenčnost na trgih.
Konkurenčnost se kaže tudi v velikosti stro-
škov, ki jih pripisujemo logistiki. Za prikaz
zniževanja stroškov si oglejmo zgled (Lambert
in drugi, 1998): znižanje logističnih stroškov
za 1 USD ima na poslovanje veliko večji vpliv
kot povečanje prodaje za 1 USD. V veliki veči-
ni organizacij je doseganje povečanja prodaje
veliko bolj naporno kot nižanje stroškov. To
velja še posebej na razvitih trgih, kjer moč
konkurence neprestano znižuje cene izdelkov
in storitev, zato se v celotnem poslovnem sis-
temu znižujejo dohodki. Z zelo enostavnim
izračunom lahko potrdimo zgoraj omenjeno
tezo. Če organizacija posluje z dvoodstotno
donosnostjo, to pomeni, da na vsak prodan
dolar zasluži 0,02 USD, za kolikor se tudi po-
viša njen dobiček pred obdavčitvijo. Po drugi
strani pa vsak privarčevan dolar pomeni en
dolar večji dobiček. Hkrati pa nam ni potreb-
no povečati prodaje. Zato je vsak privarčevan
dolar v logistiki še kako pomemben.
Premoženje
in uporaba korist
poDJetJe/ograniZaCiJa diferenciacija stroškov
S širitvijo Evropske unije je postal pretok
blaga (poleg pretoka ljudi in kapitala) lažji
in hitrejši. Izvajalci logističnih storitev se spe-
cializirajo in združujejo. Ponujajo celovitejše,
napredne logistične rešitve s širitvijo svoje
mreže, povezav. Na rastočih trgih vzhodne
in jugovzhodne Evrope postajajo skladiščne
kapacitete in sekundarni transport ozko grlo.
V zadnjih letih so organizacije prišle do
spoznanja, da je dobro obvladovanje lo-
gistike ključnega pomena za doseganje večje
donosnosti in konkurenčnosti v primerjavi
z drugimi organizacijami. Slika 2 prikazuje
bistvo konkurenčne prednosti.
Premoženje
korist in uporaba
KONKURENCA
Slika 2: Konkurenčne prednosti
logističnih stroškov. S tem nikakor ne želimo
postavljati ostalih dejavnosti v podrejen
položaj. Ugotovimo, da le v skupni povezavi
vseh aktivnosti lahko dosežemo popolno za-
dovoljstvo kupcev. To dosežemo tako, da jim s
pomočjo vseh potrebnih dejavnosti izpolnimo
vse njihove želje: da je blago ustrezne kakovo-
sti na razpolago ob pravem času in na pravem
mestu.
Ž ivimo v času, ko blagovne znamke ne po-
menijo več toliko, kot so pomenile v pre-
teklosti, temveč postajajo vse bolj pomembne
poprodajne storitve. Če pogledamo primer
osebnega računalnika, lahko ugotovimo, da se

Z anesljivo je smiselno, da se zavedamo

ogromnega potenciala sodobne logistične
dejavnosti (svetovna logistična industrija
D andanes večina avtorjev (Ballou,
Christopher, Lampert in mnogi drugi)
zelo redki kupci odločajo za nakup na podlagi
blagovne znamke. Ta ostaja v ospredju med
pravimi poznavalci in tudi med temi vedno
zagovarja tezo, da morajo biti funkcije v or-
predstavlja ca 5,4 bilijona € ali 13,8 odstotka manj. Večini kupcev se v ospredje postavljajo
ganizaciji medsebojno povezane ter sodelo-
svetovnega BDP), saj le-ta dandanes v gospo- cena, dizajn in razpoložljivost. Večanje pome-
vati med seboj in ne delovati kot posamezne
darstvu igra pomembno vlogo v mednarodnem na poprodajnih storitev lahko potrdimo tudi
enote. Npr., če skušamo poiskati povezavo
(pre)toku informacij in materiala. Ustvarjanje z dejstvom, da večina razvitih držav ustvari
med trženjem in logistiko, pridemo npr. do
vrednosti v proizvodnji se je preko različnih približno 75 % BDP v storitvenem sektorju.
spoznanja o trženjskem spletu. V slednjem se
storitev razširilo prav v oskrbni verigi, obe-
nem pa dodatno otežilo logistične mreže. To
pa od sodobnih logistov zahteva ogromno
ob osredotočenju na izdelke pojavijo štirje »P-
ji« (angl. price, product, promotion in place),
ti so: cena, proizvod, promocija in razpečava.
Č e se povrnemo k osnovni temi tega po-
glavja, izhajajmo iz tega, da izdelek oziro-
ma storitev nimata nobene vrednosti, dokler
strokovnega znanja in medkulturnih komu-
Pri zadnjem ima logistika najpomembnejšo nista v rokah kupca. Iz tega lahko ugotovimo,
nikativnih sposobnosti, ki jih morajo znati (in
vlogo, saj direktno pridobiva povratne in- da je glavni cilj servisiranja kupcev to, da
hoteti) uporabiti v vsakodnevnih poslovnih
formacije o storitvi oziroma izdelku. Kupci imajo izdelke oziroma storitve na razpolago.
situacijah.
npr. od organizacije zahtevajo, da jim je blago Razpoložljivost je torej kompleksen koncept,
ustrezne kakovosti na razpolago ob pravem povezan z mnogimi drugimi faktorji, ki sku-

3 vloga sodobne času na pravem mestu in so zadovoljni samo,

logistike v
sodobnem
okolju podjetja
P ričakovanja kupcev glede nivoja kakovosti
oziroma celovitosti logističnih storitev so
vse višja in stalno spreminjajoča. Konkurenca
je vse večja in ne počiva. Zaradi tega je kako-
vost izdelkov in storitev samoumevna, pri-
čakovana. Kupci v tem kontekstu zahtevajo
krajše dobavne roke, dobave manjših količin
večjega števila različnih izdelkov v »časovno
okno« oziroma točno ob določenem času tudi
na prodajno mesto, naloženo zgolj za strojno
pretovarjanje, z vključenimi dodatnimi stori-
maj may 2010
ko so izpolnjeni vsi kriteriji. Lahko bi rekli, da
paj tvorijo servisiranje kupcev (Christopher,
1998, 39). Tako kot različne organizacije
je zadovoljstvo kupcev izid/output logistič-
nega sistema. Stvari ne smemo gledati tako
gledajo na servisiranje kupcev z različnih
zornih kotov, tako obstajajo tudi različne
ozko in zato moramo poudariti, da je uspeh
organizacije in hkrati zadovoljstvo kupcev
definicije različnih avtorjev. Avtorji dela
Fundamentals of management to opisujejo
izid dobrega (so)delovanja na vseh področjih
trženjskega spleta in delovanja organizacije
takole: »Servisiranje kupcev je merilo, kako
učinkovito logistični sistem dodaja krajevno
kot celote. in časovno vrednost posameznemu izdelku
B allou v svojem delu (1999) dejavnosti lo-
gistike razdeli v dve skupini, na glavne in
oziroma storitvi. Hkrati pa nas opozarjajo,
da ne smemo servisiranja kupcev mešati z
zadovoljstvom kupcev, ki je v primerjavi s
podporne dejavnosti.
prvim veliko obsežnejši pojem in v povezavi
A vtor je kot prvo med glavnimi dejav-
nostmi navedel servisiranje kupcev. Ta
dejavnost je, gledano skozi stroškovno plat,
z mnogimi drugimi faktorji vsebuje tudi ser-
visiranje kupcev.«
Nadaljevanje v naslednji številki EOL
zelo pomembna. Dejansko lahko ugotovimo,
da se stroški logistike sorazmerno povečuje-
jo z naraščanjem nivoja servisiranja kupcev.

S to dejavnostjo sta neposredno povezana

tvami ipd. menedžment zalog in transport, ki v večini
primerov predstavljata od 50 do 60 % celotnih
žE V prOdAJI!

ja OKOLJSKI UČBENIK
zakonoda
Okoljevarstvena
nje Seve
drugima

poglavji
h,
so". V prim
dovoljenj dvema okoljeva vi z
ema, nave
dovoljenj ki se izdajata
erja
rstv
denima enima
v prejšnjih
za napravešn
zmanjša
nje
nostnem njihovih posl
edic
tudi anal poročilu upravljav . V var
zakonodaja
Avtorica: Adrijana Viler Kovačič
a Seveso var-
kjer so izdajajo , se izira mog
pris
v primeru otne nevarne za obrate, obrata
in oče večj ec obrata
snovi ali teh nesr prikaže način e nesreče V okol
okoljske
nesreče bi eč prep podrobn jevarstvenem
lahko na- posledic in zmanjševanj rečevanja eje
prečevan določijo ukre
dovoljenj
u
Agencija
RS zahteve in na
na zdra
vje in prem a njihovih je nesreč pi za pre- se
okoljevar za okolje je izda
okolje. njihovih
varstven za prid oženje ljudi posledic in za zmanjše
stveno
dovoljenje la podjet ega dovo obitev okolje- ArS zmanjša
nje za ljudi vanje
glede na ljenja so O in
podjetje . Poišči okoljeva mora v postopk pet let od tveganja okol okolje za
dovoljenje v bližnjem okol tako ali man to, ali gre za obra različn čnee rstveneg ja, velja
in razlo ju, jšega tveg Seveso a dovoljenju za izdajo nja obra dneva začetka pa
ži njegovo pr večjega anja. pov t večjega javn ta. obratova
vsebino. tveg
stno poro anja mora zročitelj
itelj v vso dok osti omogoč a za obrat -
iti
izde
prikazat čilo. V tem poro lati varno- sodelova umentacijo. za vpogled Če se ocen
nesreče i, da bi
nja zagotovit
i,
za prep da je storil vse čilu mora enaka prav javnosti se v
okolje v obratu lahko
posledic
rečevanj ila kot tu uporabl ev e
vplivale večje
potrebn venega drugi drža
e večjih
nesreč
o dovoljenj za izdajo okoljevajajo va tako
zahteva, vi ali če ta drža
na
pri čem a za nap rst-
in za er pa je
rok za izdarave IppC,
okoljeva je
rstvenem treba o izdanem- država Le če
ljenja kraj
im
informa amo do vol
pristojn dovoljenj mora javn
popolne ši, in sicer tri mesjo dovo- i orga u obve ščati o
okol ost redn
druga drža n te druge j
lahko cij o okolj
vloge. ece od države. stiti in zbirajo jskih podatkih o obve
vestila zaht va na podlagi Če državni , ki jih imaj -
uč u,
prispeva inkovito
take o stanju in o
tudi varn eva, ji je ga ob- okolja, emis občinski orga
ostno poro treba posredo nevarnih ni
obrata. vati snoveh. ijah, odp
čevan mo k
čilo konk
retnega informa Sem spad adkih in
ju nje prepre
Ugotovi
cije
ki ga pov o obremenjeva
ajo tudi
ga on go -
zročajo nju okol esna že ve-
• Koliko okolje ževalci,
pod
posamez
ni
ja, vanja.
varstvenih
dovol 6.7 JAVN ter o vseh atki o okoljskih onesna-
OKOLJSKOSt
• Katera uredb jenj za napra nesrečah
državnih dejavnostih in
naprave gledea določa vsebino okolje ve IPPC je
bilo iz in občinsk postopk
IN prAV IH pOdAtK
hrupa? varstvenega izdanih? ih organov. ih
• V katerem dovoljenja Obvešča
Oko V OKOL ICE JAVNOSOV podatkih zagonje javnosti o okoljskih
postopku sodel za obratovanj
do vo ljevars
učinki tega uje splošna e
JSKIH
zAdEVAtI nis posredovanjem pod
Če sodelovanj javnost? Kakšn tavljajo
ljenj tv jemljiv ArSO oce • Koliko podje a? država
e m eno
i so pozitivni in občine
tij v Sloveniji Ker je
pri tem, izda okoljevni, da je po i negativni
in H
on es pr or zakaj je EU
vložila tožbo je moralo pridobiti okolje redno pompravica do čiste splet in atkov na
na že idobiti a jo pogo lahko do arstveno seg spre- • Ali je v Slove v zvezi z IPPC varstveno nega drža embna vrednotaga okolja iz-
mentov z objavo nekaterih svetov-
v Uradnem
ve j loč
kot valci ok čji po upošt in dodatne i tudi po soglasje. Vsem niji moralo ? dovoljenje dok u-
eva po seben moraj dovoljenjem
okoljevarstv katero podje in več mož vljana, nam zako za sleher- listu rS.
so na olja, seg ti nosilec goje, ki o
enega dovol
jenja?
jenj
tje zapreti
obrate, ker vplivanja
nosti aktiv nod
nega sode aja daje PoSrED
odstr a, da bi pre nameravanjih mora tovanj pridobiti je skupn
to pr ni pridobilo
Krovni pri izvajanju okol lovanja in
oVanJE
tega plarne. imer
ani a pred o b PoDaTK
okolje. l moreb prečil, zm ega večjo naprave začetk to, da se akt, oV V SVE
oKolJSK
huška konv ki daje te mož jskih politik. iH
smej do voljenj Brez gra
spr in
itn anj
nega Brez poziti e škodljive šal ali ali več emembo obrata ali om obra- nosti, je Ministrs ToVni
SPlET
soglas vnega zahtev ja spremem . Če pa ob za njuno o dostopu encija oziroma Aar- tvo za okol
o ob a ne dbene ja ni oko
vplive
na
zrak,
hru javnosti do informacij Konvencija
Agencija
rS za okol je in prostor
rato ga do mogoče ljevarstve do a gra
dn ba v ob ratova
ratova nje Ponovim svetlob p, elektr pri odlo ter ude tovni sple
vati. V posto
voljen
ja.
prido
biti - začbiti okoljev jo, mora
etkom arstve uprav nju odpad no
om
o onesnaže agnetno sev pravneg čanj
a varstva u in dostopu i
ležb je
t posredo morata na sve-
ter
okoljev ljav kov vati več
pku pV gradb gra no do
enega dnje – pre voljenje pri-
ec • Kolikopovrst raba , možnost nje, nastaja anje, vah. Na
ravni EU v okoljskih zade
do informa

Recenzenti:
poud arstveneg O ozirom pre vodevarstv ekološ
okolje nje katere direktivi sta pom - cij.
ari a dovol d zakonodaja in eneenih dovol , in
osebam ti še nas soglasja a izdaje Vsa jenja. pridobitvijo d V ? rgije). kihjenj nespozna
reč, sloven njevat pogoje mo ES o javn sicer direktiva
embni dve
led
poseg , ki živijo nje: Nekat treba
je za oko dovoljen • Kater co pre postopku ska i zaokolje
pridovarstv rajo te
o okolju em dostopu do 2003/4/ • naciona
ja izd gle ima nap
va po a v okolje, na vplivnem erim
lje. aja Ag priedo
so bistve dati vso razlikejav
bitev ena
dovol rave izpol- ter informa lni in ope
bitev ne nost
med pra ro
dovol k za izdajo o zagotavlj direktiva 200 cij rativni prog
seb zak
ne sam en status onodaja območju pra okoljevar
encija • Ali so dokum dovol dokum njimi?
entaci vi-
jenja. 3/35/EG rami
stveno
rS roki za izdajo
ent jenja jen
od dn ja za te okoljevars pri spre anju udeležbe S • pred
dokum o pravico . te osebe prizna- ve, jih mo acijo privseh in jo za

dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban

• Kajkipome treh jem javnosti
nje več ki lahko po dov
njih op ni ra pomb vrst
dati na okolje
varstv eva pre naprav tveneg program anju nekaterih pisi obč
in, ki se
vlagat entacijo, dajati pripo imajo jega ob vzroča oljenje za kratic
ArSO a IPPC e
obrav? in predlo
to temenih sedovoljenj jema e je
isti?popolne tri mesec
a ov, ki se plan ov in okol je, pa niso nan
i pač pa mbe sega jo na- redelit javno niti ne in o dop nanašaj ašajo na
soglas pritožbe (za nap onesnažev i. navati ge, sti zah vlo e olnitvah, o
ki se nan na okolje, listu rep obja
ublike Slov vljeni v Uradnem
je, če na oko tudi pravic na po
Besed
na rav a- Os ebe in se to vel in drugih teva sodelo ge. pri udeležb
o
ne do
seg menijo ljevars o meni zveza e iPP
C) naprav , ki na do ja za
naprav držav čla vanje direktiv javnosti in dost ašajo na • okoljska enije,
zato po ajo cilji , da se s tveno onesn tiste nap "napra ali dru e stalno prevplivnem ob e IppC nic EU 85/337/E op poro
seg varstv poseg aže van rave, 6 ve Ip
Zelen
pC V oko , kot GS in 96/6 do pravice vih na okol čila in poročila

Obseg: 112 strani • Izid: maj 2010

pritož ni spr a oko om imeno je več ki povzr a Slove
" nija imajo gi posestni bivajo ali mo podro ljevars . ti pred 1/ES. je, o vpli-
be
zacije, imajo tudejemljiv. pralja in da ške vervanje izhaja jega obseg očajo str tudi pra ki nep so las pogo bneje in kon nem do
tve državnih pisi ne zahtevaj • podatki
rem tni
poseb ki jim je bil i nevladne vico do prido
bit
zije direkt iz zač
ive, ki etnic ang -
a. po ans vni
uprav kega udele interes in
ki ji
vredn za obratova kretneje
voljenju
se ugoditv in občinskih orga o od toringa
ali povzetk
e i podatko
ki na en status predhodno organi- (COUN ev dovol
jen je zah le- vla
nem
po ženca po tni h
osti, zah
tev
nje (m določijo
ejn posredo posameznim zahtnov samo okolja, v moni-
po nev concer CIL dIrE ja za tak tevala gati stopku po predp ukrepo e e em vanj evam po
v javnemdročju var ladne org podeljen veno pritožbe . te isih me v var po izv isij s katerimi u vseh okol • okoljeva
niso reš interes stva okolja anizacije,
Ct
ventio ning integr IVE 96 naprave
e do na izd imajo pra o ga ritev ozirom stva oko ajanju kon ske jskih
njihovo razpolagajo, amp podatkov,
rstvena
sogl
n and ate /61 udele voljenje. ano oko vi monito a lja, kre- proaktivn
varstven
a dovoljenj asja in okolje-
ene, se u. dokle deluje contro d pollut /EC ženca po ringa izvajanja ob pogostost ak tudi
ima tud ložaj stransljev zbiranja

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni

o
poseg r te pritož V l). ion, pre nizaci
ja, itd.) ratova podatko vlogo v smislu Večina
a.
ne mo be nosti, napravah - deluje ki na po i nevlad
na o a
keg Ve
dovol ljavnost oko lne- v ter redn
v registru okoljskih pod
KLJUČ 6.6 O re izv
esti. ki
dejavn so navede pC potek
Ip v javnem dročju jen o in spro atkov se
dOVOKOLJEVAr
NE BES (drug ja je tud ljevarstve - macijske varstva okolja
EDE interes varstva oko POIŠČ zbira
čajo onosti in nap ne v Ure ajo dejav-
okoljev V ače kot i tu om nega ga siste in prek
naprav arstveno LJEN StVE db druga postopku u. lja za ob
dobje to velja za ejena, to
I ma vars Infor-
obseg esnaževanrav, ki lahko i o vrsti tva okol

tehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, za

nevlad a IPPC, dovolje
JE država lahko
obrat nje NO na pri a. Med tak je okolja več povzro-
tov anje članic sod ob rat ovanja pet let nap rav
je Več pod ja.
a EU, eluje t
na org , VrST
anizac Seveso E me e vpliva naprave napravod dneva e IppC) v Italiji. atkov o nes
ija, jav , nad do r energe dejavnost jega lo na lah če bi e. začetk reči v
nost Loč i okolje ko p obra oKol a
dovol imo tri vrs gljivos ločeno me tika (kuriln se uvršča zaradi v tej drž JEVar Uredbo Sevesu
jenj: te oko ti, kok jo pro e nap je zel avi STVE o vrs Okoljevars
in no

ekošole in izbirne okoljske vsebine v šolah.

ljevars predel sar izv rav e zak o . ki lah ti dejavn
• oko ava ne itd.), odne onod zah ko tvena zakon
ljev tvenih jekla, zm ajalec tevnega okolja povzročaj osti in odaja
prave, arstveno naprav kovin (liv proizvodnja o- predvi posto večjeg o naprav 7
do bar vni e za arn e žel del mo ra vse a obs onesnažev ,
ževanj ki lahko po voljenje indust h kovin iz proizvodnjo eza in okoljev bovati vlo
ega,
ter ugo anje
za
imeno e večjega vzročajo on na- apna rija (napra rud e itd.), nek ovih sur ars tve nega
ga za tov
pridobi i, kaj
vane ob
• oko naprav sega (za esna- v ve
mejo rotacijskih za proizv ovinska
dovolje
nja.
tev
ljevars e IppC tako proizv peč od
naprav tveno ), za pre odne eh nad njo
e dovol
jenje indust delavo azb zmogljivost določeno
• oko za dru rija est a i, nap
ljev ge ogljikovo (naprave za itd.), kem rav
te, ki arstveno organs dikov z pro ična e
pre do kih bar vezanim izvodnjo

Založnik in izdajatelj:
okolja dstavljajo voljenje
za vil in žve
te Se (za tako ime večja tve obra- zak pigme plom,
veso). novan ganja ločata on (zVO-1 ntov
itd.).
e obra-
ra okoljev vsebino vlo ) in uredb
obseg zlika med a
temi pek izd arstvenega ge za prido do- zar
4 ne za u zahtev, ki dovol lovanj adi zagoto
V dovolaje in vse dovoljen bitev
Zelena
jenji je V
prido mo a je ukr slovenske
Slovenij
a izdajo bit raj
dovol ev dovoljeno biti izpoln
v vredn jenju se
bino ja,
take od posto- snažev oziroma vitve ustrez epe up m
ob
jenja ost do
prepre i emisij ločijo do ločbe. emisij alcev oko ratovanja nega de- prepre ravljav pravnem red
in ud ja, v roku je- lja, čev

Zbiramo naročila!
e cev ob
eležbi v
Gre za čevanje on okolje in
pustn hrup) v okolje (v ki sicer tistih one- zmanjšev anje več u
javno za e ozi pro anje njih jih nesreč ov za
rat
sti. z vidika celovito obesnaževan epi za
ukr odpad roma v zrak, v vod izvajajo in oko
ja kat
IppC ki, a ne spa erih se ob e, v tla, okolja lje ter za zm ovih posle in za
vplivo vseh mo ravnavo nap okolja. dic za
v na oko gočih rav do bit
, je zV
O-1
dajo
me deluje
jo prečev določila vla anjšanje ljudi
lje (em negativnih e d nap tve
isije v
vi uve
tudi za okoljevars del zah rave vanju anju večjih da z Uredb ganja
tev njihovi nesreč oo
vode, je v po njihovo ob tvenega do o po pri- se ob
rat h po sle in zm pre-
Uredb sameznih ratovanje voljenja tvegan i razvrstijo dic. po anjše-
i o rav uredb . Vlada gan ja oko
lja v obrat tej uredb
nanju ah rS ja oko in ob e i
z odpad(na prime lja. rate več manjšega
ki) do r v po jega tve
ločila, biti oko vzročitelj -
tve
pogo ljevarstve ganja mo
vorno no
imenuj dovoljen ra prido-

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

emo je, PRILO
tudi "do ki ga GA
volje
Ob
vestilo
o izdaji
dovolje
nja

Okoljeva
rstvena
zakonod
aja
5

pOtEGUJtE SE zA prEStIžNO
zELENO prIzNANJE!

1. SLOVENSKI NAtEČAJ zA

NAJBOLJ ZELENO
rijave
rok za pjunija
EMBALAŽO,
za EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE!
do 10. V mednarodni žiriji so: Gerald Lefebvre (ECO6S), Saša Mächtig (ALUO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univer-
ze v Ljubljani), mag. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko Univerze Maribor) in Jure Apih (Festfest).
Promocija

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

 Pivovarna Union d.d., www.pivo-union.si

Promocija