UNIVERZITET „SV.

KIRIL I METODIJ“ - SKOPJE

PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET
INSTITUT ZA ETNOLOGIJA I ANTROPOLOGIJA

Mirjana P. Mir~evska

VERBALNI I NEVERBALNI ETNI^KI

SIMBOLI VO GORNA REKA

Skopje, 2007
2
Geologijata e vreme strukturirano kako prostor

Claude Levi-Strauss

Na prof. d-r Mirjana S. \orgieva,

so najgolema po~it

3
 SODR@INA

PREDGOVOR .......................................................................................7
VOVED ................................................................................................11
1. ETNI^KI PROCESI...............................................................15
1.1. Teritorija ...................................................................................15
1.2. Geografski faktor na izolacija ...........................................22
1.3. Op{testveno-ekonomska i politi~ka situacija ................26
1.4. Modus na migracii-imigracii, konfesionalni i etni~ki
promeni ...............................................................................................36
2. ETNOLO[KI MATERIJAL ZA ETNOGENEZATA NA
GORNA REKA ...................................................................................54
2.1. Op{testven `ivot.....................................................................54
2.1.2. Struktura i funkcii na seloto ..........................................73
2.1.2.1. Selata vo Gorna Reka kako op{testveni i ekonomski
zaednici ..............................................................................................76
3. ETNI^KI IDENTITET NA GORNOREKANCITE.....109
3.1. Definicii za etni~kiot identitet i negova
funkcija............................................................................................109
3.2. Etni~kiot identitet na Gornorekancite izrazen preku
oficijalnite popisi .....................................................................117
4. ETNI^KI SIMBOLI............................................................131
4.1. VERBALNI SIMBOLI^KI SISTEMI ......................133
4.1.1. Jazik .........................................................................................133
4.1.2. Predanija za potekloto.......................................................137
4.1.3. Li~ni i semejni imiwa ........................................................147
4.1.4. Terminologija na srodstvo.................................................153
4.1.5. Etnonimi ................................................................................158
4.2. NEVERBALNI SIMBOLI^KI SISTEMI ..............165
4.2.1. Vera..........................................................................................165
4.2.1.1. Praznuvawa povrzani so narodnata religija ..............166
4.2.2. Ishrana ...................................................................................177
4.2.2.1. Sekojdnevna ishrana od rastitelno i `ivotinsko
poteklo..............................................................................................178
4.2.2.2. Obredna hrana za posebni priliki................................187
4.2.2.2.1. Hrana za kalendarski i semejni praznici ................187
4.2.3. Ku}a..........................................................................................196
4.2.4. Narodna nosija.......................................................................207
4.2.4.1. @enska narodna nosija .....................................................212

4
4.2.4.2. Ma{ka narodna nosija ......................................................220
ZAKLU^NI RAZMISLUVAWA .............................................226
RESUME.............................................................................................245
BIBLIOGRAFIJA ......................................................................260
P R I L O Z I..................................................................................280
SPISOK NA INFORMATORI:..............................................288
INDEKS NA IMIWA I POIMI..........................................290

5
6
PREDGOVOR
Po{irokiot etni~ki predel Reka go zafa}a krajniot
zapaden-severozapaden del na R. Makedonija. Se deli na tri
predeli: Gorna Reka, Dolna Reka i Mala Reka. Gorna Reka
koja e predmet na na{eto istra`uvawe go opfa}a gorniot del
od slivnoto podra~je na rekata Radika do Bo{kov most na jug.
Oblasta e tipi~no planinska, opkru`ena so visoki i te{ko
proodni planini, so silno manifestirana geografska
izolacija.
Gorna Reka so svoite, nekoga{ dvaeset i dve, a denes
sedumnaeset sela, pretstavuva izrazito limitrofno podra~je,
koe se grani~i: od severnata strana so Goranite, od zapadnata
so Pi{kopejcite, od isto~nata so Mavrovcite i
Gornopolo`anite, a od ju`nata so Mijacite i mija~kata
torbe{ka subgrupa. Site tie iako `iveat zaedno na
po{irokiot, no teritorijalno relativno mal prostor,
uspeale da ja so~uvaat svojata etni~ka i kulturna
individualnost do deneska. Vo taa smisla Gorna Reka
pretstavuva t.n. "etni~ki tromb" - zona so specifi~no
opkru`uvawe kade {to se dopiraat razli~ni kulturi, veri i
jazik. Sepak, `iveej}i vo edno takvo opkru`uvawe, sosema e
razbirlivo me|usebnoto vlijanie vo site sferi na
~ovekovoto opstojuvawe vo predelot.
Osnovnite istra`uvawa vo ovoj predel se napraveni
vo periodot pred Vtorata svetska vojna, od strana na
nekolkumina istra`uva~i. Publikuvanite trudovi se
odnesuvaat na pra{aweto za navleguvawe na albanskiot
etni~ki element vo Gorna Reka (Nikoli} T. Rista),
antropogeografski istra`uvawa vo predelot (Smiqani}
Toma, K'n~ov Vasil), etnopsiholo{ki prikazi (Nedeqkovi}
Du{an), kako i nekolku separatni prilozi (Cviji} Jovan,
Filipovi} Milenko). Po vojnata, povtorno od oblasta na
antropogeografijata korisni informacii dobivame od
trudovite na Trifunoski Jovan, koj iako nema zasebno delo vo
koe bi se prezentirale podatocite samo za Gorna Reka,
sepak vo site negovi trudovi kade {to tema na istra`uvawe
se migraciite na albanskoto naselenie vo nekoj od sosednite
predeli na Gorna Reka, ili na teritorija na cela zapadna R.

7
Makedonija, opfaten e i na{iot prou~uvan predel. No,
konkretno od oblasta na etnologija i antropologija, na ovoj
predel, osven trudot od oblasta na etni~kata istorija na
Gorna Reka i sosednite predeli od Palikru{eva Galaba
(Palikru{eva G., Nekoi elementi za etni~kata istorija na
Gorni Polog, Mavrovsko i Gorna Reka, Gostivarski kraj,
kniga prva, Gostivar, 1970g., 181-194) objaveni se i nekolku
trudovi, vo koi glavno e prezentiran terenski materijal
(gra|a) za svadbata, (Kali~anin-@e`eq Tatjana,
Sovremenata sostojba na svadbata vo selata na Gorna Reka,
MF, XVIII, br. 35, Skopje, 1985g., 135-147) kako i za narodnata
arhitektura vo Gorna Reka (Brezoski Slavko,
Arhitekturata na selata vo Gorna Reka, BNKS, 1974-1975,
Skopje, 1976g., 164-170). Iako separatno, vo sostav na drugi
trudovi mo`e da se najdat korisni podatoci za Gorna Reka,
(Zdravev \or|i, Limanoski Nijazi, Todorovski Gligor,
Matkovski Aleksandar).
Vakvata sostojba, vo uslovi koga nema poopstojen trud
od oblasta na celokupnata narodna kultura, ili barem od
najrelevantnite nejzini sostavki, smetavme deka bi bilo
sosema prifatlivo da se zafatime so izrabotkata na
pokompleksen trud za ovoj etni~ki predel. Tokmu
sovremenite pojavi i procesi, koi pokraj ve}e
konstatiranite, ni dadoa pri~ina pove}e vo taa nasoka.
Celta na ovoj trud e tokmu registriraweto na etni~kite
simboli koi bi pridonesle vo rasvetluvaweto na pra{aweto
za etni~kiot identitet na Gornorekancite. Osven toa,
pra{awata za etni~kata kultura na Gorna Reka ostanuvaat
otvoreni i poradi delumniot nedostatok na komparacii so
sosednite etnografski predeli vo Albanija, Srbija, potoa
Gorni Polog, Mavrovsko Pole i t.n. "{opski sela" vo
Ki~evija. Poradi toa, vo tekot na rabotata postojano se imaa
vo predvid sostojbite vo pooddelni segmenti na narodnata
kultura vo sosednite etnografski celini. Isklu~ok od ova e
etni~kiot predel Gora (vo severna Albanija i Kosovo,
Srbija) podelen so dr`avna granica, koj e naselen so
islamizirano makedonsko naselenie, koi poradi celokupnata
dene{na sostojba, ne bea dostapni za terensko istra`uvawe,
iako za pooddelni pra{awa e konsultirana i relevantna
stru~na literatura.
Vo ramkite na postavenata tema izdvoeni se
najkarakteristi~nite pra{awa {to mo`at da pridonesat kon
oformuvawe na zaklu~oci od domenot na etni~kiot identitet
~ii pridru`ni komponenti se etni~kite simboli. Tuka

8
spa|aat: pra{aweto za etnogenezata, demografskata slika na
terenot, strukturata na semejstvoto i seloto so site nivni
funkcii (biolo{ko-reproduktivna, vospitna, op{testvena,
ekonomska, obredna), potoa verbalnite simboli~ki sistemi
(jazik, li~ni i semejni imiwa, predanija za potekloto,
etnonimi), i neverbalnite simboli~ki sistemi (vera,
ishrana, `iveali{ta i narodna nosija).
Trudot ne pretendira na seopfatnost. So svojata
sodr`ina, obraboten i prezentiran materijal toj nastojuva da
predizvika nau~en interes za prou~uvawe na etni~kite
identiteti vo site formi.
Na krajot ja koristam ovaa mo`nost da im izrazam
blagodarnost na site Gornorekanci osobeno na semejstvoto na
Filka i Jovan Jovanovski od Vrben. Isto taka im se
zablagodaruvam i na recenzentite: prof. d-r Aneta Svetieva,
prof. d-r \or|i Zdravev, akademik prof. d-r Petar Vlahovi},
prof. d-r Krste Bogoeski i prof. d-r Aleksandar Stojmilov
za kontinuiranata i nesebi~na pomo{ i poddr{ka vo tekot na
podgotovkata na materijalot za pe~at.
Izlo`eniot materijal e odbraneta doktorska
disertacija na Prirodno-matemati~kiot fakultet na
Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje - april, 2004
godina pod mentorstvo na prof. d-r Aneta Svetieva.

Avtorot