Magisterska Naloga MSC Thesis Marjan Suban

UNlVERZA V LJUBLJANI FAKULTETAZA STROJNISTVO
'W

VISOKOPRODUKTIVNO OBLOCNO TALILNO

'W 'W 'W

V ARJENJE V RAZLICNIH ZASCITNIH MEDIJIH

Magisterij

Predlozil Fakulteti za strojnistvo Univerze v Ljubljani za dosego akademske stopnje magistra znanosti s podrocja strojnistva

Marjan Suban

Mentor: doc.dr. Janez Tusek, dlpl.inz,

Ljubljana, februar 1998

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNISTVO Askerceva 6, Ljubljana

Stev.: 110/1067

Datum: 20.6.1996

Komisija za podiplomski studij Fakultete za strojnlstvo v Ljubljani je na svoji seji dne 19.6.1996

sklen lao

gospod Suban Marjan, dipl.inz.

je slusate] podiplomskega studija in se mu:

1.odobri tema magistrske naloge z naslovom:

Visokoproduktivno oblocno talilno varjenje v razllcnlh zascitnih medijih

2.doloci mentor: doc. dr. Janez Tusek, dipl.Inz.

3.inizpiti iz predmetov:

Sinergetika (dr.Grabec) Teorija gradiv (dr.Grum)

Eksperimentalne metode v raziskovalnem delu (dr.Peklenik) Varilni procesi (dr.Kralj)

Posebni postopki obdelave (dr.Kralj) Sistemi kakovosti (dr.Sluga)

qosko delo:

Kramar, dlpl.lnz,

ZAHVALA

V prijetno dolznost si stejem, da se lahko zahvalim mentorju doc.dr. Janezu Tusku, dipl.inz. za vodstvo, pornoc in strokovne nasvete pri raziskovalnem delu ter izdelavi pricujoce magistrske naloge.

Za pomoc pri pripravi varjencev se zahvaljujem g. Matevzu Sterzaju. Veliko znanja ter pomoci sta pri pripravi preizkusevalisca vlozila Miro Uran, dipl.inz, in Aleksander Bon, inz. Pri pripravi makroobrusov mi je s strokovnimi nasveti pomagal mag. Borut Zorc, dipl.inz. Za izdelavo vseh fotografij v magistrski nalogi pa se zahvaljujem gao Tatjani Rodosek.

Vecji del naloge je bil financiran od Ministrstva za znanost in tehnologijo, delno pa tudi s strani Instituta za varilstvo d.o.o, Fakultete za strojnistvo ter SeT Strojegradnja. Vsem navedenim se za materialno pomoc pri izdelavi magistrske naloge zahvaljujem.

Marjan Suban

Tek. stev.: M 1067

UDK 621.791.753.9: 621.971.5: 65.011.4

VISOKOPRODUKTIVNO OBLOCNO TALILNO VARJENJE V RAZLICNIH ZASCITNIH MEDIJIH

Marjan Suban

Klj uene besede:

• oblocno varjenje

• MIGIMAG nacini varjenja

• varjenje pod praskom

• T.I.M.E. nacin varjenja

• zascitni plin

• masivna zica

• strzenska zica

• analiza procesa

• prehajanje materiala

• talilni ucinek

• matematicni model

• oblika prereza navara

Izvlecek:

V pricujoci magistrski nalogi so bili v raziskavah vkljuceni novejsi MIG/MAG nacini varjenja. Njihov razvoj je temeljil na povecanju produktivnosti nacina varjenja. V prvem delu naloge je podan pregled literature 0 nacinih varjenja v zascitnem plinu. Na osnovi prakticno izvedenih preizkusov z navarjanjem po T.I.M.E. nacinu varjenje je v drugem delu naloge izvedena analiza procesa varjenja. Uporabljeni sta bili masivna in strzenska varilna zica ter stirje razlicni zascitni plini in en zascitni prasek. Iz analize procesa varjenja je mozno sklepati na nacin prehajanja materiala. V tretjem delu naloge je bila analizirana produktivnost nacina varjenja oz. pretaljevanje dodajnega materiala. Zadnji del naloge je namenjen raziskavi vpliva dodajnega material a ter zascitnega medija na obliko precnega prereza navara. Glede na podane rezultate je mozno zakljuciti, da vrsta dodajnega materiala ter zascitnega medija vpliva na nacin prehajanja materiala, obliko uvara ter temena navara. Vpliv vrste dodajnega materiala na talilni ucinek je opazen, vpliv zascitnega medija pa je minimalen.

No.: M 1067

UDe 621.791.753.9: 621.971.5: 65.011.4

HIGH-PRODUCTION FUSION ARC WELDING IN VARIOUS SHIELDING MEDIA

Marjan Suban

Key words:

• arc welding

• MIGIMAG welding processes

• submerged arc welding

• T.I.M.E. welding process

• shielding gas

• solid wire

• cored wire

• process analysis

• material transfer

• melting rate

• mathematical model

• shape of weld cross section

Abstract:

The present Master's thesis treats investigations including the latest MIGIMAG welding processes. Their development was based on increase in productivity. The first part of the work gives a literature survey of gas-shielded welding processes. On the basis of practical tests of surfacing by T.I.M.E. welding process a welding process analysis is given in the second part. Solid and cores wires, four different shielding gases and one shielding flux were used. The welding process analysis permits to draw conclusions as to the mode of material transfer. In the third part of the work welding process productivity and melting of a filler material are analysed respectively. The last part of the work deals with the influence of the filler material and shielding medium used on the shape of the weld cross section. With reference to the results obtained it may be concluded that the type of filler material and that of shielding medium affect the mode of material transfer, penetration shape and the shape of the final layer of surfacing weld. The influence of the filler material on the melting rate is perceivable. The influence of the shielding medium is minimal.

VISOKOPRODUKTIVNO OBLOCNO TALILNO VARJENJE V RAZLICNIH ZASCITNIH MEDIJIH 6

KAZALO

Stran:

UVOD

8

1. PREGLED LITERATURE

9

1.1 ZGODOVINSKI PREGLED V ARJENJA 9

1.2 VARILNI OBLOK 10

1.2.1 SPLOSNO 10

1.2.2 OSNOVE VARlLNEGA OBLOKA 10

1.2.2.1 KATODNO PODROCJE 11

1.2.2.2 STEBER OBLOKA 12

1.2.2.3 ANODNO PODROCJE 13

1.2.3 STATICNA KARAKTERlSTIKA VARlLNEGA OBLOKA 13

1.2.4 DINAMICNA KARAKTERlSTIKA VARlLNEGA OBLOKA 15

1.2.5 PREHAJANJE MATERlALA SKOZI VARlLNI OBLOK 15

1.2.5.1 SILE V VARlLNEM OBLOKU PRl PREHODU MATERlALA 16

1.2.5.2 KLASIFIKACIJA PREHAJANJA MATERlALA 18

1.3 OSNOVE NACINOV V ARJENJA V ZASCITNEM PLINU S TALJIVO ELEKTRODO 20

1.3.1 TALILNI UCINEK 21

1.3.2 ZASCITNI PLIN 24

1.3.2.1 RAZDELITEV ZASCITNIH PLINOV 24

1.3.2.2 FIZIKALNE LASTNOSTI ZASCITNIH PLINOV 26

1.3.2.3 VPLIV ZASCITNEGA PLINA NA PREHOD MATERlALA 29

1.3.2.4 VPLIV ZASCITNEGA PLINA NA NORMIRANI TALILNI UCINEK 30

1.3.2.5 VPLIV ZASCITNEGA PLINA NA DELOVNO PODROCJE 31

1.3.2.6 VPLIV ZASCITNEGA PLINA NA OBLIKO VARA 31

1.3.2.7 VPLIV ZASCITNEGA PLINA NA BRlZGANJE 32

1.3.3 DODAJNI MATERlAL 32

1.3.3.1 SPLOSNO 0 STRZENSKIH ZICAH 33

1.3.3.2 DELITEV STRZENSKIH ZIC 34

1.3.3.3 PREHOD MATERlALA PRl STRZENSKIH ZICAH 35

1.3.3.4 TALILNI UCINEK STRZENSKIH ZIC 36

1.4 VISOKOPRODUKTIVNA OBLOCNA V ARJENJA 37

1.4.1 OSNOVE TI.M.E. PROCESA 38

1.4.2 LASTNOSTI TI.M.E. PROCESA 39

1.4.3 VARILNA OPREMA ZA TI.M.E. PROCES 40

2. EKSPERIMENT ALNA OPREMA, MATERIALI IN METODE

42

2.1 V ARILNA NAPRA V A

2.2 MERILNA SHEMA IN MET ODE MERJENJA

2.3 OSNOVNI, DODAJNI IN POMOZNI MA TERIALI

42 44 46

3. RAZISKA V A PREHAJANJA MA TERIALA

48

3.1 UVOD 48

3.2 ANALIZA PROCESOV V ARJENJA 50

3.2.1 VARJENJE Z MASIVNO ZICO V ZASCITI OGLJIKOVEGA DIOKSIDA 50

3.2.2 VARJENJE S STRZENSKO ZICO V ZASCITI OGLJIKOVEGA DIOKSIDA 54

3.2.3 VARJENJE Z MASIVNO ZICO V ZASCITI ARGONA 57

3.2.4 VARJENJE S STRZENSKO ZICO V ZASCITI ARGONA 59

3.2.5 VARJENJE Z MASIVNO ZICO V ZASCITI MESANICE ARGON/OGLJIKOV DIOKSID61


3.2.6 VARJENJE S STRZENSKO ZICO V ZASCITI MESANICE ARGON/ OGLJIKOV

DIOKSID 63

3.2.7 VARJENJE Z MASIVNO ZICO V ZASCITI MESANICE TI.M.E. 65

3.2.8 VARJENJE S STRZENSKO ZICO V ZASCITI MESANICE TI.M.E. 68

3.2.9 VARJENJEZ MASIVNO ZICO V ZASCITI PRASKA 71

3.2.10 VARJENJE S STRZENSKO ZICO V ZASCITI PRASKA 73

3.3 RAZISKA VA KRA TKOSTICNEGA PREHAJANJA MATERIALA 75

3.4 RAZISKA V A PRSECEGA PREHAJANJA MA TERIALA 78

3.5 RAZISKA V A ROTIRAJOCEGA PREHAJANJA MA TERIALA 81

4. RAZISKAVA PRETALJEVANJA DODAJNEGA MATERIALA 84

4.1 TALILNI UCINEK 84

4.1.1 VPLIV JAKOSTI VARILNEGA TOKA, VRSTE ZICE IN VRSTE ZASCITNEGA

MEDIJA 84

4.1.2 VPLIV DOLZINE PROSTEGA KONCA ZICE 86

4.1.3 MATEMATICNI MODEL TALILNEGA UCINKA 88

4.2 RELA TlVNI IZKORISTEK PRET ALJEV ANJA DODAJNEGA MATERIAL A 90

5. RAZISKA VA PREREZA NA V ARA 93

6. ZAKLJUCKI IN SMERNICE ZA NADALJNJE DELO 102

6.1 ZAKLJUCKI 102

6.2 SMERNICE ZA NADALJNJE DELO 105

UPORABLJENE KRA TICE IN SIMBOLI 106

LITERATURA 108

PRILOGA 113


8

UVOD

Elektro oblocno varjenje v zasciti plinov in plinskih mesanic (MIGIMAG nacin varjenja) sodi v skupino talilnih varjenj, ki so v industriji zelo siroko zastopana. Riter razvoj MIG/MAG nacinov varjenja se je zacel po drugi svetovni vojni zaradi pospesenega razvoja industrije, ki mu je botrovala potreba po uvajanju novih tehnologij in tehnik spajanja kovin.

V industriji velikokrat pride do situacije, ko je potrebno zmanjsati stroske za izdelavo nekega proizvoda. Eden izmed nacinov je zmanjsevanje izdelovalnega casa. Da to dosezemo, pa je potrebno povecati produktivnost delovnih postopkov, med katere sodijo tudi nacini varjenja. Nacini oblocnega varjenja s taljivo elektrodo v zascitnem plinu so v proizvodnji mocno razsirjeni, zato lahko pray povecanje njihove produktivnosti pomeni nizjo trzno ceno izdelka in stem veejo konkurencnost podjetja.

Naloga raziskovalcev s podrocja razvoja nacinov varjenja je torej jasna: povecati produktivnost nacinov varjenja pri tern naj se kvaliteta zvarnega spoja ne spremeni, zazeleno pa je celo izboljsanje. Raziskovalci so uporabili zelo razlicne pristope, med katerimi lahko nastejemo naslednje:

• varjenje s podaljsanim prostim koncem zice;

• uporaba dodatne hladne ali vroce zice;

• veczicna elektroda;

• vee elektrodnih glav;

• uporaba dodatnega kovinskega prahu.

Pri povecanju produktivnosti MIGIMAG nacinov varjenja se v novejsem casu omenjajo sledece metode:

• uporaba dvo-, tro- in stirikomponentnih plinskih mesanic;

• nova zasnova varilne opreme;

• nekonvencionalna nastavitev varilnih parametrov.

Glede na to, da so se v zadnjem casu pojavili izpeljanke klasicnih MIGIMAG nacinov varjenja pod razlicnimi imeni, kot so T.I.M.E., RAPID ARC, RAPID MELT in LINFAST ter je pri njih v ospredje postavljeno dejstvo 0 povecanju produktivnosti, smo tudi sami zeleli raziskati stevilne teoreticne in prakticne neznanke pri teh nacinih varjenja.

Po podatkih iz domace in tuje literature je ocitno, da je raziskav, ki proucujejo omenjene nacine varjenja relativno malo, kar je tudi razumljivo, saj so ti nacini varjenja omenjeni v literaturi sele v devetdesetih letih (npr. T .I.M.E. - leto 1990, LINF AST - leto 1997). V vecini dosedanjih raziskav je bila uporabljena masivna zica premera 1 ,2 mm. Za razliko od teh raziskav smo se mi podali na podrocje vecjega premera varilne zice (<1>1,6 rnm), uporabljeni pa sta bili tako masivna kot tudi strzenska varilna zica. V raziskavo je bila vkljucena tudi uporaba razlicnih zascitnih medijev (stirje zascitni plini oz. plinske mesanice ter en zascitni prasek). Potrebno opremo za varjenja po T.I.M.E. nacinu varjenja je kupil Institut za varilstvo.

V okviru magistrske naloge je bila zajeta analiza procesa varjenja, katerega lastnosti se spreminjajo glede na uporabljeni dodajni material, zascitni medij ter nastavljene varilne parametre. Vse to vpliva tudi na nacin prehajanja materiala, kar je bilo raziskano v nadaljevanju naloge. V drugem delu naloge je podana raziskava pretaljevanja dodajnega materiala, ki na osnovi talilnega ucinka prikazuje produktivnost nacinov varjenja. Zadnji del naloge je namenjen dogajanju v talini vara, ki je tudi odvisno od vrste dodajnega materiala ter zascitnega medija. Vpliv dodajnega materiala in zascitnega plina se pokaze predvsem v obliki uvara ter tudi temena navara.

Priprava varjencev za raziskave je potekala na Fakulteti za strojnistvo in v SCT Strojegradnji. Raziskave, od priprave eksperimentalnega mesta, preko varjenja in meritev, do izdelave makroobrusov, so bile izvedene na Institutu za varilstvo.


9

1. PREGLED LITERATURE

1.1 ZGODOVINSKI PREGLED VARJENJA

Varjenje oz. spajanje materialov se je razvijalo vzporedno z razvojem znanja 0 materialih. Kljub temu pa je bilo do leta 1880 malo poznanih postopkov spajanja materiala (spajkanje in kovasko varjenje). S pojavom elektrike se je pojavila tudi moznost uporabe elektricnega obloka za varjenje (oblok odkrije Davy leta 1821). Prvic je oblok za varjenje uporabil N.N. Benardos leta 1882. i.e leta 1885 sta N.N. Benardos in S. Olszewski v Franciji, Veliki Britaniji, Nemciji in Svedski patentirala postopek elektrooblocnega varjenja z ogleno elektrodo ob istocasnem dodajanju zice kot dodajnega materiala [114]. Zacetki oplascene elektrode segajo v letu 1907, katere izum pripada Kjellbergu [114].

Leta 1948 je bil v ZDA razvit elektrooblocni nacin varjenja v zasciti inertnega plina (helij ali argon) s taljivo elektrodo ali s kratico MIG ("Metal Inert Gas"). Postopek je bil patentiran leta 1949. V letih 1951/52 je Ljubovskij v bivsi ZSSR prisel na idejo, da namesto inertega plina uporabi dosti cenejsi plin ogljikov dioksid. Za razliko od helija ali argona je ogljikov dioksid aktiven plin, zato so nacin varjenja poimenovali s kratico MAG ("Metal Active Gas"). Kot dodajni material so se uporabljale masivne zice, vendar so se zelo kmalu pojavile tudi strzenske zice.

V ameriski literaturi so nacini varjenja v zascitnem plinu s taljivo elektrodo poznani pod kratico GMAW ("Gas Metal Arc Welding"), medtem ko se je v nemskem govornem podrocju uveljavila kratica MSG ("Metall-Schutzgasschwei~en"). Na zalost pri nas ni uvedena taka kratica, zato se vcasih pojavlja sestavljena kratica MIGIMAG, ki pray tako oznacuje vse nacine varjenja v zascitnih plinih s taljivo elektrodo.

OEPP

• Strzenska zica o Rocno obloeno IDMIGIMAG

1975

1980

1985

1988

Slika 1:

Uporaba razlicnih nacinov varjenja v zahodni Evropi v obdobju od 1975 do 1988 [6]

V zadnjih tridesetih letih so MIG/MAG nacini varjenja dosegli izjemno hiter razvoj ter tako postali najpogosteje uporabljan nacin varjenja (glej sliko 1). Razlogi za to so naslednji:

• enostavna oprema,

• moznosti rocnega, mehaniziranega ali robotiziranega varjenja,

• ekonomicnost,

• visok talilni ucinek (visoka produktivnost),

• relativno visoka kvaliteta zvarnih spojev,

• enostavna priucitev.


10

S temi nacini varjenje lahko varimo vse komercialno pomembnejse kovine, kot so konstrukcijska jekla, visokotrdnostna jekla, nerjavna jekla, nikelj in njegove zlitine, aluminij in njegove zlitine, baker ter njegove zlitine itd.

1.2 VARILNI OBLaK

1.2.1 SPLOSNO

Za segrevanje se uporabljajo pri varjenju razlicni energetski viri oz. oblike energije, ki jih na razlicne nacine pretvarjamo v toplotno energijo:

• elektricna,

• kemicna,

• mehanska,

• svetlobna itd.

V varilni tehniki se v najvecji meri uporabljajo viri toplote, ki pretvarjajo elektricno energijo v toplotno. To je posledica dobro razvejanega elektricnega omrezja ter dejstva, da je tak nacin segrevanja metalursko gledano cist (z gretjem se v var ne vnasajo drugi kemicni elementi, kot npr. pri plamenskem varjenju).

Elektricni oblok je v varilni tehniki najpomembnejsi vir toplotne energije. V casu razvoja varjenja se je oblok kot vir energije vse bolj in bolj uveljavljal, tako da danes zavzema oblocno varjenje ze 65% vseh varilskih del [7].

Najpogosteje gori oblok med elektrodo, ki je lahko:

• netaljiva (TIG),

• taljiva (RO, MIG, MAG, EPP),

in varjencem, ki je obicajno v obliki plocevine,

1.2.2 OSNOVE VARILNEGA OBLOKA

V varilnem obloku se elektricna energija pretvarja v toplotno, ki tali osnovni in dodajni material. V literaturi, ki opisuje lastnosti in sestavo elektricnega obloka, najdemo stevilne definicije. Kot najbolj splosno veljavno definicijo elektricnega obloka lahko navedemo sledeco:

Elektrlcni oblok je elektricno praznenje med elektrodama v ioniziranem plinu [1].

Fiziki so mnenja, da je potrebno oblok definirati s stalisca jakosti varilnega toka ter padca napetosti. Ce opredelimo oblok na ta nacin, potem je zanj znacilno podroeje jakosti toka od 0,1 A oz. 1 A do zelo velikih vrednosti, kjer je padec napetosti v obmocju od nekaj voltov pa do nekaj deset voltov [9].

a - anodno podrocje b - katodno podrocje

c - podrocje gibanja katodne pege d - podrocje gibanja anodne pege 1 - steber obloka

2 - anodna pega

3 - katodna pega

4 - talina vara

5 - netaljiva W-elektroda

c

e

Slika 2:

Varilni oblok s taljivo elektrodo [1]


11

Na sliki 2 je shematsko prikazan varilni oblok s taljivo elektrodo. Varilni obI ok, ki gori med negativno elektrodo (katodo) in pozitivno elektrodo (anodo), je del tokokroga, skozi katerega se prevaja varilni tok. Nosilci elektrenine so elektroni ter pozitivi ioni. Ker imajo elektroni 100-krat vecjo gibljivost od ionov v ionizirani plazmi, se elektricni tok prenasa skozi oblok v najvecji meri z elektroni in Ie 0,2% do 3% z ioni [4].

Elektricno polje med elektrodama ni linearno. Tik ob elektrodah opazamo razmeroma velik padec napetosti, medtem ko je v stebru obloka padec napetosti enakomeren. Z ozirom na padec napetosti in procese, ki potekajo v obloku, lahko oblok razdelimo na tri znacilna podrocja (glej tudi sliko 3) [1]:

• katodno podrocje s katodno pego,

• steber obloka,

• anodno podrocje z anodno pego.

V nadaljevanju je opisana se nadaljna delitev teh podrocij.

///,Anoda ~-------------------rf/~

Steber obloka

~

Katoda

U [V] E [VIm]

Anodni padec

J-~~::::==~~=====ID~! napetosti

U(x)

E(x)

Katodni padec napetosti

Dolzina obloka

Slika 3:

Varilni oblok, padec napetosti in elektricno polje v varilnem obloku [1]

1.2.2.1 KATODNO PODROCJE

Katodno podrocje zavzema zelo ozek prostor (5.10"6 m) ob negativni elektrodi [4]. To podrocje se nadalje deli se na tri dele:

• podrocje prostorskega naboja,

• podrocje visoke osvetlitve,

• zozeno podrocje.

Pri varilnem obloku locimo naslednje izvore elektronov [1, 4]:

a) termicna emisija elektronov:

Katoda, ki je segreta na dovolj visoko temperaturo, emitira elektrone v skladu z RichardsonDushmanovo enacbo:

~ e .([J)

. ,,2 °

} = A· 1 . ex ---

k·T

(1 );

b) poljska emisija elektronov:

2 (eo' ([J 439· EO.5 ')

,. = A . T . exd - -- + ' j

. L\_ k.T «r

(2);

VISOKOPRODUKTlVNO OBLOCNO TALILNO VARJENJE V RAZLICNIH ZASCITNIH MEDIJIH

12

c) fotoemisija zaradi obsevanja z elektromagnetnimi valovi:

(3);

d) bombardiranje z ioni.

Povrsino na katodi, iz katere izstopajo elektroni, imenujemo katodna pega. Katodna pega z visoko gostoto toka "plese" po povrsini in "isce" najugodnejse mesto za emisijo elektronov, ki v veliki meri zavisi od vrste materiala in poljske jakosti. Gostota toka na katodni pegi je lahko zelo razlicna. Spreminja se v odvisnosti od razlicnih faktorjev in znasa od 106 do 1012 Nm2 [1].

S toplotnega stalisca moramo opazovati procese na katodni pegi, ki katodi energijo dovajajo (pozitivni ioni), ter procese, ki s katode energijo odvajajo (termicne emisija elektronov, prevod toplote po katodi, energija potrebna za segrevanje in taljenje katode - delno tudi izparevanje, toplotne izgube zaradi sevanje). Toploto, ki se generira na katodi zaradi gorenja obloka, lahko matematicno popisemo z enacbo [10]:

( 2.k.T]

Qc = I· U c - (/J - eo

(4).

Iz zgornje enacbe vidimo, da je toplota, generirana na katodi, odvisna od:

• jakosti varilnega toka I,

• padca napetosti v katodnem obmocju Ur,

• izstopnega dela elektronov (/J,

• temperature T na katodi.

Temperatura katodne pege pri varjenju s taljivo jekleno elektrodo znasa priblizno 2700 K [112].

1.2.2.2 STEBER OBLOKA

Steber obloka zavzema del obloka med katodnim in anodnim podrocjem (glej sliko 3). Skozi steber obloka se prenasa varilni tok v glavnem z elektroni zaradi vecje gibljivosti in v manjsi meri z ioni, v njem pa se nahajajo tudi nevtralni delci, atomi in molekule. Pogoji so v stebru obloka veliko bolj definirani kot v katodnem in anodnem podrocju,

Pomembna lastnost stebra obloka je njegova elektricna nevtralnost: pri atmosferskem in povisanem tlaku vsaka enota prostornine stebra obloka vsebuje enako stevilo pozitivnih in negativnih nosilcev naboja. Posledica elektricne nevtralnosti je konstantno elektricno polje v stebru obloka. Gradient padca napetosti v stebru obloka je priblizno 103 V 1m, vendar se lahko poveca, ce se povecajo izgube toplote v okolico. Tako na primer znasa pri varjenju po MAG nacinu z zico premera <1>1,2 mm gradient padca napetosti od 1500 do 3500 Vim [3]. Gostota toka v stebru obloka znasa od 106 do 107 Nm2 [1].

Druga lastnost stebra obloka je priblizno termicno ravnotezje pri atmosferskem tlaku. Pri tern je temperatura elektronov T, vedno vecja od temperature plina Tg. Odstopanja od termicnega ravotezja v katodnem in anodnem podrocju nastopijo zato, ker je v teh podrocjih malo trkov med delci in je stem izmenjava energije med njimi nepopolna.

Temperatura obloka doloca mnoge lastnosti stebra obloka, med njimi tudi stopnjo disociacije in ionizacije. Stopnjo ionizacije lahko izracunarno iz termodinamicne zveze, kijo je podal Saha [4]:

X2 2 ( )3/2 5/2

i _ ~ 2· Jr .. me k· T -I1I,/(k.1')

--'----. .. e

1-X/- ag h2 Pg 0

(5).

Za steber obloka sta znacilni visoka temperatura in velika hitrost pretokov plazme. Na temperaturo v stebru obloka vpliva mnogo faktorjev. V splosnem znasa temperatura stebra obloka od 6000 do 27000 K [1]. Na sliki 4 je prikazana porazdelitev temperature v obloku pri MIG nacinu varjenja aluminija.


13

10~ 9

8 E 7 .§.6

i'i 5 Ha 4 ;..

3

2

Slika 4:

Izoterme v stebru obloka: I = 250 A; aluminij; zascitni plin je argon [1]

1.2.2.3 ANOONO POOROCJE

Anodno podrocje je v nekaterih pogledih podobno katodnemu podrocju. V obeh primerih obstaja zozeno podrocje med stebrom obloka in povrsino elektrode, v katerem nastopi padec napetosti. Anodno podrocje zavzema prostor ob pozitivni elektrodi (anodi), ki znasa od 5.10-7 do 2.10-6 m [1 ].

Elektroni, ki so zapustili katodo in se gibljejo skozi katodno podrocje ter steber obloka, so del energije ze oddali, del pa jo oddajo na povrsini anode in jo segrejejo do vrelisca. Po nekaterih podatkih anoda ne emitira pozitivnih ionov, tako da so nosilci naboja izkljucno elektroni [1]. Vpliv anode na oblok je manjsi od vpliva katode, zato je bilo tudi narejeno manj raziskav 0 tern podrocju.

Padec napetosti v anodnem podrocju je odvisen od vrste in sestave materiala, ni pa odvisen od jakosti varilnega toka. Anodni padec napetosti je manjsi od katodnega in znasa od 2 do 10 V [1]. Gostota toka na anodni pegi je manjsa kot na katodni pegi ter se giblje od 106 do 108 Alm2 [1]. Temperatura, ki jo dosega anodna pega, je visja od temperature katodne pege in znasa od 2530 do 3440 K (rnanjsa gibljivost anodne pege, zaletavanje elektronov) [10].

Toplota, transformirana na anodo, se po Lancastru popise z naslednjo enacbo [113]:

(6).

1.2.3 STATICNA KARAKTERISTIKA VARILNEGA OBLOKA

Staticna karakteristika varilnega obloka podaja odvisnost med varilnim tokom In napetostjo obloka med varjenjem neodvisno od casa:

U = f(I)

(7).

Karakteristika varilnega obloka pri nizjih jakostih varilnega toka se razlikuje od karakteristike ohmskega upora. Staticno karakteristiko obloka lahko razdelimo na tri znacilna obmocja (glej sliko 5), kjer:

• napetost pada z narascanjem toka;

• se napetost z narascanjem toka ne spreminja;

• z narascanjem toka narasca tudi napetost.


14

u [V]

lobi, 1 > lobl,2

lobl,2

I I

dV/dI < 0:

I I I

dV/dI= 0

I I

: dV/dI> 0

I I

I [A]

Slika 5:

Staticna karakteristika varilnega obloka

Ayrtonova [1] je bila prva, ki je na osnovi eksperimenta z ogleno elektrodo napravila matematicen zapis U-I karakteristike varilnega obloka:

C+D·L

U = A + B . La + I a

(8).

Enacba (8) velja za padajoci in vodoravni del staticne karakteristike. Nekoliko drugace je U-I karakteristiko zapisal Goldman [1]:

C U=A+B·I+I

(9),

kjer so vrednosti konstant A, B in C odvisne od dolzine obloka La in vrste medija, v katerem gori oblok.

u [V] V [V]
oblok
Vo Vo
Vo
Vv Vv vir
Vo I [A]

r, I [A]

U, - napetost prostega teka U, - napetost obloka

I, - tok kratkega stika

I, - tok varjenja

Slika 6:

Delovna tocka pri padajoci in vodoravni staticni karakteristiki vira energije

Delovna tocka oz. ustrezna varilna napetost ter jakost varilnega toka, sta doloceni s preseciscem staticne karakteristike obloka in staticne karakteristike vira energije (glej sliko 6). V tej tocki mora biti se izpolnjen pogoj stabilnosti gorenja obloka:

dUabl au.; ----->0 dlab1 dlvir

(10).

Stabilnost gorenja obloka je odvisna od elektricnih in energetskih razmer med elektrodama.


15

1.2.4 DINAMICNA KARAKTERISTIKA VARILNEGA OBLOKA

Zaradi sprememba dolzine varilnega obloka se spremeni tudi jakost varilnega toka in napetost obloka, kar prikaze tudi dinarnicna karakteristika varilnega obloka. Spremembe napetosti in toka so v praksi zelo hitre in so pod vplivom razlicnih faktorjev, kot so:

• elektricna in toplotna prevodnost obloka, elektrode in varjenca;

• dolzina prostega konca zice in dolzine obloka;

• vrsta zascitnega sredstva itd.

Dinamicno karakteristiko lahko posnamemo npr. z elektronskim veckanalnim osciloskopom (glej sliko 7) in tako dobimo sledeci odvisnosti:

U = f (t) in I = f (t )

(11).

Z dinamicno karakteristiko lahko ugotovimo primernost varilnih parametrov ter nacin prehajanja materiala. Pojav kratkega stika med elektrodo in varjencem ter prehod vecje ali manjse kapljice spremljata povecanje jakosti varilnega toka in padec varilne napetosti.

u~ ~ _L _L Ib L,_ _,,----:-t [111S]

t [111S]

UI

_L III- .,.." ..,."-.1:'-.,..,, ..,."-.I,,I-t [111S]

t [ms]

U [V] - napetost obloka

I [A]- jakost varilnega toka t [ms] - cas

to [ms] - cikel

to[ms]- cas gorenja obloka tdms] - cas kratkega stika

Slika 7:

Casovni potek varilnega toka in napetosti pri razlicnih nacinih prehajanja materiala

1.2.5 PREHAJANJE MATERIALA SKOZI VARILNI OBLOK

V varilni praksi se danes najvec uporabljajo nacini varjenja, pri katerih je ena elektroda dodajni material (lahko v obliki oplascene elektrode, masivne ali strzenske zice, masivnega ali strzenskega traku), druga elektroda pa je varjenec. Dodajni material se v obloku raztali, preide v tekoce stanje in zaradi delovanja sil oblikuje kapljico raztaljene kovine, ki nato preide skozi oblok v talino. Nacin prehoda materiala skozi varilni oblok do varjenca predstavlja pri oblocnem varjenju pomembno vlogo. Oblika prehoda materiala vpliva na:

• metalurske in kemicne procese med raztaljeno kovino in zascitnim sredstvom;

• obliko vara;

• brizganje;

• posredno tudi na mehanske lastnosti zvarnega spoja.


16

1.2.5.1 SILE V VARILNEM OBLOKU PRI PREHODU MATERIALA

Pri varjenju s taljivo elektrodo se zaradi uporovnega segrevanja ter segrevanja s strani varilnega obloka do tali dodajni material. Na konici elektrode se oblikuje kapljica, ki se nato odtrga ter preide v talino pod vplivom razlicnih sil, ki delujejo nanjo. Varilni tok je eden od osnovnih dejavnikov, ki vplivajo na velikost sil v obloku ter stem tudi na nacin prehoda materiala.

Na prehod materiala delujejo v varilnem obloku predvsem sledece sile (glej sliko 8) [1, 4]:

• sila gravitacije,

• sila povrsinske napetosti,

• elektromagnetna sila,

• sila reakcijskega delovanja zaradi izparevanja kovine,

• sila, povzrocena zaradi pretokov plinov in plazme,

• sila zaradi plinskih in parnih izbruhov,

• sila, povzrocena z zunanjim magnetnim poljem,

• zunanje mehanske sile.

Nekatere od teh sil pospesujejo prehod kapljice od elektrode v talino, medtem ko ga druge sile zavirajo.

, ,

i d t F),

, ,

iF) t F),

Slika 8:

Shematski prikaz nekaterih sil pri varjenju s taljivo zicno elektrodo [1, 4]

a) Sila gravitacije Fg

Sila gravitacije deluje v smeri prehoda materiala ali pa v nasprotni smeri, odvisno od polozaja varjenja. Za kapljico kroglaste oblike velja, daje gravitacijska sila enaka

(12).

b) Sila povrsinske napetosti Fpn

Ko se raztaljena kapljica nahaja na koncu varilne zice, sila povrsinske napetosti nasprotuje prehodu kapljice. Na velikost sile povrsinske napetosti vpliva koeficient povrsinske napetosti (J', ki pa zavisi od vrste dodajnega materiala, temperature kapljice (glej sliko 9), oblike kapljice ter plinske atmosfere, v kateri se odvija proces varjenja.

~ 2r--------------------------------.

2S

~ 1,95 "0

g.

s::: 1,9

~

.S 1,85

'rf1

~

~ 1,8 -J.--------f---------'f--------I-------I--------l

1500 1550 1600 1650 1700 1750

Temperatura [0 C]

------

o -----

o ~~

'0---

o -------;, _

-- 0

-- __ 0

---- ...

Slika 9:

Vpliv temperature na povrsinsko napetost staljenega zeleza [12]


17

Vrednost sile povrsinske napetosti lahko izracunamo s pomocjo sledece enacbe [11]:

(13).

c) Sila reakcijskega delovanja F,.

Sile reakcijskega delovanja se pojavi zaradi izparevanja kovine na elektrodi. Izparevanje na kapljici se pojavlja na vecih mestih. Velikost rezultante sil je odvisna od jakosti varilnega toka, deluje pa v smeri zaviranja odcepitve kapljice od zice. Na osnovi enacbe (14) lahko izracunamo njeno vrednost [11]:

F,. = M,. . v,

(14).

d) Sila, povzrocena zaradi pretoka plinov in plazme F~l

Zaradi pretoka plazme se ustvarja pritisk na kapljico, kar pospesuje hitrost kapljice pri prehodu. Hitrost plazemskega pretoka lahko izracunamo s pomocjo enacbe [1]:

1r;;; vp/ = ff ·r ·V~

(15).

e) Elektromagnetna sila Fell1

Pri pretoku toka skozi kapljico se tvori magnetno polje, ki vpliva na nastanek elektromagnetne sile (Lorentzova sila). Sila je sestavljena iz radialne Fern.,. ter aksialne komponente Fem.a, kar prikazuje tudi slika 8. Radialna komponetna elektromagnetne sile se imenuje tudi sila pinch efekta (efekt stiskanja). Pri delovanju te sile (ter ostalih sil) se zaradi deformacije varilne zice (stiskanja) tvori vrat varilne zice. Radialna komponenta sile ne vpliva na prehod kapljice od varilne zice proti talini, izracunamo pa jo lahko po enacbi:

12 Ito'

Fem,,. = 8

·ff

(16).

Velikost aksialne komponetne lahko izracunamo po sledecih enacbah: • pred tvorjenjem vratu

(17),

• ko je vrat ze oblikovan

(18).

Sila Fem,a je lahko vecja od nic (pospesuje odcepitev kapljice), manjsa od nic (zavira odcepitev kapljice) ali enaka nic. Da bi bila vrednost izraza vecja od nic, mora biti polmer stebra obloka na povrsini kapljice (rs) vecji od polmera vratu (r,,). Polmer stebra obloka zavisi od jakosti varilnega toka, polaritete ter vrste zascitnega plina. Vecanje jakosti varilnega toka ter pozitivna polariteta vecajo polmer stebra obloka.

Zanimiv je slucaj, ko je Fem,{/ = O. V tern primeru se ustrezna jakost varilnega toka imenuje "kriticna jakost varilnega toka", prehod materiala pa se spremeni iz kapIjastega nacina prehoda v prsecega. Hitra sprememba iz enega nacina prehoda v drugega se Iahko dogodi Ie v plinskih rnesanicah, ki niso prevec bogate z ogIjikovim dioksidom, kot je prikazano na sliki 10.


18

~

?A 150

g

~

tii

;9 100

] 5

o

~ 50

~

)r/)

2001-------;=;:::::;::;;~======:=::;l 1 - 100% AI'

2 - AI' + 25% CO:! 3 - Ar + 60% CC2 4 - 100% CO:!

5 - Ar -1- 13% C -1- 3% O2

o~-~--~~~~--~~~-~

o 100 200 300 400 500 600

Jakost varilnega taka [A]

Slika 10:

Odvisnost stevila kratkih stikov pri prehodu materiala od jakosti varilnega toka ter zascitnega plina [37]

1.2.5.2 KLASIFIKACIJA PREHAJANJA MATERIALA

Odvisno od bilance sil V varilnem obloku lahko nastopijo razlicni nacini prehajanja materiala. Tabela 1 ter slika 11 prikazujeta klasifikacijo po priporocilu studijske skupine 212 in komisije XII-F Mednarodnega instituta za varjenje (IIW) [13]. Klasifikacija prehoda materiala temelji na fenomenoloskih studijah z uporabo hitrotekoce kamere.

Tabela 1:

Klasifikacija prehajanja materiala po priporocilih IIW [13]

NACIN PREHAJANJA MATERIALA PRIMER SLlKA 12
1 prehajanje s prostim preletom
l.1 _prehajanje kapelj
l.l.1 kapljasti prehod MIG, nizek tok a
1.1.2 prehod z odbojem MAG (C02) b
l.2 prsece prehajanje
1.2.1 usmerjen prehod MIG, MAGM, impulzno c
1.2.2 prehod s teceniem MIGIMAG, vecii tok d
1.2.3 prehod z vrtenjem (rotirajoc) PLAZMA-MIG, MIGIMAG z e
zelo visokim tokom
l.3 eksplozijsko prehajanje (z RO,MAG f
razpocenjem)
2 prehajanje s premoscanjem
2.1 prehod s kratkim stikom MAG, nizek tok g
2.2 trajno premoscanie hladna ali vroca dodatna zica
3 prehajanje ob zasciti zlindre
3.1 prehod ob steni zlindre EPP h
3.2 drugi nacini prehoda RO, EPZ, strzenska zica Na sliki 11 so prikazani posamezni nacini prehoda, spodaj pa je podan opis vsakega od njih.

a) Pri kapljastem prehodu je gravitacijska sila najvplivnejsa sila, ki pripomore k prehodu kapljice.

Kapljica ima vecj! premer, kot je premer elektrode. V takem primeru je gostota toka v varilni zici nizka, pray tako pa je majhna tudi frekvenca prehoda kapljic.

b) Pri uporabi molekularnega pi ina z visjo disociacijsko energijo se steber obloka zoza. Pojavi se delovanje odbojne sile, ki nasprotuje prehodu kapljice. Delovanje odbojne sile je poleg tega


19

tudi asimetricno, zato pride do rotacije kapljice izven osi elektrode. Kapljica je nepravilno oblikovana ter ima vecji premer, kot je premer elektrode. Pri tern nacinu prehoda je obicajen pojav nekoliko vecje brizganje.

c) Usmerjen prehod materiala se pojavi pri uporabi impulznega varilnega toka ter v zasciti plina z majhno toplotno prevodnostjo. K prehodu pripomore v veliki meri elektromagnetna sila, zato se kapljica odtrga se predno je njena masa zadosti velika. Skozi oblok leti kapljica z visoko hitrostijo. Premer kapljice je priblizno enak ali manjsi od premera elektrode.

d) Slika 11 d prikazuje prehod materiala s tecenjem, ki je v bistvu posebna oblika usmerjenega prehoda. Tvori se konicna oblika staljene konice elektrode, na koncu katere se odcepijo drobne kapljice ena za drugo, skoraj v curku. Gostota varilnega toka v tern primeru ni visoka sarno v casu trajanja impulza, kot v primeru prehoda na sliki 11 c, ampak je celoten nivo gostote toka dosti visji. Uvar ima znacilno obliko, t. j. na sredini je globok, ob straneh pa plitek (uvar v obliki prsta).

e) Z vecanjem gostote varilnega toka preide staljena konica elektrode v obliko spirale in zacne rotirati. Po Schellhaseju nastane tak prehod materiala zaradi podaljsanega prostega konca zice ter mocnega longitudinalnega magnetnega polja ali zaradi magnetnega polja sosednjega obloka (v primeru varjenja z vee obloki). Zaradi rotacije padajo kapljice v talino vara radialno, uvar je zato sirok in plitek.

f) Prehod z razpocenjem je posledica kemicnih reakcij v staljenem dodajnem materialu in se vecinoma pojavi pri varjenju z oplasceno elektrodo. Istocasno preide iz elektrode do varjenca vee razlicno velikih ter nepravilno oblikovanih kapljic. Zaradi burnih reakcij se poveca kolicina obrizgov.

g) Kadar sta gostota varilnega toka ter varilna napetost nizka, je velika moznost, da se pri odcepitvi kapljice tvori most med elektrodo in varjencem. Pojavi se kratek stik. Narascanje kratkosticnega toka povecuje tudi silo pinch efekta, ki zozuje most. Prehod materiala se izvede s silo povrsinske napetosti ob pomoci elektromagnetne sile. Pri ponovni vzpostavitvi obloka se most sunkovito pretrga, delcki, ki poletijo, pa tvorijo obrizge.

h) Prehod ob steni zlindre nastopi pri varjenju pod praskom EPP ter pri varjenju z oplasceno elektrodo. Staljena kapljica zdrsne ob steni zlindre ali ob staljenem prasku v talino. Za prehod kapljice je pomembno omocenje med kapljico in zlindro.

b)

kapljicast ob delovanju reaktivnih sil

usmerjen

f)~

, ..

Q ..

~

z vrtenjem

z razpoeenjem

s kratkim stikom

Slika 11:

s tecenjem

h)

ob steni talila

Nacini prehajanja materiala po klasifikaciji IIW [4]


20

Z namenom, da se izboljsa nadzor prehoda materiala, so bili v zadnjih letih razviti elektronsko krmiljeni viri energije. Z modifikacijo jakosti varilnega toka glede na cas je mozno doseci zadovoljiv nadzor prehoda materiala. Obstajata dva tipa krmiljenega prehoda materiala:

• impulzni,

• krmiljeni kratkosticni,

Impulzni nacini varjenja v zascitnih plinih so bili uvedeni z namenom, da se doseze prseci prehod materiala pri jakostih varilnega toka (srednja vrednost), ki so manjse od "kriticne jakosti varilnega toka". Gorenje obloka se vzdrzuje z nizko jakostjo varilnega toka, medtem ko se prehod materiala izvede pri visoki jakosti toka.

Cas impulza in impulzni tok morata biti optimirana tako, da se doseze prehod ene kapljice na en impulz. Pri vecjem stevilu kapljic na impulz je kontrola vnosa materiala omejena, pogosto prihaja do mocnega brizganja. Klasicna zveza med casom trajanja impulza tp ter jakostjo impulznega toka Ipje podana z enacbo (19) ter je graficno ponazorjena na sliki 12 [32, 33, 34]:

(19),

kjer je konstanta A odvisna od kemicne sestave dodajnega materiala ter uporabljenega zascitnega plina. Vrednost konstante A se giblje med 1,5 in 2,3 [33, 34].

vec kapelj na impulz

podrocje prsecega prehoda materiala

Slika 12:

Optimiranje prehoda materiala pri impulznem varjenju

Pri krmiljenem kratkosticnern nacinu prehajanja materiala je bistvo v krmiljenju jakosti varilnega oz. kratkosticnega toka, kot odgovor na dogodke pri kratkem stiku [115].

1.3 OSNOVE NACINOV VARJENJA V ZASCITNEM PLINU S TALJIVO ELEKTRODO

Oblocno varjenje v zasciti plina s taljivo elektrodo je nacin varjenja, kjer oblok gori med dodajnim materialom v obliki brezkoncne zicne elektrode ter varjencem. Dodajni material se tali zaradi uporovnega segrevanja v prostem koncu zice ter zaradi oblocne energije. Varjenec se pretaljuje pretezno zaradi energije obloka. Dodajni material se tali in prehaja v talino v zascitni atmosferi. Istocasno mora biti zascitena tudi talina vara, sicer bi vodik, kisik in dusik iz okoliske atmosfere presli v talino, rezultat tega pa je porozen var.

Zascitni plin se v tern primeru dovaja v oblocno podrocje skozi gorilnik. Dodajni material, ki je zica, navita na kolut, se preko podajalnega mehanizma podaja v varilni proces. Shematicna zgradba naprave za varjenje v zasciti plina je prikazana na sliki 13.

Gorilnik je s cevnim paketom povezan z virom energije. Cevni paket vsebuje vodilo zicne elektrode, cev za dovod zascitnega plina, vodilo elektricnega toka, dovod in odvod hladilne tekocine. Naloga vira energije je nemotena preskrba z elektricno energijo za vzig in gorenje


21

obloka. Krmilna omarica s podajalnim mehanizmom sluzi krmiljenju procesa varjenja ter podajanju zicne elektrode skozi cevni paket do gorilnika, kjer se odtaljuje.

Slika 13:

Shematicna zgradba naprave za varjenje v zasciti plina

Osnovna znacilnost tega nacina varjenja je visoka gostota toka. Glede na vrsto elektrode locimo nacine varjenja z netaljivo in s taljivo elektrodo. Glavna delitev nacinov varjenja v zascitnem plinu s taljivo elektrodo se nanasa na vrsto zascitnega plina, in sicer:

• varjenje v zasciti inertnega plina - MIG

Uporabljajo se inertni plini helij, argon ter njihove mesanice z ogljikovim dioksidom III kisikom, katerih delez v mesanici je zelo majhen.

• varjenje v zasciti aktivnega plina - MAG

Uporablja se aktivni plin ogljikov dioksid, ki pa je lahko tudi v mesanici z argonom, helijem ter kisikom. Nacini varjenja v zasciti aktivnih plinskih mesanic se oznacujejo tudi s kratico MAGM.

1.3.1 TALILNI UCINEK

Talilni ucinek je definiran s kolicino pretaljenega dodajnega materiala v casovni enoti III Je najpomembnejsi faktor za oceno produktivnosti vsakega varilnega postopka.

Pri rocnem oblocnem varjenju z oplascenimi elektrodami je gostota varilnega toka v mejah med 12 in 20 Azmnr'. Glavni razlog, ki preprecuje mocnejso tokovno obremenitev elektrode, je segrevanje elektrode zaradi ohmskega upora pri prevajanju varilnega toka.

Pri MIGIMAG nacinih varjenja je glavna ovira za povecanje gostote toka odstranjena, saj tok dovajamo po posebnem kablu do same kontaktne sobe, namescene v neposredni blizini obloka, ki je vcasih tudi vodno hlajena. S tako visoko gostoto toka dosezemo zelo hitro odtaljevanje materiala.

Znano je, da se pri varjenju s taljivo elektrodo za taljenje dodajnega materiala izrablja elektricna moe, ki je izrazena s produktom jakosti varilnega toka s padcem napetosti v prostem koncu zice in v obloku oz. pri varjenju s plus polom na elektrodi v anodnem podrocju in pri varjenju z minus polom na elektrodi v katodnem podrocju obloka. V varilni proces dovedena elektricna energija se pretvori v toplotno energijo in ta poveca notranjo energijo dodajnemu materialu do talisca.


22

Oblikuje se kapljiea, ki preide v talino vara. Prehod kapljiee je povzrocen predvsem delovanja sil, opisanih v poglavju 1.2.5.1.

Celotno energijo, ki je dovedena dodajnemu materialu, lahko popiserno s splosno enacbo:

zaradi

() a·!2·L

M· Qk + f3 = U E .! + S

(20).

V enacbi (20) predstavlja oznaka a specificno upornost na koniei prostega konea zice, oznaka f3 pa toplotno energijo, vsebovano v zici pri sobni temperaturi. Obe vrednosti sta konstantni za dolocen dodajni material. Konstanta Qk predstavlja eelotno energijo, ki jo vsebuje kapljiea takoj po odtrganju od zice in znasa pri varjenju s taljivo elektrodo <1>1,2 mm v zascitnem plinu 1440 Jig [26]. Paton [27] navaja, da znasa potrebna energija za raztalitev 1 g jekla brez izgub 1340 J. Vrednosti UE predstavljajo anodni oz. katodni padee napetosti. Halmoy [26] je v svojem delu izracunal anodni padee napetosti, ki znasa 3,48 V za elektrodo premera <1>1,2 mm v zasciti CO2.

V najvecji meri vpliva na talilni ucinek jakost varilnega toka, kar je prikazano tudi na sliki 14. Istocasno je na sliki 14 prikazan tudi vpliv premera elektrode na talilni ucinek,

11

M Ikg/h 9 8 7 6 5 4 3 2

.. I
I ... --j /
! -+-+--
r---- _ ... 1._ 1-- ~1,6/ ---
r----- ----- --
.. - ,I /
// -- V
01,2/ -:
i ~l,O/ V.,L' v
r---t p~ V
=t~ --
I---~ .
.... .~ 00 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

IIAI

Slika 14:

Odvisnost talilnega ucinka od jakosti varilnega toka za razlicne premere zicnih elektrod; zascitni plin CO2 [24]

Tudi dolzina prostega konea zice ni zanemarljiv podatek, saj se v tern delu zica segreva zaradi ohmske upornosti. Talilni ucinek je zato odvisen tudi od dolzine prostega konea zice, kar prikazuje slika 15.

10
9
8
7
:c 6
-
Cl 5
~
::2: 4
3
2
1
0
0 10

20

30

40

50

60

70

Slika 15:

L[mm]

Odvisnost talilnega ucinka od dolzine prostega konea zice za razlicne jakosti varilnega toka; premer zice <1>1,6 mm; zascitni plin CO2 [24]


23

V literaturi s podrocja varjenja je bilo objavljeno mnogo clankov raziskovalcev, ki so raziskovali talilni ucinek pri varjenju s taljivo elektrodo in so zeleli opisati proces z enacbo ali modelom za napoved talilnega ucinka. Do rezultatov lahko pridemo na dva oz. tri razlicne nacine:

• izvedemo veliko stevilo eksperimentov ter dobljene vrednosti statisticno obdelamo;

• izdelava matematicnega modela, ki temelji na fizikalnih zakonitostih;

• kombinacija obeh nacinov (fizikalne poenostavitve + statisticna obdelava podatkov).

Med prvimi je obsezne raziskave na podrocju talilnega ucinka izvedel Wilson s svojimi sodelavci [28]. Prouceval je talilni ucinek pri varjenju z enojno zicno elektrodo v razlicnih zascitnih medijih. Na osnovi eksperimentalnih rezultatov je navedel sledeco enacbo za napoved talilnega ucinka:

/2.22 . Li,22 M=953.10-3 ./+422.10-5 ·d2 ./+293.10-7 .----

, , ., d2,44

(21).

V danasnjem casu sarno ena enacba za napoved talilnega ucinka ne zadostuje vee, saj enacba (21) ne pokriva vpliva vrste varilnega toka, polaritete, vrste zascitnega medija in drugo. Zato so se kmalu zacele pojavljati nove enacbe za napoved talilnega ucinka.

Lesnewich [29] je ze dye leti za Wilson-om razvil nov matematicni model za napoved talilnega ucinka. V svojih raziskavah je prouceval tudi vplive polaritete, vrste zascitnega plina ter kemicne sestave elektrode na talilni ucinek. Z upostevanjem vseh vplivov je priredil empiricno enacbo, ki matematicno napove talilni ucinek za enosmerni tok, s plus polom na elektrodi, za malo legirana jekla:

. L·/2

M = 7 71.10-3 . I + 2043.10-4 . d2 . I + 31.10-6 .--

, , ., d2,52

(22).

Pri raziskavi je uposteval tudi vpliv zascitnega plina na talilni ucinek, vendar je prisel do zakljucka, da je vpliv zanemarljiv.

Izredno preprost matematicni model talilnega ucinka navajata avtorja v clanku [31]:

M=A·/+B·L·/2

(23).

Ker sta v enacbi upostevani Ie jakost varilnega toka ter dolzina prostega konca zice, je veljavnost omenjene enacbe (23) omejena zgolj na en premer elektrode. V enacbi zajema konstanta A vpliv segrevanja s strani obloka, medtem ko konstanta B zajema vpliv segrevanja v prostem koncu zice zaradi ohmske upornosti.

Avtorja Halmoy [26] in Waszink [30] sta se lotila izdelave matematicnega modela za napoved talilnega ucinka na drugacen nacin. Izhajala sta iz fizikalnih zakonitosti segrevanja prostega konca zice. Enacbe, ki sta jih izpeljala avtorja, so zelo posplosene, zato je potrebno dolociti koeficiente v enacbah za izbran dodajni material. Ce v enacbe vstavimo konstante ter jih prevedemo v zeleno obliko, se za primer malo legiranega jekla ter prsec prehod materiala enacbi za napoved talilnega ucinka glasita:

• Halmoy

-3 -6 L, /2

M= 65·10 -I +2 88·10 .--

, , d2

(24),

• Waszink

(25).


24

1.3.2 ZASCITNI PUN

Na mestu varjenja, kjer sta prisotni raztaljena kapljica, ki leti skozi elektricni oblok, ter vecja kolicina taline, je potrebna ustrezna zascita pred oksidacijskim delovanjem okolne atmosfere. Ta zascita se lahko uspesno izvede z uporabo ustreznih zascitnih plinov.

Varilna okolica Izgled povrSine vara

Zascitni plin vpliva na Kolicina obrizgov in zlindre

emisijo dima in plinov. je odvisna od zascitnega plina,

"'-~

Prenos materiala

Tip prenosa materiala mocno zavisi od vrste zascitnega plina. Zascitni plin vpliva tudi na velikost sil, ki delujejo na kapljico.

~.' . ./ MetalurSke in mehanske lastnosti . 'X Zascitni plin vpliva na odgor legirnih

'.'",,, • elementov ter prigor kisika, dusika, ogljika.

t To vpliva na mehanske lastnosti,

Geometrija vara

ZasCitlli plin vpliva na obliko temena ter uvara.

Stabilnost oblolffi

Vzig obloka ter stabilnost gorenja obloka sta odvisna od zascitnega plina.

Slika 16:

Vpliv zascitnega plina pri MIG/MAG nacinih varjenja

Glavne naloge zascitnega plina so (glej tudi sliko 16):

• scitenje staljene kovine pred okolno atmosfero;

• olajsanje vziga obloka ter stabilizira gorenje obloka;

• skupaj z drugimi parametri varjenja vpliva na prehod materiala, obliko vara ter brizganje;

• preko kemijsko-metalurskih reakcij vpliva na mehanske lastnosti ter kvaliteto vara;

• V manjsi meri vpliva tudi na emisijo dima in plinov.

1.3.2.1 RAZDELITEV ZASCITNIH PLiNOV

Od decembra 1995 v Sloveniji velja standard SIST EN 439, ki doloca razdelitev zascitnih plinov, podrocje uporabe, cistost itd. Razdelitev je podana v tabeli 2 (zascitni plini za MIGIMAG nacine varjenje so v tabeli osenceni).

Argon in helij sta inertna plina, zato lahko v plinski mesanici skupine R in M deloma nadomestita eden drugega (glej tabelo 3). Med plinoma je seveda razlika pri obnasanju v elektricnem obloku, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, razlika pa je tudi v ceni plina.


25

Tabela 2:

Razdelitev zascitnih plinov za oblocno varjenje in rezanje [15]

Skupina

R

1 2

Tabela 3:

TIO

Nacin

varjenja Opombe

plazemsko

Ostalo" 08tal01)

o do 15 15 do 35

varjenje in reduktivni

reakcijski

rezanje, zascita korena

100 08tal0

o do 50

reduktivni

Dodatne oznake za plinske mesanice skupine R in M, ki vsebujejo helij [ 15]

Dodatna oznaka Vsebnost He v mesanici v prostor. %
(1) o do 33
(2) 33 do 66
(3) 66 do 95 V tab eli 2 so skupine plinskih mesanic Ml, M2, M3 ter C urejene po oksidacijskem potencialu od slabo oksidacijskih mesanic (MIl) do mocno oksidacijskih (C2). Oksidacijski potencial zascitnega plina izracunamo po naslednji enacbi [16]:

vsebnost CO2 V vol. %

oksidacijski potencial = + vsebnost O2 v vol. %

2

(26).

Na osnovi te enacbe dobimo diagram na sliki 17. Oksidacijski potencial zascitnega plina vpliva na kolicino zlindre, emisijo dim a in plinov, tvorjenje ozona, tecnost taline vara, zilavost in trdnost vara.


26

70.---------------------------------------,

60

_I

MIl Ml2 Ml3 Ml4 M21 M22 M23 M24 M31 M32 M33 CI C2

Slika 17:

Oksidacijski potencial zascitnih plinov skupin Ml, M2, M3 in C [17]

1.3.2.2 FIZIKALNE LASTNOSTI ZASCITNIH PLiNOV

a) Osnovne lastnosti

Nekaj osnovnih lastnosti cistih zascitnih plinov, ki so najpogosteje v uporabi pn varjenju III rezanju, je podanih v tabeli 4.

Tabela 4:

Osnovne lastnosti zascitnih plinov [15]

Temperatura Atomska oz. Gostota pri Relativna gostota Reakcijsko
Plin vreliSca pri molekularna O°C in 1,013 glede na zrak pri obnasanje v
1,013 bar masa bar O°C in 1,013 bar obloku
rC] rkglkmoll [kg/m"] [I]
argon Ar -185,9 39,948 1,784 1,380 inerten
helij He -268,9 4,002 0,178 0,138 inerten
ogljikov dioksid CO2 -78,5 44,011 1,977 1,529 oksidacijski
kisik O2 -183,0 31,998 1,429 1,105 oksidacij ski
dusik N2 -195,8 28,013 1,251 0,968 reakcijski
vodik H2 -252,8 2,016 0,090 0,070 reduktiven Gostota zascitnega plina ima velik vpliv na ucinkovitost zascite obloka in taline od okolne atmosfere. Zanimive so predvsem vrednosti, ki podajajo relativno gostoto zascitnega plina glede na zrak. Argon in ogljikov dioksid sta dalec najgostejsa plina, zato oblikujeta dober zascitni plase okoli obloka. Na drugi strani pa sta vodik in helij (helij je kar lO-krat redkejsi od argona), ki sta nagnjena k turbulentnemu toku plina po iztekanju iz plinske sobe (vzrok temu je termicni vzgon). Pray zato je potrebno pri uporabi helija kot zascitnega plina uporabiti vecji pretok, da dobimo isto kvaliteto zascite pri varjenju v vodoravnem polozaju. Pri nadglavnem varjenju pa je uporaba helija pray zaradi nizke gostote izjemno primerna.

b) Disociacija in ionizacija

Pri segrevanju dvoatomnih plinov, kot so dusik, vodik ali kisik, se molekulam povecuje kineticna energija (gibanje atomov relativno eden proti drugemu). Ko vibracijska energija preseze dolocen nivo (valencna energija), se vez med dvema atomoma pretrga in molekula preide v atomarno stanje ali v ione. Ta pojav se imenuje disociacija. Pri nadaljnjem segrevanju se energija absorbira v zunanji elektronski lupini in morebiti povzroci odcepitev enega zunanjega elektrona. Pravimo, da se atom ionizira, tvorita se elektron in pozitivno nabit ion. Se nadaljne povecevanje temperature povzroci veckratno ionizacijo (odcepi se vee elektronov).

Disociacijska energija je energija, ki je potrebna, da razpade molekula na atome ali ione. Ionizacijska energija je energija, ki je potrebna, da pretrgamo/ustvarimo vez med elektronom in jedrom atoma. Obe energiji podajamo v elektronvoltih (eV).


27

Tabela 5:

Disociacijske in ionizacijske energije zascitnih plinov [1, 18]

Plin Disociacij ska Ionizacijska eneIXti_a leVl
energija reV] 11) Ill) 1111)
H2 4,5 13,6 / /
O2 5,1 13,6 35,1 54,9
CO2 4,3 / / /
N2 9,8 14,5 29,6 47,4
He / 24,6 54,4 /
Ar / 15,8 27,6 40,9
.. 1) Stopnja ionizacije (oznacuje stevilo elektronov, ki so zapustili atom)

Procesi disociacije in ionizacije v plinski atmosferi vplivajo na lastnosti elektricnega obloka, predvsem na vzig in stabilnost obloka. Vpliv zavisi od sistema zascitni plin-elektroda. Pri TIG postopku se tok varjenja prenasa skozi oblok v glavnem z elektroni in delno z ioni zascitnega plina. Pri MIGIMAG nacinih varjenja pa plinska plazma vsebuje tudi kovinske pare, ki se sorazmerno lahko ionizirajo in stem postanejo nosilci naboja. Stem se bistveno spremenijo karakteristike elektricnega obloka.

Argon (nizek ionizacijski potencial) tvori mehek in stabilen oblok, medtem ko ima helij (visok ionizacijski potencial) manj stabilen oblok, ki se tudi tezje vzge.

Plin z visjim ionizacijskim potencialom potrebuje vee energije za ionizacijo, da postane prevo den za tok. Ko tak plin pride v stik z relativno hladnim osnovnim material om, pride do rekombinacije, pri cemer se vrne absorbirana energija. Plini z visjim ionizacijskim potencialom torej bolj ucinkovito segrevajo osnovni material.

c) Elektricna prevodnost

Elektricna prevodnost obloka je odvisna od vrste zascitnega plina ter temperature obloka. Iz slike 18 je razvidno, da z narascanjem temperature narasca tudi elektricna prevodnost. To je razumljivo, saj so pri visji temperaturi lazj: procesi disociacije in ionizacije, nastopi pa tudi veckratna ionizacija.

[a= n\ml
100
-
'"
0
=
"0
0
;.
..
....
e,
'" 10
=
>(j
.;:
.:it
..!l
r-:I
1
5 10 20 Temperatura [KJ

30

Slika 18:

Elektricna prevodnost zascitnih plinov pri tlaku 1 atm [17]

Pri temperaturi 10000 K je elektricna prevodnost argona 10-krat vecja kot pri heliju ali, ee se drugace izrazimo, elektricna upornost argona je manjsa od upornosti helija. To pomeni, da bo padec napetosti v obloku pri isti dolzini obloka ter isti jakosti varilnega toka vecji pri heliju kot pri argonu, kar je tudi razvidno iz slike 19.


28

22
20
~ 18
(Ij 16
.;.::
~ 14
0
.....
rn -
.8 12
<1.l -
~ -
-
Z 10 -
- Argon
-
-
8 -
-
-
6
0 2 3 4 5
Dolzina obloka [mm] Slika 19:

Odvisnost napetosti obloka od dolzine obloke (TIG nacin varjenja) pri jakosti varilnega toka 100 A [19]

d) Toplotna prevodnost

Razlike V toplotnih prevodnostih zascitnih plinov povzrocajo razlike v obliki elektricnega obloka kakor tudi v obliki prereza vara. Slika 20 podaja temperaturno odvisnost toplotne prevodnosti najpogosteje uporabljenih zascitnih plinov.

? "\

.P I

= \

~ r----r~--*_---r----+---~ ~ 0.20 r-

0.16i----++----tt---r----i-----1

Temperatura ( 0 C )

Slika 20:

Toplotna prevodnost zascitnih plinov [18]

Iz slike je opazno, da imajo molekularni plini (vodik, kisik in ogljikov dioksid) najveejo vrednost toplotne prevodnosti pri nizjih temperaturah (okoli 3000 K), zlahtna plina helij in argon pa pri visjih temperaturah (okoli 9000 K).

Toplotna prevodnost plina vpliva na visino temperature elektricnega obloka ter taline vara. Tako je npr. prenos toplote v smeri proti varjencu boljsi pri plinih z vecjo toplotno prevodnostjo. Visoka toplotna prevodnost zascitnih plinov je se posebaj pomembna pri varjenju kovin z visoko toplotno prevodnostjo, kot sta aluminij in baker. Helij, z vecjo toplotno prevodnostjo od argona se v tern primeru izkaze za ustreznejsi plin.

Porazdelitev temperature v obloku je odvisna od procesov disociacije, ionizacije ter rekombinacije in od toplotne prevodnosti plinov pri visjih temperaturah. Oblok, ki gori v zasciti ogljikovega dioksida, ima izrazito visoko temperaturo v sredinskem delu (glej sliko 21). Temperature v argonskem obloku so nizje kot pri ogljikovem dioksidu, porazdelitev temperature pa je normalna.


29

jedro obloka _~~

r-Argon

r--

Ogljikov dioksid

Slika 21:

Porazdelitev temperature v obloku pri argonu in ogljikovem dioksidu [21]

1.3.2.3 VPUV ZASCITNEGA PUNA NA PREHOD MATERIALA

Kot je bilo ze omenjeno v poglavju l.2.5, je nacin prehoda materiala odvisen tudi od vrste zascitnega medija.

V primeru varjenja v inertem zascitnem plinu lahko ze majhen dodatek kisika ali ogljikovega dioksida (pri disociaciji se tvori kisik) znatno zmanjsa silo povrsinske napetosti (glej sliko 22). S tern se olajsa prehod kapljice, se zlasti v fazi odcepitve kapljice od elektrode.

1,8
i ~Fe-N Fe-C
z
tl 1,2
s
<U
~
=
«S
~ 0,6
.51
i
~
0
0,001 0,01 0,1 10
Vsebnost [%] Slika 22:

Vpliv C, N, Sin 0 na povrsinsko napetost staljenega zeleza [35]

Pri uporabi helija kot zascitnega plina je temperatura staljene kovine nekoliko vecja, zato je tudi sila povrsinske napetosti manjsa ter stem lazji prehod kapljice (glej sliko 9).

Velika razlika pri delovanju sil na kapljico je tudi med uporabo argona ter ogljikovega dioksida. Pri uporabi argona kot zascitnega plina je polmer stebra obloka vecji kot pri ogljikovem dioksidu. Zato aksialna komponenta elektromagnetne sile deluje v smeri proti varjencu (glej sliko 23), kapljice pa so manjse, Vzrok temu je potrebno najverjetneje poiskati v razlicnih vrednostih toplotne prevodnosti plinov [36].

Ar

, I I

I

I

I

,

,

,

,

I

I

I

I

Slika 23:

Vpliv zascitnega plina na sile ter obliko kapljice


30

Posledica razlicnega razmerja sil v obloku je tudi razlicen mehanizem prehoda materiala pri plinskih mesanicah Ar/C02, kar je prikazano tudi na sliki 24.

400
Kapljicast prehod
~ 300
til
."'i
.8
til
eo 200
'"
]
;> Kratkosticen prehod
+-'
'"
~ 100
....,
0
0 20 40 60 80 100 % Ar
100 80 60 40 20 0 % CO2 Slika 24:

Podrocje razlicnih mehanizmov prehoda materiala v odvisnosti od sestave plinske mesanice Ar/C02 ter jakosti varilnega toka (jeklo, zica <1>1,6 mm) [31 ]

Podobno kot pri dvokomponetnih plinskih mesanicah se tudi pri trikomponetnih mesanica Ar, He in CO2 pojavljajo razlicni mehanizmi prehoda materiala, kar je razvidno iz slike 25.

Slika 25: Ucinek mesanice Ar, He in CO2 na prehod materiala (I = 500 A, U = 38-40 V) [38]

1.3.2.4 VPUV ZASCITNEGA PUNA NA NORMIRANI TAULNI UCINEK

Faktorja, ki vplivata na taljenje zice pri varjenju v zascitnem plinu, sta segrevanje zaradi Joulove toplote v prostem koncu zice ter segrevanje zaradi oblocne toplote. Generirana Joulova toplota je proporcionalna dolzini prostega konca zice ter jakosti varilnega toka, vrsta zascitnega plina pa nanjo bistveno ne vpliva. Oblocna toplota pa je pray gotovo odvisna tudi od vrste zascitnega plina, torej lahko sklepamo, da bo tudi talilni ucinek odvisen od zascitnega plina. Pray to prikazuje slika 26, kjer je podan normirani talilni ucinek (talilni ucinek v gis, deljen z jakostjo varilnega toka v A) pri nicti dolzini prostega konca zice (dobimo z ekstrapolacijo) [39].


31

1 - 100% Ar 2 - 100% He 3 -100%COz

4 - Ar + 5% i>z_

50 100

150

200 250

300

350

400

lakost varilnega toka [A]

Slika 26:

Odvisnost normiranega talilnega ucinka od jakosti varilnega toka in vrste zascitnega plina za zico premera <1>1,6 mm [39]

Ce si za trenutek ogledamo krivuljo normiranega talilnega ucinka za argon, ugotovimo sledece. Do "kriticne jakosti varilnega toka", ki je priblizno 270 A, je normirani talilni ucinek neodvisen od jakosti varilnega toka in je enak 3,0 mg/As. Odcepitev staljene kapljice je v glavnem odvisna od sile povrsinske napetosti ter gravitacijske sile. Pri visjih jakostih varilnega toka se zacne normirani talilni ucinek povecevati s porastom jakosti varilnega toka. Sklepamo lahko, da so pomemben delez k odcepitvi kapljice prispevale elektromagnetne sile.

Pri uporabi helija kot zascitnega plina je opazno se vecje povecanje normiranega talilnega ucinka nad "kriticno jakostjo varilnega toka". Pojav "kriticne jakosti varilnega toka" pa ni prisoten pri uporabi ogljikovega dioksida, zato je tudi normirani talilni ucinek na celotnen obmocju konstanten.

1.3.2.5 VPUV ZASCITNEGA PUNA NA DELOVNO PODROCJE

Viri energije za MIGIMAG nacine varjenja so viri s tako imenovano "notranjo regulacijo". Napetost varjenja se nastavlja na viru energije z izbiro ustrezne staticne karakteristike, jakost varilnega toka pa se nastavlja s hitrostijo podajanja varilne zice,

Varjenje lahko poteka Ie v stabilnem (delovnem) podrocju izbora napetosti varjenja in jakosti varilnega toka. Lega delovnega podrocja je v doloceni meri odvisna tudi od vrste zascitnega plina (glej sliko 27). Na splosno lahko recemo, da nastopi prehod materiala s kratkimi stiki pri nizjih jakostih varilnega toka in nizjih napetostih varjenja. Pri visjih jakostih varilnega toka ter napetostih varjenja preidemo v podrocje prehoda s prostim preletom. Med obema podrocjema je vmesno podrocje.

30

40 aluminij, zica 1,6 mm

I=Z+50%He I

30 .1-'.'------'

40 jeklo, zica 1,2 mm

10

10

>' 5' 20

50

100 150 200 250 300 350 I [A]

50

100 150 200 250 300 350 I [A]

Slika 27:

Vpliv zascitnega plina na polozaj delovnega podrocja [11, 41, 43]

1.3.2.6 VPUV ZASCITNEGA PUNA NA OBUKO VARA Vplive zascitnega plina na obliko vara lahko delimo na sledec nacin:

• toplotna prevodnost, disociacijski in ionizacijski procesi zascitnega plina vplivajo na porazdelitev energije na povrsini varjenca in stem na obliko vara;


32

• zascitni plin vpliva na temperaturo taline ter povrsinsko napetost (glej sliki 9 III 22), kar

povzroca razlicne pretoke v talini in stem razlicne oblike vara;

• razlicni prehodi materiala, na katere vpliva tudi zascitni plin, povzrocajo razlike v obliki vara.

Z izbiro razlicnih plinskih mesanic dobimo razlicne prehode materiala in tudi razlicne oblike vara (predvsem oblika uvara - glej sliko 28). Cisti ogljikov dioksid tvori najglobji uvar. Cisti argon tvori plitvejsi uvar z znacilno obliko. Z dodatkom kisika k cistemu argonu ali mesanici Ar/C02 vplivamo na povrsinsko napetost in stem tudi na pretoke v talini. Rezultat tega so sirsi vari ter nekoliko plitvejsi uvari. Helij s svojo visoko toplotno prevodnostjo povzroci sirsi var ter plitev uvar.

Ar

He

Slika 28:

Vpliv zascitnega plina na obliko uvara [25]

1.3.2.7 VPLlV ZASCITNEGA PLiNA NA BRIZGANJE

Brizganje ne povzroca problemov sarno pri videzu povrsine vara, ampak je problematicno predvsem zaradi obrizgov, ki se "lepijo" na plinsko sobo. To povzroca dodatno izgubo proizvodnega casa za ciscenje vara in plinske sobe. Obrizgi na plinski sobi povzrocajo nezazeleno turbulenco pri pretoku zascitnega plina, stem pa posredno vplivajo na vecjo poroznost vara. Pray zato je zazeleno, da je brizganja cirri manj.

100

200

300

Jakost varilnega toka rAJ

Slika 29:

Vpliv zascitnega plina na kolicino obrizgov v odvisnosti od jakosti varilnega toka [37]

Kot je razvidno iz slike 29, je za povecanje kolicine obrizgov pray gotovo krivec ogljikov dioksid (kemicne reakcije). V zasciti ogljikovega dioksida deluje aksialna komponetna elektromagnetne sile proti prehodu kapljice (glej sliko 23). To je eden glavnih razlogov, da kapljica pri prehodu ne konca v talini ampak zapusti oblok in postane obrizg. Na drugi strani pa majhni dodatki kisika v argon zrnanjsujejo kolicino obrizgov zaradi pojava, ki je prikazan na sliki 22.

1.3.3 DODAJNI MATERIAL

Pri MIGIMAG nacinih varjenja sluzi kovinska zicna elektroda istocasno za gorenje obloka ter kot dodajni material za zapolnitev zvarnega zleba ali za navarjanje. Kemijska sestava zicne elektrode v kombinaciji z zascitnim plinom vpliva na koncno kemijsko sestavo vara ter stem doloca kemijske in mehanske lastnosti zvarnega spoja.


33

Glavni faktorji, ki vplivajo pri izbiri vrste zicne elektrode, so:

• kemijska sestava osnovnega materiala,

• mehanske lastnosti osnovnega material a,

• vrsta zascitnega plina,

• lega varjenja,

• zahtevane lastnosti zvarnega spoja pri uporabi itd. Po obliki lahko zicne elektrode delimo v dye skupini:

• masivne zice,

• strzenske zice.

Ker so bila predhodna poglavja 0 varilnem obloku, prehodu material a, talinem ucinku ter vplivu zascitnega plina napisana sarno za primer uporabe masivne zice, si bomo v nadaljevanju pogledali znacilnosti MIGIMAG nacinov varjenja s strzensko zico.

1.3.3.1 SPLOSNO 0 STRZENSKIH ZICAH

Strzenske zice zapolnjujejo vrzel med varjenjem z oplascenimi elektrodami ter MIGIMAG nacini varjenja s masivno zico. Strzenska zica je narejena iz kovinskega plasca ter strzena, ki se nahaja v sredini zice in je prevzel funkcijo plasca oplascenih elektrod.

Kovinski plasc je lahko iz nelegiranega jekla za globoki vlek, ki se dobro preoblikuje, lahko pa je tudi legiran. Zunanja gola in gladka povrsina zice omogoca avtomatizacijo varjenja.

Prasnata sredina je iz legirnih dodatkov, dezoksidantov, elementov za denitriranje, zlindrotvomih komponent, stabilizatorjev obloka in komponent, ki tvorijo zascitne pline.

Na sliki 30 je prikazan MIGIMAG nacin varjenja s strzensko zico. Kapljica se ob nastanku na koncu zice prekrije s plastjo zlindre, ki jo tako delno sciti pred zunanjimi vplivi pri prehodu skozi oblok. Istocasno zlindra ustvari pogoje za potek metalurskih reakcij z raztaljeno kovino. Karakter zlindre vpliva na prehod materiala ter na mehanske lastnosti zvarnega spoja.

Slika 30:

MIGIMAG varjenje s strzensko zico [58]

Delez zlindrotvomih in plinotvornih komponent je pri strzenskih zicah premajhen, da bi imeli zadovoljivo zascito pri varjenju, razen pri samozascitnih zicah (ni potrebna dodatna plinska zascita obloka). Zato je potrebno oblok in talino dodatno zascititi z zascitnim plinom ali praskorn. Najvec uporabljamo ogljikov dioksid ter plinsko mesanico M21 (80% Ar + 20% CO2). Ker je oksidacijski potencial plinske mesanice M21 manjsi, je potrebno racunati z manjsim odgorom legirnih elementov. Stem pa se spremenijo tudi mehanske lastnosti zvarnega spoja. Pri varjenju nerjavnih jekel je mozna tudi uporaba plinske mesanice Ar/02 [71].

Pri izdelavi strzenske zice je zelo pomembno, kako je zica napolnjena, oz. kaksen delez legirnih elementov, plinotvornih in zlindrotvomih komponent ter ostalih dodatkov je v zici. To razmerje podaja polnilni faktor Fp in ga izracunavamo po sledeci formuli [60]:

mpolnila

F = ·]00

p

mZice

(27).

Iz enacbe je razvidno, da polnilni faktor zavisi od dimenzijske oblike preseka zice in nasipne teze polnila.


34

1.3.3.2 DELITEV STRZENSKIH zle

Strzenske zice so lahko razvrscene po razlicnih kriterijih. Ce se posluzimo predloga razvrstitve strzenskih zic, kotje predlagan v clanku [59], lahko delimo strzenske zice glede na:

1. nacin izdelave

V praksi sta se uveljavila dva nacina izdelave strzenske zice. Pri prvem postopku se izdela kovinska cev, ki se napolni s praskastim strzenorn ter nato vlece do koncnega premera. Drugi nacin izdelave strzenske zice je izdelovanje iz kovinskih trakov, ki jih zvijejo v U-profil, jih napolnijo s praskastim strzenorn, U-profil zvijejo v cev ter nato vlecejo do manjsih premerov. Robova traku se le dotikata ali pa sta prekrita, zato strzen zice ni hermeticno zaprt. Slika 31 prikazuje preseke nekaterih najbolj pogosto uporabljenih strzenskih zic.

Slika 31:

Preseki strzenskih zic [60]

Strzenska zica a) je izdelana iz brezsivne cevi, zica b) iz varjene, obe pa imata hermeticno zaprt strzen . .lice od c) do j) so izdelane iz kovinskega traku. Posebnost je zica z oznako j), ki ima dvojno polnjenje . .lice tipa a) imajo polnilni faktor od 12 do 14%, tip b) pa od 18 do 24%. Preostale zice imajo polnilni faktor od 30 do 45%.

Strzenska zica, izdelana iz traku, ima dolocene prednosti pred zico izdelano iz cevi, kot so: enostavna izdelava ter vecji polnilni faktor. Nekoliko vee pa ima slabosti: nevarnost odpiranja zice, neenakomerna polnitev, navlazenje strzena ter tezko izvedljiva pobakritev.

2. zascito obloka med varjenjem

Kot je bilo ze omenjeno, locimo strzenske zice, ki potrebujejo dodatno plinsko zascito, ter strzenske zice, ki dodatne zascite ne potrebujejo. Slednje imenujemo tudi samozascitne strzenske zice, Najbolj pomembna plinotvorna sestavina samozascitnega strzena je kalcijev karbonat (CaC03), ki pri razpadu tvori CO2 (sCiti oblok in talino vara).

3. sestavo strzena

Strzen zice je sestavljen iz dveh osnovnih sestavin: mineral nih snovi ter kovinskih praskov. Glede na to locimo:

• strzenske zice s kovinskim strzenom

Strzen zice je sestavljen iz kovinskega prahu: feromangana, ferotitana, ferosilicija itd . .lica omogoca visok talilni ucinek. Ker je v jedru samo kovinski prah, je izkoristek pretaljevanja dodajnega materiala visok (do 95%) [71]. Ker se ne tvori zlindra in zato ni potrebno njeno odstranjevanje, je zica primerna za mehanizirano ali robotizirano varjenje. V primerjavi z drugimi zicami doseze ta zica vecjo globino uvara.

• rutilne strzenske zice

Glavna sestavina rutilnega strzena je rutil Ti02 (vsebnost do 65%) [59]. Rutil je dober ionizator in stabilizator gorenja obloka, zlindra se lahko odstranjuje ter tvori gladko povrsino vara. Mehanske lastnosti zvarnega spoja so dobre. Zagotovljeno zilavost (27 J po ISO- V testu) dosezemo tudi pri -20DC, pri uporabi strzenske zice z dodatkom Ni pa pri -50DC [71]. Dobra viskoznost zlindre omogoca varjenje v prisilnih legah.


35

• bazicne strzenske zice

Te zice so izdelane na osnovi dvokomponentnega sistema CaO - CaF2 [61]. Mccan dezoksidacijski vpliv omogoca dober izkoristek in visoko ucinkovitost legirnih elementov. Bazicni tip strzena daje boljso kvaliteto zvarnega spoja kot zica z rutilnim strzenom. Majhna vsebnost plinov in nekovinskih vkljuckov v varu nudi dobre zilavosti tudi pri nizkih temperaturah. Vsebnost vodika v varu je nizka zaradi prisotnosti CaO, na katerega ni vezana voda ter jedavca CaF2, ki s kemicno reakcijo veze vodik. Varivost v prisilnih legah ni tako dobra kot pri rutilni strzenski zici,

• strzenske zice z mesanim tipom strzena

Strzen teh zic je sestavljen iz komponent rutilnega ter bazicnega znacaja.

4. namen uporabe

Ker je mozno sestavo strzena natancno dolociti, se izdelujejo strzenske zice za vsak material posebej. Zato je mogoce na trZiscu dobiti strzenske zice za varjenje malo legiranih jekel, toplotno odpornih jekel, visokotrdnostnih jekel, jekel za dele pri nizkih temperaturah, nerjavnih jekel itd.

5. lego varjenja

V najvecji meri vpliva na primernost varjenja s strzensko zico v razlicnih legah sestava strzena. Medtem ko so nekatere strzenske zice primerne le za varjenje v horizontalni legi, pa so druge zice primerne za varjenje v vseh legah.

6. zunanjo obliko

Glede na zunanjo obliko strzenskih elektrod locimo:

• strzenske zice premera od <1>0,9 mm do <1>4,5 mm;

• strzenske tracne elektrode.

7. videz strzenske zice

Nacin izdelave strzenske zice vpliva tudi na videz zice. Zice, izdelane iz cevi, so vecinoma pobakrene, medtem ko so zice, izdelane iz traku, temne ali svetle barye.

8. nacin varjenja [58]

Glede na uporabnost delimo strzenske zice na tiste za varjenje in tiste za navarjenje. Z njimi lahko varimo po MIG/MAG, EPP ali EPZ postopku.

1.3.3.3 PREHOD MATERIALA PRI STRZENSKIH ZICAH

Tvorjenje kapljic in prehod materiala pri strzenski zici zavisita od:

• razlike v toplotni in elektricni prevodnosti med strzenom in kovinskim plascem;

• oblike preseka strzenske zice (razlike v geometriji - glej sliko 31);

• razlike v sestavi strzena zice, se posebaj od deleza plinotvornih in zlindrotvornih komponent

ter deleza kovinskega prahu;

• sestave zascitnega plina.

Prehod materiala v obloku poteka v obliki kapljic in je izrazito odvisen od bazicnosti zlindre. Rutilne strzenske zice imajo srednje do finokapljicast prehod, s porastom bazicnosti pa se povecuje tudi velikost kapljic [70].

Osnovne oblike prehoda material a pri strzenski zici so prikazane na sliki 32 [4]. Pojavijo se naslednji tipi prehoda materiala:

a) tipicni prehod kapljic pri strzenskih zicah, narejenih iz cevi (na sliki 31 tipa a) in b)),

b) prehod materiala pri nizkih varilnih parametrih,

c) prehod materiala pri visoki gostoti toka in visoki napetosti,

d) tipicen prehod materiala pri strzenskih zicah, narejenih iz traku (na sliki 31 tipi od c) do j)) z visokim delezem kovinskega prahu v strzenu,

e) prehod materiala pri visokem delezu kovinskega prahu v strzenu in CO2 zascitnem plinu,

f) prehod materiala pri visokem delezu kovinskega prahu v strzenu in Ar zascitnem plinu.


36

Slika 32:

Osnovne oblike prehoda materiala pri strzenskih zicah [4]

Taljenje dodajnega materiala spremlja mocna nestabilnost obloka, ki nastane zaradi stohasticnega potovanja anodne oz. katodne pege po kovinskem plascu, Oblok gori pretezno na zunanjem robu strzenske zice. V jedru nastane razlicno dolg stozec praskastega strzena, katerega dolzina zavisi od sestave strzena in varilnih parametrov.

V principu nastopajo pri strzenski zici isti nacini prehoda kot pri masivni zici; pri majhnih moceh nastopi kratkosticni oblok, pri velikih moceh v plinski mesanici prsec obl ok, med njima pa je vmesno podrocje. Za strzensko zico pa je znacilno, da je vmesno podrocje manj izrazito kot pri masivni zici. Polozaj mej med temi podrocji zavisi od zascitnega plina ter sestave strzena.

1.3.3.4 TALILNI UCINEK STRZENSKIH ZIC

Talilni ucinek pri varjenju s strzensko zico je mnogo vecji kot pri varjenju z oplasceno elektrodo ter Ie nekoliko vecji od taliinega ucinka pri varjenju z masivno zico, To prikazuje tudi slika 33 [71].

- strzenska zica

--- masivna zica

II Jill/ oplascena elektroda

50

01,6

200

.S 150

t

~ 100

1 00 200 300 400 500

IIAI

Slika 33:

Primerjava talilnih ucinkov varjenja z oplasceno elektrodo, masivno zico ter strzensko zico [71]

Razlog za povecanje talilnega ucinka pri varjenju s strzensko zico lezi v dejstvu, da se je povecala gostota toka. Strzen zice namrec Ie delno prevaja ali sploh ne prevaja elektricnega toka, zato se gostota toka v plascu poveca. Segrevanje v prostem koncu zice je zaradi tega intenzivejse, hitrost odtaljevanja pa vecja.

Tudi pri strzenski zici lahko talilni ucinek opisemo z matematicnim modelom [63]:

L·I2 M=k+a·I+/3 .-A

(28).

V enacbi (28) so k, a in f3 konstante. Clen a-I predstavlja taljenje zaradi oblocne energije, clen /3·L.J2/A pa predstavlja segrevanje v prostem koncu zice zaradi ohmskega upora.

Iz formule je jasno razvidno, da lahko povecanje talinega ucinka dosezemo s povecanjem jakosti varilnega toka ali dolzine prostega konca zice podobno kot pri masivni zici.

VISOKOPRODUKTIVNO OBLOCNO TAULNO VARJENJE V RAZUCNIH ZASCITNIH MEDIJIH

37

Na talilni ucinek pri strzenski zici vpliva tudi polnilni faktor. Z vecanjem polnilnega faktorja se v bistvu manjsa presek zice, ki prevaja elektricni tok, zaradi tega pa se povecuje talilni ucinek (glej sliko 34).

12 30%
-= 9.9 20%
-.
OJ)
,.:( 8.1 -------- 0%
:;; 7.1 _------_-
6
3 100 200 300 400 500 IIAI

Slika 34:

Vpliv polnilnega faktorja na talilni ucinek [71]

Pray tako kot pri masivni zici je tudi pri strzenski zici velikost talilnega ucinka odvisna od polaritete (glej sliko 35). Zaradi dejstva, da je katodni padec napetosti vecji od anodnega ter zaradi vecje gibljivosti katodne pege, je tudi talilni ucinek pri varjenju z elektrodo na minus polu vecji od talilnega ucinka pri varjenju s plus polom na elektrodi [71].

Slika 35:

1~J

- ~~

~ 6.76T-------------------,

=. 5.7 sr----------------- I

~ !1 i

I ( i

100 200 300 IIAI

Vpliv polaritete na talilni ucinek pri strzenski zici [71]

- pol

+ pol

I

400

500

1.4 VISOKOPRODUKTIVNA OBLOCNA VARJENJA

V zadnjih letih se je mocno povecalo zanimanje za nacine varjenja, ki ponujajo visoke talilne ucinke. Visok talilni ucinek pomeni vecjo produktivnost in stem manjse stroske proizvodnje, kar pa je vsekakor interes vsake industrije.

Pri povecanem talilnem ucinku pa ne gre sarno za vecjo kolicino pretaljenega dodajnega materiala, ampak tudi za vecjo kolicino energije, ki se vnese v var, kar lahko negativno vpliva na njegove mehanske lastnosti. Pri varjenju z visokoproduktivnimi nacini je zatorej potrebno biti previden in upostevati kemicno sestavo in mehanske lastnosti materiala.

V literaturi in tudi ze v praksi so poznane stevilne metode ter novi nacini varjenja, s katerimi je mozno povecati produktivnost pri oblocnem varjenju.

Svedska firma AGA je v okviru programa RAPID PROCESSING razvila dva varilna procesa na osnovi MAG nacina varjenja ter ju poimenovala RAPID ARC in RAPID MELT proces [72, 73]. Pri obeh nacinih varjenja se uporablja trokomponentna plinska mesanica (92% Ar + 8% CO2 + NO), klasicen vir energije ter izboljsan sistem za pogon zice. Da je bila dosezena vecja produktivnost pri ustrezni kvaliteti zvarnega spoja, pa je bila uporabljena nekonvencionalna


38

nastavitev varilnih parametrov [73]. Taka nastavitev vodi k razsiritvi delovnega podrocja MAG nacina varjenja, kot je prikazano na sliki 36.

. Rotirajoci prehod materiala

Prseci prehod materiala

Prseci prehod materiala ]

Vmesni prehod materiala KLASICNI MAG POSTOPEK

Kratkosticni prehod materiala

Hitrost zice Jakostvarilnegatoka

Slika 36:

Delovno podrocje MAG in RAPID nacinov varjenja [73]

RAPID ARC je nacin varjenja, ki omogoca povecanje hitrosti varjenja (tudi do 2 m/min) ob zagotovitvi dobre kvalitete zvarnega spoja. Princip temelji na povecanju hitrosti podajanja zice ter podaljsanem prostem koncu zice, Napetost obloka je zaradi tega nizja, pojavi se tako imenovani prisiljeni kratkosticni oblok.

RAPID MELT je namenjen varjenju vecjih debelin plocevin. Znacilnost tega nacina varjenja je visok talilni ucinek (do 25 kg/h) [73]. Glede na prehod materiala pri RAPID MELT nacinu locimo:

• modificiran prsec prehod (nizja napetost varjenja),

• rotirajoc prehod materiala (visja napetost varjenja).

Razlika med obema prehodoma se pokaze tudi v obliki prereza zvara. Modificiran prsec prehod materiala ima znacilen globok uvar, medtem ko je pri rotirajocem prehodu uvar sirok in plitek [73].

Drugi nacin varjenja, ki si je tudi ze utrl pot v industrijo, pa je T.I.M.E. (Transferred Ionized Molten Energy) nacin varjenja. Postopekje sad dvajsetletnega razvoja s strani W.P.I. (Kanada) ter raziskovalcev lG. Churcha in H. Imaizumija [45]. Ker je bil ta nacina varjenja uporabljen v tej magistrski nalogi, je zato nekoliko podrobneje opisan v nadaljevanju.

Med zadnjimi se je pojavil LINF AST koncept. Za zascito se uporabljajo razlicne trokomponentne plinske mesanice (Ar, He, CO2). Kot zagotavlja avtor [109], je mozno doseci prehod materiala v obliki visoko ucinkovitega prsecega prehoda ali v obliki stabilnega rotirajocega prehoda.

1.4.1 OSNOVE T.I.M.E. PROCESA

Osnova T.I.M.E. nacina varjenja temelji na klasicnem MIG/MAG nacinu varjenja. Razlika nastopi pri zascitnem plinu. Tehnicna novost, ki je bila uporabljena pri T.I.M.E. nacinu varjenja, je stirikomponentna plinska mesanica. Kemicno sestavo plinske mesanice podaja tabela 6. V praksi se najvec uporablja plinska mesanica s sestavo: 65% Ar; 26,5% He; 8% CO2 ter 0,5% O2. Ta plinska mesanica je tudi patentirana. Relativna natancnost sestave plinske mesanice mora biti ±4%, zato je potrebna izredno dobra kontrola kvalitete.


39

Tabela 6:

Vsebnost posameznih komponent v T.I.M.E. zascitnem plinu [45]

PLIN VSEBNOST
Ar 40 -70%
He 25 - 60%
CO2 3 - 10%
O2 0,1 - 1 Avtorja [45] izhajata iz dejstva, da je mozno s sestavo plinske zascite obloka bistveno vplivati na fiziko obloka. Dodatek dolocene kolicine helija zascitnemu plinu poveca toplotno prevodnost in ionizacijsko napetost, kar poveca napetost obloka. Povisanje napetosti obloka proizvede vecjo energijo obloka in doda dolocen prispevek k sili pretokov plina in plazme. Zaradi tega je oblok bolj tog, pot prehoda kapljic skozi oblok je konstantnejsa, rezultat tega pa je vecja globin a uvara. Dodatek kisika zmanjsa silo povrsinske napetosti in pripomore k lazji ionizaciji plinske mesanice, Zaradi dodatka ogljikovega dioksida se povecata togost obloka ter globina uvara, poleg tega pa deluje tudi cistilno.

Prednosti T.I.M.E. procesa pred ostalimi nacini varjenja, kot jih navajata avtorja [45], so:

• prehod kapljic se v popolnosti izvrsi v stebru obloka;

• povecanje talilnega ucinka do 27 kg/h;

• vecja globina uvara;

• zmanjsanje deformacij varjenca zaradi povecanja hitrosti varjenja in zmanjsanja stevila varkov;

• zboljsanje zilavosti pri nizkih temperaturah;

• lep videz vara - brez obrobnih zajed in zelo malo obrizgov;

• moznost uporabe v vseh legah kot polavtomatski ali avtomatski nacin varjenja;

• celotni stroski varjenja se zmanjsajo.

1.4.2 LASTNOSTI T.I.M.E. PROCESA

Delovno podrocje T.I.M.E. procesa obsega tri razlicne tipe prehoda materiala:

• kratkosticni prehod (hitrosti podajanja zice premera <1>1,2 mm do 8 m/min);

• prseci prehod (hitrosti podajanja zice premera <1>1,2 mm do 25 m/min);

• rotirajoci prehod (hitrosti podajanja zice premera <1>1,2 mm nad 30 m/min).

Vsi trije tipi prehoda so zaradi uporabe T.I.M.E. zascitnega plina, po podatkih iz lit. [45, 84] zelo stabilni z nizko stopnjo brizganja ter oksidacije. Rotirajoc nacin prehoda materiala je bil ze uporabljen pri MIGIMAG nacinih varjenja, vendar je bil prehod izredno nestabilen in se zato varjenje stem tipom prehoda ni uveljavilo v praksi.

Talilni ucinek je pray gotovo ena prednostnih lastnosti T.I.M.E. procesa. Hitrosti podajanja masivne zice lahko dosegajo vrednosti do 50 m/min kar pomeni, da je za zico premera <1>1,2 mm talilni ucinek enak 27 kg/h (glej sliko 37).

35

30 ..,...,

~25

=

~ 20 ;~

::s 15

:s

~ 10

:~~~~

100 200 300 400 500 600 700

Jakost varilnega toke [A]

Slika 37:

Primerjava talilnega ucinka [45]


40

Halmoy [81] je bil med prvimi, ki je objavil clanek, ki ni govoril v prid novo razvitemu nacinu varjenja. Dokazal je, da se talilni ucinek T.I.M.E. procesa popolnoma ujema z napovedanim talilnim ucinkom na osnovi matematicnega modela za MIG/MAG nacine varjenja - enacba (24). To pomeni, da je talilni ucinek neodvisen od sestave zascitnega plina, kar pa je v nasprotju s trditvami avtorjev lit. [4S].

Iz literature, ki poroca iz varilne prakse, je mozno razbrati, da se zelo visoke hitrosti podajanja zice niso uveljavile, predvsem zaradi nedoseganja zahtevanih mehanskih lastnosti zvarnega spoja. V praksi je zato uporabno podrocje hitrosti podajanja zice nekje do 2S m/min (za zico premera <1>1,2 mm) [82, 93].

Zaradi stabilnejsega prehoda materiala je pri uporabi T .I.M.E. zascitnega plina tudi manjsa kolicina obrizgov (tudi do 3S%) [4S]. Velikost obrizgov je pri uporabi T.I.M.E. zascitnega plina 0,1 mm, pri plinski mesanici 80% Ar + 20% CO2 velikosti od 0,1 do 1 mm ter pri cistem CO2 velikosti od O,S do 2 mm (zica premera <1>1,2 mm, 1= 300 A).

V lit. [82] so bile raziskane mehansko-tehnoloske znacilnosti zvarnega spoja. Narejen je bil atest postopka po ASME predpisih z zico SG 2 premera <1>1,2 mm. Izvedena je bila primerjava med MAG varjenjem (82% Ar + 18% CO2) ter T.I.M.E. procesom s hitrostijo podajanje zice 11,4; IS; 20 in 30 m/min. Linijski vnos toplote ni nikoli presegel vrednosti 16,S kJ/cm. V primerjavi z MAG je T.I.M.E. dosegel vecji talilni ucinek, visjo trdnost ter boljso zilavost. Izsledki so bili pogojeni z manjsim odgorom legirnih elementov Si in Mn, pri T.I.M.E. nacinu varjenja pa je bila tudi manjsa vsebnost kisika v varu [4S]. Tudi vsebnost vodika v varu je manjsa, ce uporabimo T.I.M.E. zascitni plin [78].

Steidel je v clanku [83] porocal 0 ekonomski upravicenosti uporabe T.I.M.E. nacina varjenja. Dejstvo je, da je stirikomponentna plinska mesanica, ki vsebuje tudi He, draga. Vendar pa se zaradi vecjega talilnega ucinka poveca produktivnost in stem zmanjsajo stroski za proizvodnjo. A vtor ugotavlja, da je pri varjenju kotnega vara a = 6 mm dolzine, veeje od 1000 mm, s T .I.M.E. nacinom varjenja mozno pricakovati 26% prihranek, v primerjavi z MAG nacinom varjenja.

1.4.3 VARILNA OPREMA ZA T.I.M.E. PROCES

Da dosezemo stabilnost varilnega procesa T.I.M.E., je potrebna tudi varilna oprema z visoko stopnjo stabilnosti, se posebaj v naslednjih karakteristikah:

• karateristika vira energije se mora ujemati z zahtevami karakteristike obloka za T.I.M.E.

zascitni plin;

• obremenilni kolicnik vira energije mora biti visoka;

• vir energije mora zadovoljiti potrebe po visoki varilni napetosti;

• zahtevajo se odlicne lastnosti podajalnega sistema za zico (hitrosti podajanja do SO m/min);

• spodrsavanje podajalnega mehanizma ter variiranje hitrosti zice tudi zaradi trenja v cevnem paketu mora biti znotraj tolerance ±2,S%, ker moramo obdrzati varilno napetost znotraj meja ±O,S V;

• plinska in kontaktna soba morata biti vodno hlajeni;

• nastavljenje hitrosti naj bo digitalno z moznostjo stiritaktnega delovanja stikala (zacetna in

koncna jakost varilnega toka sta nizji);

Kot najustreznejsa izbira vira energije za T.I.M.E. proces so se izkazali sinergetski inverterski viri energije. Beseda "syn-erg" izhaja iz grscine in pomeni "skupno ucinkovati, delovati". Sinergetski vir energije je torej vir, kjer skupno ucinkujejo vsi pomembni parametri varilnega procesa. V viru shranjeni programi omogocajo optimalno izbiro parametrov Ie z enim gumbom. Taksen koncept vira, prikazanega na sliki 38, postaja nujnost pri impulznem nacinu varjenja, saj stevilne spremenljive velicine varilcu ne dopuscajo optimiranja parametrov med varjenjem.

Sinergetski vir energije za varjenje v zasciti plinskih mesanic je torej vir z ravno U-I staticno karakteristiko, odlicnimi dinamicnimi lastnostmi, moznostjo pulziranja varilnega toka v mejah od 30 do 300 Hz ter avtomatsko nastavitvijo in regulacijo izhodnih parametrov.


41

(y A

varilna fica

T

A podajalni mehanizem

B mikroprocesorska krmilna enota

C tranzistorski vir varilnega toka

R sinergetska regulacija

RN ... rocna nastavitev (en gumb) T ... tahogenerator

Slika 38:

Shema sinergetskega vira energije [94]


42

2. EKSPERIMENTALNA OPREMA, MATERIALIIN METODE

2.1 VARILNA NAPRAVA

Za izdelavo magistrske naloge je bila za varjenje v zasciti plina ali praska uporabljena industrijska naprava za varjenje v zasciti plina. Vir energije z imenom T.I.M.E. SYNERGIC je proizvod avstrijskega podjetja FRONIUS in je prikazan na sliki 39 skupaj s celotno uporabljeno eksperimentalno opremo.

Slika 39:

Varilna naprava

Naprava T.I.M.E. SYNERGIC je modularno grajena in se sestoji iz sledecih vecjih sklopov:

• sinergetski inverterski vir energije T.I.M.E. SYNERGIC,

• podajalna naprava T.I.M.E. 30,

• cevni paket z rocnim gorilnikom,

• hladilni agregat FK 71,

• MIGIMAG programski in manualni daljinski regulator TR 34 T.I.M.E.


43

Tehnicni podatki vira energije so prikazani v tabeli 7. Staticna karakteristika uporabljenega vira energije je prikazana na sliki 40.

Tabela 7:

Tehnicni podatki vira energije T.I.M.E. SYNERGIC [95]

Omrezna naJ!etost ±10% 3 x 380 V, 50 Hz
Moe pri: 100% obrem. kolicnik 21 kVA
60 % obrem. kolienik 27kVA
cos 0,99 (330 A)
0,99 (450 A)
Izkoristek vira ene .. gi.ie 90%
Delovna frekvenca inverterja 60kHz
Obmocje varilnega toka 3 - 450 A
Varilni tok: 60 % obrem. kolicnik 450A
100 % obrem. kolicnik 360 A
N apetost praznega teka 50 V
Varilna napetost: MIGIMAG 10 - 44 V
RO varjenje 0- 55 V
TIG 0- 55 V 90
80
70
60
~ 50
::l 40
30
20
10
0
0 min.

max.

100

200

300

400

500

I [A]

Slika 40:

Staticna karakteristika vira energije T.I.M.E. SYNERGIC

Podajalna naprava T.I.M.E. 30 sluzi za podajanje varilne zice ter s svojim krmiljem omogoca varjenje V standardnem programskem delovanju. Tehnicni podatki podajalne naprave so predstavljeni V tabeli 8.

Tabela 8:

Tehnicni podatki podajalne naprave T.I.M.E. 30 [95]

Nazivna napetost 42 V
Nazivna moe 180W
Reduktor 24: 1
Hla.ienje motorja vodno
Hitrost podajanja zice o - 30m/min
Navor 21 Nem
Obmocje _premera zic 0,8 - 1,6 mm VISOKOPRODUKTIVNO OBLOCNO TALILNO VARJENJE V RAZLICNIH ZASCITNIH MEDIJIH

44

Tretji modul varilne naprave je cevni paket z gorilnikom. Posebnost gorilnika je vodno hlajena plinska soba, ki je tudi prikazana na sliki 41.

Hladilna voda

Kontaktna

Plinska soba

Slika 41:

Prerez gorilnika

Hladilni agregat skrbi za nemoteno preskrbo z vodo za hlajenje plinske sobe gorilnika in motorja za pogon zice.

Za impulzno in standardno manualno varjenje je potreben dodatni daljinski regulator TR 34 T.I.M.E. Daljinski regulator omogoca nastavljanje in korekcijo posameznih varilnih parametrov tako v programskem kot manualnem delovanju. Manualno delovanje pride v postev tam, kjer uporabljene plinske mesanice ali varilna zica odstopajo od programskih nastavitev do te mere, da varjenje ne bi bilo mogoce.

Za popolno mehaniziranje postopka, je bilo potrebno dograditi se vozicek, ki omogoca premikanje v smeri varjenja. Stem je bil popolnoma izlocen vpliv varilceve roke na proces varjenja. Vozicek je bil izveden tako, da je bila nanj mozna pritrditev varjenca. Gorilnik je bil namescen na stabilno konzolo, ki je omogocala nastavitev gorilnika po visini ter spremembo naklona gorilnika. Vozicek je prirejen za voznjo po tirnicah in omogoca hitrosti premikanja oz. varjenja od 0 do 0,7 m/min.

2.2 MERILNA SHEMA IN METODE MERJENJA

Kot je razvidno iz elektricne merilne sheme na sliki 42, je bilo potrebno pri eksperimentalnem delu meriti naslednje parametre:

1. jakost varilnega toka I

Za meritev je bil uporabljen shunt ISKRA SH-2 600 A/60 m V z razredom natancnosti 0,2 ter nanj vezan milivoltmeter ISKRA UNIMER 13 z razredom natancnosti 1,5.

2. varilno napetost U

Za merjenje varilne napetosti je bil uporabljen voltmeter AOIP MV 303 z razredom natancnosti 1,5.

Za zajemanje podatkov z racunalnikom pa smo uporabili naslednje elemente:

1. racunalnik

Racunalnik je bil vrste PC 486. Na omrezno napetost je bil prikljucen preko locilnega transformatorja, ki ustvari plavajoci ozemljitveni prikljucek.

2. AID in D/A pretvornik

Uporabljen je bil AID in D/A pretvornik z oznako RTX-03A proizvajalca REAL TIME PRODUCT s tehnicnimi podatki, podanimi v tabeli 9.


45

ZICA

ZASCITNI PUN

KRMILNA OMARICA

+

NIZKOPASOVNI FILTER + DELILNIK NAPETOSTI

VIR ENERGIJE

VARJENEC

RACUNALNIK

Slika 42:

Elektricna merilna shema

Program za zajemanje podatkov, napisan V BASIC-u, je podan v prilogi. Na vhodu 7 je bil preko nizkopasovnega filtra prikljucen shunt, na vhod 8 pa delilnik napetosti z nizkopasovnim filtrom. Program prebere na vsakem vhodu 4000 podatkov, kar da celotni cas vzorcenja 692 ms.

Faktor pretvorbe vhodnega signala v izhodni podatek pri AID pretvorbije 481,765 mV/V.

Tabela 9:

Tehnicni podatki AID in D/A pretvornika

Tip 12 bit
St. vhodno-izhodnih kanalov 16
Vhodna napetost 0-8,5 V (obmocje nastavljivo
preko potenciometra)
Cas vzorcenja 86,5 us/kanal 3. nizkopasovni filter za merjenje jakosti varilnega toka

Na sliki 43 a je prikazan RC nizkopasovni filter. Uporabljeni upor upornosti 330 0 III kondenzator kapacitivnosti 0, 1 ~lF ustvarita filter z casovno konstanto r = 33 us.

4. napetostni delilnik z nizkopasovnim filtrom za merjenje varilne napetosti

Zato ker je bila merjena napetost dosti vecja od dovoljene vhodne napetosti v AID pretvornik, je bilo potrebno uporabiti napetostni delilnik. Napetostni delilnik se sestoji iz zaporedno vezanega upora z upornostjo 27 kO ter vzporedno vezanega upora z upornostjo 2610 O. Iz tega sledi, da je faktor napetostnega delilnika enak:

OUT R2 2610

Fdelilnika = IN = R + R = 27000 + 2610 = 0,08815

1 2

(29).


46

Na napetostni delilnik je vzporedno vezan kondenzator kapacitivnosti 1 nF, ki skupaj z zaporedno vezanim uporom tvori nizkopasovni filter s casovno konstanto 1: = 27 ~LS (glej sliko 43 b).

a) R
0 I cI 0

IN OUT
I
0 0 b)

Slika 43:

a) Nizkopasovnega filtra za merjenje jakosti toka

b) Napetostni delilnik z nizkopasovnim filtrom za merjenje varilne napetosti

Poleg ze navedene opreme, pa je bila uporabljena se druga nujno potrebna oprema, kot je:

• stoparica CITIZEN,

• kljunasto merilo,

• tehtnica OLIMPIA.

2.3 OSNOVNI, DODAJNI IN POMOZNI MATERIALI

Pri eksperimentalnem delu je bilo, kot osnovni material uporabljeno pomirjeno splosno konstrukcijsko jeklo (oznaka po SIST EN 10025 je S 235 JRG1) z naslednjo kemicno sestavo:

• ogljik 0,17%,

• zveplo 0,05%,

• fosfor 0,05%.

Jeklo s tako kemicno sestavo omogoca dobro varivost. Varjenci so bili izrezani iz plocevine in so bili dimenzij pl.15 ... 250 x 70.

Kot dodajni material smo uporabili masivno varilno zico V AC 60 ter strzensko varilno zico FabCore 70 TM, obe premera <p1,6 mm. Zica VAC 60 (proizvajalec ZELEZARNA JESENICE _ FIPROM) je pobakrena zica za varjenje v zascitnem plinu CO2 ali mesanici M 21 ter M 22 - M 33. Primerna je za varjenje nelegiranih in malo legiranih konstrukcijskih jekel. Kemicna sestava zice je sledeca:

• ogljik 0,10%,

• silicij 0,90%,

• mangan 1,5%.

Zica FabCore 70 TM (proizvajalec OERLIKON) je zica z rutilnim strzenom z vecjo vsebnostjo kovinskega prahu, namenjena za varjenje v zasciti mesanice M 21. Polnilni faktor zice je 10%. Precni prerez zice je prikazan na sliki 44. Uporablja se za varjenje nelegiranih in malolegiranih konstrukcijskih jekel v vodoravnem polozaju. Kemicna sestava cistega vara je sledeca:

• ogljik 0,05%,

• silicij 0,55%,

• mangan 1,20%.


47

Kot pomozni material so bili uporabljeni sledeci zascitni plini:

1. cisti argon (I 1 - oznaka po SIST EN 439),

2. cisti ogljikov dioksid (C 1 - oznaka po SIST EN 439),

3. mesanica 82% Ar118% CO2 (M 21 - oznaka po SIST EN 439),

4. mesanica 65% Ar126,5% He/8% C02/0,5% O2 (T.I.M.E.).

Poleg zascitnih plinov je bil uporabljen tudi prasek UNIFLUX D1 (proizvajalec ZELEZARNA JESENICE - FIPROM). To je aglomerirani aluminatno-rutilni prasek za avtomatsko varjenje nelegiranih in malo legiranih konstrukcijskih jekel. Uporaben je za varjenje z izmenicnim ali enosrnernim tokom do jakosti varilnega toka 1000 A. Kemicna sestava praska je:

• Si02 + Ti02 30%,

• Ah03 + MnO 55%,

• CaF25%,

• ostalo 10%.

Bazicnost praska po Boniszewskemje priblizno 0,4.

Slika 44:

Precni prerez uporabljene strzenske zice FabCore 70 TM (30-kratna povecava)


48

3. RAZISKAVA PREHAJANJA MATERIALA

3.1 UVOD

Eksperimentalne raziskave prehajanja materiala pri oblocnem varjenju smo opravili za stevilne kombinacije zascitnega medija in varilne zice. Uporabili smo merilno verigo opisano v poglavju 2.2 ter prikazano na sliki 42. Glavni del eksperimenta je bilo navarjanje na ravno plosco ter istocasno zajemanje podatkov. S pomocjo ze opisane merilne verige smo zajemali podatke 0 poteku jakosti varilnega toka ter varilne napetosti v odvisnosti od casa. Za doloceno kombinacijo je bilo izvedenih 8 ali 9 eksperimentov, pri cemer smo spreminjali jakost varilnega toka oz. hitrost podajanja varilne zice. S povecevanjem jakosti varilnega toka se je povecevalo tudi pretaljevanje materiala, zato je bilo potrebno tudi povecevati hitrost varjenja. Kot pa je ze znano iz literature, hitrost varjenja nima bistvenega vpliva na prehajanje materiala. Parameter, ki je ostal yes cas meritev konstanten (za prvi del meritev), pa je bila razdalja med kontaktno sobo in varjencem, ki je znasala LK = 25 mm. Pretok plina je bil v obmocju od 17 do 25 l/min, pac odvisno od gostote uporabljenega zascitnega plina (vecja gostota - manjsi pretok plina).

Ze groba ocena rezultatov je potrdila ugotovitve iz literature, da se s povecanjem jakosti varilnega toka pojavi sprememba prehoda material a iz kratkosticnega preko kapljastega v prsecega. Ce pa smo hoteli doseci rotirajoci prehod materiala, je bilo potrebno spreminjati tudi razdaljo med kontaktno sobo in varjencem. V tern primeru smo plosco, na katero smo navarjali, postavili pod dolocenim kotom v smeri varjenja, s cerner smo dosegli spreminjanje dolzine prostega konca zice. Jakost varilnega toka, pri kateri se pojavi sprememba prehoda, je v veliki meri odvisna od vrste zascitnega medija ter varilne zice. Za dolocene kombinacije masivne zice ter zascitnega plina so raziskave ze bile narejene. V dosedanjih raziskavah je bila v glavnem uporabljena masivna zica premera <1>1,2 mm ter plini cisti ogljikov dioksid, cisti argon in mesanice argon/ogljikov dioksid. Manj pa je znana odvisnost prehajanje materiala od jakosti varilnega toka za strzensko zico v kombinaciji z omenjenimi zascitnimi plini, se zlasti pa s T.I.M.E. zascitnim plinom. Pri ze objavljenih raziskavah T.I.M.E. nacina varjenja se je do sedaj v glavnem uporabljala masivna zica premera <1>1,2 mm, mi pa smo uporabili masivno ter strzensko zico premera <1>1,6 mm.

Ze v zacetni fazi eksperimetiranja je bilo ugotovljeno, da ponovitve posameznih preizkusov pri enakih pogojih niso bile potrebne.

Ker signal a jakosti varilnega toka ter varilne napetosti nista deterministicna, temvec nakljucna signala, smo za analizo eksperimetalno dobljenih rezultatov uporabili klasicne metode statistike. Diskretni nakljucni signal poteka jakosti varilnega toka ter varilne napetosti v odvisnosti od casa smo statisticno obdelali podobno, kot to opravi ANALIZATOR HANNOVER [96].

---------_.

500

sec IIAI

~,----------------------------------,

400 ~ 300

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

t[msl

UM

Slika 45:

Vrednotenje procesa v smeri ordinate x(t)


49

Vrednotenje stacionarnih nakljucnih procesov, kot je v nasem primeru potek jakosti varilnega toka ter varilne napetosti, lahko opravimo v dveh smereh, in sicer:

• v smeri ordinate xtt),

• v smeri casovne osi t.

V smeri ordinate x(t) lahko izracunamo srednjo vrednost m., standardno deviacijo CJx ter porazdelitev verjetnosti p(x), kot je prikazano na sliki 45.

Za vrednotenje procesa v smeri casovne osi smo uporabili diskretno Fourierjevo transformacijo [103]. Signali iz digitalnih procesorjev so diskretni casovni signali, ki so definirani le ob trenutkih vzorcenja, Zvezna Fourierjeva transformacija izgubi v teh primerih smisel, to pa zaradi tega, ker diskretni casovni vzorci nimajo ploscine in so zato njihovi transformi enaki nic. To tezavo je mozno obiti tako, da vsak vzorec obravnavamo, kot da je prirejen primarni funkciji, ki je vzorcena tako, da je mozno izracunati pretvorbo. Taksna pot nas privede do izraza za diskretno Fourierjevo transformacijo. Diskretni Fourierjev transform Ftio) = J[f(nT)] je zaporedje (kompleksnih) vzrocev (F( w)} v frekvencnem prostoru, ki je definirano z zvezo:

N-J

F(w) = Lf(n. T)- e-J-n'T'w

n=O

(30).

V enacbi je N stevilo vzrocev, T cas vzorcenja, frekvenca OJ pa se izracuna po enacbi:

k

OJ = -_ ,k = 0, J, 2, ... , N -J

N·T

(31).

Absolutna vrednost IF( w)1 kompleksnega spektra F( to) je spekter amplitudne gostote funkcije f(nT). Izraz IF(OJ)12 oznacimo s simbolom S(OJ),

(32)

in ga imenujemo energijski spekter funkcije ftn'F).

Poleg te statisticne analize pa je mozno varilne procese s kratkosticnim prehodom materiala ovrednotiti se na en nacin. Proces varjenja s kratkimi stiki lahko delimo po casovni osi na dye znacilni fazi:

• cas gorenja obloka,

• cas trajanja kratkega stika.

200 100 0+=~--~~=F~+--4~-4--~==~--+-~~ ~ 10 c. 8

600 ,----- --,-

500 400

~ 300

o 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

t[msJ

Slika 46:

20~------------------_.

18 16 14 12

50

40 <::' 30 c:. 20 ::J 10

6 4 2 o+-~~~+__+~~~~~

o 5 10 15 20 25 30 35 40

tKs [ms]

Analiza casov gorenja obloka ter trajanja kratkega stika

Tudi te case, ki so nakljucne spremenljivke, lahko statisticno obdelamo in prikazemo v obliki porazdelitve verjetnosti (glej sliko 46).


50

3.2 ANALIZA PROCESOV VARJENJA

3.2.1 VARJENJE Z MASIVNO zleo V ZASCITI OGLJIKOVEGA DIOKSIDA

Kot je bilo ze omenjeno, smo pri doloceni kombinaciji dodajnega materiala in zascitnega plina spreminjali jakost varilnega toka. Obmocje spreminjanja jakosti varilnega toka je bilo od minimalne mozne nastavitve na varilni napravi do maksimalne. Zaradi prevelikega stevila diagramov, v katerih so podani rezultati meritev, smo v magistrski nalogi podali Ie omejeno stevilo diagramov, ki so karakteristicni za opis dolocenega procesa varjenja.

600~------------------------------~

500

400

~ 300

100

fill

200

40

~ 30~

·20 ::>

··10

~~16~0 160 2:x,°

20 40 60 80 100 120

t[msl

600~------------------------------~

400

500

~ 300

200

50

100

·~r

~--r--~--+-~------+--4---r~'~BO~2~:

20 40 60 80 100 120 140 160

I [msl

··40

·30 ~ ::>

20

10

~ 300 .

200

400

500

100

!l0

~-4 __ ~ __ +--4--~--+-~~~--~~0 00 100 1W 1~ 1M 100 ~

t[msl

20 40

so

Slika 47:

Dinamicne karakteristike procesa varjenja z masivno zico premera <1>1,6 mm v zasCiti CO2 pri razlicnih vrednostih jakosti varilnega toka:

- zgoraj 1= 97 A; U = 20,4 V; vz = 1,2 m/min

- v sredini I = 252 A; U = 28,0 V; vz = 4,0 m/min

- spodaj 1= 405 A; U = 36,4 V; v« = 8,3 m/min


51

Ze hiter pregled diagramov na sliki 47 nam pove, da se pri varjenju z masivno zico v zasciti ogljikovega dioksida stevilo kratkih stikov zmanjsuje z narascanjem jakosti varilnega toka. Kratki stiki se pojavljajo tudi pri zelo visokih vrednostih jakosti varilnega toka. Razlog temu so fizikalne lastnosti ogljikovega dioksida, ki povzrocajo tako delovanje sil, da se na koncu zice tvori velika kaplja. Zaradi gravitacijske sile lahko pride tudi do stika med kapljo in talino (kratek stik). Dinamicne procese v obloku lahko prikazemo tudi na drug nacin, in sicer v obliki ciklogramov na sliki 48. Ciklograma podajata odvisnost varilne napetosti od jakosti varilnega toka. V posameznem ciklogramu sta opazni dye znacilni podrocji U-I karakteristike. Za podrocje gorenja obloka sta znacilni visja varilna napetost ter nizja jakost varilnega toka, medtem ko sta za podrocje kratkega stika znacilni nizka kratkosticna napetost ter visja jakost kratkosticnega toka. Povecanje jakosti varilnega toka premakne U-I karakteristiko v zgornji desni kot diagram a, kar pomeni vecje varilne napetosti ter visjo jakost varilnega toka. Opazno je tudi manjse stevilo prehodov iz podrocje gorenja obloka v podrocje kratkega stika.

w.-------------------------------------~

15

GORENJE OBLOJ<A

45

40

35 ( ...

30

10 .•...

KRATEK STIK

o .. ~ ~~~~~~~~~~----~~--~500~~--~600

100 200 300 400

I [A]

w.-------------------------------------~

10

40

35

30

~ 25 :J

20

15

100

200

300

400

500

600

I [A]

Slika 48:

Ciklograma za masivno zico premera <1>1,6 mm v zasciti CO2: - zgoraj 1= 97 A; U = 20,4 V; v: = 1,2 m/min

- spodaj I = 405 A; U = 36,4 V; v: = 8,3 m/min

Naslednji korak pri statisticni obdelavi signala je porazdelitev verjetnosti za varilno napetost ter jakost varilnega toka. Pri analizi diagrama na sliki 49 (nizka jakost varilnega toka) sta pri porazdelitvi verjetnosti varilne napetosti opazni dye podrocji, in sicer:

• kratkosticna napetosti okoli 5 V - povprecna napetost kratkega stika;

• varilna napetost okoli 23 V - povprecna napetost gorenja obloka.

Pri porazdelitvi verjetnosti jakosti varilnega toka ti dye podroeji nista opazni, kajti jakost varilnega toka pocasneje sledi spremembi varilne napetosti.

S povecanjem jakosti varilnega toka se diagrama (slika 49) porazdelitve varilne napetosti ter jakosti varilnega toka premakneta k vecjim vrednostim. Porazdelitvena krivulja postane poloznejsa, verjetnost dogodka kratkega stika pa je izredno majhna.


52

Slika 49:

Slika 50:

40,-----------------------------------------,

~ 20-

Co

35

20

UM

30

40

40,-----------------------------------------l

50

~ 20

Q.

30

25

15

10

10

35

200

300 I [A]

400

500

600

30

25

15

10

100

Porazdelitev verjetnosti p(U) ter p(l) za masivno zico premera <1>1,6 mm v zasciti CO2: 1= 97 A; U = 20,4 V; v« = 1,2 m/min

40,-----------------------------------------,

15

35·

30

25·

10

10

20

UM

30

40

40,-----------------------------------------,

50

35

30

25

10

100

200

300

400

500

600

I [A]

Porazdelitev verjetnosti p(U) ter p(l) za masivno zico premera <1>1,6 mm v zasciti CO2: 1=405 A; U = 36,4 V; vz = 8,3 m/min


53

Kot je bilo ze omenjeno v poglavju 3.1, smo s pomocjo digitalne Fourierjeve transformacije presli iz casovnega v frekvencni prostor. Na sliki 51 sta predstavljena energijska spektra signala U(I). Kot je bilo mozno pricakovati, se z vecanjem jakosti varilnega toka zmanjsa znacilna frekvenca kratkih stikov. Znacilna frekvenca kratkih stikov pri jakosti varilnega toka 97 A je 96 Hz, medtem kot je ta frekvenca pri I = 405 A Ie 13 Hz. Pri tej jakosti varilnega toka se pojavlja tudi prehod material a s prostim preletom v obliki kapelj, ki se najverjetneje odvija pri frekvencah nad 13 Hz.

50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

co (Hz]

50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 m(Hz]

Slika 51:

Energijski spekter signala pri varjenju z masivno zico <p 1,6 mm v CO2: - zgoraj 1= 97 A; U = 20,4 V; Vi = 1,2 m/min

- spodaj 1= 405 A; U = 36,4 V; Vi = 8,3 m/min

Analiza kratkosticnega prehoda materiala po casovni osi, kjer locimo cas gorenja obloka in cas trajanja kratkega stika, nas privede do diagrama na sliki 52. Diagram podaja porazdelitev verjetnosti casa trajanja kratkega stika. V povprecju je cas trajanja kratkega stika pri varjenju z masivno zico v zasciti CO2 ter jakostjo varilnega toka 97 A enak 4 ms. V tern primeru je povprecni cas gorenja obloka 6,5 ms. Povecanje jakosti toka varjenja Ie nekoliko zmanjsa cas trajanja kratkega stika, poveca pa se cas gorenja obloka. Tako je npr. povprecen cas trajanja kratkega stika pri I = 405 A priblizno enak 3 ms, cas gorenja obloka pa 78 ms.


54

20,----------------------"]

18

16

12

~ 10

c.

0·~=---__+----_+_-----::::==:,...-__1_-------" o

10 tss [ms]

15

20

Slika 52:

Porazdelitev verjetnosti casa trajanja kratkega stika za masivno zico premera <1>1,6 mm v zasciti CO2: 1= 97 A; U = 20,4 V; ve = 1,2 m/min

3.2.2 VARJENJE 5 STRZENSKO zico V ZASCITI OGLJIKOVEGA DIOKSIDA

V tern primeru smo namesto masivne zice uporabili rutilno strzensko zico. Podobno kot v primeru masivne zice sta tudi tu podana najprej posneta signala U(tJ ter 1(t) (glej sliko 53) ter nato se ciklogram, ki podaja odvisnost varilne napetosti od jakosti varilnega toka (glej sliko 54).

600,------------------,

500

400

~ 300

so

40

20 40 60 80 100 120 140 160 160 200
t jms]
600
500
400
~ 300
200
100
1--1
·50
W~M~tttll~I~'W\WM~ ··40
30 ~
::J
·20
·10
0
20 40 60 80 100 120 140 160 160 200
t jms] Slika 53:

Dinamicni karakteristiki procesa varjenja s strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti CO2 pri razlicnih vrednostihjakosti varilnega toka: - zgoraj 1= 147 A; U = 15,0 V; v: = 2,0 m/min

- spodaj 1= 413 A; U = 33,8 V; v« = 10,3 m/min


55

Slika 54:

Slika 55:

50
45
40 -
35
30
2: 25
::>
20
15
10
100 200 300 400 500 600
I[AJ
50
45-
40
35
30
2: 25
::>
20
15
10
0
0 100 200 300 400 500 600
I [AJ Ciklograma za strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti CO2: - zgoraj 1= 175 A; U = 20,6 V; v: = 3,0 m/min

- spodaj 1= 413 A; U = 33,8 V; v, = 10,3 m/min

40,---------------------------------------------,

35

30 -

25

~ 20 Q.

15

, ,

: ~ : ~

'. '. '.

\: " \"

" '

10

~, .. I

O~~-----r--~~--_r--~~~'~·--------~------~ o

10

30

40

50

20

UM

40,--------------------------------------------,

35

30

25

~ 20

Q.

10

"

" .....

'.,

o -I.J_--~___t-------+---=:?:!::':::::t::======'=-_t=~--~ o

100

500

600

200

300 I[AJ

400

Porazdelitev verjetnosti p(U) ter p(I) za strzensko zico <1>1,6 v zasciti CO2


56

Za signal posnet pri I = 413 A (slika 53) je znacilno veliko spreminjanje jakosti varilnega toka (od 320 A do 580 A), pri tern pa je bila varilna napetost stalno v obmocju od 30 V do 49 V. Pojavi se prehod materiala v obliki grobih kapelj, ki je znacilen prehod za strzensko zico v zasciti ogljikovega dioksida inje prikazan na sliki 32 - e).

Gorenje obloke je pri varjenju s strzensko zico v zasciti ogljikovega dioksida, za razliko od masivne zice, veliko stabilnejse,

Da smo bolje predstavili razliko med porazdelitvijo verjetnosti varilne napetosti pri nizjih ter pri visjih nastavitvah, smo obe krivulji zdruzili v en diagram. Isto smo storili tudi za jakost varilnega toka, kar prikazuja slika 55.

Energijski spekter signala Utt), prikazan na sliki 56, nam pove, da se z vecanjem jakosti varilnega toka zmanjsa povprecna frekvenca prehoda material a s kratkim stikom od 66 Hz pri I = 147 A pa do 0 Hz pri I = 413 A. Pri jakostih toka okoli 300 A je ze mozno v diagramih energijskega spektra opaziti grobokapljicasto prehajanje materiala. Pri jakostih varilnega toka 1= 413 A pa je dokaj opazna frekvenca 17 Hz - frekvenca prehoda velikih kapelj. Pri varjenju z masivno zico v zasCiti CO2 se pojavljajo kratki stiki vse do najvecjih vrednosti jakosti varilnega toka. Uporaba strzenske zice v isti plinski zasciti pa povzroci, da se kratki stiki ne pojavljajo pri jakostih varilnega toka, vecjih od 360 A.

]

'"

50 100 150 200

300 350 400 450 500

m[Hz]

]

'"

50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

'" [Hz]

Slika 56:

Energijski spekter signala pri varjenju s strzensko zico <1>1,6 mm v CO2: - zgoraj 1= 147 A; U = 15,0 V; VZ = 2,0 m/min

- spodaj 1= 413 A; U = 33,8 V; VZ = 10,3 m/min

Analiza porazdelitev verjetnosti casov trajanja kratkega stika nam pove, da je povprecm cas trajanja kratkega stika 7 ms pri jakosti varilnega toka 147 A, kar je vee kot v primeru varjenja z masivno zico (glej sliko 57). Cas gorenja obloka je 8 ms.


57

20,------------------------------------,

4·

18

16

14

12

e:. 10

a.

10 !K,[msl

15

20

Slika 57:

Porazdelitev verjetnosti casa trajanja kratkega stika za strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti CO2: 1= 147 A; U = 15,0 V; Vi = 2,0 m/min

3.2.3 VARJENJE Z MASIVNO zico V ZASCITI ARGONA

Pri uporabi argona kot zascitnega plina lahko pricakujemo sledece:

• pri nizjih jakostih varilnega toka bo prehod materiala kratkosticen, podobno kot pri varjenju v zasciti CO2 (glej sliko 58);

• pri visokih vrednostih toka varjenja pa naj bi se pojavil prseCi prehod materiala (glej sliko 59).

<0
as
30 ~
as
l20
600 0.
500 "
400 10 L
~300
200
100 1<'0 200 300 "'0 600
1[')
hI)
as
·40
··30 ~ 30
:::>
·20 "
10 1':,.
0. ~
20 40 60 BO 100 120 140 160 180 200 "
t[msl 10
~ ) "- r-;
0 30 '0 50
0 20
UM Slika 58:

Dinamicna karakteristika procesa varjenja z masivno zico premera

 1,6 mm v zasCiti argona z ustrezno porazdelitvijo verjetnosti p(U) ter p(I) pri I = 98 A; U = 16,7 V; v« = 1,2 m/min


58

.0r----------------~

J5

30

"

~.-------------------.

500· .

"

400 ~ 300

fin

10

200

10

100 200 300
I [A]
.0
J5
30
"
~20 A
"
10 D '\
10 20 ao '0 50
UM 100

+--t---l--t---I-------i--t---t---t----i-- .

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

t[ms]

Slika 59:

Dinamicna karakteristika procesa varjenja z masivno zico premera

<1>1,6 mm V zasciti argona z ustrezno porazdelitvijo verjetnosti p(U) ter p(I) pri I = 425 A; U = 35,3 V; Vi = 8,5 m/min

100 150 200 250 300 350 400 450 500

(I) [Hz]

]

VI

50

100 150 200 250

'" [Hz)

350

-i--

450 500

Slika 60:

Energijski spekter signala pri varjenju z masivno zico 1,6 mm vargonu: - zgoraj 1= 98 A; U = 16,7 V; Vi = 1,2 m/min



59

Digitalna Fourierjeva transformacija signalov na slikah 58 in 58 privede do diagramov na sliki 60 ter sledecih ugotovitev:

• pri nizkih jakostih varilnega toka je najznacilnejsa frekvenca kratkih stikov, ki znasa 28 Hz pri 1= 98 A;

• povecanje jakosti varilnega toka zmanjsuje stevilo kratkih stikov na sekundo;

• pri visokih jakostih varilnega toka je najznacilnejsa frekvenca presecega prehoda, ki znasa

450 Hz pri I = 425 A.

Kratkosticni prehod materiala pri varjenju z masivno ZICO v zasciti argona ima v povprecju naslednjo porazdelitev casa pri jakosti varilnega toka 98 A:

• cas trajanja kratkega stika je 6 ms;

• cas gorenja obloka je 29 ms.

3.2.4 VARJENJE 5 STRZENSKO ZICO V ZASCITI ARGONA

Uporaba strzenske varilne zice v zasciti argona nam spremeni varilni proces, podobno kot v primeru zascite CO2. Tipicna signala Utt) in Itt), izmerjena pri minimalni in maksimalni mozni nastavitvi varilne naprave, sta podana na sliki 61. Povprecni cas trajanja kratkega stika pri minimalni nastavitvi (I = 146 A) znasa 4,5 ms, cas gorenja obloka pa 24 ms.

600,----------------------------------,

500

400

~ 300-

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

t[ms]

_- 20

~~r_-+--~--~--~~---~--_r--~__+O

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

t[ms]

Slika 61:

Dinamicni karakteristiki procesa varjenja s strzensko zico premera

 1,6 mm v zasciti argona pri razlicnih vrednostih jakosti varilnega toka: - zgoraj 1= 146 A; U = 15,6 V; Vz = 2,0 m/min

- spodaj 1= 472 A; U = 33,9 V; v« = 10,3 m/min

Ce ista dva signala podamo v ciklogramu vidimo, da se proces varjenja s povecanjem toka mocno stabilizira (glej sliko 62). V primerjavi z masivno zico je proces varjenja s strzensko zico v zasciti argona veliko stabilnejsi.


60

50
1 =472 A
45 U::; 33,9 V
Vi = 10,3 m/mln
40
35 11:1' 146 A
U = 15,6V
Vt = 2,0 mlmln
30
~ 25··
:>
,0
15
10
5·
300 400 500 GOO
100 200
I [A] Slika 62:

Ciklogram za strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti argona

Naslednja diagrama na sliki 63 prikazujeta porazdelitev verjetnosti za jakost varilnega toka ter varilno napetost za ista dva signala, prikazana na sliki 61.

35

40,---------------------------------------,

30

25

~ 20

Q.

15

10

5 .

" , '

.: :

" , " I'

I: -:

" "

" '. I. I.

'. I I ',' ,

· .' .

· " .

· " . : . "

',; :: \ ...

" '

35

40,---------------------------------------,

50

30

25

~ 20·

Q.

15·

10

Slika 63:

10

40

Porazdelitev verjetnosti p(U) ter p(I) za strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti argona:

- zgoraj 1= 146 A; U = 15,6 V; v: = 2,0 m/min

- spodaj 1= 472 A; U = 33,9 V; v« = 10,3 m/min

20

30

Iz frekvencne analize signalov U(t) za razlicne jakosti varilnega toka lahko ugotovimo, da z uporabo strzenske zice V zasciti argon a sorazmerno kmalu preidemo iz podrocja, kjer je znacilen kratkosticni prehod materiala, V podrocje prsecega prehoda. Na sliki 64 je prikazan energijski spekter signal a, posnetega pri jakosti varilnega toka 243 A. Frekvenca prehoda kapljic, ki je najizrazitejsa, znasa V tern primeru 245 Hz.

UM

, ....
\
I
I
, ,
.-
400 500 O~----~----~~~--~-----+--~--+_~--~

o 100 200 300 600

I [A]


61

50 100 150 200 250 300 350 450

co [Hz]

Slika 64:

Energijski spekter signala pri varjenju s strzensko zico premera <1>1,6 mm v argonu: 1=243 A; U = 23,2 V; v: = 4,0 m/min

3.2.5 VARJENJE Z MASIVNO zico V ZASCITI MESANICE ARGON/OGLJIKOV DIOKSID

Uporaba kombinacija masivne zice ter plinske mesanice 82% Ar + 18% CO2, kot zascitnega plina je V dandanasnji praksi izredno razsirjena, Hiter pogled na posnete signale poteka U(tJ ter Itt) na sliki 65 nam pove, da se frekvenca kratkih stikov povecuje, ko se jakost toka povecuje do 216 A, nato pa zacne frekvenca kratkih stikov padati. Pojavita se kapljast ter nato se prseci prehod. Ustrezna porazdelitev verjetnosti varilne napetosti za vse tri omenjene signale je prikazana na sliki 66. Za signal, posnet pri jakosti toka 216 A, je verjetnost dogodka, da je varilna napetost enaka kratkosticni napetosti vecja kot za signal, posnet pri J = 102 A.

o najznacilnejsih frekvencah prehoda materiala s kratkimi stiki ali pa s kapljicami nam pray gotovo najvec pove energijski spekter signala Utt). Na sliki 67 so prikazani energijski spektri signalov posnetih pri jakostih toka 102 A, 216 A ter 427 A. Pri jakosti varilnega toka 102 A je najopaznejsa frekvenca kratkosticnega prehoda materiala, ki znasa 28 Hz. Povecanje jakosti varilnega toka na 216 A povzroci tudi povecanje frekvence kratkosticnega prehoda materiala. Se nadaljnje povecevanje jakosti varilnega toka nas privede do prsecega nacina prehajanja materiala. Poveca se tudi frekvenca prehoda kapljic v prostem preletu, ki npr. znasa 370 Hz pri J = 427 A.

Iz analiza casov gorenja obloka ter trajanja kratkega stika za navedeni nastavitvi, kjer se pojavi kratkosticni prehod materiala, dobimo sledece rezultate:

• pri jakosti varilnega toka 102 A je povprecni cas trajanja kratkega stika 4,5 ms, povprecni cas gorenja obloka pa 30 ms;

• pri jakosti varilnega toka 216 A je povprecni cas trajanja kratkega stika 4 ms, povprecni cas gorenja obloka pa 8,5 ms.


62

Slika 65:

Slika 66:

600,------------------------------------------,

500

400

~ 300

200

.00

400

~ 300 200

.00

.J----+----1----r-----+----1----t---c1--.,----t---j

.. !iO

10
20 40 60 BO 100 120 140 .60 lBO 200
t(mo]
600
500
400
~ 300
200
100
!Ii)
40
. 30 ~
::>
··:w
··10
.---+ ·0
20 40 so BO 100 120 140 160 lBO 200
t(mo] Dinamicne karakteristike procesa varjenja z masivno zico <1>1,6 mm v zasciti mesanice Ar/C02 pri razlicnih vrednostih jakosti varilnega toka:

- zgoraj 1= 102 A; U = 16,5 V; Vi: = 1,2 m/min

- v sredini I = 216 A; U = 19,9 V; Vt = 3,0 m/min

- spodaj 1= 427 A; U = 35,4 V; Vi: = 8,5 m/min

40
35
30
25
e:. 20 "
D- "
"
"
10
5 , , -I:: 102A;lJ= 16,5V •• - I :: 216 A; U :: 19,9 V

- ·.=-~>~Z!-i~._:.~~

I, i!

j! .~

'\ "

i! !!

'I I I

1 i! !

•• 1 I t-

" ,

.'

, \

I'

i\ i ~ j I.

i '. !

, ,

• J \.

, .

I .'

.

,

..

10

40

50

20

30

UM

Porazdelitev verjetnosti p(U) za masivno zico V zasciti mesanice Ar/C02


63

Slika 67:

50 100 150 200 250 300 350 400 450

ro [Hz]

400 450 500

50 100 150 200 250 300

'" [Hz]

50 100 150 200

'" [Hz]

Energijski spekter signala pri varjenju z masivno zico premera <1>1,6 mm v mesanici Ar/C02:

- zgoraj 1= 102 A; U = 16,5 V; v« = 1,2 m/min

- v sredini I = 216 A; U = 19,9 V; v« = 3,0 m/min


3.2.6 VARJENJE S STRZENSKO ZICO V ZASCITI MESANICE ARGONI OGLJIKOV DIOKSID

Znacilnost varjenja s strzensko zico V zasciti mesanice argon/ogljikov dioksid je veliko stevilo kratkih stikov na sekundo ze pri minimalni nastavitvi varilnih parametrov (slika 68-zgoraj). Z vecanjem jakosti varilnega toka se frekvenca kratkih stikov izredno hitro zmanjsuje. Pray tako kot je stabilen kratkosticen prehod materiala, je stabilen tudi prsec prehod materiala (slika 68-spodaj). Stabilnost varilnega procesa lahko najlepse ponazorimo s ciklogramom na sliki 69.


64

~~------------------------------------.

500

400- ~ 300-

10
20 40 60 60 100 120 140 160 160 200
t[ms]
eoo
500
400
~ 300
200
100
0-
!iO
~~~~ - 40
30 ~
:::>
··20
··10
-0
20 40 60 60 100 120 140 160 160 200
t[ms] Slika 68:

Dinamicne karakteristike procesa varjenja s strzensko zico <1>1,6 mm v zasciti mesanice Ar/C02 pri razlicnih vrednostih jakosti varilnega toka: - zgoraj 1= 147 A; U = 15,3 V; Vi = 2,0 m/min


50
1=404A
45 U=32,OV
Vt = 9,4 m/mln
'0
35 I ;:;1147 A.
U=15,3V
Vi = 2,0 mimi"
30
~ 25
:::>
20
15 -
10
200 300 '00 500 600
100
I [A] Slika 69:

Ciklogram za strzensko zico premera 1,6 mm V zasciti mesanice Ar/C02

Najznacilnejsa frekvenca kratkosticnega prehoda materiala pri jakosti varilnega toka 147 A je 126 Hz (slika 70-zgoraj). Povprecni cas trajanja kratkega stika pri I = 147 A je 3 ms, povprecni cas gorenja obloka pa 6 ms. Frekvenca prehoda kapljic pri prsecem nacinu prehajanja pri jakosti toka 425 A je 420 Hz (slika 70-spodaj).


65

50 100 150 200 250

'" [Hz]

50 100 150 200

400 450 500

'" [Hz]

Slika 70:

Energijski spekter signal a pri varjenju s strzensko zico premera <1>1,6 mm v mesanici Ar/C02:

- zgoraj 1= 147 A; U = 15,3 V; Vi = 2,0 m/min


3.2.7 VARJENJE Z MASIVNO ZICO V ZASCITI MESANICE T.I.M.E.

Nekoliko podrobneje si sedaj oglejmo proces varjenja z masivno zico V zasciti mesanice T.I.M.E., katera naj bi po besedah avtorjev lit. [45] zagotavljala visjo produktivnost varjenja ter veejo stabilnost obloka V vseh oblikah prehoda materiala.

Iz diagramov na sliki 71 se vidi, da je pri nizki vrednosti jakosti varilnega toka (1 = 93 A) prehod materiala kratkosticen, kjer je povprecen cas trajanja kratkega stika 9 ms. Povprecni cas gorenja obloka je 33 ms. Ze iz tega lahko sklepamo, da je frekvenca kratkih stikov majhna. S povecanjem jakosti varilnega toka na 246 A se povprecni cas trajanja kratkega stika skrajsa na 7 ms, cas gorenja obloka pa na 13,5 ms (slika 71-v sredini). Ugotovimo lahko, daje povprecni cas kratkega stika pri uporabi plinske mesanice T.I.M.E. nekoliko vecji kot pa je pri mesanici argon/ogljikov dioksid. Povprecna casa gorenja obloka pa sta si priblizno enaka.

Se nadaljnje povecevanje jakosti varilnega toka privede do prsecega prehoda materiala, kar je tudi razvidno iz signala na sliki 71-spodaj.

Iz diagramov na sliki 71 ter tudi iz porazdelitve verjetnosti jakosti varilnega toka na sliki 72- spodaj lahko opazimo, da pri nastavitvi 1 = 93 A jakost varilnega toka V kratkem stiku naraste na vrednost 300 A. To je nekoliko vee kot pa pri eksperimentih, kjer so bile uporabljene druge plinske zascite (jakost varilnega toka V kratkem stiku priblizno 250 A).


66

~~---------------------------------------,

500

400

~ 300

200

100

50
··40
··30
~l ::>
·20
··10
·0
20 40 60 60 100 120 140 160 180 200
t[msl ~~---------------------------------------,

500

400

100

sn

·40

.. 30 ~ ::>

·20

·10

~ __ ~~~ __ -r __ ~ __ ~ __ -+ __ -+ __ -+ __ -+ __ ~O

80 100 120 140 160 180 200

t jms]

20

40

60

100

-!- l- __ --<- __ -+- __ -t- __ -r __ --t -+ II __ I---

200

sn

··20

·10

l- __ +- __ +- __ -+- __ 4 -r ~---+--_+---4-~~0

60 100 120 140 160 180 200

t[mol

20

40

60

Slika 71:

Dinamicne karakteristike procesa varjenja z masivno zico <1>1,6 mm v zascit, mesanice T .I.M.E. pri razlicnih vrednostih jakosti varilnega toka:

- zgoraj 1= 93 A; U = 17,8 V; v: = 1,2 m/min

- v sredini I = 246 A; U = 23,1 V; v« = 4,0 m/min

- spodaj 1= 429 A; U = 35,4 V; Vz_ = 8,3 m/min


67

Verjetnost dogodka, da se pojavi kratki stik, je pri jakosti varilnega toka 246 A vecja kot pri 93 A (glej sliko 72-zgoraj). To je bilo tudi za pricakovati, saj smo tudi ze omenili, da je frekvenca kratkih stikov pri I = 246 A vecja,

Znacilni frekvenci kratkih stikov za nastavitvi I = 93 A in 246 A ter znacilna frekvenca prsecega prehoda materiala pri I = 429 A so prikazane v diagramih energijskih spektrov signalov na sliki 73. Frekvence prehoda materiala s kratkimi stiki:

• pri I = 93 A znasa priblizno 24 Hz;

• pri I = 246 A znasa priblizno 44 Hz.

V prsecem nacinu prehajanja materiala pri 1= 429 A preide v povprecju iz dodajnega materiala v talino 410 kapljic na sekundo.

Na osnovi do sedaj navedenih rezultatov lahko sklepamo, da sta odvisnosti frekvence kratkih stikov pri povecevanju jakosti varilnega toka za primer mesanice T .I.M.E. in mesanice argon/ogljikov dioksid podobni.

40~------------------------------------~

35

30

r--i._' •. /_/'\ ..... , .'

.'

!i ,

i ~ i \

il i'

1\ i! i!

I', " • ; i i! j ~

I .: I j \ !;! \

. z , i \ ;!: \

" .... ? ", \ i Ii I

\' ", 1 "

... \/XI\. 1 ','.i ,

25

~ 20

0.

15

10

10

20

30

40

50

UM

5 .

, \

10

1

i

1 1

;

1

I -,

0~L_ __ ~~~~~==~=-~'~-~~~··~--~~----_J

o

'I , . , , , ,

· .

· .

· .

· ,

· .

.\ I' . ,

1 .

• 1

1 .

30

25

~ 20

0.

15

100

200

300 I [A]

400

500

600

Slika 72:

Porazdelitev verjetnosti p(U) ter p(I) za masivno zico premera 1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E.


68

]

'"

50

1 00 150 200 250 300 350 400 450

'0 [Hz]

]:

'"

50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

co [Hz]

50 100 150 200 250 300

'0 [Hz]

Slika 73:

Energijski spekteri signalov pri varjenju z masivno zico premera <1>1,6 mm v mesanici T.I.M.E.:

- zgoraj 1= 93 A; U = 17,8 V; vs = 1,2 m/min

- v sredini I = 246 A; U = 23,1 V; vz = 4,0 m/min

- spodaj 1= 429 A; U = 35,4 V; vz = 8,3 m/min

3.2.8 VARJENJE S STRZENSKO ZICO V ZASCITI MESANICE T.I.M.E.

Kombinacija strzenske zice v zasciti plinske mesanice T.I.M.E. je v literaturi manj raziskana od kombinacije masivne zice z rnesanico T.I.M.E. Pri minimalni nastavitvi (1 = 149 A) se pojavi vecje stevilo kratkih stikov na sekundo kot pri masivni zici (glej sliko 74-zgoraj). Povprecni cas trajanja kratkega stika znasa 4 ms, kar je manj kot pri masivni zici, isto pa velja tudi za povprecni cas gorenja obloka, ki znasa 8 ms. Na sliki 74-v sredini je prikazan signal, posnet pri jakosti varilnega toka 240 A. Glede na signal, posnet pri nizji jakosti toka, je opazno, da se kratek stik pojavi Ie enkrat v casovnem obdobju 200 ms. Pojavlja se ze prehod materiala s kapljicami.


69

Povecanje jakosti varilnega toka na 441 A nas privede do signal a, prikazanega na sliki 74-spodaj. Iz signala U(tJ lahko sklepamo, da se je frekvenca prehoda kapljic povecala, velikost kapljice pa po vsej verjetnosti zmanjsala.

600~----------------------------------~

500

400

~ 300

200

100

sn

40

lf1MIL~f\V1M: ~

~~~~~-+~-+~~ __ -r __ 4- __ +- __ +---+0

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

t[ms]

~,-----------------------------------~

100

·,40

500

400 ~ 300

200

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

t[ms]

400

~ 300

200

100

500

··20

~~ __ ~ __ -+ __ -+ __ -r __ ~ __ 4- __ +- __ ~O

60 100 120 140 160 180 200

t[ms]

20

40 60

Slika 74:

Dinamicne karakteristike procesa varjenja s strzensko zico premera 1,6 mm v zasciti mesanice T .I.M.E. pri razlicnih vrednostih jakosti varilnega toka:

- zgoraj 1= 149 A; U = 15,3 V; v, = 2,0 m/min

- v sredini I = 240 A; U = 23,1 V; vs. = 4,0 m/min



70

Pregled porazdelitve verjetnosti varilne napetosti ter jakosti varilnega toka je prikazan na sliki 75. Iz porazdelitve verjetnosti varilne napetosti je razvidno, da je verjetnost nastopa kratkega stika pri 240 A dosti manjsa kot pa pri jakosti varilnega toka 149 A.

40
35
30
25 r
l20 I
Q.
15
10 Slika 75:

t.

i ~ .,

f \ ;\, i\

i ~.'I I,' .

! \I i i!!! ! i i!!!

! \,!; i i

I " •

\ j ! i ~ i ;

., ... " \,' \'

\. Ii \....\

50

600

Porazdelitev verjetnosti p(U) ter p(I) za strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E.

Naslednji diagrami prikazujejo energijski spekter vseh treh posnetih signalov varjenja s strzensko zico v zasciti plinske mesanice T.I.M.E. Medtem ko je pri jakosti varilnega toka 149 A povprecna frekvenca kratkih stikov priblizno 80 Hz, pa znasa pri I = 240 A le se 10 Hz. Pri isti jakosti varilnega toka je opazen tudi ze pojav prehoda s kapljicami, ki se odvija s povprecno frekvenco 205 Hz. Pri najvecji jakosti varilnega toka (slika 76-spodaj) pa je frekvenca prehoda kapljic ze 380 Hz.

10

30

40

20

UM

'O~--------------------------------------,

35

A i>, i \; 't

I ,

/

/ \

i \.

r- ......... ; '. .............. "

~~ - ... :-,' ... . ... .....

--I = 149 A;lr;-15,3~VI _. -1=240A;U=23,1V

_. -. ~i!__~:_~_~~!~

30

25

, ' . . . . .

. ' .

\

10·

100

200

,00

500

300

I [A]


71

50 100 150 200 250 300

'" [Hz}

400 450 500

50 100 150 200 250

tc [Hz}

Slika 76:

Energijski spekteri signalov pri varjenju s strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E.:


- V sredini I = 240 A; U = 23,1 V; Vi = 4,0 m/min


3.2.9 VARJENJE Z MASIVNO ZICO V ZASCITI PRASKA

V naslednjih dveh primerih varjenja smo namesto plinske zascite uporabili prasek, Signala U(t) in 1(1), posneta pri minimalni in maksimalni nastavitvi parametrov, sta prikazana na sliki 77. Povprecni cas trajanja kratkega stika se z uporabo praska ter pri jakosti varilnega toka 120 A bistveno podaljsa in znasa 24 ms. Priblizno enako vrednost ima tudi povprecni cas gorenja obloka. Izjemno visoka je tudi jakost toka V kratkem stiku, ki naraste tudi do 500 A. Pri povecanju jakosti varilnega toka na 221 A se povprecni cas trajanja kratkega stika zmanjsa na 10,5 ms, povprecni


72

cas gorenja obloka pa na 20,5 ms. Na desni strani slike 77 sta prikazana tudi ustrezna ciklograma. Iz poteka signala ter iz ciklogramov je razvidno, da je proces varjenja z masivno zico v zasciti praska izredno nestabilen proces.

~,-----------------------------------,

500

400

~ 300

200

'00

600

'[AI

20

40 60 80 100 120

I [mo]

50
<5
'"
35
'"
~"
:>
eo
flO "
··40 10 ,00

200

. 30 ~ ,

::J

10

olo-----~'oo-----m~--~~----~<OO~--~~:.---~600 1[AI

~ __ I---+---~--~--;_--r-_,---+--~~O

m w 00 00 ~ W _ ~ W -

I [ms]

Slika 77:

Dinamicni karakteristiki procesa varjenja in ciklograma za masivno zico premera <1>1,6 mm v zasciti praska pri razlicnih vrednostihjakosti varilnega toka:

- zgoraj 1 = 120 A; U = 14,7 V; Vi = 2,0 m/min

- spodaj 1 = 466 A; U = 33,9 V; Vi = 10,3 m/min

Frekvenco kratkosticnega prehoda materiala je iz enegijskega spektra mozno z lahkoto razbrati in znasa 20 Hz pri I = 120 A (slika 78-zgoraj). Pri maksimalni nastavitvi oz. I = 466 A (slika 78- spodaj) pa je frekvenco prehoda materiala tezko dolociti. Razlog za ta pojav je mozno poiskati v dejstvu, da kapljice prehajajo iz dodajnega materiala v talino ob steni zlindre ter verjetno tudi v prostem preletu.


73

) lJl .A

50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

CO [Hz]

50

100 150 200 250 300

CO [Hz]

400 450 500

Slika 78:

Energijski spekteri signalov pri varjenju z masivno zico premera <pl,6 mm v zasciti praska:

- zgoraj I =120 A; U = 14,7 V; Vi = 2,0 m/min


3.2.10 VARJENJE 5 STRZENSKO ZICO V ZASCITI PRASKA

Zadnja kombinacija dodajnega materiala ter zascitnega sredstava je bilo varjenje s strzensko zico V zasciti praska. Signal kratkosticnega prehoda materiala pri strzenski zici ter pri jakosti varilnega toka 133 A (glej sliko 79-zgoraj) je dokaj podoben signalu pri varjenju z masivno zico. Povprecni cas trajanja kratkega stika je 18,5 ms, medtem ko je povprecni cas gorenja obloka 27 ms. Jakost toka V kratkem stiku je manjsa kot pri masivni zici in znasa priblizno 380 A. Povecanje jakosti varilnega toka bistveno ne spremeni cas a trajanja kratkega stika, poveca pa se cas gorenja obloka (npr. pri I = 242 A znasa povprecni cas trajanja kratkega stika 18 ms, povprecni cas gorenja obloka pa 66 ms). Ko naraste jakost varilnega toka na 411 A, dobimo signal, prikazan na sliki 79-spodaj. Ciklograma na desni strani slike 79 nakazujeta na dejstvo, da je proces varjenja pri nizjih jakostih varilnega toka enako nestabilen kot V primeru masivne zice, pri visjih jakostih varilnega toka pa postane nekoliko stabilnejsi.


600 50
"
500
'0
'00
~300 "
JO
200
2;"
100 "
'"
··50 "

··40
··30 ~
:J
0
·20 0 eoo 300 500
10 I[AJ
20 40 60 80 100 120 140 160 200
t[ms]
600 50
500 -s
400
~ 300 "
JO
200 2;"
100 "
,n '\
so "
10
20 100 zoo 300 ;00 500
I[AJ
·10
20 40 60 60 100 120 140 160 160 200
t[ms] Slika 79:

Dinamicni karakteristiki procesa varjenja in ciklograma za strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasCiti praska pri razlicnih vrednostihjakosti varilnega toka:


- spodaj 1= 411 A; U = 32,3 V; Vz = 9,4 m/min

Ustrezna diagrama energijskega spektra signalov na sliki 79 sta prikazana na sliki 80. Znacilna frekvenca kratkosticnega prehoda material a pri jakosti varilnega toka 133 A je 22 Hz. Podobno kot v primeru masivne zice tudi tu ne moramo razbrati frekvence prehoda kapljic pri visji jakosti varilnega toka (glej sliko 80-spodaj).

74


75

100 150 200 250 300 350 400 450 500

'" [Hz]

Ir

50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

'" [Hz]

Slika 80:

Energijski spekteri signalov pri varjenju s strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti praska:


- spodaj I = 411 A; U = 32,3 V; Vz = 9,4 m/min

3.3 RAZISKAVA KRATKOSTICNEGA PREHAJANJA MATERIALA

V dosedanjem delu smo prikazali prehajanje materiala pri razlicnih parametrih s pomocjo statisticnih metod za posamezne kombinacije dodajnega materiala ter zascitnega sredstva. V nadaljevanju pa smo dosedanje rezultate in ugotovitve zdruzili V dva diagrama. Konstruiranje diagramov je temeljilo na vrednostih, dobljenih iz energijskih spektrov signalov varjenja. Prvi diagram, prikazan na sliki 81, predstavlja odvisnost stevila kratkih stikov na sekundo od jakosti varilnega toka za masivno zico ter razlicne zascitne medije.

Najvecje stevilo kratkih stikov na sekundo se pojavi pri uporabi ogljikovega dioksida kot zascitnega medija. Pri jakosti varilnega toka 100 A znasa stevilo kratkih stikov na sekundo priblizno 96 s'. S povecanjem jakosti varilnega toka se stevilo kratkih stikov na sekundo zmanjsuje. Ker se pri uporabi ogljikovega dioksida ne pojavi prseCi prehod materiala (ne obstaja kriticna jakost varilnega toka), je mozno zaslediti tudi pri jakosti varilnega toka 450 A pojav kratkih stikov (stevilo kratkih stikov na sekundo je priblizno 8 S-l).


76

140
......
";" 120
.'E..
0
c
z
:::> 100
x:
W
en
«
z 80
>
0
x:
j::
en 60
:r:
i:
~ 40
x:
0
..J
s 20
w
I-
>C/)
0
50
Slika 81: _ .. -- __

100

150

200

250

300

350

400

450

I [A]

500

Stevilo kratkih stikov na sekundo V odvisnosti od jakosti varilnega toka in vrste zascitnega sredstva za masivno zico premera <1>1,6 mm

Uporaba masivne zice v kombinaciji s plinsko zascito argona, mesanico argon/ogljikov dioksid ali mesanico T.I.M.E. nam da podobne poteke odvisnosti stevila kratkih stikov na sekundo od jakosti varilnega toka. Pri zacetni jakosti varilnega toka 100 A se pojavi priblizno 26 kratkih stikov na sekundo. Povecanje jakosti varilnega toka na vrednost okoli 190 A poveca tudi stevilo prehodov materiala s kratkimi stiki na 50 S-l ali vee. Razlike med omenjenimi tremi plini se pojavijo predvsem pri maksimalni vrednosti stevila kratkih stikov na sekundo, ki znasa za:

• argon, pri I = 160 A; 58 s'.

• argon/ogljikov dioksid, pri I = 216 A; 75 S-l;

• T.I.M.E., pri I = 187 A; 50 S-l.

Nad jakostjo varilnega toka 220 se zacne zmanjsevati stevilo kratkih stikov na sekundo, pojavljati pa se zacnejo drugi mehanizmi prehoda materiala. Kratkosticni prehod materiala popolnoma izgine (stevilo kratkih stikov na sekundo je 0 S-l) pri jakosti varilnega toka okoli 330 A, vendar ta trditev ne velja za primer zascite z ogljikovim dioksidom ter s praskom.

Kombinacija masivne zice ter zascite v obliki praska ima v celoti manjse stevilo kratkih stikov na sekundo, katere maksimum 36 S-l se pojavi pri I = 221 A. Sele prijakosti varilnega toka 420 A pa ni bilo vee mozno zaslediti prehoda s kratkimi stiki.

Drugi diagram (glej sliko 82) predstavlja isto odvisnost kot diagram na sliki 81, Ie daje bila tokrat prikazana kombinacija strzenske zice z razlicnimi zascitnimi mediji.

Za vse stiri prim ere zascite strzenske zice v plinskem mediju se pojavi priblizno enaka odvisnost. Pri najnizji vrednosti varilnega toka je najvecje stevilo kratkih stikov na sekundo, ki pa s povecanjem jakosti varilnega toka hitro upada. Najbolj ekstremen primer je plinska mesanica argon/ogljikov dioksid. Pri I = 147 A se pojavi kar 126 kratkih stikov v sekundi. Manjse vrednosti stevila kratkih stikov na sekundo, pri isti jakosti varilnega toka, se pojavijo pri uporabi mesanice T.I.M.E. (80 S-l), ogljikovega dioksida (66 S-l) ter argona (35 S-l). Pri jakosti varilnega toka 250 A je stevilo kratkih stikov pri prehodu materiala manjse od 13 S-l, ne glede na vrsto zascitnega sredstva. S povecanjem jakosti varilnega toka pocasi izginejo pojavi kratkih stikov. V primeru strzenske zice v kombinaciji z argonom, mesanico argon/ogljikov dioksid ter mesanico T.I.M.E. se to dogodi pri jakosti varilnega toka priblizno 290 A, v kombinaciji s praskasto zascito pri I = 370 A in v kombinaciji z cistim ogljikovim dioksidom pri I = 400 A.


77

140
.....
~ 120
0
C
Z
:::> 100
:::c:
W
II)
<{
Z 80
>
0
:::c:
i= 60
II)
:r:
2
~ 40
:::c:
0
..J
~ 20
>(/)
0
50 100
Slika 82: '.----- Ar/C02

" T.I.M.E.

\~ ~C02

\\~Ar

\~ ..... -\:,......-- / - k

'. \~ / Prase

y

-._ .. _ ..

150

200

250

300

350

400

450

500

I [AJ

Stevilo kratkih stikov na sekundo v odvisnosti od jakosti varilnega toka in vrste zascitnega sredstva za strzensko zico premera 1,6 mm

Primerjava odvisnosti stevila kratkih stikov na sekundo od jakosti varilnega toka med masivno in strzensko zico lahko ponazorimo v diagramu na sliki 82. Prazno ocrtano polje predstavlja podrocje odvisnosti stevila kratkih stikov na sekundo pri prehajanju materiala za strzensko zico v kombinaciji z vsemi omenjenimi zascitnimi sredstvi. Senceno ocrtano polje predstavlja isto podrocje odvisnosti, vendar za primer masivne zice.

f"" 120 .!!!.

o

c

z

:::> 100 :::c:

w

II)

<{

Z 80

~

:::c:

ti 60 :r:

~ 40

:::c: o ..J

~ 20

l>(/)

O+------+------~----~------~~~_r--~--r_--~ 50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

I [A]

Slika 83:

Primerjava odvisnosti stevila kratkih stikov na sekundo od jakosti varilnega toka med masivno in strzensko zico premera <1>1,6 mm


78

Iz slike 83 lahko zakljucimo, da je stevilo kratkih stikov na sekundo v primeru uporabe strzenske zice vecje pri nizkih jakostih varilnega toka. Stevilo kratkih stikov na sekundo se nato hitro zniza na vrednosti okoli 30 S-1 pri I = 220 A. Prehod materiala s kratkimi stiki popolnoma izgine pri jakosti varilnega toka okoli 370 A. Za masivno zico je znacilno sirse podrocje odvisnosti stevila kratkih stikov na casovno enoto od jakosti varilnega toka. Sele pri vrednostih okoli I = 430 A izgine pojav kratkega stika (ta ugotovitev na velja za primer varjenja v zasciti ogljikovega dioksida).

3.4 RAZISKAVA PRSECEGA PREHAJANJA MATERIALA

Na osnovi energijskih spektrov signalov varjenja pa lahko pridemo tudi do zanimivih ugotovitev glede prehoda materiala s prostim preletom kapljic oz. prsecim nacinom prehajanja materiala. Podobno kot v prejsnem poglavju smo tudi tu zdruzili rezultate v dva diagrama, ki predstavljata stevilo kapljic na sekundo v odvisnosti od jakosti varilnega toka.

V diagramih so podane Ie odvisnosti za plinske zascite argona, mesanice argon/ogljikov dioksid ter mesanice T .I.M.E. Za ostale kombinacije varjenja je bilo nemogoce razbrati znacilne frekvence prehoda materiala iz energijskega spektra signala. Razlogi so sledeci:

• v zasciti praska se pojavljajo tudi drugi nacini prehajanja materiala, zaradi cesar je bil energijski spekter mocno razprsen;

• v zasciti ogljikovega dioksida je bila obicajno znacilna frekvenca prehoda s kratkimi stiki izredno mocna, tako da v energijskem spektru ni bilo moe najti drugih znacilnih frekvenc.

Diagram na sliki 84 podaja odvisnost stevila kapljic v prostem preletu na sekundo od jakosti varilnega toka za masivno zico.

450
400
....
til
....
0
C 350
Z
::>
~
w
II) 300
«
z
0
] 250
a,
;2
0
..J 200
~
....
><J)
150
100
50 100
Slika 84: /

/

/

Ar~.,.,.'" Ar/C02

/ /

/

/

/

/

/

,/ I

T.I.M.E.

150

200

250

300

350

400

450

500

I [A]

Stevilo kapljic na sekundo v odvisnosti od jakosti varilnega toka in vrste zascitnega plina za masivno zico premera <1>1,6 mm

Najnizja mozna jakost varilnega toka, kjer je bilo ze mozno opaziti znacilno frekvenco prsecega prehoda materiala, je bila 280 A (varilna napetost je priblizno 28,5 V). Pri tej jakosti toka se se vedno pojavlja tudi kratkosticni prehod materiala (v povprecju je stevilo kratkih stikov 14 S-I), opisan v prejsnem poglavju. Najvecje stevilo kapljic na sekundo preide iz dodajnega materiala v talino zvara pri argonski plinski zasciti (pri I = 280 A je frekvenca 275 S-I). V zascita mesanice argon/ogljikov dioksid ter mesanice T.I.M.E. je pri isti jakosti varilnega toka stevilo kapljic na


79

sekundo zgolj 140 S-l. Povecanje jakosti varilnega toka istocasno povecuje tudi stevilo kapljic. Pri najvecji nastavljeni jakosti varilnega toka (427 A) je stevilo kapljic na sekundo sledece:

• cisti argon - 450 S-l;

• mesanica argon/ogljikov dioksid - 410 S-l;

• mesanica T.I.M.E. - 360 S-l.

Na isti nacin smo obdelali tudi varjenje s strzensko zico ter predstavili v diagramu na sliki 85.

450.---------------------------------------------------------~

400

g 350 Z

::::I

::.::

w

t/) 300

~

o

] 250 a.

~

g 200

~

>t/)

150 -

/..._ /r ... ~\

.' '" ~

, . ,

; .

..

" . I • .

.... ,I

\ \

\

Ar , ""

__ , ..

Ar/C02 ---------~

T.I.M.E. -... ••• , • '

(

, r

50

100+-----~----_+------~----~----_+------~----~----_+----~ 500

100

150

200

250

300

350

400

450

Slika 85:

I [A]

Stevilo kapljic na sekundo v odvisnosti od jakosti varilnega toka in vrste zascitnega plina za strzensko zico premera <1>1,6 mm

Iz diagrama je mozno razlocno razbrati dva lokalna ekstrema za vse tri primere (manj sta opazna v primeru mesanice Ar/C02), prvi pri jakosti varilnega toka 350 A ter drugi pri priblizno 425 A. Razlog za ta pojav nam je na zalost neznan. V splosnem pa lahko opazimo narascanje stevila kapljic na sekundo s povecanjem jakosti varilnega toka. Pri nizjih jakostih varilnega toka je zopet najvecje stevilo kapljic na sekundo na strani cistega argona (pri I = 243 A je 245 S-l). Ta se s povecanjem jakosti varilnega toka se poveca in tako znasa 405 S-l pri I = 425 A. Nekoliko manjse stevilo kapljic na sekundo (v povprecju za 50 s' manjse) ter podoben potek krivulje se pojavi v primeru uporabe mesanice T.I.M.E. Mesanica argon/ogljikov dioksid pa izkazuje dosti strmejsi potek krivulje in stem tudi najvecjo izmerjeno stevilo kapljic na sekundo, ki znasa 425 S-l pri jakosti varilnega toka 425 A.

V primeru, da predpostavimo, da se pri prsecem prehodu pojavljajo le kapljice v obliki krogle, lahko izracunamo povprecni polmer kapljic ri. Ce je prostornina kapljice v obliki krogle enaka

(33)

ter je stevilo kapljic na sekundo enako f, potem je produkt teh dveh enak kolicini pretaljenega materiala, ki jo izracunamo na osnovi produkta hitrosti podajanja varilne zice in preseka zice,

;rr . d2 Vk,!=v,--

. z 4

(34).


80

Iz tega sledi, da je polmer kapljice v obliki krogle enak:

3.v ·d2

r - 3 __ Z::__

k - 16· f

(35).

Na osnovi enacbe (35) lahko izdelamo diagrama na sliki 86 ter 87. Slika 86 podaja polmer kapljice v obliki krogle v odvisnosti od jakosti varilnega toka za primer masivne zice.

o,7.---------------------------------------------------------1

0,65
0,6
.....
E
E 0,55
......
"
...
0,5 0,45

,

___"', T.I.M.E.

. ..

..........

.. ... .. .. .

_.-.---.-----.-.------_.-.-.-----..-.---

0,4 -I-----------t-----------t---------+------I--------1 200

Slika 86:

250

300

350

400

450

I [A]

Polmer kapljice v obliki krogle v odvisnosti od jakosti varilnega toka in vrste zascitnega plina za masivno zico premera <1>1,6 mm

V primeru argonske zascite obloka je polmer kapljice priblizno konstanten v celotnem obmoeju spreminjanja varilnega toka in znasa 0,53 mm oz. premer kapljice je 1,06 mm. Kapljicam v zasCiti mesanice argon/ogljikov dioksid ter T.I.M.E. pa se s povecanjem jakosti varilnega toka zmanjsuje polmer. Tako znasa 0,66 mm pri jakosti varilnega toka 290 A ter 0,56 mm pri 425 A.

Potek polmera kapljice v odvisnosti od jakosti varilnega toka za primer uporabe strzenske zice je prikazan na sliki 87.

Priblizno konstanten potek krivulje dobimo pri kombinaciji strzenska zica - mesanica argon/ogljikov dioksid. V tern primeru znasa polmer priblizno 0,575 mm. Kapljice v zasCiti argona imajo tudi v primeru strzenske zice najmanjsi polmer v celotnem obmocju spreminjanja jakosti varilnega toka. Le-ta znasa 0,46 mm pri jakosti varilnega toka 245 A ter 0,57 mm pri 405 A. Potek krivulje za primer zascite obloka z mesanico T.I.M.E. je podoben krivulji za argon, vendar ima nekoliko vecje vrednosti polmera kapljice (v povprecju vecje za 0,04 mm).

Iz navedenega lahko sklepamo, da dodatek ogljikovega dioksida k argonu poveca sile v obloku, ki nasprotujejo prehodu kapljice. Zaradi tega se v mesanicah T.I.M.E. in argon/ogljikov dioksid tvorijo nekoliko vecje kapljice.


81

0,7 -,-----------------------------1

0,65

0,6
E
.§. 0,55
>:!
...
0,5 0,45

..

I /

/

/

/

/

/

/

/

0,4 -1-------1-----+-----+-----+-----+--------1 200

Slika 87:

250

350 I [A]

400

450

500

300

Polmer kapljice V obliki krogle V odvisnosti od jakosti varilnega toka in vrste zascitnega plina za strzensko zico premera <l> 1,6 mm

3.5 RAZISKAVA ROTIRAJOCEGA PREHAJANJA MATERIALA

Ce smo hoteli raziskati tudi rotirajoci prehod materiala, smo morali uporabiti drugacno postavitev varjenca. Namestili smo ga pod dolocenim kotom (kot 10°) glede na smer varjenja (glej sliko 88). Stem smo dosegli, da se spreminja razdalja med kontaktno sobo ter varjencem, to pa pomeni, da se spreminja tudi dolzina prostega konca zice. V dolocenem trenutku se je spremenil prehod materiala iz prsecega V rotirajocega. Sprememba je opazna tako na pogled, kot tudi v spremembi zvoka obloka. Avtor dokumenta [104] navaja, da je spremembo prehoda iz prsecega v rotirajocega mozno opaziti tudi na posnetem signalu U(t) in /(t). Trditve, da se pri prehodu pojavi karakteristicni sum na signalu /(t), na zalost ne moramo potrditi.

Slika 88:

Siller varJenJa

varjenec

Postavitev varjenca za raziskave rotirajocega prehoda materiala


82

Oblok bo zacel rotirati, ko bo prosti konec zice postal dovolj mehek, da ga elektromagnetne sile zvijejo. Elektroda, prikljucena na plus pol, se segreva in tali zaradi dveh locenih ucinkov:

1. Konstantni anodni padec napetosti VA ustvarja moe enako UA·1. Zaradi tega je vnesena toplota na enoto prostornine enaka:

(36).

Prevajanje te toplote nazaj po premikajocem prostem koncu zice ne dosega bistvene globine, zato jo lahko za nas primer segrevanja prostega konca zice zanemarimo.

2. Prosti konec zice dolzine L pa se zaradi prevajanja toka segreva zaradi ohmske upornosti.

Moe, ki se razvije na enoto prostornine je na celotni dolzini prostega konca zice enaka a-j', kjer je a temperaturno odvisna ohmska upornost. Vneseno toploto na enoto prostornine oznacimo z H(x) in dosega najvecjo vrednost HL v blizini obloka. Ta del vnesene toplote bistveno vpliva na segrevanje prostega konca zice.

Vnesena toplota H(x) je funkcija temperature na mestu x. Zato je tudi ohmska upornost a funkcija vnesene toplote; a = a(H). Ce predpostavimo konstantno gostoto toka j in hitrost podajanja zice Vi, potem je casovna sprememba vnesene toplote enaka:

dH dH .2

-=V '-=a'j dt Z dx

(37).

Integracija nas privede do:

,. Vz Hf dH

Jdx =-. J

o i 0 a(H)

(38),

_L_, .1_.2 -7 dH

Vz 0 a(H)

(39).

Da bi razresili integral (39) je potrebno poznati odvisnost a(H) za uporabljeno zico, Odvisnost lahko dobimo s pomocjo eksperimenta. Skozi kratek del zice prevajamo tok, ki segreva zico. Istocasno merimo padec napetosti v delcku zice. Upornost je proporcionalna razmerju padca napetosti in jakosti toka, vnesena toplota pa je sorazmerna casovnemu integralu produkta padca napetosti ter jakosti toka. Podobne meritve je na nasi uporabljeni zici ze izvedel dr. Tusek in jih navedel v svoji doktorski disertaciji [10], kjer je navedena tudi vnesena toplota v zico pri sobni temperaturi 13. Vrednosti za varilno zico VAC 60 premera <1>1,6 mm so sledece:

• a = 1 26.10-3 Qrnllr

, . ,

• 13 = 610 Jig = 4,79 Jlmm3 .

Glede na omenjeno lahko sedaj napisemo enacbo, ki podaja odvisnost vnesene toplote v prosti konec zice od jakosti varilnega toka, dolzine prostega konca zice, premera zice ter hitrosti podajanja varilne zice:

L ·2

'.1 HL=a·---j3

v

z

(40),

L ·2 'j

HL = 0,00126· --- 4,79

Vz

(41).


83

Na osnovi enacbe (41) lahko preracunamo vneseno toplote v prosti konec zice za nase kombinacije varilne zice in zascitnega plina. Eksperimentiranja s praskasto zascito nismo izvedli. Rotirajocega nacina prehajanja materiala nismo zasledili pri uporabi strzenske zice ter pri kombinaciji masivne zice s plinsko zascito ogljikovega dioksida. Za ostale kombinacije smo izvedli meritve, rezultate meritev vnesli v enacbo (41), izracunali vneseno toploto v prosti konec zice ter rezultate izracuna podali graficno na sliki 89.

10
9,5 .--_-_.----_._--
_.---
__ . . . .
. . .
. . . . . .
. .
9 "
8,5
;;-'
E
.§ 8
2.
..J
J:
7,5
7
6,5
6
4 4,5 5 5,5 6 6,5 7 7,5 8 8,5 9
Vi [m/min]· Slika 89:

Vnesena toplota v prosti konec zice v odvisnosti od hitrosti podajanja zice in vrste zascitnega plina za masivno zico premera <1>1,6 mm

Poteki krivulj v diagramu na sliki 89 so si zelo podobni. Najvisje vrednosti vnesene toplote v prosti konec zice so se pojavile pri argonski zasciti, sledita pa ji krivulji za mesanico T.I.M.E. ter argon/ogljikov dioksid. Pri najnizji hitrosti podajanja varilne zice je vrednost vnesene toplote v povprecju enaka 7,6 J/mm3, pri najvisji nastavitvi pa 9,2 J/mm3. Povprecje po celotnem obmocju spreminjanja hitrosti podajanja zice za vse tri primere nam da vrednost 8,5 L'mrrr'. Pri navedbi teh rezultatov je potrebno vedeti, da so lahko odstopanja od realnih vrednosti nekoliko vecja, saj se pri meritvi pojavita dva problema:

• ne dovolj tocna dolocitev trenutka prehoda iz prsecega v rotirajoci nacin prehajanja materiala;

• napaka pri merjenju dolzine prostega konca zice.

Halmoy in Fostervoll sta v svojem delu [104] navedla, da postane varilna zica mehka pri vneseni toploti HL = 7,7 J/mm3 in ima se vedno doloceno trdnost pri HL = 9,1 .l/mm". Z eksperimenti pa sta v nadaljevanju ugotovila, da preide prseci oblok v rotirajocega pri povprecni vrednosti vnesene toplote v prosti konec zice HL = 8,0 .l/mm',


85

10
9
8 --
7
6
:2
OJ 5
6
::
4
3
2 0+-----4-----,_----~-----+----~----~------r-----+---~

50

100

150

250

300

350

400

450

200

I [A]

Slika 90:

500

Odvisnost talilnega ucinka od jakosti varilnega toka in zascitnega sredstva za masivno zico premera <1>1,6 mm; L = 25 mm

10
9
8 --
7
Prasek
6
:2 Ar/C02
OJ 5
6 CO2
::
4
3
2 o+-----,_----~----_+----~------~----+_----~----_+----~

50

100

150

300

350

400

450

200

250

I [A]

Slika 91:

500

Odvisnost talilnega ucinka od jakosti varilnega toka in zascitnega sredstva za strzensko zico premera <1>1,6 mm; L = 25 mm

Tudi poteki odvisnosti talilnega ucinka od jakosti varilnega toka za razlicne zascitne medije ter za strzensko zico so si podobni. Odstopanja med njimi so kljub spreminjanju zascitnega medija minimalna. Najvecja razlika med vrednostimi nastopi pri jakosti varilnega toka 400 A in znasa 1 kg/h. V celotnem obmocju spreminjanja jakosti varilnega toka je talilni ucinek varjenja v zasciti


86

ogljikovega dioksida najvecji. Sledijo mu mesanica argon/ogljikov dioksid, mesanica T.I.M.E., prasek ter nazadnje cisti argon.

Primerjavo talilnih ucinkov med masivno in strzensko zico podaja slika 92.

10
9
0·-
7
6
::c
en 5
i!:.
::
4
3
2 50

o+-----~------~----~----_;------~----_+------+_----_+----~

500

Slika 92:

100

350

400

450

Enako kot V raziskavah drugih avtorjev smo tudi mi ugotovili, da je talilni ucinek pri varjenju s strzensko zico vecji od talilnega ucinka pri varjenju z masivno zico. Razlog za to je strzen, ki zaradi svoje delne prevodnosti (oz. neprevodnosti) povzroci, da se tok V vecini prevaja skozi kovinski plasc. Pri enakem premeru zice, kot je pri masivni zici, se torej varilni tok prevaja skozi manjsi prerez, kar povzroca vecjo ohmsko segrevanje V prostem koncu zice, stem pa je povezan vecji talilni ucinek. V nasem primeru znasa razlika talinega ucinka med obema zicama pri nizji jakosti varilnega toka 0,4 kg/h, pri visokijakosti varilnega toka pa 1,5 kg/h V korist strzenske zice.

150

200

250

300

I [A]

Primerjava odvisnosti talilnega ucinka od jakosti varilnega toka med masivno in strzensko zico premera <1>1,6 mm; L = 25 mm

4.1.2 VPLlV DOLZINE PROSTEGA KONCA .lICE

Pri raziskavi talilnega ucinka V primeru masivne in strzenske zice v zasCiti mesanice T.I.M.E. smo izvedli tudi meritve z razlicnirni nastavitvami razdalje med kontaktno sobo in varjencem LK. Stem smo dosegli spreminjanje dolzine prostega konca zice L. Rezultati meritev za tri razlicne dolzine prostega konca zice so prikazani na sliki 93 za masivno zico ter na sliki 94 za strzensko zico. Kot je bilo za pricakovati, se talilni ucinek povecuje s povecanjem dolzine prostega konca zice na racun povecanja ogrevanja prostega konca zice zaradi ohmske upornosti.


87

10
9
0
7
6
:c
0, 5
6
~
4
3
2 L = 45 mm , ' " / /

-----------. ' /

L=35mm~ /

" /

L = 25 mm ,,' /

.r ,/

,/ ,,/ ...... ......

ot-----~--~----~-----+-----r----~----+-----+---~ 50

10
9
0
7
6
:c
0, 5
6
~
4
3
2 Slika 93:

100

200

250

300

350

400

450

500

150

I [A]

Odvisnost talilnega ucinka od jakosti varilnega toka in dolzine prostega konca zice za masivno zico premera <1>1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E.

/

L=%mm /

,/ L=35mm~,' / , /

L = 25 mm "

,// ,/

0+------4-------r------+_----_,------~------+_----~~----_+----~

50

Slika 94:

100

150

450

200

300

350

400

250

I [A]

500

Odvisnost talilnega ucinka od jakosti varilnega toka in dolzine prostega konca zice za strzensko zico premera <1>1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E.


88

4.1.3 MATEMATICNI MODEL TALILNEGA UCINKA

Na osnovi izvedenih eksperimentov lahko izdelamo tudi matematicni model talilnega ucinka za primer masivne in strzenske zice premera <1>1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E. ter pri plus polu na elektrodi.

Na osnovi fizikalnih zakonov pretaljevanja dodajnega materiala z oblokom in s segrevanjem prostega konca zice zaradi uporovnega ogrevanja, so splosni matematicni model, ki ga popisuje enacba (44), izdelali ter uporabili ze mnogi avtorji (glej poglavje 1.3.1).

(44).

Model se sestoji iz dveh delov. Prvi del popisuje prispevek oblocne energije zaradi prielektrodnega padca napetosti. Drugi del popisuje prispevek k talilnemu ucinku zaradi segrevanja v prostem koncu zice (ohmska upornost).

Parametri v enacbi (44) in v naslednjih modelih bode imeli naslednje enote: M {kg/hi, I {A}, L [mm] in d {mm].

Ker pa se v nasem primeru premer zice ni spreminjal (uporabljena je bila le zica 1,6 mm), lahko premer zice d vkljucimo v konstanto b in jo na novo poimenujemo z b). Sedaj se matematicni model talilnega ucinka glasi:

(45).

Za preracun je bila uporabljena vecdimezionalna regresija. Konstanti a in b I smo izracunali s pornocjo metode najmanjsih kvadratov. Za izracun modela je bil uporabljen racunalniski program za statisticno obdelavo podatkov SPSS for Windows 6.0.

Poleg izracuna koeficientov a in b I smo s pomocjo Studentove t - porazdelitve podali tudi meje zaupanja s 95% verjetnostjo za regresijska koeficienta a in bi. Rezulati so za primer zice premera <1>1,6 mm, zascitnega plina T.I.M.E. in plus pola na elektrodi podani v tab eli 10.

Tabela 10:

Vrednosti za konstanti a in bi, zgornja in spodnja meja zaupanja ter koeficient vecdimenzionalne regresije

Regresijski Meje zaupanja z 95% verjetnostjo
koeficient Spodnia Zgorn.ia
MASIVNA a 0,00980 0,00900 0,01061
.iICA bl 829.10-7 7 54.10-7 904.10-7
, , ,
STRZENSKA a 0,00955 0,00877 0,01033
.iICA bl 1 05.10-6 098.10-6 1 12.10-6
, , , Matematicni model za napoved talilnega ucinka za MIGIMAG nacin varjenja z masivno zico premera <1>1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E. ter s plus polom na elektrodi, se glasi:

M=9,80·10-3 ./+8,29.10-7 ·L·/2

(46).

Drugi matematicni model za napoved talilnega ucinka pa velja za MIGIMAG nacin varjenja s strzensko zico premera 1,6 mm v zasciti mesanice T .I.M.E. ter s plus polom na elektrodi in se glasi:

M = 9,55.10-3 . I + 1,05 .10-6 . L. /2

(47).


89

Potrebno je pripomniti, da veljavnost enacbe (47) ni splosna za vse strzenske zice premera <1>1,6 mm, ampakje omejena zgolj na uporabljeno strzensko zico FabCore 70 TM.

Teoreticno in eksperimentalno dobljeni rezultati pri varjenju z masivno in s strzensko zico v zasciti mesanice T.I.M.E. so prikazani na sliki 95. Iz diagrama vidimo, da je podobnost zelo dobra. Pri vrednostih talilnega ucinka do 6 kg/h so odstopanja manjsa, nad to mejo pa se odstopanje nekoliko poveca.

10~--------------------------------------~

8 -

A STRZENSKA ZICA

9

o MASIVNA ZICA

~ w

Z 7· .0

:::>

Z 6 ..J

:::i

~ 5

Z

~ 4

:::> ·U

C2 3

!::::!

2

o

2

3 4 5 6 7 8

IZMERJENI TALILNI UCINEK

9

10

Slika 95:

Primerjava med izmerjenimi in izracunanimi vrednostmi talilnega ucinka pri varjenju z masivno in s strzensko zico <1>1,6 mm v zasciti mesanice T.I.M.E.

Na koncu tega poglavja smo se primerjali nas matematicni model za napoved talilnega ucinka z matematicnim modelom, ki ga je izracunal Halmoy [26] in je podan z enacbo (24). Enacba (24) ima pray tako fizikalno ozadje, koeficienti pa so izracunani s pornocjo eksperimentov. Omenjena enacba (24) velja za prsec prehod malo legirana jekla v zasciti mesanic argon/ogljikov dioksid. Priznati je potrebno, da obstaja dobra povezava med izracunanimi vrednostimi po enacbi (46) ter enacbi (24), kar je razvidno tudi iz slike 96. Pri vrednostih talilnega ucinka pod 6 kg/h je talilni ucinek izracunan na osnovi enacbe (46) nekoliko manjsi od talilnega ucinka, izracunanega iz enacbe (24). V primeru nad 6 kg/h pretaljenega materiala pa se polozaj obrne. Kljub temu pa korelacijski koeficient med obema enacbama znasa 0,9981.

Glede na navedeno lahko za to podpoglavje podamo sledeco ugotovitev. S stalisca matematicnega modela za napoved talilnega ucineka ni opazna bistvena razlika med produktivnostjo varjenja v zasciti mesanice T.I.M.E. ter produktivnostjo varjenja v zasciti mesanic argon/ogljikov dioksid.


90

10.-----------------------------------~

9

O~--r_~--~--_+--_+--_b--~--~--+_~

o 2 3 4 5 6 7 8 9 10

IZRACUNANI TALILNI UCINEK. ENACBA 46

Slika 96:

Primerjava izracunanih vrednosti talilnega ucinka med enacbo (46) ter enacbo (24) (Halmcy) pri varjenju z masivno zico premera <1>1,6 mm

4.2 RELATIVNIIZKORISTEK PRETALJEVANJA DODAJNEGA MATERIALA

Relativni izkoristek pretaljevanja materiala je definiran na osnovi sledece enacbe:

E ·M

p

17 = ·]00

I·U

(48).

Imenovalec enacbe (48) predstavlja 100% delez porabljene oblocne energije. V enacbi predstavlja M [kglh} celotno kolicino pretaljenega materiala, tako dodajnega kot tudi osnovnega material a, na casovno enoto. Oznacba E; [Jig} oznacuje energijo, potrebno za pretalitev 1 g jekla brez izgub. Vrednosti energije Ep ki je podana v literaturi, so izredno razlicne, Paton [27] navaja 1340 Jig, Zijp [105] podaja 1464,9 Jig, avtorja Niles in Jackson [106] pa upostevata vrednost 1495,3 Jig.

V nasem primeru bomo uporabili kar vrednost, ki jo je navedel Paton (1340 Jig), ker ne bomo dajali velikega poudarka absolutni vrednosti izkoristka, ampak zgolj primerjavi med izkoristki 17 za razlicne zascitne medije. Poleg tega bomo uporabili nekoliko modificiran izkoristek, izracunan na osnovi enacbe (48). Namesto celotne kolicine pretaljenega materiala M, bomo upostevali le kolicino pretaljenega dodajnega materiala. Zaradi tega se izkoristek 17 imenuje relativni izkoristek pretaljevanja dodajnega materiala.

Na osnovi enacbe (48) lahko izracunamo izkoristek 17 za razlicne vrste varilne zice ter razlicne zascitne medije ter vrednosti podamo grafieno v diagramih, ki so podani v odvisnosti od moci obloka.

Prvi diagram, na sliki 97, velja za MIGIMAG nacin varjenja z masivno zico premera <1>1,6 mm. Na splosno lahko ugotovimo, da z narascanjem moci obloka relativni izkoristek pretaljevanja dodajnega materiala pada. Za primer varjenja v zascit, cistega ogljikovega dioksida je izkoristek


91

priblizno konstanten, je najmanjsi med vsemi in znasa 20%. V vecini obmocja spreminjanja moci obloka ima varjenje v zasciti praska najvecje vrednosti. Zgolj pri moci obloka od 4 kW do 6,5 kW ima varjenje v zasciti mesanice T.I.M.E. vecji izkoristek pretaljevanja. Med plinskimi zascitami ima mesanice T.I.M.E. najboljsi relativni izkoristek pretaljevanja dodajnega materiala, zlasti v podrocju od 2 kW do 6,5 kW. Sledijo ji mesanica argon/ogljikov dioksid, cisti argon ter ogljikov dioksid.

35~----------------------------------------------------------~

30

25

20

15

Prasek

10+- ~----r_-- __ r---~r---~----~-----4-----4----~----~

18 20

35.--------------------------------------------------------------,

Slika 97:

30

25

o

2

4

6

8

10

12

14

16

P [kW]

Odvisnost relativnega izkoristka pretaljevanja dodajnega materiala od moci obloka in zascitnega sredstva za masivno zico premera <1>1,6 mm

Ar

20 Prasek

15

T.I.M.E.

10+------+------~-----+------+_----_+------+_----~------~----~ o

Slika 98:

2

10

12

14

16

18

6

8

4

P [kW]

Odvisnost relativnega izkoristka pretaljevanja dodajnega materiala od moci obloka in zascitnega sredstva za strzensko zico premera <1>1,6 mm


92

Drugi diagram, na sliki 98, velja za varjenje s strzensko zico v razlicnih zascitnih medijih. Tu so si poteki krivulj med seboj dokaj podobni. Do moci obloka 4,5 kW je opazen dokaj strm padee relativnega izkoristka, nad 4,5 kW pa je padee krivulj majhen. Najvecji izkoristek v eelotnem obmocju spreminjanja moci obloka ima varjenje v zasciti cistega ogljikovega dioksida. Sledijo mu varjenje v zasciti mesanice argon/ogljikov dioksid, nato mesanica T.I.M.E. in na koneu argon. Tudi relativni izkoristek pretaljevanja dodajnega materiala v zasciti praska je med slabsimi.

Glavni razlog, zakaj relativni izkoritek pretaljevanja dodajnega materiala pada v eelotnem obmocju spreminjanja moci obloka, tici v varilni napetosti. S povecevanjem jakosti varilnega toka se povecuje tudi varilna napetost, ki pa nima vpliva na kolicino pretaljenega dodajnega materiala.

Zadnji diagram v sklopu tega poglavia prikazuje primerjavo med relativnimi izkoristki pretaljevanja dodajnega materiala za masivno ter za strzensko zico (slika 99). Strzenska zice se tudi na tem podrocju izkaze za ugodnejso, saj je njen relativni izkoristek v povprecju za 7% vecji od izkoristka masivne zice, Medtem ko je naklon masivne zice v eelotnem obmocju diagrama enakomeren, pa sta pri strzenski zici opazni dye podrocji. Do moci obloka 4,5 kW je naklon vecji kot nad 4,5 kW.

35~------------------------------------------------------------'

30

25

20

15

strzenska ztca

--_

---

--_

10+-----+-----+-----~----_r----_+----~-----4------~----+---~

Slika 99:

o

2

4

6

8

10

P [kW]

12

14

16

18

20

Primerjava odvisnosti relativnega izkoristka pretaljevanja dodajnega materiala od moci obloka med masivno in strzensko zico premera <1>1,6 mm


93

5. RAZISKAVA PREREZA NAVARA

Oblika in lastnosti vara so izhodne velicine, ki nosijo v sebi informacije 0 poteku varilnega procesa. V nasem primeru smo zasledovali spremembe dimenzij in oblike navara, ki jih povzroci sprememba dodajnega materiala, zascitnega medija in nacina prehajanja materiala.

Opazovali smo precne prereze navarov in merili velicine, kot so:

• sirina navara b,

• visina temena navara n,

• globina uvara u,

• kot tangente iz fazne meje na povrsino temena navara y,

• povrsina prereza temena navara p.,

• povrsina prereza uvara P»

Geometrijski elementi preen ega prereza navara so prikazani na sliki 100. Na sirino vara v prvi vrsti vplivata kolicina pretaljenega dodajnega materiala ter visina oblocne napetosti. Visina temena navara je v medsebojni odvisnosti s sirino navara. Ce se npr. zmanjsuje sirina navara, se visina temena povecuje. Zato je potrebno rezultate ocenjevati kot celoto. Globina uvara je pri oblocnem varjenju funkcija varilnih parametrov (zlasti jakosti varilnega toka) in fizikalnih lastnosti osnovnega materiala. Kot tangente iz fazne meje na povrsino temena navara kaze na ravnotezje sil, ki so delovale na talino. Kot y je odvisen od nacina prehajanja materiala in vrste zascitnega medija kakor tudi od stanja povrsine osnovnega materiala.

b

Slika 100:

Prikaz geometrijskih elementov navara

Eksperimente smo izvedli z navarjanjem na ravno plosco z varilnimi parametri, kot so prikazani v tabeli 11. Varilne parametre smo nastavili tako, da so bile uporabljene jakosti varilnega toka za obe vrsti dodajnega materiala ter vse vrste zascitnih medijev enake. Zaradi tega je hitrost podajanja varilne zice oz. talilni ucinek nekoliko vecji v primeru uporabe strzenske zice. Uporabljeni so bili isti dodajni materiali ter zascitni mediji, kot so opisani v poglavju 2.3.


Tabela 11:

Nastavljeni varilni parametri

DODAJNI NACIN PREHODA I U Vi VV LK
MATERIAL MATERIALA rAl [V] [m/min] [m/min] [mm]
KRATKOSTICEN 160 18,1 2,3 0,16 25
PREHOD
MASIVNA PR~)EC 380 33,0 6,8 0,36 25
ZICA PREHOD
ROTIRAJOC 294 50,3 7 0,3 ~60
PREHOD
KRATKOSTICEN 160 18,3 2,5 0,16 25
STRZENSKA PREHOD
ZICA PRSEC 380 30,2 8,5 0,36 25
PREHOD Po varjenju smo v metalografskem laboratoriju izdelali makroobruse. Fotografije makroobrusov so dvakrat povecane. Meritve geometrijskih velicin smo pray tako izvedli na dvakrat povecanih makro prerezih navarov. Precni prerezi navarov, na katerih so bile opravljene meritve, so prikazani na sliki 101 za masivno zico ter na sliki 102 za strzensko zico. Rezultati varjenja z rotirajocim nacinom prehoda materiala pa so podani na sliki 103. Rezulati meritev geometrijskih velicin, opravljenih na precnih makro prerezih navarov, so podani v tabeli 12.

Tabela 12:

Rezultati meritev geomerijskih velicin precnega prereza navara

DODAJNI NACIN PREHODA ZASCITNI ZAP.ST. b n u r pn pu
MATERIAL MATERIALA MEDIJ NAVARA [mm] [mm] [mm] rol [mm"] [mm']
Ar 1 7 3,5 2 107 21 7
KRATKOSTICEN CO2 2 7,5 3,5 3 73 19,5 13,25
PREHOD Ar/C02 3 7,5 3,5 2,5 79 19 8,75
T.I.M.E. 4 7 3,5 2,5 72 19,75 8,75
Prasek 5 5,5 4 1 113 19 2,75
Ar 6 15,5 3 6 52 31 32,5
MASIVNA PRSEC CO2 7 14 3,5 6 72 36 49,5
ZICA PREHOD Ar/C02 8 14,5 3,5 6 48 34,75 45,25
T.I.M.E. 9 13 4 5 63 35,25 40,75
Prasek 10 15,5 3 4,5 61 34,5 37,75
ROTlRAJOC Ar 11 21,5 3 2 50 39,5 21,75
PREHOD Ar/C02 12 15,5 2,5 2,5 35 22,75 24,25
T.I.M.E. 13 17 2 2,5 40 25 24,25
Ar 14 9,5 4 1 61 25 8,75
KRATKOSTICEN CO2 15 8 3,5 2 90 22 9,5
PREHOD Ar/C02 16 8,5 4 2 72 25,25 9,5
T.I.M.E. 17 10 4 2 64 26,5 11
STRZENSKA Prasek 18 6 5 0,5 123 30,5 2
ZICA Ar 19 15,5 4 5 50 43,25 34,75
PRSEC CO2 20 16 3,5 5,5 48 38 47
PREHOD Ar/C02 21 14,5 4 7,5 66 39,5 49
T.I.M.E. 22 16,5 4 6,5 50 47,75 46
Prasek 23 14 4 4,5 77 34,75 34,75 VISOKOPRODUKTIVNO OBLOCNO TALILNO VARJENJE V RAZLICNIH ZASCITNIH MEDIJIH

95

KRATKOSTICEN PREHOD MATERIALA

PRSEC PREHOD MATERIALA

Ar

T.I.M.E

Prasek

Parametri

1= 160 A; U = 18,1 V; VV = 0,16 mlmin 1= 380 A; U = 33,0 V; VV = 0,36 m/min

LK = 25 mm; MASIVNA ZleA 1,6 mm; DEBELINA PLOCEVINE 10 mm

Slika 101:

Precni prerezi navarov (2-kratna povecava), varjenih z masivno zico, pri kratkosticnem (levo) ter prsecem nacinu prehoda materiala (desno)


96

KRA TKOSTICEN PREHOD MATERIALA

PRSEC PREHOD MATERIALA

Ar

Ar/C02

T.I.M.E

Prasek

Parametri

1= 160 A; U = 18,3 V; VV = 0,16 m/min 1= 380 A; U == 30,2 V; VV = 0,36 m1min

LK == 25 mm; STRZENSKA ZICA 1,6 mm; DEBELINA PLOCEVINE 10 mm

Slika 102:

Precni prerezi navarov (2-kratna povecava), varjenih s strzensko zico, pri kratkosticnem (levo) ter prsecem nacinu prehoda materiala (desno )


97

Ar

ROTlRAJOCI PREHOD MATERIALA

T.I.M.E

Parametri 1= 294 A; U = 50,3 V; VV = 0,3 m/min

LK R: 60 mm; MASIVNA ZleA 1,6 mm; DEBELINA PL. 10 mm

Slika 103:

Precni prerezi navarov (2-kratna povecava), varjenih z masivno zico, pri rotirajocem nacinu prehoda materiala

Z analizo makroobrusov na slikah 101, 102 in 103 ter iz izmerjenih podatkov iz tabele 12 lahko ugotovimo vpliv nacina prehajanja materiala, vrste dodajnega materiala ter vrste zascitnega medija na obliko preen ega prereza navara.

Za kratkosticni nacin prehoda materiala so znacilni visoko teme, ozek navar ter relativno plitev uvar. Rezultat varilnega procesa, pri katerem je bila dovajana strzenska zice, je plitvejsi uvar kot pri masivni zici. V vecini primerov, ki so navarjani s strzensko zico, je opazen enakomernejsi in poloznejsi prehod iz povrsine temena navara na povrsino osnovnega materiala (v povprecju manjsi koti y). Temena navarov varjenih s strzensko zico so sirsa in visja. Vzrok temu je, kot smo .le omenili, vecji talilni ucinek strzenske zice pri isti nastavljeni jakosti varilnega toka.

Pri kratkosticnem nacinu prehajanja materiala uporaba argona kot zascitnega medija rezultira v plitvejsem uvaru. Pri uporabi cistega ogljikovega dioksida ali plinskih rnesanic z dodatkom ogljikovega dioksida je opazen vecji uvar. Razloga temu sta najverjetneje visoka toplotna prevodnost ogljikovega dioksida ter sproscena toplota pri rekombinaciji ogljikovega dioksida na povrsini osnovnega materiala. Med navarom, varjenim v zasciti mesanice argon/ogljikov dioksid,


98

in navarom, varjenim v zasciti mesanice T.I.M.E., ni opaziti vecjih razlik. Uporaba praska kot zascitnega medija nam da za rezultat izredno plitev uvar. Vzrok temu je, da se dolocen delez dovedene energije v varilni proces porabi za taljenje praska, Zaradi tega je delez energije, ki tali osnovni material manjsi. Opazno je tudi visoko teme navara ter velik kot tangente iz fazne meje na povrsino temena navara (kot r okoli 118°).

Globok uvar, sirok navar ter relativno nizko teme so znacilnosti prsecega prehoda materiala. Globina uvara in sirina navara sta, ne glede na vrsto dodajnega materiala, priblizno enaki. Visina temena pa je pri strzenski zici nekoliko vecja (ze prej omenjeni vzrok - vecji talilni ucinek pri isti jakosti varilnega toka). Podobno ugotovitev kot pri kratkosticnem nacinu prehajanja materiala, glede lepsega prehoda povrsine temena navara na povrsino osnovnega materiala (kot r), bi lahko navedli tudi tu.

Uporaba cistega argona pri prsecem prehodu materiala ima za posledico znacilno obliko uvara. Ta je se posebaj izrazita pri uporabi masivne zice, medtem ko so pri strzenski zici linije uvara nekoliko mehkejse. Podobno kot pri kratkosticnem prehodu materiala ima tudi tu ogljikov dioksid velik vpliv na velikost uvara. Dodatek ogljikovega dioksida namrec bistveno poveca kolicino pretaljenega osnovnega materiala. Edina opazna razlika med uporabo mesanice argon/ogljikov dioksid ter mesanico T.I.M.E. je v globini uvara. Globina uvara pri mesanici T.I.M.E. je za 1 mm manjsa kot pri mesanici argon/ogljikov dioksid. Taljenje praska, ki sluzi kot zascitni medij, je tudi pri prsecem nacinu prehoda materiala vzrok za manjsi uvar.

Znacilnosti precnega prereza navara pri rotirajocem prehodu materiala so plitev uvar, sirok navar ter nizko teme navara. Potrebno je pripomniti, da rotirajoce prehajanje materiala ni bilo stabilno ne glede na vrsto zascitnega medija. Pojavljala se je velika kolicina obrizgov. Navari so bili zaradi slabe plinske zascite (prevelika razdalja med plinsko sobo in varjencem) porozni, kar je dobro razvidno iz slike 103 - primer Ar. Globina uvara le 2,5 mm, sirina navara priblizno 18 mm, visina temena 2,5 mm ter kot tangente r = 42° so tipicne geometrijske velicine precnega prereza navara pri rotirajocem prehodu materiala. V zasciti cistega argon a je bila sirina navara najvecja. Razlike med navaroma varjenih v zasciti mesanice argon/ogljikov dioksid ter mesanice T.I.M.E. ni mozno opaziti.

Izmerjene vrednosti so sluzile tudi za izracun nekaterih ze poznanih velicin, ki nazornejse opisejo obliko precnega prereza navara. To so:

• stopnja razmesanja:

SR = Pu .]00

P« + Pn

(49),

• faktor obl ike temena navara:

b J: =-

t n

(50),

• faktor oblike uvara:

b J, =-

11 U

(51).

Enacba (49) predstavlja t.i. stopnjo razmesanja, rezultat enacbe pa predstavlja tudi delez pretaljenega osnovnega materiala glede na celotno povrsino precnega prereza navara.

Izracunane vrednosti na osnovi eksperimentalnih rezultatov ter enacb (49), (50) in (51) so prikazane v diagramih na slikah 104, 105 in 106. V omenjenih diagramih predstavlja os x zaporedne stevilke navarov, ki so natancneje pojasnjene v tabeli 12.


99

60
~-~-- Sf rJf
50 --- -- - [0--- - -- - i~i-li;ii ,..;.; F
I\i ii, i
.-. riG
~
L
« 40 1-- "- - - - -~~. _. - - - - - -.
...,
z
«
'(f)
W
:E 30
~
«
...,
z 20
0.
0 Ii
I-
(f)
10 -11 -- ~ .. ---IX II
• ; i
L8 ~ ... --'.
0 ,
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23
ZAP. ST. NAVARA Slika 104:

Stopnja razmesanja za razlicne nacine prehajanja materiala, vrste dodajnega materiala in vrste zascitnega medija (oznake podane v tabeli 12)

9~---------- ,

~7 ~

«6 z

« z W5 :E W I-

~4 ::J en 03

Il:: o

~2 « u..

8

o L

I

----~---- :---; --------

--- - --- --

,-

-I

~111~1~1',p

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

ZAP. ST. NAVARA

Slika 105:

Faktor oblike temena navara za razlicne nacine prehajanja materiala, vrste dodajnega materiala in vrste zascitnega medija (oznake podane v tabeli 12)


100

Diagram na sliki 104 prikazuje, da je pri kratkosticnem nacinu prehajanja materiala (zap.st, navarov 1-5 ter 14-18) stopnja razmesanja manjsa kot pri prsecem nacinu (zap. st. navarov 6-10 ter 19-23). Pri kratkosticnem nacinu prehajanja so vrednosti stopnje razrnesanja okoli 28%, pri prsecem nacinu prehoda materiala pa 52%. Rotirajoci nacin prehajanja materiala dosega stopnje razmesanja priblizno 46%. Podobne ugotovitve, kot smo jih navedli glede globine uvara in vrste dodajnega materiala, veljajo tudi pri stopnji razmesanja. Varjenje s strzensko zico proizvede navare z manjso stopnjo razmesanja kot varjenje z masivno zico (razlika je priblizno 4%). Vpliv zascitnega medija na stopnjo razmesanja je bistven. Varjenje v Cistern argonu, ne glede na nacin prehajanja materiala in vrsto dodajnega materiala, daje med vsemi zascitnimi plini najmanjse vrednosti stopnje razmesanja. Manjso stopnjo razmesanja dosezemo edino v zasciti praska. Za razliko od cistega argona pa daje cisti ogljikov dioksid najvecje vrednosti stopnje razmesanja. Razlog temu tici v visoki toplotni prevodnosti ogljikovega dioksida ter sprosceni toploti zaradi rekombinacije ogljikovega dioksida na povrsini osnovnega materiala. Ce posplosimo, lahko ugotovimo tudi, da je stopnja razmesanja pri varjenju v zasciti mesanici T.I.M.E. manjsa kot pri varjenju v zasciti mesanice argon/ogljikov dioksid.

Na sliki 105 je prikazan diagram, ki predstavlja odvisnost faktorja oblike temena navara. Faktor oblike temena navara lahko interpretirano na sledec nacin: cirri vecji je faktor oblike temena navara, tern sirse in nizje je teme navara. V prvi vrsti je iz diagrama razvidno, da najvecje vrednosti dosega varjenje z rotirajocim nacinom prehajanja materiala (povprecna vrednost je 7,42). Pri prsecem nacinu prehoda materiala je faktor oblike temena navara velikosti 4,1, pri kratkosticnem prehodu pa 2,0. Najnizji faktor oblike tern en a navara (visoko in ozko tern e) smo dosegli pri varjenju s kratkosticnim nacinom prehoda materiala v zasciti praska (vrednost faktorja je 1,3). Kar se tice vpliva vrste zascitnega plina na velikost faktorja oblike temena navara, pa ne bi mogli podati enotne ugotovitve.

12~--------------------------------------------~1~------------I

·1 .

."

r:

...

-

....

10

s

~ 8 ~

::l

W

~ 6 ..J

OJ

o

~

o

~ 4

~

2

...........................

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ZAP. ST. NAVARA

Slika 106:

Faktor oblike uvara za razlicne nacine prehajanja materiala, vrste dodajnega materiala in vrste zascitnega medija (oznake podane v tabeli 12)


101

Podobno miselnost, kot je veljala za interpretacijo slike 105, uporabimo tudi za tolmacenje diagrama na sliki 106. V analizo je sedaj podrobneje zajet uvar in ne teme navara. Faktor oblike uvara je tern vecji, cim vecja je sirina navara in manjsa je globin a uvara. Velik faktor oblike uvara dosezemo pri rotirajocem nacinu prehajanja materiala (povprecna vrednost je 8). Na splosno lahko ugotovimo, da dobimo sirsi in plitvejsi uvar, ce uporabimo strzensko zico namesto masivne. Tudi uporaba praska kot zascitnega sredstva rezultira v vecjem faktorju oblike uvara. Ker smo pri varjenju s strzensko zico v zasciti praska ter kratkosticnim nacinorn prehoda materiala dosegli izjemno plitev uvar ( Ie 0,5 mm - glej tabelo 12), je tudi faktor oblike uvara izredno velik (vrednost je 12). Vpliv vrste zascitnega plina na faktor oblike uvara je podoben, kot je vpliv vrste zascitnega plina na globino uvara oz. tudi stopnjo razmesanja. Najozji in najglobji uvar dosezemo, ce uporabimo ogljikov dioksid kot zascitni plin. Sledita mu mesanici argon/ogljikov dioksid in T.I.M.E. Velik faktor oblike uvara med zascitnimi plini pa dosega varjenje v zasciti cistega argona.

Magisterska Naloga MSC Thesis Marjan Suban

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Magisterska Naloga MSC Thesis Marjan Suban

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNlVERZA V LJUBLJANI FAKULTETAZA STROJNISTVO

You might also like

Magisterska Naloga MSC Thesis Marjan Suban

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Magisterska Naloga MSC Thesis Marjan Suban

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

﻿UNlVERZA V LJUBLJANI FAKULTETAZA STROJNISTVO

You might also like

UNlVERZA V LJUBLJANI FAKULTETAZA STROJNISTVO