Professional Documents
Culture Documents
-
- 16
18 (1997-2000 ) , .
.
,
.
.
.
.
.
.
-
.
.
.
,
.
, -
,
.
. (
2001 )
?
-
.
.
, , .
-
. .
,
-
.
,
.
(
) -
.
,
.
.
:
:
Hramot na vistinata....
Garon otide po svoite obvrski od koga mi go poka`a mojot nov dom, mojata mala odaja
nema{e prozori, yidovite bea od bel metal a pod nego gol kamen, postelata be{e eden
krevet od slama...Legnav i razmisluvav,taka izminaa nekolku ~asovi vo barawe na
logi~ko objasnuvawe no {to i da mi padna na um taa ve~er be{e daleku od ona {to mi
go ka`a Gospodarot....
Na otvorot koj prestavuva{e vrata na moeto odaj~e se pojavi `enska prilika vo
crno so prevez preku liceto, ne ni o~ekuvav deka toa e taa no toga{ ne be{e ni
va`no...
Vo znak na se}avawe-mi go stavi okolu vratot lan~e od bel metal so plo~est tenok no
{upliv disk...od taa blizina i gi zabele`av crnite krupni o~i.
Sega se e na svoeto mesto, donesi ni go plamenot povtorno qubov.-se pokloni i me
pregrna. Vo toa vreme ni odblisku nemav poim od kolkavo zna~ewe be{e toj "
podarok" , a i izrazot mi se pri~ini kako da e nekoj pozdrav koj obi~no se ka`uva na
ova mesto no podocna ne go ~uv voop{to.
Se vikam Hal.-se nasmevnav.
Ne se prestavi... samo povtorno mi se pokloni so izvinuvawe i so seriozen ton na
glasot formalno mi soop{ti deka Gospodarot me bara gore vo Stra`arnicata i deka
taa }e me odnese tamu...
Vratite na cilindri~niot lift se otvorija na vrvot na Stra`arnicata...devojkata
ostana.
Stra`arnicata be{e edna kru`na kupola so goli prozori na metalnite
yidovi.Dodeka veterot predizvkan od nekakov tainstven provev se ~uvstvuva{e niz
celata prostorija Gospodarot so }ulavka na glavata zjapa{e vo belite
oblaci.Gospodarot go primeti na{eto prisustvo, ja simna }ulavkata i se razviori
negovata ramna bela kosa, no vo eden moment so silen tresok se spu{tija metalnite
poklopci na prozorcite veterot se sepna i naglo nastana mrak, ti{ina...mir.
Gospodarot mol~e{e se dodeka ne se raspali siniot plamen vo sredinata na
Stra`arnicata i kako {to plamenot ja osvetluva{e prostorijata paralelno
Gospodarot mi gi obelodeni tajnite...
Gledam te ma~at mnogu pra{awa mlad Hal....
Gospodaru do v~era begav niz {umata na planinata nad gradot Ovtsbor mestoto od
kade doa|am.Po onesvestuvaweto se razbudiv ovde a sega ne sum siguren deka ova e
istata planina i deka toa se slu~uva{e v~era....
Se {to se slu{a{e bea udarite na veterot vrz metalnite poklopci .
Gospodarot sve~eno i konkretno mi odgovori-
Ova e planinata Va Mont Palan Ena edna od najvisokite na ovoj svet a nejzinite
tajni se zatrupani vo dlabokite neproodni snegovi.Vo hramot edna od prostoriite e
Sobata na kafezi, tamu gi ~uvame ubavite, ~udnite, korisnite i nekosrinite
primeroci na `ivotinskiot svet kako od estetski taka i od obrazovni odnosno
samoobrazovni pri~ini.
Na hramot mu slu`i mo}ta na pove}e ma{ini me|u koi i " grablivkite" .Leta~ki
ma{ini opremeni za razli~ni zada~i me|u koi i lov na `iv plen, bidej}i
VaMontPalanEna le`i zatrupana vo snegovi vo koi `ivotot e nevozmo`en zatoa
grablivkite lovat na drugi planini po celiot svet.Koga velam po celiot svet mislam
bukvalno Hale.Grablivkite go lovat plenot spored telesnata toplina tebe
ednostavno edna od na{ite grablivki te zamenila za `ivotno, za plen i ni te donese
ovde a toa {to si nepovreden e samo ~ist dokaz deka grablivkite se pokorni slugi na
zakonot plenot da bide uloven nepovreden.A toa deka grablivkata grabnala ~ovek e
zatoa {to retko se o~ekuva prisustvoto na lu|eto vo divite zafrleni mesta.
Koga, pred kolku vreme te ulovila " grablivkata " ne znaeme bidej}i " grablivkite"
o`ivuvaat na nekolku ciklusi a imeto na tvojot grad ne ni zna~i ni{to deka ve}e
odamna sme izolirani od civilizacijata so isklu~ok na Kapitolot.
Gospodaru zar toa zna~i deka taa " grablivka" kako {to ja narekuvate mo`ebi i me
prenela od eden kraj na svetov do drug.
Tokmu toa Hal .
Ne e va`no i onaka koga begav od tamu nemav odredena destinacija barem po nekoja
ogromna sre}a slu~ajno se najdov ovde...
Da slu~ajno...-izusti Gospodarot navlekuvajki ja }ulavkata {to be{e znak da si
odime... devojkata me povle~e vo cilindri~niot lift od kulata a u{te vo liftot go
slu{nav tresokot od otvaraweto na metalnite kapaci od prozorcite gore vo
Stra`arnicata.
Arenata
Toa be{e re~enicata koja stoe{e nad site vlezovi i izlezi odvnatre i odnadvor vo
Golemata Biblioteka.
Ako nekoga{ lu|eto me smeetaa za obrazovan ~ovek toa nesomneno be{e zasluga na
~asovite i ~asovite pominati vo ~itawe vo Golemata Biblioteka.Kako {to u~e{e
Gospodarot:
Knigata e ogledalo na du{ata na li~nosta koja ja napi{ala bidej}i taa ne e celata
li~nost.Knigite ni se va`ni. Zo{to? Vo niv se ispi{ani `ivotite, iskustvata
rabotite za ~ie postoewe sme nesvesni, no i vo niv e i odgovorot kako da ne se pravat
istite gre{ki.
Vo toa i se sostoi besmrtnosta na ~ovekoviot duh bidej}i ne e ~ovekot onoj
besmrtniot tuku ideata, prikaznata niz koi toj duhot preku knigata ostanuva
besmrten a nie sme tuka da go reinkarnirame i o`ivuvame. Lu|eto mislat deka
knigite koi ne se celosno vistiniti, mitologiite i fantaziite ne se adekvatni na
stvarnosta i zatoa nemo`at da ne nau~at na ni{to vo vrska so stvarnosta, tuka tie
gre{at.
Knigi vo koi nema udel fantazijata ne postojat, no knigite moraat da bidat
najblisku do vistinata {to mo`e.Mitologiite i fantaziite se samo preuveli~en i
ponedosaden vid na uka`uvawe preku simboliki za opasnosnostite na i vo `ivotot.
Onie koi gi stavat poukite i prikaznite na hartija moraat da ja nau~at svojata
obvrska i bezuslovna pokornost kon vistinata.-toa bea potpolno istite zborovi koi
gi izgovori Gospodarot vo svoite izlagawa....ni eden glas ni e den zbor ne mu pobegna
na moeto budno vnimanie, vo toa vreme bev kako sunger koj prima vlaga, zenica koja
golta svetlina a blagodarenie na pamteweto vo momentov go zarobuvam duhot na
hartija.
" Vo tekot na no}ta duhot e posloboden, no}ta i mrakot ne pravat onakvi kakvi
{to treba da bideme, a ovde i pokraj mrakot mo`eme da nau~ime deka utroto ne
svestuva za neharmoni~nosta na `ivotot." -kako {to ~esto objasnuva{e Gospodarot.
Se se}avam deka porano imalo slu~ai koga no}ta sum bil po~ustvitelen i
poranliv na zanes, dodeka utroto toa ~uvstvo go nemalo.
Ovde se budev vo utro bez dnevna svetlina, no i bez toa ja dobivav istata {lakanica i
toa se slu~uva{e mnogu ~esto.
No ovojpat se se smeni.
Koga gi osetiv neprijatnostite na utroto,i pomislata na naporniot den voop{to ne
se oneraspolo`iv bidej}i i sega go imav istoto ~uvstvo od minatata no} dodeka bev so
Ena.
Ovoj pat ja dobiv {lakanicata i samo se nasmevnav.
Gospodarot ni uka`a i raska`a za Praznikot na plamenovata Radost i Taga koj
istoriski e edinstveniot den vo godinata koga siniot plamen ja menuva bojata kon
posvetla bela boja.Na ovoj praznik starata tradicija se stremi kon opivawe od
fizi~ki i psihi~ki vid so cel da se vidi ubavoto vo tagata i radosta.
No i bez toa ovoj den ne mi be{e obi~en.O~igledno toa ne be{e slu~ajot so Garon no
se ~ine{e deka toj nikoga{ ne ja gube{e svojata vedrina. Re{iv da se strpam da gi
zav{ime ve`bite vo Arenata pred da mu raska`am za Ena, no iskrsna ne{to
neo~ekuvano.
Vo sedinata na eden od " tancite na se~ivoto" se pojavi edna debelkasta `ena vo
Arenata i ne zamoli za vnimanie, Gospodarot u~tivo ja prekina ve`bata a nie so
netrpenie ~ekavme da vidime vo {to e rabotata.
Gospodaru v~era docna vo ve~erta vo podno`jeto na hramot ni dojdoa novi gosti od
Kapitolot -`enata zema vozduh i so glas koj vreva{e strahopo~it ni go predstavi
dvorjaninot: Sovetnikot i Lojalniot Vezir desnicata na Narodot i sluga na
Suverenot negovata visost Felont Lagar.
Site zjapaa vo otvorenata dvojna metalna vrata i site o~ekuvaa da vidat nekoj
debel prepotenten dvorjanin ~ija formalna poseta e edinstveno vo znak na
bes~ustvitelno obele`uvawe na Praznikot na Radosta i Tagata i vo znak na prividna
~est kon Gospodarot.
No...hah sekoga{ ima no ...No voop{to ne be{e taka...
Se pojavi edno nasmeano lice, so sme|i brada i brkovi a na grbot mu pa|a{e sobranata
dolga zatesto-`olta ramna kosa. Iako be{e nekade okolu 40tina godini negovoto
zdravo telo se istaknuva{e i pod bogatata obleka.Na pojasot ima{e me~ od bel metal
so ist broj gravuri kako i Gospodaroviot.
Gospodarot stoe{e kade {to be{e.Ne ni padna voop{to ve{ta~ka nasmevkata na
ovoj nepoznat iako so povremenoto bleskawe na negovite beli zabi ja pomina celata
Arena.Ima{e ne{to vo negoviot od i iskrite vo negovite sini o~i {to odava{e
zna~ewe na stabilna li~nost i vistinski ~ovek.
Dojde pred binata-oltar od koja gospodarot gi poka`uva{e ve`bite, liceto mu
stana seriozno i kako da pravi nekoj ritual klekna na ednoto koleno i so znak na
najponizen poklon izusti:
-Se vrativ za Gospodaru.Neka Praznikot na plamenot ostane ve~na radost.
Ispravi se Felonte Lagar.-se nasmea Gospodarot.
Racete im se sklopija na podlakticite, a Gospodarot za raka go digna sinokosiot
~ovek na binata.Se pregrnaa i se izbacija vo obrazite.
Tatko...
Sine...
Ovie zborovi se pro{irija so molskavi~na brzina niz populosot vo Arenata, koja se
ispolni so radosni izvici i ~ukawe na metalot od {ipkite.
Vezirot Felont se simna od binata da se pozdravi i so starite prijateli, o~igledno
be{e deka golem del od `ivotot be{e pominal vo Hramot na vistinata.Ovoj ~ovek
zra~e{e od ona iskreno toplo ~uvstvo na vra}aweto vo svojot vistinski
dom.Prodol`i i li~no se rakuva{e so site lu|e vo Arenata iako nosea
prevezi.Tutorite i onie koi gi sledea ve`bite odstrana dojdoa samo da go pozdravat
stariot prijatel.
Radosta i vedrinata se {ire{e iskreno vo na{ite srca, ne ni se veruva{e deka ovoj
~ovek e Gospodaroviot sin.
Gospodarot ja najavi tradicionalnata Gozba vo Glavnata Trpezarija.Po ~etiri
~asa Glavnata Trpezarija be{e spremna, bukvalno celiot hram be{e staven vo pogon
za taa cel i bukvalno celiot hram u`iva{e vo Gozbata.Crnoto vino be{e samo eden
od pijalocite koi go zamatuvaa umot.
Kako {to re~e Gospodarot :Na ovoj den gi trgame prevezite i istapuvame pred
drugite bez sram ~isti i iskreni.Neka Praznikot na plamenot ostane ve~na radost.
Nema{e nikakvi merki za disciplina ili pak za predozirawe vo pieweto.Sekako
deka ima{e incidenti no bukvalno se be{e vo red bide}i celata Glavna Trpezarija
be{e pijana i nikoj ne se pobuni osven retkite koi odbivaa da pijat.
Gospodarot u~e{e: Ima tokmu tri raboti koi go osvojuvaat i razne`nuvaat i opivaat
umot
Tie tri raboti se :muzikata,pieweto i qubovta.
Golemata Trpezaija se nao|a{e tokmu na ekvatorot od planinata-hram vedna{ pod
Golemata Biblioteka koja be{e najprostranata odaja vo celiot hram.
Posetitelite koi imaa umetni~ki ve{tini za muzicirawe ja pravea atmosferata se
poubava i poubava.Pieweto i jadeweto be{e vo neograni~eni koli~ini, iako neznam
od kade doa|a{e.Samo koga bi mo`ele da ja zamislite taa slika na `itelite na edna
tolku ogromna gradba sobrani vo edna edinstvena odaja, naredeni pome|u drvenite
masi kako kalta pome|u kamewata od koi se pravea selskite ku}i.Celiot xagor,
tivkata vreva na stotini glasovi i stotini pesni ispome{ani vo nepregledna
radost.Mislev deka bev premnogu pijan koga gledav su{testva so humanoiden oblik
koi bea me{avina od ve}e poznatite `ivotni i ~ovek, no toa ne be{e od vinoto.
Se ~uvstvuvav kako da sum se zaboravil vo nekoj son i seu{te ne sakam da se
razbudam.Prosto ne im veruvav na svoite o~i na samata gledka...
Znaev deka bev ispil premnogu, premnogu imav ispieno toj svetol den.Velam svetol
bidej}i navistina i be{e bukvalno vo vistinskata smisla na zborot.Na ovoj praznik
siniot plamen dobiva{e beli~asta boja.Site pieja.Po~nuvaj}i od Gospodarot na koj
o~igledno koli~inata nema{e skoro nikakvo dejstvo.
Se najdov preterano pijan, gu{nat so Garon peej}i nekoja pesna ~ii zborovi edvam gi
znaev zaedno so drugiot del od pijanoto dru{tvo.Koga i da e kolku i da bev pijan
mo`ev da odam pravo i da zboruvam jasno.Vsu{nost ubavo be{e ~uvstvoto koga ~ovek e
pijan da znae deka i drugite okolu nego se pijani.No slu~ajot be{e
pomasoven.Frapantna be{e gledkata na masata populus koj se klate{e po ritamot na
tapanot i koj odava{e znaci na prijatno dettcko ludilo.
Ne be{e ~ista slu~ajnost toa {to na{ite mesta bea vo blizina na Gospodarot i
negoviot sin, toa be{e od pove}e pri~ini.
Mi se pri~ini deka na drugiot kraj od Trpezarijata se prave{e svadba....se najavuva{e
i nastap na nekoj golem vol{ebnik no ne ostanavme da ja prosledime proslavata
dokraj.
Vinoto be{e crno, nijansite na crvenata boja bea slabi no sepak bea prisutni.Toa
crnilo me potseti na nejzinite o~i.Se}avav kako crniloto na tie o~i mi go
nagrizuva stomakot i mi go raznesuva umot.Tokmu vo momentot koga mi dojde
pomislata deka nema da ja najdam, deka nema da ja vidam pak....tokmu toga{ go slu{nav
svoeto ime:
Hal qubov.-stoe{e nad mene vo prekrasen bel fustan a crnite o~i i bleskaa od
te~nosta vo peharot koj odmara{e vo nejzinite beli race.
Koga stanav od masata ne bev ba{ siguren dali se ~uvstvuvav deka se budam ili deka
zapa|am vo son.Zborovite ne ni bea potrebni.Usnite ni se sklopija vo vekovno
o~ekuvaniot sovr{en bakne`.Vo toj moment se isklu~ija site zvuci site pesni, a i
prisustvoto na celata masa ve}e nemo`ev da go setam.
Bevme sami.Jas i Ena.Nikoj drug nema{e na svetot.I dvajcata bevme mladi
,pijani,slobodni i zaqubeni.
Sovetnikot i lojalniot Vezir, desnicata na Narodot i Suverenot negovata visost
Felont Lagar a voedno i Gospodaroviot sin be{e dojden so negovata prekrasna
sopruga Deaz i nejzinata pridru`ni~ka.Imeto na pridru`ni~kata be{e Ena, toa
be{e samo ime...Ja imav vo svoite race.Vo praznikot na plamenot ja vidov radosta a za
tagata ne se ni zapra{av.Isto kako {to siniot plamen na toj den ja dobiva{e
beli~astata boja isto taka osetiv deka ova e mojot najsvetol den.Duri dobiv vpe~atok
deka siniot plamen se odnesuva taka tokmu poradi mene.
Runite
Odprvin dobiv vpe~atok deka taa " ^uma" be{e simbolika za nesre}ata
na ovie lu|e no pokraj toa ima{e i ne{to mnogu pove}e...
Nesmeeme da se zadr`ime dolgo na ova mesto presvetol...ima polno raboti koi
gi znam za ^umata a i polno koi ne gi znam.-izgovori Sena dodeka pe{a~evme vo
pravec koj taa go odredi.
Sena {to e vsu{nost ^umata?-ja pra{av samovilata.
Ova naokolu e rezultatot od nea, presvetol.
Taa e bolest.Dvorjanite ne mo`ele da se pomirat so svojata smrtnost presvetol, na
smetka na gubewe na zadovolstvata ne sakale da se obidat da si go prodol`at
`ivotot.Zatoa ja sozdale ^umata presvetol...za siroma{nite.
Koga gi isklu~ile predhodnite re{enija ostanalo toa da im go skratat `ivotot na
obi~nite lu|e presvetol so cel tie prividno da `iveat podolgo od niv zemaj}i
nekakov serum... istiot toj serum te~e niz va{eto telo presvetol...zatoa i ne ve
dopira ^umata.
Ili toa ili ste su{tevstvo kako i jas.No vie ste ~ovek.
Neznam kade bi mo`el da go zemam toj serum, mo`ebi se slu~ilo bez moe znaewe
mo`ebi preku hranata...
Stignavme.-Sena me prekina i podocna odgovorot koj ne go pobarav tuku sam dojde...
Stignavme pred edna zgrada koja nalikuva{e i na okolnite.
Ka~ete se-se slu{na glasot na ~ove~eto so kadrava kosa i detski rast.
Dodeka gi iska~uvavme skalite Sena mi objasni deka " toa" i e prijatel nekoga{en
dvorjanin, koj bi trebalo da ni dade nekoi napravi za da ja premineme Sne`nata
pustina na sredinata od Kapitolot koja go deli Krvatot na Siroma{nite od dvorot.
Vratata be{e otvorena, a zad nea be{e ~ove~eto, o~igledno sozdadeno preku Gen-`in.
Mi ja podade svojata krznena raka so mali kratki tapi kanxi vo znak na pozdrav... se
rakuvav so nego so iskreno po~ituvawe.Otkako go izgovoriv svoeto ime negovite
kopita se previtkaa vo poklon:
Pregolema ~est, presvetol.Seu{te ja cenime na{ata sloboda I vi ja bele`ime
neizmernata blagodarnost.-toga{ ne mo`ev da si ja objasnam ovaa reakcija.
Ritas i samiot znae{ na koj rizik se izlo`uvame doa|aj}i vo jadroto na ^umata, ni
trebaat termo-barieri za da ja premineme Sne`nata pustina.-indiretno Sena mi go
otkri negovoto ime.
Sekako sestro, no }e treba pove}e od termo-barierive za da se pomine pustinata.-ni
gi podade ra~nite metalni alki.Sena mi poka`a kako se koristi, no ne ja isprobav vo
momentot.
]e vi poka`am presvetol.-male~koto su{tevstvo zema drug vid na alka i vo momentot
koga ja sklopi na rakata gi snema negovite {epi i kopita...pred nas stoe{e edno
~ove~ko xuxe koe voop{to ne ni ima{e alka na rakata.
Sena malku se nasmevna na moeto ~udewe.
Toa e samo hologramska proekcija presvetol Hal, igra na svetlina, izvorot e alkata.
Nauka...a ne magija.-izustiv samouvereno dodeka mu gi dopirav kopitata na mojot nov
prijatel gledaj}i nekakvi noze vo ~izmi~ki na istoto mesto.
Neverojatno, ~udesno.-izustiv a Sena samo se nasmevna stavaj}i ja alkata na rakata.
Vo naredniot moment pred mene ne stoe{e vilata Sena tuku nekakva partalava
gnasna zacrneta ciganka potprena na nekakvo trulo drvo namesto na mojot me~ koj i go
doveriv...
Alkata raboti i na najmala svetlina odnadvor, taa ne e izvor, no iako vo potpolniot
mrak otka`uva toa ne e va`no bidej}i toga{ nikoj ne gleda...
Dosega imavme sre}a {to site spieja....-glasot i" be{e nepromenet.
Morame da se prepravime presvetol Hale inaku siroma{tijata }e ne rastrgne iako ne
nosime pari vo nas, }e ne rastrgne bidej}i sme razli~ni...
Alkata {to mi ja dadoa ima{e pove}e opcii no vo toa vreme ne mi bea
potrebni.Dovolno be{e toa {to koga poglednav vo skr{enoto polovi~no ogledalo
vidov slika na eden slep starec ~ij lik gor~e{e od grdost.Toj starec ima{e `olti
zabi, sivi slepi o~i i predvreme ostareno lice no sepak vo negovite dvi`ewa ja
prepoznav svojata stava vo ogledaloto.I me~ot na Gospodarot se be{e pretvoril vo
lastegarka ili podobro re~eno bastum.
Mora{e da stigneme do nekoja stambena zgrada na ~ij krov se nao|a{e letalicata so
koja xuxeto treba{e da ne preveze preku polovinata na Kapitolot nare~ena Kvartot
na Siroma{nite do po~etokot na Sne`nata pustina.
Ne treba{e da pomineme golem pat do taa zgrada no toj pat be{e opasen vo slu~aj da
ne otkrijat.Pominavme bukvalno nezabele`ani od tolpata.Sleani so partalavata
valkana masa izbezumeni i uni{teni lu|e tie nemo`ea da ja zabele`at razlikata
odnadvor.Stare~kiot od go glumev i koga nema{e nikogo naokolu.Gi nabquduvav
decata koi se pliskaa vo kanalot pokraj ulicata napravena od razdrmana
kaldrma.Nivnata ko`a be{e prekriena so sloj od krasti, izgoretini i izgrebanici a
tie seu{te bezgri`no pliva vo zagadenata crna matna voda polna so ostri metalni i
drveni predmeti.Nado` po kanalot bea izvadeni celi masi i kredenci, a stolicite
bea nafrlani kako kup od |ubre.I nekoga{ najsakapiot mebel ne vrede{e ni{to koga
nemo`e{e da se zameni za eden zalak.Tie umiraa, stradaa a jas nemo`ev ni{to da
prevzemam.Samo kako u{te eden duh koj samo nabquduva pominav nezabele`ano pokraj
niv...no ovoj duh ne zaboravi...
Koga se ka~ivme na pokrivot kade treba{e da bide letelicata tamu nema{e ni{to...
Po~ekav nekoe vreme otkako ja isklu~iv alkata koja go menuva{e likot, Ritas dopre
nekakva ~udna naprava za proekcii skriena vo edna obi~na kanta i letalicata se
matejarilizira{e od ~ist vozduh.Sena toa go opi{a isto kako hologramska
proekcija.
Ako alkata ni ovozmo`uva bukvalna nevidlivost, zo{to ne stanavme nevidlivi i
onde dolu-poka`av nakaj ulicata.
Presvetol Hal, pa nie i bevme nevidlivi, no ne na bukvalen na~in.-se otcrta
nasmevka nejzinoto samovilsko lice.
Letot trae{e dolgo a denot be{e jasen.Kapitolot be{e ogromen, ogromen grad.Nie
lebdevme niz Kvartot na Siroma{nite koj voop{to ne be{e nikakov kvart tuku be{e
pogrdata polovinata od Kapitolot ili pak mo`ebi poubavata.
Sne`nata Pustina
Ladio Lagar postoja pred mene mol~alivo zjapaj}i, davaj}i mi do znaewe deka nitu toj
go nema odgovorot...
Nemo`am da ti ka`am Hal, a ne veruvam ni deka Sena znae, zar e va`no toa?... moram
da se vratam na rabotata...
Pristani{teto
Sena mo`e{e samo da pretpostavuva {to vidov tamu...edno nivo pod palubata...vo toj
proklet magacin...nikoga{ ne i ni ka`av, a i da sakav nemav koga...za da se vratime
moravme povtorno da pomineme niz prokletiot Pana|ur.Sena ednostavno nasetuva{e
opasnost...
Edinstvenata razlika pome|u nea i edna obi~na mlada devojka bi bila neverojatnata
ubavina i samata bela bukvalno bela ko`a od koja yirkaa temno sinite o~i.
Neznam kako li ja primeti toga{.Neznam ni od kade se pojavi toj...
Kolku za robinkata?-se svrtev vo sprotiven pravec kako da ne go ~uv glasot na
noviot robovladetel-trgovec koj mi go postavi pra{aweto.
Vie gospodine.-me fati za ramoto.No u{te vo momentot pred da se svrtam so se~ivoto
nakaj negoviot nos kako da go nasetiv pred vreme.Nevozmo`no....pred mene stoe{e
Vojvodata...istata debela sviwa koja ja ubiv so Gospodaroviot me~... edinstvenata
razlika be{e {to izrodot izgleda{e pomlad toga{...
Debeliot monstrum se nasmevna ogleduvaj}i se vo ostricata na beliot metal....
I me~ot go prodavate?-izusti bez nikakov strav i prodol`i ne davaj}i mi vreme da
dojdam do zbor.
Znaete mo`ebi ovie lu|e okolu nas neznaat deka devojkata e Gen-`in , no jas znam.-mi
namigna.
Predolgo sum so ovie `ivotni, ta da ne im ja znam sortata.Pa ka`ete si ja cenata...
Ne e za prodavawe.-ne ni prodol`iv so dvi`eweto nanapred koga debeliot izrod mi
se ispre~i pred patot:
Mislam deka ne se razbravme, kako {to treba...-nasetiv kako me opkoluvaat u{te
nekolku od negovite " sorabotnici" .Ve}e koga gi izvadija kratkite me~evi i koga
eden od niv se obide da mi ja opfati rakata be{e dovolno jasno deka sum vo smrtna
opasnost.Kolku pati treba{e da go ubijam ovoj ~ovek....
Seena begaj!! -izvikav-no Sena go izvadi imolot od nekakvo {i{ence se napi i gi
zakopa nejzinite usni vo moite.
Presvetol Hal ti ne smee{ da umre{ poradi Sena....-Toga{ go osetiv prvoto se~ivo
vo stomakot, no ignoriraj}i ja ranata udriv na vratot od napa|a~ot.Debeloto
su{tevstvo ja grabna Sena vo svoite race.Nemo`ev da dopram do nea.Od runata na
smrtta padnaa u{te dva trupa no potoa nemo`ev da gi izbutkam no`evite i se~ivata
od moeto telo.Napa|a~ite me kutnaa i prodol`ija da bodat...krvta nemo`ev da ja
vidam ili po~ustvuvam, no bolkata be{e u`asna....se na {to se se}avam be{e
odvratnoto smeewe na debeloto su{tevstvo....
Sloboda-edno od zna~ewata
Zar jas bev nekakov prokok? Vo toa li be{e mojata va`nost ne sekako
ne...-mislev toga{.Se ~ine{e deka i Gospodarot Ladio Lagar veruva{e deka sum ili }
e donesam nekakvo proro{tvo iako u{te predvreme ima{e nau~no objasnenie za
slu~kata.
Pominavme nekolku deka vo temnite odai na drevnite, Ladio Lagar im gi izlo`i
nacrtite i planovite za izgradbata na hramot, no drevnite imaa svoi `elbi vo vrska
so hramot koi ~udesno se pokopuvaa so stabilnosta na celata gradba.
Gospodarot Ladio be{e v~udoneviden od toa kolku nivnite " religiozni fantazii"
ako voop{to mo`ea da se nare~at religiozni, se poklopuvaa so realnosta.Vrhovniot
sve{tenik be{e discipliniran , izgleda{e kako nikoga{ vo `ivotot da ne se
nasmevnal, negovoto ime be{e Agon Zurgen.Drevnite govorea deka e besmrten i
edinstven ve~en ~uvar.
Po slu~uvaweto na " ~udoto" samata prikazna za toa kako sum donel sin plamen se
be{e prenela i nadvor od yidinite.Be{e premnogu o~igledno da se uvidi toa u{te od
prviot pogled na mestoto na izgradbata i pogledite na drevnite koi ne bea prisutni
kraj basenot.Koga izlegovme od yidinite izlegovme na snegot.Me za~udi samata
pomisla {to pred nekolku dena ne be{e ni malku studeno, a kamo li zima.No svativ
deka ne izlegovme od vratata od koja dojdovme i mo`ebi bevme podaleku odo{to
znaevme.
Jas, Ladio Lagar i vrhovniot sve{tenik Zurgen izlegovme na ~istinata.Toa be{e
mestoto na izgradbata, ili podobro re~eno dogradbata.[iroko prostranstvo vo vid
na edna dlaboka dupka i polovina {upliva planina ~ija vnatre{nost be{e
pretrupana so sloevi belina koi ja nakrivile so svojata te`ina.Va Mont Palan Ena
nikoga{ ja nemav videno odnadvor iako dolgo vreme pominav vo nejzinata
vnatre{nost.Zar toa be{e se {to ostana od nea, zar toa be{a taa?
Ne sekako ne, toa {to go gledav mo`e{e da bide samo rid~e vo odnos na prostranosta
na mojata planina hram.
Priznavam deka pomina dolgo vreme odkako posleden pat bev vo planinata no ne
tolku dolgo za po zemjotres ili {to i da bilo planinata e pretvori vo vakvo ne{to,
ne bev siguren deka toa be{e planinata no sepak imav vizija toa da stane hramot-
planina i mo`ebi zatoa taka razmisluvav.Osobeno me iznenadi izjavata na Agon
Zurgen:
Mestovo go najdovme vakvo pred pet ciklusi, snegot zazemal ~udna forma na polu
planina, ne znaeme dali ne{to ima pod nego no sega gospoda vie ste negovata
re{ava~ka raka.
]e potrae nekoe vreme pred da smislam bezbeden na~in da go stopime snegot a da ne se
o{teti toa {to e pod nego.-odgovori Ladio Lagar zagrnuvaj}i se so jakata poradi
studot.
Pogolemiot del od denot Ladio Lagar i jas go pominuvavme na mestoto na izgradbata
i pokraj mrazot i studeniot veter Ladio se dvi`e{e bos po belinata, kako da ne e toa
sneg tuku drven parket. Ovie prestavnici na nekoga{nite drevni(ili barem taka
mislev toga{) bea oble~eni normalno, nivnite lica ne se razlikuvaa od onie na
prostata masa no nivnite veruvawa bea pravedni i pravilni a nivniot duh ostar kako
Gospodaroviot me~ koj mi po~iva{e na pojasot.
Moeto mislewe be{e visoko po~ituvano a sekoe moe dvi`ewe be{e vnimatelno
sledeno.Gi ~uvstvuvav nivnite pogledi i nivniot somne`.Jas bev Prorokot koj go
donese siniot plamen.A vo siniot plamen u`ivaa iako zra~e{e svetlina a ne
toplina, vo ladnite denovi ekotot na novoto vreme im gi gree{e srcata so nade`.
Popusto majstorot na ah-gatite se trude{e da najde na~in da go sru{i snegot
nazemi.Toj be{e eden mal ~ovek a polu planinata be{e ogromna.Se ~ine{e deka
vrhovniot sve{tenik Agon Zurgen ima{e nekoe negoduvawe kon ~estite pro{etki na
Ladio vo blizinata na gramadata sneg. Kako Zurgen da krie{e nekoja tajna vo taa
polu planina sneg.Postojano ne ubeduva{e deka toa e samo ~udno natrupan sneg koj se
talo`el taka so godinite.Gospodarot Lagar ne mo`e{e da se uveri vo takvo tvrdewe
neosnovano na fakti.
Mestoto na izgradbata be{e prestrana ramnica ~ija tretina ja opfa}a{e gramadata
sneg.Vo okolinata ima{e rudnici na beli~asta ruda od koja se dobiva{e metalot od
koe be{e napraveno Gospodarovoto se~ivo.Rudnicite se nao|aa na samiot rab od
{umata.Iako se ima{e potrebniot materijal ~istinata ne be{e ramna a i pokraj toa
znaeweto na ovie lu|e se zasniva{e na rabota so lopati i kopa~i namesto naprazno
maftawe so me~ovi.
Be{e beznade`no da sonuvam deka }e go izgradam hramot povtorno.
Mo`ebi i seu{te si stoe{e na staroto mesto-razmisluvav glasno toga{.
Zar tolku ti e va`na taa planina-hram Hale?
O da Gospodaru da, premnogu va`na bez nea se mi e izgubeno, mojata qubov mojot
najdobar prijatel, najbliskite....
I za da gi vrati{ bi izgradil planina-hram?
Neznam dali }e gi vratam Gospodaru, no izgleda deka mojata sudbina le`i da ostanam
na ova prokleto mesto i da mi zgasne `ivotot obiduvaj}i se so mojot sin plamen da go
stopam snegov za da ja po~nam planinata-hram.-gledav nakaj gramadata od sneg.
Razgleduvav Hal....ovde ne doa|a proletta...zimata e ve~na i surova razgledav ubavo i
ja otkriv tajnata na vrhovniot Agon Zurgen.
Tajnata Gospodaru?
Za `al Hale vrhovniot na drevnite e ~uden.No ~udak koj go znae vlezot vo snegot.I
~udak koj znae {to ima vnatre.
Zar toa ne e samo sneg Gospodaru?
Ne Hale lu|eto ne vleguvaat i izleguvaat tukutaka od i vo snegot...toj " sneg" gi ima
site konturi na segmentite od tvojot hram Hal koi se poklopuvaat so segmenti od
moite skici.]e te za~udi li toa {to vo moite pro{etki vo :obi~niot sneg: go najdov
ova...-Gospodarot Ladio od pod pazuvite izvle~e nametka od crna svila koja mi ja dade
vo racete.
Agon Zurgen e opasen ~ovek, znae mnogu pove}e duri i od nas.
Denovite pominuvaa a jas se pove}e i pove}e go nabquduvav vrhovniot sve{tenik na
drevnite.No sekako i toj me nabquduva{e mene.
Na stolbovite {to se delkaa za glavnite temeli gi ve`bav moite udari.Nabrgu
azbukata na runite be{e ispi{ana po dol` stolbovite.
Drevnite imaa svoja azbuka, toa bea novi runi koi dotoga{ gi nemav videno.Koga gi
narekov Runi tie insistiraa taka da prodol`at da gi vikaat bidej}i " Prorokot
rekol taka" .
Me podu~ija na tie novi runi, a onie koi jas im gi poka`av za niv isto taka bea
novi.Edinstveniot fakt poradi koj dozvoliv da gi nare~at runi be{e toa {to
znacite koi gi ozna~uvaa runata na `ivotot, runata na smrtta i runata na qubovta
bea potpolno identi~ni so onie koi odamna gi osoznav.
Se smetaa sebesi za prosti lovci i kova~i a vo svoite glavi nosea nezamisliva
mudrost koja mi ja podarija na moe tolkuvawe.
Slepo veruvaa vo moite zborovi duri do toj stepen {to totalno pogre{no gi
tolkuvaa.Duri ima{e vremiwa koga pomisluvav deka voop{to ne me
razbiraat.Poposto se obiduvav da gi zapoznaam so runite samo preku nivnoto
crtawe.I sovetot na sve{tenicite koj go proglasi moeto proro{tvo ne
razmisluva{e poinaku od drugite.Od rudnicite na belata ruda tie iskovaa me~ovi
kopiraj}i go Gospodaroviot me~ koj mi vise{e na pojasot.Bev totalno sposoben da go
prenesam znaeweto za ~ie steknuvawe se borev so celoto srce.Gi poka`uvav runite na
koi me nau~ija mo`ete da zamislite kolku dolgo ostanav tamu ta tie lu|e da gi
doznaat prvi~nite vistini.A jas...jas bev samo glasot koj gi prenese.Azbukata na koja
me nau~ija tie be{e ne{to sosema poinaku, no sepak preku nea uspeav da razvijam
novi za mene dotoga{ nepoznati ve{tini so se~ivoto...ednostavno sledej}i gi
crte`ite.
Izgradbata be{e beskone~na, }e trebaa nekolku ~ove~ki `ivoti samo da se zavr{i
del od dlabokite temeli, a kamo li da se zavr{i celata rabota.Beskone~no be{e I
vremeto {to pominuva{e.
Site go sledea prorokot i negovite na~ini.Po dva ciklusi sekoj od drevnite ne samo
{to be{e zapoznaen so igrata na me~ot i zapisite na novite runi tuku i svoite
dotoga{ni u~ewa i vistini gi vpi{uvaa vo stolbovite napraveni od beli~astata ruda
od koja gi iskovaa me~ovite.
Jas samo go prenesov ona na koe me bea nau~ile i ona koe {to tie go bea zaboravile...
Zemaj}i go primerot na mojot me~, drevnite gi vpi{uvaa nau~enite runi na dr`kite
na nivnite me~ovi.Toa i be{e praviloto vo hramot-planina no jas voop{to ne im go
spomnav...
Vrhovniot sve{tenik Agon Zurgen na nekolku navrati mi se zablagodaruva{e za
znaewata koi im gi bev donel od preku moreto blagodarenie na moeto minato, no
niedna{ toa " blagodaram" ne be{e od srce tuku stoe{e ladnokrven kako kamen.
Toj be{e ~uden ~ovek, kako vrhoven sve{tenik i toj gi nau~i dvi`ewata so
me~ot.Naj~udno be{e {to u{te od prviot obid runite vo vozduhot gi otcrta
besprekorno pravilno, duri i podobro od mene koj kako u~itel bev najve{tiot.
Negovoto telo be{e vitalno i toj nikoga{ ne poka`uva{e zamor.Re{iv da po~ekam
u{te nekoe vreme dodeka da ja zdobie mojata doverba za da mi ja otkrie tajnata.Kako
da sakav da go zadevam namerno ja oblekov crnata svila koja Gospodarot Ladio ja be{e
na{ol vo snegot.
Im ja objasniv namenata na prevezot na lu|eto koi po nekolku denovi po~naa da go
sledat primerot so crniloto.Sepak poleka se vra}av vo moeto minato nadevaj}i se
deka }e go najdam povtorno vo idninata...gi prenesov site moi znaewa koi gi steknav
vo hramot...a tie mu veruvaa na prorokot.
Zaedno so Gospodarot Lagar gi napravivme planovite za izgradbata.Mu raska`av na
nego i na vrhovniot sve{tenik za sekoja mo`na prostorija koja ja posetiv za vreme na
mojot prestoj vo hramot-planina.Koga ja spomnav `eleznicata vo podno`jeto na
planinata...Agon Zurgen me prekina:
Da, da ~etopati odam vo mesto sli~no na ona za koe zboruvate proroku...
Molam??-odgovoriv so ~udewe.A i o~ite na majstorot na ah-gatite se vperija vo
bezizraznoto lice na vrhovniot sve{tenik na drevnite.
@eleznicata ja spomnavte Proroku.Mestoto e premnogu pusto no sepak tamu se
obiduvam da se setam...
^ekajte, pa zo{to ne ni spomnavte ni{to predhodno...zar `eleznicata pominuva
ovde?Od koga e izgradena?
Gospoda o~igledno sme vo zabuna, `eleznicata stoe{e u{te koga go otkrivme
mestovo...ne mi e jasno kako inaku bi pristignale ovde?
Pristignavme so Galija, [umskata Gazela brodot seu{te ne ~eka....na bregot.
Mora da e prili~no golem brod {tom mo`e da ve ~eka dva ciklusi....
Agon razberi, mora da ja vidime `eleznicata, vedna{!!-odse~no go prekinav.
Agon samo ramnodu{no slegna so ramenicite i ne odnese do preminot vo
snegot.Posle kojznae kolku vreme povtorno ja zdogledav `eleznicata.Tuka bea i
ogromnite vrati od tovarniot lift koj {to izgleda sega ne vode{e nikade.
[to znae{ za mestovo Agon?
Neznam mnogu proroku samo znam za vremeto koga go otkrivme, pred 7 ciklusi.Ima{e
devojka vo edna od kapsulite koi stoea toga{ na {inite.Ne bev siguren dali be{e
`iva, no voljata na Suverenot be{e da mu se isprati `enata.Kapsulite se dvi`at
zaedno pa i praznite otpatuvaa zaedno so devojkata.
Agon ova e u{te pova`no...mo`e{ li da mi opi{e{ kako izgleda{e devojkata go
pameti{ li nejziniot lik??
Mo`am mnogu pove}e od toa Proroku...-od o~ite Agonovi po~na da izleguva
svetlina.Svetlinata se naso~ia vo edna proekcija na topka, no poleka topkata po~na
da zazema forma na ~ove~ki lik, `ena...devojka so kosa koja " i pa|a{e kako crn
vodopad na ramewata a na liceto svetkaa krupnite crni o~i i pravilni usni.Toa
be{e likot na Ena.
Vo eden moment se slu~i.Mi navrea solzi, i potkleknav...nemav ve}e volja da stojam na
noze.
Mrtva rekovte?-mu se obrativ na Agon edvam di{ej}i.
Ne sum siguren Proroku.
Pred 7 ciklusi?
Da tokmu 7.
Zna~i sega e kaj Suverenot, vo Kapitolot taka?
Da Proroku, toj li~no ja pobara.
Mora da bide `iva ...mora...-zapadnav vo razmisluvawe, no nabrgu se osvestiv vo
razgovorot na Ladio Lagar i Agon Zurgen:
Nemo`am da se setam...kako da ne sum postoel pred 7 ciklusi iako se se}avam na
osnovnite raboti...
]e vi objasnam vo {to e celata rabota.-prodol`i ah-gatot.
Ne dozvolete jas da vi objasnam vam...-izgovori Agon.
Kako vrhoven sve{tenik jas sum onoj bes smrt i onoj koj besprekorno slu`i na voljata
Suverenova.Kako veren sluga i ~uvar, Suverenot mi se obra}a vo mislite i mi ja dava
mo}ta koja {to ja gledate.-poka`a nakaj likot na Ena koj{to seu{te lebde{e vo
vozduhot.
Sekako vrhoven sve{teniku, kako i nie {to slu`ime na voljata Suverenova
dol`nosta ne povikuva nazad vo Kapitolot a na{ata Galija ne o~ekuva... dozvolete go
razdelbeniot ritual.-Gospodarot na ah-gatite improviziraj}i ja dopre svojata
holografska alka na ~eloto Agonovo.
Agon klimna so glavata pred da se iska~ime na ~istinata.
Razdelbata be{e tolku neoficijalna {to edvam koj dozna za na{eto iz~eznuvawe.
Proroku ni donese golemi darovi i sre}a.Ni go donese siniot plamen.Proro{tevoto
e ispolneto.-Go izgovori toa Agon kako da zatvara nekava ceremonija.
Nazad niz kamenata gradba se provlekovme i pokraj basenot na siniot plamen,
navleguvaj}i me|u vla`nite yidovi izlegovme tamu kade nema{e sneg.
Bevme nedaleku od bregot iako toa nedaleku zna~e{e polovina den pe{a~ewe.Ne ni
bevme sigurni dali [umskata Gazela i Kapetanot seu{te ne ~ekaat.
Tamu se Hale, ne " ne napu{taat taka lesno...-me prekina Ladio vo mojata
zamislenost.
Ne Gospodaru ne me zagri`uva{e toa tuku...
Ako ne te zagri`uvalo toa toga{ mo`e da bide samo ova...-Ladio zastna i ja podesi
svojata holo-alka i od nea izleze likot na Ena onakov ist kakov {to ni go poka`a
Agon.
Gospodaru kako go napravivte toa?-zjapav vo Ena.
Hale, Agon ne e ~ovek.Ne e nitu gen-`in, nema ~uvstva.Toj e ma{ina, ona koe
nekoga{ go narekuvale robot.Od negovata memorija ja snimiv proekcijata na Ena.-ja
dopre mojata holo alka so negovata.-Sega ja ima{.
Toj nemo`e da umre bidej}i ne e vistinski `iv.Mrtvilo vo dejstvo.No problemot e vo
toa {to toj toa ne go znae.Toj e programiran da se smeta sebesi za vrhovniot
za{titnik i sve{tenik na drevnite no toa go pravi so sekoe pravo.Nikoj nema da gi
vodi drevnite i onie po niv podobro od nego.
Prodol`ivme da se probivame niz zeleniloto.
Drvenata Gazela
Slednoto utro be{e vedar i svetol den maglata se be{e ras~istila.Po detalna
inspekcija Kapetanot Malan objavi pred celata brodska posada deka brodot e vo
odli~na sostojba i deka nema za {to da se gri`at, no na negovoto lice ne osetiv
vistinska iskrenost.
Zaedno so Ah-gatot stoevme vo redovite na posadata.Kapetanot se svrte i so pomo{ na
dvajca mornari ja ispravija drvenata figura:
Moreto ni go vrati simbolot na Galijata, duri i burata i maglata be{e na na{a
strana.-toa be{e drvenata rezbarina na golemata [umska Gazela koja ja izgubivme vo
predhodniot sudar so brodot vo maglata.
Sudej}i sproed sudbinata Kapetanot re~e deka toa bil istiot brod na duhovi koj ni go
vratil svetiot simbol istresen na palubata pri v~era{niot sudar.
Ah-gatot znae{e pove}e no toj mol~e{e pred posadata a i pred mene.
Izgleda deka pri padot mi se be{e rasipala mojata holo-alka.Ladio Lagar so totalna
ramnodu{nost mi ja pokloni svojata.No po toj moment ve}e ne go gledav nejziniot
lik.Samata pomisla ili somnevawe deka Ena ne e pove}e `iva me onesposobuva{e za
denot.
Se dvi`ev i rabotev na palubata.Koga Kapetanot najiskreno pobara da mi
pomogne mu rekov da mi gi dade najte{kite raboti za mornarite.Rabotev i zaedno so
onie koi bea pod kazna no edinstveno znaev deka moeto `rtvuvawe me odvlekuva{e od
ludosta.
U~itelot Ladio Lagar vo momentite na mojata slabost go napolni mojot `eludnik so
imolot koj redovno go koriste{e bidej}i pokraj seta taa rabota odbivav da zemam
hrana.
Koga }e zavr{ev so rabotata polu gol so goli stapala naladnoto drvo vo sve`ite
no}i na palubata go izveduvav tancot na me~ot ispi{uvaj}i gi runite.No nekako }e
pobegnev od samiot sebe ako ne se vratev navreme kon stariot jas.No ednostavno
nemo`ev nazad...
Ladio Lagar be{e onoj ~ija gri`a be{e najgolema, no toa ne go poka`a vo nieden
moment duri dobiv i ~uvstvo deka ja o~ekuva{e celata sitoacija.Toj rabote{e na
ne{to.Odkoga go znaev rabote{e na ne{to...
Iako ja imav holo-alkata se zarekov da ne potpa|am vo iluziite se dodeka vistinski
ne go zdogledam nejziniot lik.Alkata be{e korisna vo sekoj slu~aj.Otkako ja dadov
taa zakletva pomina dolgo, dolgo vreme pred da ja uklu~am istata proekcija.
Trinaesette svetli mese~ini izminaa cel ciklus od kako bevme povtorno na
more.Ovojpat na ve~erata kaj Kapetanot ne bev edinstveniot so lice bez
nasmevka.Izgleda{e deka Kapetanot Malan ima{e ne{to va`no da ni ka`e:
Ova e Golem brod, ogromen....-zastana kako pogre{no da po~nal.
Kapetanot Malan gleda{e vo vezeniot pokriva~ na trpezata, vo eden moment go
ispravi pogledot naizmeni~no zjapaj}i vo mene i vo Majstorot na ah-gatite Ladio
Lagar:
Gospoda vo golema taga moram da vi objavam deka [umskata Gazela tone.Tone u{te od
denot na vtoriot sudar so brodot na mrtvite duhovi koi ni go vratija simbolot.
Zar ve}e cel cilkus toneme bez da znaeme?
Brodot e ogromen, kako {to ve}e rekov...
Znaev u{te od samiot po~etok no ne smeevme da ja vozbudime posadata so cel da
rabotata da bide izvr{uvana vo najdobar mo`en red za da go dopreme Kapitolot...no
sega seta nade` za toa e izgubena.
Do dene{niot den patuvavme cel ciklus a celokupnoto patuvawe trae tri...
Izgleda deka sme osudeni ve}e nikoga{ da ne go vidime Kapitolot.-smireno ~ekav
Kapetanot da se doiska`e.
No toa ne mi e mene pove}e va`no-prodol`i toj-[umskata Gazela e edinstveniot
brod na koj sum bil i ednistveniot moj dom ako taa tone toga{ re{en sum mojata smrt
da bide tuka.
^esta na mornaricata go nalo`uva praviloto samiot Kapetan da potone so brodot.No
sepak...}e treba nekoj da me zameni...
Malan mi veli{ li deka drugite }e ja izbegnat smrtta od davewe?
Sekako Hal.Sekoja kabina e posebna mini podmornica.Zatoa i sekoj ima svoja mini
kabina pa duri i bra~nite parovi.Tie }e bidat sosema dovolni za celata posada da se
vrati na bregot od koj zaminavme pred 1 ciklus.
Toga{ na mojot r" bet pominaa iljada stonogalki.Zar pak da se vratam pome|u
drevnite i da go zamenuvam Kapetanot Malan me{aj}i gi mornarite so drevnite...i so
toa nikoga{ pove}e da ne doznaam {to stanalo so Ena, a kamo li da ja vidam.Celiot
poriv na ~uvstva mi se manifestira{e vo edno dolgo:Neeeeeeeeeeeeeeee!!
Kapetanot me zgrab~i so racete, tolku se se}avam.
Koga se razbudiv po polovina ~as mi raska`aa deka totalno sum poludel, sum gi
prevrtuval o~ite i sum kr{el naokolu a koga Malan me zgrap~il ednostavno sum se
onesvestil.
Dodeka Lana mi go lade{e liceto so voda Malan be{e navednat nad mene:
Hal ne baram od tebe da ja vodi{ mojata posada koga mene i Lana ve}e }e ne nema.Se
dogovorivme majstorot na ah-gatite Ladio Lagard ja prevzeme taa odgovornost.-
Gospodarot potvrdno klimna so glavata.-Malan bratski gi skolpi racete na moite
ramewa:
Hal prijatelu, ti si edinstveniot koj }e dojde do Kapitolot.
No kako Malane?
Kapetanot Malan po~na da obasnuva bez odlagawe:
Mojata kabina ne e kako drugite, no i taa e podmornica.Kako {to mo`e{e da
zabele`i{ najgolemata odaja na ovoj ogromen no tesen brod.Toa e edinstvena
podmornica koja ima sila da te vrati nazad vo Kapitolot.
Ladio Lagar proceni deka imame 3 dena pred vodata da po~ne da navleguva vo
hodnicite.-go re~e toa i se upati kon palubata pred posadata da ja objavi smrtta... na
[umskata Gazela kako i svojata.
Vra}awe kon sebesi...
Stoev pred nego.Ne znaev kako da reagiram pa se pokloniv i kleknav.Bev siguren deka
toa e toj, a i pokraj toa Suverenot ne la`e.
Ogromnata temna prostorija ne be{e prazna.Ima{e pove}e od siniot plamen, ima{e
ne{to vo sebe...ne{to koe di{e{e.Ne{to ogromno i te{ko koe miruva{e vo mrakot.
Ja izvadiv drvenata [umska Gazela od podmornicata, a Suverenot prodol`i kako da
sum napravil ne{to {to toj o~ekuval da go napravam.
Podot be{e vla`en i mek, pred da izlezeme od prostorijata dobiv ~uvstvo kako da
sum se dvi`el po nekakva rapava ko`a od kameni skr" gi...Suverenot is~ezna vo
mrakot...a samiot go najdov patot nadvor od Palatata.
Stoej}i pred ogromnata Palata vo dvorot so drvenata {umska gazela vo racete se
pra{uvav {to se slu~ilo.
Slegnav so ramenicite i re{iv da se simnam do pristani{teto da ja ostavam
[umskata Gazela vo ~est na Kapetanot Malan.Voop{to ne se po~uvstvuvav po~esen
poradi taa sredba.
Dvorot premnogu se be{e izmenil od moeto posledno viduvawe.Belite zgradi i ku}i
bea napu{teni ili zatvoreni...vladee{e takva morni~ava ti{ina koja be{e
voznemiruva~ka duri i na pladnevnoto sonce.Nema{e nitu eden gen-`in ili pak
~ovek po ulicite.
Zabele`av deka ~ekoram po kamena kaldrma namesto mozaikot koj se prostira{ po
ulicite.
Na edno mesto zabele`av deka edna od kamenite kocki e olabavena, koga ja izvadiv od
olicata pod nea gi vidov kam~iwata od mozaikot.
[to pravite?-senkata na eden od dvorskite stra`ari se spu{ti nad mene.Toa be{e
mlad ~ovek vo polna oprema i sina uniforma, vo racete dr`e{e pu{ka.
Molam?
Predlagam da go ostavite toa na svoeto mesto.-odmavna so glavata nakaj kockata od
kaldrmata.
Da, sekako sekako.-neznam zo{to go poslu{av kako poparen.
Vie ste stolar?-poka`a nakaj drvenata [umska Gazela.
Da.-duri ni jas ne znaev ve}e koj sum i {to sum.
Dozvoelete.-ja zema drvenata te{ka figura vo dvete race i ja protrese bo`em
proveruva dali e {upliva.
A {to }e mu e me~ na stolar, zar ne znaete deka oru`jeto e zabraneto vo dvorot osven
so odobrenie na Suverenot?
Jas sum vo slu`ba na Suverenot.-go rekov toa iako ne mo`ev da go doka`am.
Na kade ste se upatile?
Kon Pristani{teto.
Logi~no, logi~no da, prodol`ete....moi izvinuvawa gospodine...-mi ja vrati drvenata
figura.
Prodol`iv, odej}i nakaj pristani{teto pominav pokraj mestot kade {to treba{e da
bide ku}arkata na Ladio Lagar.Samo {to...samo {to na toa mesto se prostira{e
tolku gusta treva {to aludira{e deka nikoj nikoga{ nema kopano temeli na toa
mesto.Ku}i~kata ja nema{e.
Mora da ja izru{ile-pomisliv toga{, a sega se smeam na taa misla.
Pristani{teto ne be{e promeneto kojznae kolku, osven faktot {to gi nema{e
ribarskite ~amci i drugite galii i trgovski brodovi.
Sedev na drvenoto dok~e razmisluvaj}i no nemo`ev da najdam odgovor.Vnimanieto mi
go privle~e brodogradbata na pla`ata.Iako vremeto be{e ubavo se ~ine{e deka
sonceto gree{e samo tamu kade se ~ustvuva{e vrevata na lu|eto koi rabotat.
Toa be{e crn brod.Toj be{e odamna zavr{en a sega negovite {tici bea prefarbuvani
po kojznae koj pat.
Aaaaaaaa dojdovte.-mi se pribli`i eden debeli~ok ~ovek so ra{ireni race koj potoa
me zgrap~i vo svojata meka pregratka.Izrazot na negovot lice be{e prijaten i
iskren.
Ne se nadevav deka }e dojdete li~no, rekovte deka }e go pratite va{iot u~enik.-nemav
poim za {to zboruva.
Od kade znaete deka jas ne sum u~enikot?
Haha ne se {eguvajte so mene prijatele nieden ~ovek na va{i godini ne mo`e da bide
u~enik vo bilo koj zanaet a kamo li stolarskiot.-se nasmevna.
^ovekot u~i dodeka `ivee.-malku i se svestiv deka izgledav i bev postar odo{to se
pamtev toga{.
Obeno go cenam toa {to vo ovie te{ki vremiwa dojdovte li~no...
Te{ki vremiwa?
Priznavam deka im e pote{ko na onie koi vojuvaat na more, no ni na nas
brodograditelite ne ni e lesno.
Skoro celiot dvor e ispraznet od strav, a tie prostorii koi se polni se tivki.
Prostete jas sum Glavniot Brodograditel majstore...
Naredbata na Suverenot be{e Galijata da se imenuva spored imeto koe vie }e i go
dadete i deka toa }e bide va{ata plata.Vo ovie te{ki vremiwa koga materijalnite
zadovolstva se retkost, gordost e da se zaraboti ~ekor pove}e kon moralnata cel i
kon `ivotot na idealite.
Izre~ete go imeto...
Galijata }e ja nare~ete [umskata Gazela, vo ~est na Kapetanot Malan i negovata
sopruga Lana.
Aaa se poznavate i so Kapetanot, prekrasno, prekrasno, toj e dobar mladi~ eden od
najmladite Kapetani vo Suverenovata mornarica, duri i negovata posada gi dobi
~inovite po ubrzan kurs.
Mladi~??-si rekov vo sebe si.-Kakov mladi~?-verojatno debelkoto zboruva{e za
nekoj drug Malan.
No toj ne e `enet, mo`ebi zboruvame za razli~en ~ovek majstore.-prodol`i toj.
Da, sme zgre{ile i dvajcata.-mu se obrativ na brodograditelot.
No nitu eden od nas ne gre{e{e, zboruvavme za istiot ~ovek.Samo koga bi znael deka
po moeto zaminuvawe dojde ~irakot na vistinskiot majstor-stolar koj poradi moite
zborovi zaedno so vtorata drvena {umska gazela koja ja donese zavr{i udaven poradi
predavstvo, za da mo`e povtorno da se najde drvenata {umska gazela i povtorno da
zastane kako simbol na golemata crna metalna Galija od podmornici na Kapetanot
Malan.
Toru-ato nim
Garon Fi-azalan
Mi se ~ini deka pominaa nekolku ciklusi pred celiot toj raj da svrti vo
totalno druga nasoka na sre}a i nesre}a.
Toa be{e na denot {to sleduva{e po edna od nespanite no}i.Se se}avam deka
Garon be{e zaspal so racete prekrsteni na masata, dodeka jas se bev zazjapal vo nekoe
nepotredeleno mesto.Duri i samoto moe zjapawe me potseti na Ladio i negovite
zanesi...pred mene se pojavi ~ovek vo crna svila.
Bidej}i pogledot mi be{e zamaten ne bev siguren dali sonuvam ili ne se dodeka
ne ja doprev hartijata, a ~ovekot progovori:
Za vas, pismo od Majstorot na Ah-gatite negovata visost Ladio Lagar.-crniloto se
pokloni pri vra~uvaweto, no koga povtorno go krenav pogledot ve}e nema{e
nikogo.Koga moite o~i odea po tekstot naporedno mi se provlekuva{e tenka nasmevka
po usnite.Po~ekav so Garon da stigneme nazad vo Palatata za da go pro~itam
kratkiot del od porakata namenet za site:
Toj del od pismoto be{e kratok da, no duri i toa otvori {iroki i dolgi
pra{awa.Od drugata strana stoe{e poraka vo runi koja ja zanemariv smetaj}i ja za
za{titen znak.
No kako toa " hramot-planina" stoi i kako Ladio znae{e deka svadbata seu{te ne e
napravena??
Ili pak od kade znae{e deka voop{to sum ja na{ol Ena?-neznaev, no so netrpenie go
o~ekuvav ispolnuvaweto na negovoto vetuvawe za objasnenie.Kako vo mene da
`ivee{e nekoe su{tevstvo koe se hrani so logika i ne se smiruva se dodeka ne se
najde vistinskata hrana.
No na moja sre}a ili nesre}a toga{ toa su{tevstvo dotoga{ ne najde ni{to duri ni za
glodawe.
Felont zar hramot-planina seu{te stoi?-toa be{e prvpat da se povratam kon
minatoto po vra}aweto vo Kapitolot.
Sekako Hal, zaminuvame zadutre toga{...-me tupna po ramoto, odr`uvaj}i blaga
nasmevka na liceto.-ne sakame da go propu{time praznikot neli?
Da sekako, sekako.-odgovoriv vrtej}i se na druga strana.
Ostanatiot del od porakata be{e namenet samo za mene.Pi{uva{e deka od ogromna
va`nost e da mu go donesam na Ladio Lagar istiot imol koj go prenesov vo {uplinata
od Gospodaroviot me~.Duri i vo gluvata no} ottr~av do ku}arkata na Ah-gatot i go
najdov imolot vo istiot sad vo koj go prefrli Ladio koga prvpat vlegov vo ku}arkata
zaedno so Sena. Duri i koga Ena vo na{iot krevet me zapra{a {to e toa {to me ma~i
odgovoriv ednostavno " ni{to" , a na su{tevstvoto gladno za logika mu krkorea
crevata pove}e od bilo koga...
Izgleda deka bev osuden da patuvam na site mo`ni na~ini.No ionaka toa mi se
dopa|a{e i ne mi pre~e{e.
Zaminuvavme site zaedno jas, Ena, Garon, Felont i Deaz so male~kiot kako edno
golemo sre}no semejstvo.
Zar odevme vo hramot-planina?-jas bev najza~udeniot od site niv no drugite se
odnesuvatoa vra}awe da be{e normalna rabota.
Mo`e da se re~e deka toga{ Garon najdobro me razbira{e poradi ~uvstvoto za
na{eto poteklo i vra}aweto kon na{iot vistinski dom iako i Felont ne be{e
daleku no izgleda{e deka godinite go napravile frigiden kon takvi ~uvstva.
Felont re~e deka patuvaweto nema da bide podolgo od nekolku ~asa...
Felont, kako }e patuvame toga{?-pra{av qubopitno.
]e letame...-se nasmevna. Odprvin mislev deka se {eguva no podocna svativ deka be{e
krajno seriozen.
Patuvame so voeno letalo na mornaricata, a so nego }e upravuva li~no polkovnikot
Tor-uato nim.-objasnuva{e Felont.
Neznam zo{to no voenite letala sepak spa|aa vo mornaricata.Na krovovite od sekoj
zdgrada miruva{e po edno ogromno metalno letalo vo vid na pravoagolna prizma so
disk vo vid na ~inija vo koja bea kabinite za patnici ili ekipa`.^inijata be{e
postavena vertikalno vo sredinata na prizmata.
Neznam samo kako mo`e{e ne{to tolku te{ko i so tolku neaerodinami~na forma
voop{to da leta.No koga si spomnav za [umskata Gazela...taa be{e ogromna metalna
galija koja ne tone{e poradi svojata te`ina tuku plove{e pobrzo od sekoj drug
brod.Moram da priznaam deka taa pomisla i malku me ute{i vo odnos na letot.
U{te pove}e me iznenadi toa koj vsu{nost be{e polkovnikot Tor-uato
nim.Iako ne go poznavav voop{to mnogu dobro go zapamtiv liceto na toj Gen-`in i
pokraj polkovni~kata uniforma.Tor-uato nim povtorno istapi i kleknuvaj}i na
kolena pred mene kako onoj den vo tolpata no ovojpat progovori niz poklonuvaweto:
Vo va{a ~est presvetol.-toa be{e prvpat odblisku da se soo~am so Gen-`in koj
nema{e lice voop{to sli~no na ~ove~koto.Be{e apsurdno koga od taa usta i od toa
lice }e izlezea razumni zborovi.
Toa be{e na{iot pilot.Garon ednostavno mi namigna koga sedna na
kopilotskoto mesto.Kako da go kriel toa i namesto da se pofali so zborovi go pravi
toa so delo.
Dr`ej}i ja Ena vo mojata pregratka, zaedno zjapavme niz prozorot od predebelo
staklo se dodeka dvorot i Kapitolot ne se smalija kako mravjalnici pod ~adot koj
izleguva{e od ogromnata glomazna metalna leta~ka prizma.
Nad ~isto more sme potpolniku.-zafateno izusti Garon dodeka seriozen
~epka{e po kontrolite.
Potvrdete soodvetna visina...
Nad soodvetna visina sme!
Kapetane oslobodete gi ventilite i pristapete kon rasklopuvawe na prizmata.-
izgovori Gen-`inot.
Ventilite se oslobodeni rasklopuvaweto e vo tek.-dvajcata bea tolku usoglaseni {to
be{e pove}e od o~igledno deka i porano go pravele ova.
Sledej}i go razgovorot na pilotot i kopilotot za malku }e ispu{tev da go vidam
paleweto na pogonot za zabrzuvawe.Od nadvore{nata strana na prozorcite se
spu{tija te{ki metalni kapaci koi ja zatemnija kabinata.
Site po~uvstvuvavme nekakov presilen tresok koj ne zalepi za podot a u{te vo
naredniot moment se dvi`evme so neverojatna brzina vo za mene nepoznata nasoka.
[totuku ja otfrlivme prizmata so cel da dostigneme maksimalna brzina....prizmata e
sega dosega na morskoto dno daleku od ovde...momentalno patuvame vo ~inijata...-
zvu~e{e kako koga vozrasnite im objasnuvaa nekoi raboti na svoite deca.
O~igledno deka Tor-uato nim be{e doverliv.U{te od po~etokot go znaev toa, samo od
na~inot na koj so ogromen stepen na samodisciplina go upravuva{e letaloto bez da
zboruva za strani~ni raboti, prosto se gleda{e deka ovoj Gen-`in naporno rabotel za
da ja zaslu`i svojata funkcija.
Vladee{e potpona ti{ina.Ve}e ne se slu{a{e {u{teweto na vozduhot
odnadvor, se {to mo`e{e da se ~ue bea zvucite koi doa}aa od i vo
kabinata.Stanuva{e se poladno i poladno se dodeka na Garon ne mu be{e naredeno da
ja " podesi normalnata termi~ka sostojba" koga se" se povrati na totalno udobno
nivo.
Po nekolku ~asovi na nestrplivost mirno sletavme preku " vertikalno
manevrirawe" kako {to go nare~e toa potpolnikot Tor-uato nim.
Direktno od letaloto od koe ostana samo ~inijata izlegovme vleguvaj}i vo
nekakva soba so beli yidovi sli~na na Sobata na Kafezite no samo {to nema{e
nikakvi kafezi.
Izlegov posleden i zabele`av kako Garon za prv pat go zapoznava majstorot na Ah-
gatite Ladio Lagar. Ladio be{e isto tolku nepromenet kolku {to ostana
nepromeneto negovoto seriozno lice koga ni se sretnaa pogledite.Toj mi pristapi:
Neka Praznikot na Iskrenosta ostane ve~na radost.
Ovojpat ne ti pristapuvam kako na u~enik, ili prorok ili pak samo kako na
prijatel tuku kako na pretpostaven.-klekna pred moite noze, a jas ednostavno mu ja
prifativ podlakticata zarobuvaj}i go vo prijatelskata pregratka:
Prijatele, u~itele...pominaa nekolku ciklusi, a kako da se nemame videno so
godini i godini.
Pominaa mnogu pove}i i od godini Hale, no }e ti objasnam po svadbata bidej}i
sega...sega e vreme za veselba.-se nasmevna.
Neznaev {to misle{e preku toa no sepak veruvav vo pravilnosta i pravednosta na
negoviot sud i mislewe.Koga ja napu{tivme prostorijata, Ladio Lagar ostana nasamo
da porazgovara so potpolnikot Tor-uato nim.Gi pametam bavnite klimawa na
negovata glava dodeka vnimatelno go slu{a{e...
Svadbata
Se {to mo`ev da slu{nam be{e puckaweto na golemiot sin plamen koj stoe{e na
binata-oltar.Tie zvuci se pretvorija vo {u{kawe, {u{kaweto vo {epotewe...
{epotea...
...Gospodarot go trgna prevezot...
Gospodarot go trgna prevezot.
Gospodarot go trgna prevezot!-se ~u osamen aplauz koj o~igledno poteknuva{e od onoj
koj go narekuvaa gospodar...aplauzot se pro{iri po celata arena polna so lu|e bez
prevezi...
Go krenav pogledot.Toa be{e toj istite bledo sini o~i i istiot lik.Toa be{e
~ovekot {to go barav.Da, so sigurnost si potvrdiv.No negovot lice ne be{e stare~ko
ili nabr~kano a negovata ramna dolga kosa be{e crna i oddava{e sin odsjaj poradi
plamenot koj gore{e zad negoviot grb dodeka stoe{e na oltarot-bina.Toa be{e
Gospodarot.
Tagata na siniot plamen
Ne mi be{e jasno.Toa be{e prvata prostorija koja ja vidov vo hramot istata vo koja go
zapoznav Garon.Kako i na po~etokot vo sredinata gore{e siniot plamen a jas bev
opkolen od lu|e odeveni vo crno.
Pred mene istapi Gospodarot, negovoto lice be{e ostareno a kosata mu be{e bela.
Dojde vremeto koga se treba da vi bide objasneto viso~estvo.
Gi zatvoriv o~ite obiduvaj}i se da ja zadr`am bolkata.
Slu{am...-edvam procediv niz zabite.
Znaeme se" za vas viso~estvo.-iskrska eden glas od mrakot.
Ovde }e vi gi objasnime zabludite.-se javi drug glas.
No najprvin mora da ni veruvate deka va{ite najbliski se dobro, duri i va{iot
prijatel Garon.-se ~u tretiot glas.
Kako e mo`no da znaete za Garon?
Znaeme se" presvetol.-so sekoja nova re~enica zboruva{e nova li~nost.
Veruvajte ni site se dobro.
Kako da vi veruvam koga go vidov poklopen od kamen padnat od tavanicata?
Gospodaru objasni mi?
Kako?
Ne ti treba Gospodarot presvetol.-glasot mi zali~i kako glasot na Sena.
Tuka ste me|u prijateli viso~estvo.
Veruvajte ni viso~estvo.
Zo{to mi se obra}ate so " viso~estvo" ?
Vie ste noviot Suveren viso~estvo toa be{e predsmrttnata `elba na minatiot
Suveren.
Zboruvajte toga{...-odvrativ na krajot na nervite.
@rtva ste na univerzumska anomalija pod vlijanijata na crnata dupka koja e otvorena
vo sosedniot son~ev sistem.Istata crna dupka koja so svojata privle~na sila pred
vekovi gi odkorna par~iwata od na{ata planeta koi sega gi narekuvame
mese~ini.Spored na{ite istra`uvawa veruvame deka dodeka ste letale onesvesten vo
grablivkata koja ve donela do Va Mont Palan Ena...pred da dojdete ovde ve povlekla,
odnosno grablivkata bila povle~ena od crnata dupka...kade i nastanuva
poremetuvaweto na va{eto postoewe viso~estvo...univerzumska anomalija...-zavr{i
glasot koj be{e preterano sli~en na Ladioviot.
Va{eto telo patuva niz vremeto na istite mesta.Znaeme deka gi sretnuvate istite lu|
e kako pomladi i postari a tie ne se se}avaat na vas pa duri nekoga{ nitu vie na niv.
Se vra}ate vo vremeto nazad i odite napred.
Toa vi se slu~uva postojano.Neznaeme kako i koga, no sigurni sme deka vie ne mo`ete
da go kontrolirate toa...sepak...sepak se se}avate na se" ...
Blagodarenie na va{ite se}avawa vi go prenesuvame ova znaewe.
[to se odnesuva do sega{nosta, vistina e deka va{ite najbliski se mrtvi.
Ne se voznemiruvajte viso~estvo.
Povtorno }e gi vidite viso~estvo.
Viso~estvo, viso~estvo...im se gubea re~enicite vo mrakot...kako navistina da se
gri`at za mene...barem uspeaja vo svojata pokornost da mi go prenesat moeto
prokletstvo.
...so sigurnost ostanav sam.
Hramot planina se raspa|a{e a zemjotresite bea ignorirani.
[to e toa {to ja uni{tuva Va Mont Palan Ena?
Vozdu{en napad viso~estvo...letalata od Kapitolot se ru{at vo yidovite.
No hramot }e ostane...nema da bide celosen, no }e stoi viso~estvo...
Va{eto letalo ve ~eka viso~estvo.
Kade odime?
Vo palatata vo Kapitolot viso~estvo.
Da odime.-izgovoriv no bev daleku od toa da se pomiram so sebe.
Suverenot