Predlog

Stran 1 od 30

Na podlagi Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekoinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh, 1. in 2. lena Energetskega zakona (Ur.l. RS, t. 27/2007-uradno preieno besedilo) izdaja minister za gospodarstvo

PRAVILNIK o utekoinjenem naftnem plinu

1. len

Namen in obseg
(1) S tem pravilnikom se predpisuje nain uporabe utekoinjenega naftnega plina, njegovo skladienje in pretakanje ter nain vgradnje naprav in postrojev za utekoinjeni naftni plin in varnostni ukrepi v zvezi s tem. (2) Podroje uporabe : premina in stabilna tlana oprema, skladia plina, pretakalia in polnilnice (za pline tretje plinske druine po SIST EN 437). Ne uporablja se za naprave v zrakoplovih, plovilih in vozilih (cestnih, eleznikih). 2. len Pomen izrazov Posamezni v tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: (1) Utekoinjeni naftni plin (UNP) (v nadaljnjem besedilu: plin) so nasieni in nenasieni ogljikovodiki (propan, propen, butan, buten in njihovi izomeri) ter njihove zmesi v tekoem ali plinastem stanju. Podrobneje so lastnosti nekaterih raztopin (meanic) opredeljene v prilogi A in B k evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR). (2) Tlak je izmerjen statini nadtlak plinastih in tekoih snovi v rezervoarju ali v cevovodih glede na atmosferski tlak in je praviloma podan v bar ali mbar. (3) Najviji dovoljeni obratovalni tlak (MOP) je doloen z nartovanjem. Prekoraitev dovoljene vrednosti obratovalnega nadtlaka preprei varnostni ventil ali varnostni zaporni ventil. (4) Preizkusni tlak (TP) je tlak preizkusnega medija s katerim se preizkuajo oprema in naprave za plin. (5) Imenski tlak (PN) je oznaka za izbrano ravnovesje tlaka temperature, ki je standardizirana za odgovarjajoe dele. Imenski tlak se podaja brez enot. tevilna vrednost imenskega tlaka za standardiziran del iz materiala, ki je naveden v standardu, podaja dopusten delovni nadtlak (p z ) v barih pri 20 C. (6) Tlak zaetka odpiranja varnostnega ventila je tlak, pri katerem se zane varnostni ventil odpirati in izpuati plin. Tlak zaetka odpiranja je doloen s konstrukcijo tlane posode. (7) Zaporni tlak regulatorja tlaka je izhodni tlak pri pretoku medija q = 0. (8) Imenska velikost (DN). pomeni tevilno opredelitev velikosti, ki je skupna vsem sestavnim delom cevnega sistema razen sestavnim delom opisanim z zunanjim premerom ali velikostjo navoja. To je ustrezno zaokroena tevilka za referenne potrebe in je le ohlapno povezana s proizvodnimi dimenzijami. Imenska velikost je sestavljena iz oznake DN, ki ji sledi tevilka.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 2 od 30

(9) Najvija in najnija dovoljena temperatura pomeni najvijo in najnijo temperaturo, za katero je sistem za oskrbo s plinom ali njegov posamezni del nartovan in je opredeljena s strani proizvajalca. (10) Volumen (V) pomeni notranjo prostornino tlane posode. (11) Tlana oprema je oprema po Pravilniku o tlani opremi. (12) Enostavne tlane posode so posode po Odredbi o enostavnih tlanih posodah. (13) Oprema pod tlakom je: - tlana oprema - enostavne tlane posode - oprema za katero so bila izdana obratovalna dovoljenja v obliki kotelnih knjiic ali v katerikoli drugi obliki izdani s strani dravnih inpektorjev v skladu s tedanjimi predpisi. (14) Premina tlana oprema so : - vsebniki (jeklenke in velike jeklenke, vsebniki iz razlinih materialov, tlani sodi, kriogeni vsebniki, svenji jeklenk), kot so opredeljeni v predpisih, ki urejajo cestni in elezniki prevoz nevarnega blaga, - cisterne, vkljuno s cisternami, ki jih je mogoe demontirati, cisterne-zabojniki (mobilne cisterne), cisterne vagonov-cistern, cisterne ali vsebnike akumulatorskih vozil ali akumulatorskih vagonov, cisterne vozil-cistern, ki se uporabljajo za prevoz plinov razreda 2, v skladu s predpisi, ki urejajo cestni in elezniki prevoz nevarnega blaga ter za prevoz nevarnih snovi drugih razredov navedenih v Prilogi VI pravilnika o premini tlani opremi, vkljuno z njihovimi ventili in drugim tlanim priborom, ki se uporabljajo za prevoz. (15) Uporaba premine tlane opreme je dajanje v promet (na trg) in transport medijev pod tlakom po cesti ali eleznici. Premina tlana oprema se lahko uporabi kot oprema pod tlakom. (16) Koliina utekoinjenega plina se za utekoinjeno stanje podaja v litrih (l), kubinih metrih (m3) ali kilogramih (kg), za plinasto stanje pa v kubinih metrih (m3) ali v litrih (l). (17) Normalno stanje plina je stanje pri naslednjih veliinah: - normalna temperatura T n = 273,15 K - normalni tlak p n = 1013,25 mbar (18) Gostota plina v plinastem stanju ( g ) je razmerje med maso in volumnom plina v kg/m3. V normalnem stanju se gostota oznai kot normalna gostota ( gn ). Pri tehninih plinih se uporablja relativna gostota (d) namesto gostote. Relativna gostota je razmerje med gostoto plina in gostoto suhega zraka pri enaki temperaturi in enakem tlaku. Povezava med gostoto in relativno gostoto: d =

Gn

1,2931

Gostota suhega zraka v normalnem stanju je 1,2931 kg/m3. Gostota v tekoem stanju ( L ) je razmerje med maso in prostornino plina v kg/l. (19) Naprave za zgorevanje plinastih goriv so naprave izdelane po predpisih o plinskih napravah in ostale naprave namenjene za zgorevanje plinastih goriv. (20) Rezervoar za plin (plinohram) je oprema pod tlakom za skladienje plina, ki se polni na mestu postavitve rezervoarja.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 3 od 30

(21) Veliki rezervoar za plin je oprema pod tlakom za skladienje plina, katerega prostornina presega 5 m3. (22) Mali rezervoar za plin je oprema pod tlakom za skladienje plina, katerega prostornina je manja ali enaka 5 m3. (23) Sistem z rezervoarji/cisternami je sistem za oskrbo s plinom, kjer se za skladienje plina uporablja ve rezervoarjev oz. cistern. (24) Cevovod je sistem sestavljen iz cevi in fitingov ter vso pripadajoo opremo. Pripadajoa oprema cevovodov so vsi deli in armature, potrebni za obratovanje cevovoda (25) Sistem za oskrbo s plinom so rezervoarji (plinohrami), vsebniki in cisterne, cevovodi, varnostna ter ostala oprema, ki slui za skladienje in transport plina po cevovodnem sistemu do plinske naprave oz. uporabnika. (26) Kartua za plin je vsebnik, namenjena za enkratno polnjenje s plinom. Najveja dovoljena prostornina kartue je 1000 ml. (27) Varnostna oprema pomeni naprave, namenjene za varovanje opreme pod tlakom in premine tlane opreme pred prekoraitvijo dovoljenih meja. Varnostna oprema vsebujeje: naprave za neposredno omejevanje tlaka, kot so varnostni ventili, varnostno izpustni ventil. naprave z varovalnim klecnim vretenom, nadzorovani varovalni razbremenilni sistemi in omejevalne naprave, ki, bodisi aktivirajo sredstva za popravek tlaka, bodisi poskrbijo za zaustavitev ali izklop naprave, kot so varnostno zapirni ventili, tlana in temperaturna stikala ali nivojska stikala ter varovalne merilno kontrolne in regulacijske naprave. (28) Varnostno izpustni ventil v primeru, da tlak v plinski napeljavi naraste do nastavljenega tlaka odpiranja avtomatsko izpusti plin. Varnostno izpustni ventil je naprava, ki je v normalnem obratovanju zaprt. Varnostni izpustni ventil se avtomatsko zapre, ko obratovalni tlak pade pod vrednost tlaka zapiranja varnostnega ventila. (29) Varnostno zaporni ventil v primeru, ko tlak za regulatorjem tlaka pade pod vrednost nastavljenega tlaka proenja, avtomatsko zapre pretok plina. Ventil se po zaprtju samodejno ne odpre. Varnostno zaporni ventil je naprava, ki v normalnem obratovanju dopua prost pretok plina. (30) Lomno zaporni ventil v primeru nekontroliranega premika cisterne prekine intalacijo na predvidenem mestu in zapre pretok plina iz loenih delov intalacije. (31) Zaporni organ je ventil, pipa, loputa ali zasun, s katerim se zapira pretok plina. (32) Glavni zaporni organ slui za zaporo preskrbe/pretoka plina za celotno zgradbo ali njen zakljuen del, plinsko postrojenje. (33) Izolirni element je del, ki prepreuje ali prekinja elektrino prevodnost cevovoda. (34) Protilomni ventil cevi je ventil, ki louje posamezne dele naprave (posode ali cevovode), z namenom, da zapre pretok plina, e se pojavi lom pred njim in se ne teje za zaporni element. (35) Uparjalnik je naprava za izparevanje utekoinjenega plina. (36) Kazalnik nivoja (nivokaz) je naprava, ki kae nivo tekoe faze plina v posodi. (37) Kazalnik pretoka je naprava, ki kae pretok plina.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog
(38) Regulator tlaka je naprava za zmanjevanje in regulacijo tlaka plina.

Stran 4 od 30

(39) Prvostopenjska regulacija so naprave in oprema za redukcijo tlaka plina, ki lahko regulirajo tlak na srednji tlak ali na delovni tlak troila. (40) Drugostopenjska regulacija so naprave in oprema za redukcijo in regulacijo tlaka plina s srednjega tlaka na delovni tlak plinske naprave. (41) Primarni del (visokotlani del) je del plinske napeljave do regulatorja prve stopnje. (42) Sekundarni del plinske napeljave (nizkotlani del) vkljuuje vso opremo na instalaciji ali napravi po prvostopenjski regulaciji, ki je pod manjim tlakom, kot je tlak v rezervoarju. Delimo ga na srednjetlani del (od 120 mbar do vkljuno 3 bar) in na nizkotlani del (do vkljuno 120 mbar). (43) Mealna naprava je naprava, v kateri se mea uparjeni plin z zrakom pred njegovo distribucijo in uporabo. (44) Skladienje plina je vsaka trajna ali zaasna hramba plina v rezervoarjih cisternah in vsebnikih pri proizvajalcih (skladia proizvajalcev), pri distributerjih (skladia distributerjev) in pri potronikih (skladia potronikov). (45) Trajna hramba plina je skladienje plina, ki traja ve kot 180 dni. (46) Pretakalie je poseben kraj, opremljen s trajno postavljenimi napravami za pretakanje plina, na katere se prikljuijo transportne cisterne. Locirano je lahko pri distributerjih ali pri potronikih. (47) Dostop na pretakalie je cesta oziroma tir, ki je namenjen za dovoz transportnih cistern na pretakalie in je sestavni del pretakalia. (48) Lovilec isker je naprava za zadrevanje isker v izpunih plinih motorjev z notranjim izgorevanjem. (49) Zaitni zid je zid ali nasip, ki v smislu poarne odpornosti ustreza zahtevam REI 60. Postavljen mora biti tako, da morebitnemu uhajajoemu plinu spremeni (odvrne) tok. Z vgradnjo zidu se varnostne razdalje lahko zmanjajo na polovico. (50) Polnjenje po prostornini je polnjenje posode s plinom do doloene prostornine. (51) Polnjenje po masi je polnjenje posode s plinom do doloene mase (tee) plina. (52) Varnostna razdalja je minimalna razdalja med posameznimi elementi sistema za oskrbo s plinom in/ali razdalja do drugih naprav ali objektov. (53) Eksplozijsko nevarno podroje je podroje, kjer je zaradi samega procesa mono puanje plina, ki zaradi vplivov okolice in narave procesa lahko privede do nastanka eksplozivne zmesi. (54) Prikljuni vod plinske naprave je del napeljave med prikljuno armaturo sistema za oskrbo s plinom in prikljukom na plinski napravi. (55) Polnilnica avtoplina je polnilnica, ki se lahko uporablja samo za polnjenje plina za pogon motornih vozil z vgrajenim rezervoarjem. Te polnilnice so lahko postavljene v sklopu postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, ali samostojno. (56) Polnilnica vsebnikov za turistine namene je polnilnica, ki se uporablja zgolj za polnjenje malih vsebnikov mase polnitve do vkljuno 5kg.
UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 5 od 30

(57) Nepremini prikljuek je trdna povezava z gibljivo ali trdno cevjo na prikljuno armaturo aparata. Sprostitev povezave je mona samo z orodjem. (58) Gibljivi prikljuek je povezava s plinsko cevjo na prikljuno armaturo in je rono loljiv. (59) Toplotna (termina) sproitev zaporne naprave zapre pretok plina, e temperatura presee predvideno temperaturo.

(60) Viri viga so: vroe povrine naprav, opreme in sistemov, ki lahko pridejo v stik z eksplozivno atmosfero odprt plamen in vroi plini mehansko povzroene iskre elektrine naprave statina elektrika strele
(61) Distributer je pravna oseba, ki opravlja energetsko dejavnost, za katero ima skladno z energetskim zakonom pridobljene licence za skladienje, proizvodnjo, trgovanje in distribucijo utekoinjenega naftnega plina. (62) Uporabnik plina je pravna ali fizina oseba, ki uporablja plin za ogrevanje ali v tehnoloke namene.

(63) Mealnik plina je naprava, ki se uporablja za meanje uparjenega plina z zrakom.

3. len Konstrukcija rezervoarjev in cistern (1) Celotno ozemlje Republike Slovenije spada v III. klimatsko cono. Najnija temperatura, ki jo je potrebno upotevati pri konstruiranju, je -20 C. 4. len Dodatne zahteve za opremo malih rezervoarjev (1) Ozemljitev malih rezervoarjev ni potrebna, e le-ti stojijo na betonu, ali na utrjenih naravnih tleh. e je objekt, v katerem se nahaja troilo zavarovan s strelovodom, je potrebno rezervoar povezati s skupno ozemljitveno napravo.

5. len Lokacija in postavitev rezervoarjev (1) Rezervoarji so lahko postavljeni: - na prostem nadzemno,

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog
na prostem podzemno, v gradbenem objektu.

Stran 6 od 30

(2) Prostori in obmoja z rezervoarji morajo biti jasno in trajno oznaeni. Ta zahteva je izpolnjena e je z imenom plina s simbolom nevarnosti in z opisom nevarnosti (v skladu z zakonom o prevozu nevarnega blaga in zakona o kemikalijah) oznaen rezervoar in/ali so oznaen dostopi do prostorov na prostem ali v objektu. 6. len Lokacija in postavitev nadzemnih rezervoarjev in cistern (1) Nadzemni rezervoarji se ne smejo postavljati v vdolbine pod ravnijo terena. (2) Nadzemni rezervoarji in cisterne morajo biti zavarovani pred udarci vozil na mestih, kjer so taki udarci moni. (3) Tla pod rezervoarji morajo biti kompaktna in odstranjen mora biti vnetljiv material (grmovje, rastoa drevesa ipd. se ne smatrajo za vnetljiv material). (4) Razdalja od dna rezervoarja do nivoja tal mora biti najmanj 0,10 m, vendar, e so na dnu rezervoarja ventili, mora razdalja omogoati upravljanje ventilov. 7. len Dodatne zahteve za lokacijo in postavitev malih nadzemnih rezervoarjev in cistern (1) Sistemi z malimi rezervoarji in cisternami se lahko postavljajo v stavbah ali na prostem. (2) V zaprtih stavbah ni dovoljena uporaba malih rezervoarjev in cistern, ki se polnijo z neodoriranim plinom. (3) Sistemi z malimi rezervoarji in cisternami so lahko sestavljeni iz najve 5 rezervoarjev ali cistern. Uporabljajo se lahko za oskrbo s plinasto ali tekoo fazo. Skupna prostornina rezervoarjev ne sme 3 presegati 15 m . Skupna prostornina rezervoarjev je lahko veja, v kolikor se s tudijo ali

zasnovo poarne varnosti dokae monost zagotovitve varne uporabe vejega tevila malih rezervoarjev.
8. len Dodatne zahteve za lokacijo in postavitev velikih nadzemnih rezervoarjev (1) e skupna prostornina dveh ali ve nadzemnih rezervoarjev presega 3000 m3, morajo biti rezervoarji loeni v skupine tako, da sme prostornina posamezne skupine znaati najve 3000 m3. Medsebojno morajo biti takne skupine razmaknjene za vsaj 50 m. (2) Skladia pri proizvajalcih plina in skladia pri distributerjih smejo biti druga od drugega oddaljena manj, kot je doloeno v tabeli 1, toda najve za 10 % manj. (3) Veliki rezervoarji morajo imeti temelje, ki v smislu poarne odpornosti ustrezajo zahtevam za R120. (4) Rezervoar mora biti postavljen tako, da je zagotovljen padec v smeri drenane odprtine.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 7 od 30

(5) Veliki rezervoarji morajo biti ograjeni. e so rezervoarji v sklopu e ograjenega objekta, posebna ograja ni potrebna. Viina ograje mora biti vsaj dva metra. Ograja mora imeti dvoje vrat, ki omogoajo umik v razlinih smereh od rezervoarja. 9. len Lokacija in postavitev malih rezervoarjev in cistern v stavbah (1) V prosto stojei stavbi ali v stavbi ki se naslanja na drugo stavbo je dovoljeno postaviti najve dva rezervoarja. Sam prostor mora biti izkljuno namenjen postavitvi rezervoarjev. (2) Stavba iz prvega odstavka tega lena, v katerem se instalira sistem z rezervoarji, mora biti iz materiala, ki v smislu poarne odpornosti izpolnjuje zahteve REI 60. (3) Odmik od meje sosednjega zemljia, odprtin sosednjih stavb, javne ceste in vira viga mora biti najmanj 3 m. Oddaljenost se meri do odprtin stavbe. (4) Stavba iz prvega odstavka tega lena mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje: da se v prostor vstopi naravnost od zunaj; streha zaprte stavbe mora biti izvedena tako, da se v primeru eksplozije, le-ta iri navzgor. stene morajo biti iz negorljivih materialov.; od sosednjih prostorov morajo biti loeni s steno, ki v smislu poarne odpornosti izpolnjuje zahteve REI 90; vrata se morajo odpirati navzven na prosto; med prostorom, kjer se nahaja rezervoar in prostorom, kjer se zadrujejo ljudje, ne sme biti odprtin; da je prostor visok najmanj 2,2 m; tla ne smejo biti nija od nivoja okolice; prostor je lahko ograjen s stenami brez odprtin najve s treh strani in v tem primeru mora biti dvignjen nad nivo terena za vsaj 0,1 m; imeti ustrezno prezraevanje, da se zagotovi naravno prezraevanje je dovoljeno izvesti stavbo s tremi stenami brez odprtin, (6) e se stavba, v kateri je instaliran sistem z rezervoarji, naslanja na kakno drugo stavbo, ki ima klet ali prostore pod ravnijo terena v razdalji 3 m od stavbe z rezervoarji, morajo biti vse odprtine trajno zatesnjene. (7) Pri stavbah, v katerih je instaliran sistem z rezervoarji in, ki se naslanjajo na kakno drugo stavbo, je treba z ustreznimi ukrepi onemogoiti irjenje poara z ene stavbe na drugo. (8) V prostorih z rezervoarji se ne smejo nahajati: - zrane sesalne odprtine za prezraevanje drugih prostorov, - odprti kanali, - odprti jaki, - jame, - dotoni kanali, - odprtine k nije leeim prostorom. (9) Zahteve po zadostnem naravnem prezraevanju prostorov z rezervoarjem so izpolnjene e: - obstajata dve zrani odprtini, katerih skupni presek znaa 1% talne povrine, - vodijo zrane odprtine neposredno v okolico, - je poloaj ene odprtine pri podu in druge diagonalno pod stropom. Prezraevalne odprtine ne smejo biti zaprte. (10) Elektrina instalacija znotraj eksplozivno nevarnega obmoja mora biti izvedena v skladu z zahtevami predpisov o protieksplozijski zaiti.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 8 od 30

(11) V prostoru, v katerem je instaliran sistem z rezervoarji, ne sme biti drugega gorljivega materiala. 10. len Splone zahteve za podzemne rezervoarje (1) S podzemnimi rezervoarji so miljeni: popolnoma vkopani rezervoarji, pri katerih je zgornji del plaa vsaj 50 cm pod ravnijo terena, polvkopani ali deloma vkopani rezervoarji, kolikor je spodnja polovica rezervoarja do sredine osi postavljena v zemljo., obsuti rezervoarji, kjer je rezervoar v celoti ali delno obsut z vsaj 60 cm debelo plastjo peska ali zemlje.
-

Debelina plasti zemlje mora biti min. 50 cm

Peeno leie

Slika 1: Podzemni (vkopan) rezervoar

Peeno leie

Slika 2: Delno vkopan rezervoar

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 9 od 30

Slika 3: Obsut rezervoar 11. len Lokacija in postavitev podzemnih rezervoarjev (1) e skupna prostornina dveh ali ve podzemnih rezervoarjev presega 3000 m3, morajo biti rezervoarji loeni v skupine, in sicer tako, da sme prostornina posamezne skupine znaati najve 3000 m3. Razdalja med skupina mora biti najmanj 50 metrov, merjeno od plaa rezervoarja. (2) Za postavljanje popolnoma vkopanega podzemnega rezervoarja morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: da je izdelan in opremljen za podzemno vgraditev; da je zavarovan pred premikanjem in potiskom talnih voda, v kolikor obstaja ta nevarnost; da so zunanje povrine rezervoarja zavarovane pred korozijo in blodeimi tokovi;

12. len Posebni pogoji za podzemne rezervoarje (1) Oprema vkopanih podzemnih rezervoarjev mora biti v zaitnem jaku, ki mora imeti pokrov. Vrh jaka mora biti vsaj 10 cm dvignjen nad okolnim terenom. Zaitni jaek ne sme imeti ve prostega prostora kot 1 m3. Napisna ploica rezervoarja mora biti pritrjena na rezervoarju tako, da je mona kasneja kontrola. (2) Rezervoar, ki se uporablja kot podzemni rezervoar, se ne sme uporabljati kot nadzemni vse dotlej, dokler se ne ugotovi, da izpolnjuje pogoje, ki so predvideni za nadzemni rezervoar. (3) Nad podzemnimi rezervoarji lahko poteka samo intalacija za UNP. Podzemni rezervoarji ne smejo biti postavljeni drug nad drugim. (4) Podzemni rezervoarji morajo biti vsaj 1m oddaljeni (merjeno od plaa rezervoarja) od komunalnih vodov (voda, elektrika, kanalizacija, telefon..)

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog
13. len Varnostne razdalje pri postavitvi velikih rezervoarjev

Stran 10 od 30

(1) Veliki rezervoarji morajo biti postavljeni tako, da so upotevani odmiki iz tabele 1. Razdalje se merijo vodoravno v vse smeri od prikljukov rezervoarja oziroma jaka podzemnega rezervoarja V tem obmoju ne sme biti nobenega vira viga. Tabela 1: Varnostne razdalje za velike rezervoarje Prostornina rezervoarja v m3 >5-100 > 100-500 > 500-1000 > 1000-3000 Varnostne razdalje rezervoarja od pomembnih objektov, javne ceste, virov viga v m nadzemni podzemni 5 5 20 15 50 20 75 25 14. len Varnostne razdalje pri postavitvi malih rezervoarjev in cistern na prostem Mali rezervoarji in cisterne morajo biti postavljeni tako, da so izpolnjene vse varnostne razdalje iz tabele 2. Tabela 2: Varnostne razdalje za male rezervoarje (podzemni in nadzemni) in cisterne Razdalja v m od:
-

Oddaljenost med rezervoarji, merjeno od gabarita v m nadzemni 2,0 2,0 2,5 2,5 podzemni 1,0 1,0 2,0 2,0

prikljukov 3 3 3 3 3 3

plaa 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5

odprtin lastne ali sosednje zgradbe meje sosednjega zemljia odprtega plamena, vira viga javne ceste, eleznikega tira, vodne poti odprtine pod zemljo, kleti, jaka, komunalnih vodov itd. avtocisterne pri praznjenju

(1) Razdalje se nanaajo na oddaljenosti od plaa in od prikljukov. (2) Kot prikljuki so identificirane odprtine, ki niso zaprte s slepo prirobnico ali vijakom. To vkljuuje polnilne in izpustne naprave ter varnostne ventile. (3) Minimalna razdalja rezervoarja od stene brez odprtin, znaa 0,6m. (4) V vseh primerih je potrebno upotevati 0,60 m praznega prostora okrog rezervoarja, kar velja tudi za razdalje med posameznimi rezervoarji. (5) e je razdalja med dvema rezervoarjema ali skupinami rezervoarjev veja od 8 m, potem se takna dva rezervoarja ali skupine rezervoarjev tejejo kot dve loeni skladii. (6) Pri postavitvi rezervoarjev ob stavbi je potrebno izpolniti tudi pogoje, ki so prikazani na sliki 4 in 5. V rtkanem podroju na stavbi ne sme biti nobenih odprtin.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 11 od 30

Slika 4: Zahteve pri paralelni in pravokotni postavitvi malega rezervoarja ob steni zgradbe

Slika 5: Postavitev pri napuu, ki je dalji od 0,5 m

15. len Uporaba zaitnih zidov (1) Zaitni zid je primerno dimenzioniran, e le-ta pokrije rezervoar tako, da se iz monega vira poara rezervoar ne vidi, ker je v senci zidu. (2) Zahteve po dostopnosti do rezervoarja so izpolnjene, e je med rezervoarjem in zaitnim zidom razmik 0,6 m. (3) Varnostne razdalje pri postavitvi malih rezervoarjev in kontejnerjev se s postavitvijo zaitnega zidu lahko zmanjajo za polovico. (4) Da se zagotovi naravno prezraevanje na prostem je dovoljeno postaviti zaitni zid samo s treh strani. Viina in dolina zaitnega zidu morata biti skladni z zahtevami, ki so razvidne na slikah 6 do 8.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 12 od 30

Opomba: sredie kroga predstavlja priakovano mesto izpuanja na najbljijem ventilu obravnavanemu podroju.
Cona 1 Cona 2

(sliko zamenjamo z novejo) Slika 6: Opredelitev eksplozijsko nevarnega obmoja nadzemna postavitev

Cona 1 Cona 2

Slika 7: Opredelitev eksplozijsko nevarnega obmoja pri podzemni postavitvi

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog
Cona 1 Cona 2

Stran 13 od 30

Slika 8: Opredelitev eksplozijsko nevarnega obmoja pri delno podzemni postavitvi

16. len Varstvo pred poarom velikih rezervoarjev (1) Veliki nadzemni in delno vkopani rezervoarji morajo biti zavarovani pred prekomernim segrevanjem zaradi sonnih arkov in pred drugimi toplotnimi viri z napravami in vgrajenimi sistemi za varstvo pred poarom: vgrajeni sistemi aktivne poarne zaite in omrejem hidrantov, prevoznimi gasilniki. (2) Zmogljivost stabilne instalacije za hlajenje rezervoarjev mora biti najmanj 10 litrov vode v minuti na m2 tlorisne povrine. Pri pokonnih rezervoarjih se upoteva povrina narisne projekcije rezervoarja. Tlak v instalaciji v obratovanju v asu dveh ur ne sme pasti pod 3,5 bar. (3) e je postavljen en sam nadzemni rezervoar, mora omreje hidratov imeti dva nadzemna hidranta z dvourno zmogljivostjo 10 litrov vode v sekundi. Za dvoje ali ve stabilnih nadzemnih rezervoarjev je tevilo hidrantov odvisno od razporeda rezervoarjev; pri tem ne smejo biti hidranti drug od drugega oddaljeni ve kot 50 m. Hidranti ne smejo biti postavljeni manj kot 25 m in ne ve kot 35 m dale od gabarita rezervoarja. (4) Gasilska vozila morajo imeti zagotovljen dovoz do nadzemnih in delno vkopanih rezervoarjev vsaj iz dveh smeri ter prikljuitev na hidrante iz teh smeri. (5) tevilo prevoznih gasilnikov mora biti: za en nadzemni rezervoar - en gasilnik s 50 kg prahu. za dva ali ve nadzemnih rezervoarjev - en gasilnik s 50 kg prahu na vsaka dva rezervoarja, za vsak podzemni rezervoar - en gasilnik s 50 kg prahu. (6) Vgrajene sisteme aktivne poarne zaite je potrebno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca in pravilnikom o pregledovanju in preskuanju vgrajenih sistemov aktivne poarne zaite in voditi o tem evidenco. 17. len Varstvo pred poarom malih rezervoarjev in cistern

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 14 od 30

(1) Naprave in vgrajeni sistemi aktivne poarne zaite pri sistemih z malimi rezervoarji oz. cisternami, ki so postavljeni na prostem, niso potrebni, razen, e se uporabljajo na pretakaliih oz. v polnilnicah. V tem primeru je potrebno na vsak m3 volumna rezervoarja zagotoviti 5 enot gasila (EG). (2) V primeru postavitve malega rezervoarja ali cisterne v stavbi je potrebno zagotoviti na vsak m3 volumna rezervoarja 5 EG, oziroma se tevilo gasilnikov doloi v skladu s pravilnikom o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov, v kolikor je to tevilo veje. 18. len Periodini pregledi tlane opreme in premine tlane opreme (1) Periodini pregledi tlane opreme in premine tlane opreme se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in navodili proizvajalca. 19. len Zahteve za vsebnike (1) Vsebniki so lahko namenjeni za uporabo tekoe ali plinaste faze plina. (2) Tekoa faza plina iz vsebnikov se sme uporabljati s pomojo sifonske cevi. Vsebniki s sifonsko cevjo morajo imeti napis "TEKOA FAZA" ali TF in puico obrnjeno proti dnu vsebnika vzdol cilindrinega dela vsebnika. (3) Prikljuki na ventilu vsebnika za odvzem tekoe faze morajo biti druganih dimenzij ali oblike od prikljukov na ventilih vsebnika za odvzem plinaste faze. (4) Vsebniki z maso polnitve vejo od 15kg plina morajo biti opremljeni z varnostno izpustnim ventilom. Vsebniki z varnostno izpustnim ventilom se ne smejo uporabljati in hraniti v zaprtih prostorih. 20. len Uporaba vsebnikov v stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah (1) V posameznem stanovanju smejo biti shranjeni najve trije posamezni vsebniki z zmogljivostjo polnjenja do 10 kg, ne glede na to, ali so polni ali prazni. V posameznem prostoru stanovanja se sme nahajati en vsebnik. (2) V prostoru stanovanjske ali nestanovanjske stavbe, kjer je plinska naprava za kuhanje ali ogrevanje, sme biti en sam vsebnik s polnitvijo do 15 kg plina. (3) V posameznem prostoru nestanovanjske stavbe, ki meri do 30 m3, sme biti en sam vsebnik s polnitvijo do 10 kg, v prostoru, ki meri ve kot 30 m3, pa za vsakih nadaljnjih 30 m3 e en vsebnik s polnitvijo do 10 kg. (4) e se uporablja plin za laboratorijske potrebe z majhnimi laboratorijskimi gorilniki (ki imajo vgrajeno termino varovalo), se sme v istem prostoru uporabljati ve vsebnikov pri emer skupna koliina plina ne sme presegati 30 kg. (5) Vsebniki ne smejo biti v spalnih prostorih in ne v prostorih, ki so niji od ravni terena. (6) V prostoru, ki je namenjen za hrambo rezervnih vsebnikov, mora biti zagotovljeno ustrezno prezraevanje. (7) Vsebniki ne smejo biti shranjeni na mestih, kjer obstaja monost, da se segrejejo nad 40 C. (8) e je v stanovanjskih ali nestanovanjskih stavbah potrebno ve plina, kot ga dovoljuje ta len, je potrebno izvesti sistem z vsebniki, ki so postavljeni zunaj na prostem ali v namensko grajenih prostorih (plinska postaja), imajo zagotovljeno ustrezno prezraevanje in prepreen dostop nepooblaenim osebam.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog
21. len Uporaba sistemov z vsebniki

Stran 15 od 30

(1) Sistem z vsebniki sestavljajo vsebniki (lahko je en sam), prikljuen na visokotlano instalacijo (kolektor), po potrebi uparjevalnik pri uporabi tekoe faze, sistem za regulacijo in cevovod do plinske naprave. (2) Visokotlana instalacija sistema zajema kolektor s spojem z vsebniki ali cisterno in vso potrebno armaturo do sistema z regulacijo. Vsebniki ali cisterna morajo biti prikljueni na kolektor z ustrezno zvijavo cevjo tako, da je ta pritrjena na ventil, ki je na kolektorju. (3) Zvijave prikljune cevi morajo biti v primeru direktnega priklopa na vsebnik PN 30, v primeru predhodne redukcije pa so lahko tudi PN 6 ali PN 0,1. Zvijave prikljune cevi ne smejo biti dalje od 150 cm. Konci cevi morajo biti zavarovani proti snemanju. (4) Na mestih, kjer se vgrajuje oprema in instrumenti, je spajanje dovoljeno s prirobnicami in cevnimi navojnimi zvezami. Spoji s prirobnicami in s cevnimi navojnimi zvezami se zatesnijo s sredstvi, ki so odobrena za plin in ne povzroajo korozije. (5) Na visokotlanem delu instalacije mora biti med dvema zapornima organoma varnostni ventil. po Odduna cev varnostnega ventila ne sme imeti nobenega zapornega organa. Konec oddune cevi ne sme biti zaprt ali zamreen, zagotavljati pa mora ekspanzijo izpuenega plina v smeri stran od objekta. Konec oddune cevi mora biti 2,5 m oddaljen od tal. e je sistem za plin v stavbi, mora konec oddune cevi segati iz objekta najmanj 50 cm oz. 2,5 m od tal. Konstrukcijska izvedba oddunikov mora prepreiti nabiranje vode. 22. len Lokacija in postavitev sistemov z vsebniki v stavbi (1) Sistem z vsebniki sme biti instaliran v prosto stojei stavbi ali v stavbi, ki se naslanja na drugo stavbo ali v prostoru druge stavbe, ki ni posebej namenjena za tako uporabo. (2) Stavba, v kateri se instalira sistem z vsebniki, mora izpolnjevati sledee pogoje: mora biti iz materiala, ki v smislu poarne odpornosti izpolnjuje zahteve REI 60. streha mora biti izvedena tako, da se eksplozija iri navzgor vrata se morajo odpirati navzven; prezraevanje mora biti izvedeno v viini tal in stropa prostora, e je mogoe, na dveh nasprotnih stenah; tla morajo biti dvignjena vsaj 10 cm nad okolnim terenom; prostor mora biti visok vsaj 2,2 metra; oddaljena od meje sosednjega zemljia, odprtin sosednjih zgradb, javne ceste in vira viga najmanj 3 m, pri emer se odmik meri do spodnjih odprtin stavbe. (3) Sistem z vsebniki v prosto stojei stavbi ali naslonjeni stavbi sme imeti najve 30 vsebnikov do skupne mase polnitve 1050kg, vkljuno delovne in rezervne vsebnike. (4) Prezraevalne odprtine stavbe ali prostora, v katerem je instaliran sistem z vsebniki, morajo znaati neto 2 % tlorisne povrine. (5) V prostoru, v katerem je instaliran sistem z vsebniki, ne sme biti drugega gorljivega materiala. 23. len Lokacija in postavitev sistemov vsebniki na prostem

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 16 od 30

(1) Sistem z vsebniki na prostem mora izpolnjevati naslednje pogoje: da ima najve 30 vsebnikov do skupne mase polnitve 1050kg, vkljuno z delovnimi in rezervnimi; da je od meje sosednjega zemljia, javne ceste ali slehernega stalnega vira viganja oddaljen vsaj 3 m. Pri sistemu vsebnikov do 150 kg brez uporabe uparjalnika se oddaljenost lahko zmanja na 1,5 m; da je ograjen z ograjo viine 2,0 m in z vstopnimi vrati; da je oprema zavarovana pred nepooblaenimi osebami. e je oprema v kovinski omarici mora le-ta biti prezraevana; (2) Na prostem postavljeni vsebniki morajo biti zaitene pred nepooblaenim posegom npr. z zaklenjeno omaro ali pokrovom za vsebnik. Na zgornjem in spodnjem delu omare mora biti zrana odprtina v velikosti 1% osnovne ploskve oz. najmanj 100 cm2. (3) Omare za vsebnike morajo biti postavljene z upotevanjem varnostnih razdalj, navedenih v tem lenu in eksplozijskih con, navedenih v 24. lenu. 24. len Eksplozijske cone pri postavitvi sistemov z vsebniki (1) Vsebnik, prikljuen na instalacijo in vsebnik s privito varovalno matico, ne ustvarja eksplozijske cone. (2) Eksplozijsko nevarne cone (Ex) so definirane na sliki 9 in tabeli 3.

Cona 1

Cona 2

Slika 9: Eksplozijsko nevarno obmoje plinskih vsebnikov Tabela 3: Dimenzije eksplozijsko nevarnega obmoja plinskih vsebnikov Nain odjema plina Sistemi z vsebniki polmer r (m) na prostem 1,0 25. len Oznaevanje sistemov z vsebniki (1) Prostori in mesta, v katerih so instalirani sistemi z vsebniki, morajo biti oznaeni z naslednjimi vidnimi napisi ali oznako: "IME PLINA", "PREPOVEDANO KAJENJE IN DOSTOP Z ODPRTIM PLAMENOM", "NEZAPOSLENIM DOSTOP PREPOVEDAN", polmer r (m) v prostoru 2,0

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog
-

Stran 17 od 30

"NEVARNOST POARA IN EKSPLOZIJE", "OBVEZNA UPORABA ORODJA, KI NE ISKRI". 26. len Varstvo pred poarom pri postavitvi sistemov z vsebniki

(1) Naprave in vgrajene sisteme za varstvo pred poarom sistema z vsebniki so roni gasilniki za gaenje poara. tevilo gasilnikov se doloi tako, da pride na vsakih 100 kg plina 5 EG, oziroma se tevilo gasilnikov doloi v skladu s pravilnikom o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov, v kolikor je to tevilo veje. 27. len Skladienje vsebnikov in cistern pri distributerjih ali prodajalcih na prostem (1) Skladie za vsebnike in cisterne mora biti locirano na ravnem prostoru z naravnim zraenjem. (2) Pri distributerjih ali prodajalcih sme biti v vsebnikih in v cisternah skupaj uskladienih najve 50.000 kg plina. (3) Varnostne razdalje za skladie vsebnikov in cistern so podane v tabeli 4: Tabela 4: Varnostne razdalje za skladie vsebnikov in kontejnerjev Oddaljenost
-

od skladinega rezervoarja od polnilnice od pretakalia od meje sosednjega zemljia od javne ceste od kakrenkoli morebitnega stalnega vira viganja

do 320 kg 1,5 m 1,5 m 1,5 m 1,5 m 1,5 m 1,5 m

Skladia nad 320 kg nad 3000 do do 3000 kg 10000 kg 3m 5m 3m 5m 3m 5m 5m 7,5 m 5m 7,5 m 5m 7,5 m

nad 10000 do 50000 kg 7,5 m 7,5 m 7,5 m 15 m 15 m 15 m

(4) Varnostne razdalje se lahko zmanjajo s postavitvijo zaitnega zidu ali nasipa na polovico. Viina zaitnega zidu ali nasipa ne sme biti nija od 1,5 m.

28. len Pogoji za varnost skladi

Predlog

Stran 22 od 30

Posebni pogoji za pretakalie pri uporabniku plina (1)Lokacija pretakalia pri uporabniku plina mora biti izbrana tako, da so izpolnjeni varnostni odmiki. (2) Pretakalie mora biti oddaljeno (merjeno od gabarita): od skladinih rezervoarjev - vsaj 3,5 m; od dostopne poti - vsaj 2 m; od javne ceste - vsaj 7,5 m; od drugih objektov, v katerih utegne biti stalen vir viganja - vsaj 7,5 m. (3) Na pretakaliu pri uporabniku plina sme biti prikljuena le ena transportna cisterna. (4) Potezne ice ventilov za hitro zapiranje in cokle transportnih cistern morajo biti med pretakanjem povleene iz varnostne cone pretakalia. (5) Na pretakaliu so motorji z notranjim zgorevanjem dovoljeni za pogon rpalk in kompresorjev le, e so del pretakalnega sistema cisterne na vozilih cestnega prometa in, e imajo na izpuni cevi motorja lovilec isker. 40. len Obrati za polnjenje vsebnikov in cistern (polnilnice) (1) S polnilnico za vsebnike in cisterne s plinom je po tem pravilniku miljen postroj pri distributerjih, izdelan in opremljen za polnjenje vsebnikov in cistern s plinom iz stabilnih skladinih rezervoarjev, s skupno skladino kapaciteto najmanj 50.000 kg plina, za nadaljnjo distribucijo do potronikov. (2) Vsebnike s kapaciteto polnjenja vejo od 5kg je dovoljeno polniti le v polnilnicah vsebnikov. 41. len Lokacija polnilnice (1) Polnilnica za vsebnike in cisterne mora biti oddaljena (merjeno od njenega gabarita): - od skladinih rezervoarjev - najmanj 3 m; - od meje sosednega zemljia - najmanj 7,5 m; - od pretakalia za transportne cisterne - vsaj 7,5 m; - od drugih stalnih virov viganja - najmanj 15 m. - od najblije stanovanjske stavbe najmanj 25 m Polnilnica mora biti oddaljena od najblije stanovanjske stavbe minimalno 25 m, znotraj pasu 50 m od polnilnice pa ne sme biti ve kot 10 enostanovanjskih stavb. V primeru vestanovanjskih stavb, se lahko znotraj 50m pasu nahaja najve 10 stanovanj. 42. len Gradnja polnilnice (1) Naprave za polnjenje smejo biti v industrijski stavbi, e ta izpolnjuje naslednje pogoje: da je zgrajena iz taknega materiala, da konstrukcija v smislu poarne odpornosti ustreza zahtevam za REI 60; da je streha izvedena tako, da se v primeru eksplozije le-ta iri navzgor
-

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog
-

Stran 23 od 30

da so tla, kjer je monost, da pride do iskrenja (rona manipulacija vsebnikov), iz materiala ali premaza, ki ne povzroa isker da je prostor ustrezno prezraevan; za naravno prezraevan prostor : o da so prezraevalne odprtine na stenah pri tleh in stropu v tem prostoru na dveh nasprotnih stenah; o da so prezraevalne odprtine ob tleh izvedene tako, da omogoajo tenostno izhajanje plina iz objekta; o da povrina prezraevalnih odprtin prostora ni manja od 3 % neto tlorisne povrine tal tega prostora; da se vrata in okna odpirajo navzven; da ima vsaj dvoje vrat v nasprotni smeri od katerih vsaj ena vodijo na prosto. 43. len Posebni pogoji za polnilnico

(1) Delo v polnilnici lahko opravlja zgolj ustrezno usposobljeno osebje. (2) Vsebniki in cisterne se polnijo po tei ali po prostornini. (3) Pri polnjenju vsebnikov je potrebno upotevati zahteve SIST EN 1439 oz. postopati po drugem ekvivalentnem postopku. (4) Polnih in praznih vsebnikov in cistern ni dovoljeno uskladiiti v isti prostor, v katerem je polnilnica. (5) Naprave in vgrajeni sistemi za varstvo pred poarom sestavljajo gasilniki za gaenje poara, izbrani in postavljeni tako, da pride na vsakih 100kg plina v polnilnici 1 EG, oziroma se tevilo gasilnikov doloi v skladu s pravilnikom o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov, v kolikor je to tevilo veje. (6) V polnilnicah ni dovoljena uporaba iskreega orodja. 44. len Uparjalniki plina (1) Naprave za ogrevanje medija, s katerim se uparja plin in niso sestavni del uparjalnika, morajo biti v posebnem prostoru ali na prostem, ter v vsakem primeru izven varnostne cone rezervoarja in uparjalnika. (2) e sta prostor, v katerem je uparjalnik, in prostor, v katerem so priprave za ogrevanje uparjalnika v istem objektu, mora biti med njima zid, ki ne prepua plinov in v smislu poarne odpornosti ustreza zahtevam za REI 60. (3) Postrojenje za uparjanje mora biti nartovano in izvedeno tako, da onemogoa dotok tekoe faze plina v plinski vod plinske naprave. 45. len Lokacija uparjalnika plina (1) Uparjalnik sme biti lociran na prostem, v prosto stojeem objektu in v objektu, ki se naslanja na drug objekt, ali neposredno ob rezervoarju ali na / v rezervoarju, v kolikor izpolnjuje pogoje za tako vgradnjo. (2) Uparjalnik, lociran na prostem, mora biti zaiten pred zunanjimi vplivi. (3) e se uparjalnik nahaja v stavbi in je ta prostor izveden kot loen prostor pri sistemu z jeklenkami oziroma rezervoarji, morata stavba in prostor izpolnjevati enake pogoje, kot so pogoji za postavitev stabilnih nadzemnih malih rezervoarjev in kontejnerjev v stavbi.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 24 od 30

(4) e je uparjalnik lociran v stavbi, mora biti odduna cev varnostnega ventila speljana iz stavbe tako, da je njen konec vsaj 50 cm nad najvijo toko strehe stavbe in vsaj 2,5 m oddaljen od sleherne odprtine na stavbi. (5) e je uparjevalnik na prostem, mora biti konec oddune cevi varnostnega ventila vsaj 2,5 m nad ravnijo okolnega terena in vsaj 2,5 m oddaljen od sleherne odprtine sosednje stavbe. (6) Da se zagotovi zadostno naravno prezraevanje prostora z uparjalnikom, je dovoljeno izvesti ograditev najve s treh strani. (7) Uparjalnik ni dovoljeno postavljati pod ravnijo terena. (8) Naprave in vgrajeni sistemi za varstvo pred poarom sestavljajo gasilniki, ki morajo zagota vljati vsaj 6EG. Gasilniki morajo biti nameeni tako, da so v primeru poara lahko dosegljivi. 46. len Regulatorji tlaka (1) Tlak uparjenega plina se lahko regulira v eni ali ve stopnjah. (2) V primeru, da so regulatorji tlaka z varnostno izpustnim ventilom montirani v prostoru in imajo predvidene prikljuke za oddune cevi, morajo biti oddune cevi speljane na prosto. (3) Odduna cev regulatorjev ne sme imeti nobenega zapornega organa. Konec oddune cevi ne sme biti zaprt ali zamreen, zagotavljati pa mora ekspanzijo izpuenega plina. Konec oddune cevi mora biti 2,5 m oddaljen od tal. (4) e je sistem za plin lociran v stavbi, mora konec oddune cevi segati iz objekta 50 cm visoko nad najvijo toko strehe oziroma 2,5 m od tal. (5) V posebnih prostorih z nameenim rezervoarjem ni potrebe po izpustnih vodih za varnostno izpustni ventil. (6) Regulatorji z varnostno membrano, ne potrebujejo oddunih cevi. (7) Pri oskrbi s plinom iz vsebnikov se lahko tlak zgolj v eni stopnji znia na ustrezni prikljuni tlak naprav. Regulatorji za oskrbo gospodinjstev ali poslovnih lokalov iz vsebnikov, morajo biti fiksno nastavljeni. (8) Regulatorji tlaka se lahko namestijo: - neposredno na prikljuek plinske instalacije, - na vsebnike, cisterne ali male rezervoarje, - na izstop iz uparjalnika plina, - pred ali za mealnik plina - neposredno pred plinsko napravo. (9) e je regulator tlaka v zaprtem okrovu, mora imeti tak okrov prezraevanje. 47. len Plinski tevci (1) Plinski tevec mora biti lahko dosegljiv, izmenljiv ter zaiten pred mehanskimi pokodbami in toplotnimi vplivi. (2) e je plinski tevec montiran v omarici, mora biti omarica izvedena z zranimi odprtinami (zgoraj in spodaj). Skupna povrina zranih odprtin mora biti najmanj 5 cm2. (3) Plinskih tevcev ni dovoljeno postaviti na obmojih: z nevarnimi snovmi, ki se vnamejo pri 55C, z nevarno koliino plinov, pare, megle ali praha, ki z zrakom tvorijo eksplozivno meanico, z eksplozijsko nevarnimi snovmi v smislu predpisa o eksplozijsko nevarnih snovi. (4) Pri montai in demontai tevca je potrebno kot zaito pred udarom elektrinega toka in statino elektriko montirati elektrino premostitev med vhodnim in izhodnim prikljukom tevca, razen, e ta premostitev e obstaja (npr. preko prikljune ploe tevca ali enocevnega tevca). (5) Pred plinskim tevcem je potrebno vgraditi zaporni organ.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 25 od 30

48. len Lokacija in postavljanje cevovodov (plinovodov) (1) Nartovanje cevovodov (plinovodov) se mora izvajati skladno z veljavnimi predpisi in upotevanju tehnikega razvoja. Upotevati se morajo vse tehnine, okoljevarstvene, prostorske in druge vidike in postopke. (2) Pri nartovanju cevovoda je potrebno upotevati sledee parametre: vrsto plina lokacijo, tevilo dejanskih in priakovanih odjemalcev, profil odjema, koliine odjema najviji delovni in nartovani tlak cevovoda zahteve za zagotovitev minimalnega tlaka v cevovodu in normalnega tlanega razpona v cevovodu za zagotovitev varnega obratovanja cevovoda hitrost plina v plinovodu izraun tlanih razmer v cevovodu (omreju) pri doloitvi premera cevovoda. Materiale, iz katerih so izdelani cevovodi je treba izbrati glede na vrsto plina in nartovane parametre cevovoda. Ustrezati morajo veljavnim standardom. (3) Za cevovodne sisteme se tejejo vsi cevovodni sistemi plinske ali tekoe faze. (4) Cevovodni sistemi so lahko nadzemni in podzemni. (5) Podzemni cevovodni sistemi morajo biti vkopani vsaj 80cm, hini prikljuni cevovovdi pa 60cm, pod ravnijo terena. V primeru, da se to ne dosee, je potrebno izvesti ustrezno zaito z drugimi tehninimi ukrepi. (6) Podzemni cevovod mora obdajati najmanj 10 cm debela plast drobnega peska. Cevi iz umetnih mas se morajo prekriti z najmanj 30 cm debelim slojem drobnega peska. (7) Pod vrhnjim slojem zemlje se na globini 20 cm poloijo opozorilni trakovi iz plastine folije s kovinskim trakom. (8) Potek cevovodnega sistema je potrebno ustrezno dokumentirati. (9) Cevovodi znotraj stavb so lahko izvedeni nadometno, podometno ali v ustreznih kanalih. (10) Cevovodni sistemi, ki so izvedeni nadometno, so lahko poloeni ali pritrjeni na konzole oziroma pritrjeni na nosilce. Cevovodne sisteme ni dovoljeno pritrjevati na druge instalacije. Cevovodni sistemi ne smejo biti mehansko predobremenjeni. Po potrebi je potrebno poskrbeti za vgradnjo ustreznih kompenzatorjev premikov. (11) Cevovode, pri katerih znaa tlak plina do 120 mbar, je dovoljeno vzidati pod omet, e so primerno zavarovani pred korozijo. (12) Cevovodi morajo biti po izvedenih preskuanjih primerno mehansko in protikorozijsko zaiteni. (13) Jaki, kanali in votli prostori, v katere se polaga napeljava, morajo biti v celoti primerno odzraevani in prezraevani. (14) Cevovodni sistemi, ki vodijo skozi neprezraevane votle prostore morajo biti poloene v zaitne cevi. Zaitne cevi morajo biti iz nerjaveega materiala ali protikorozijsko zaitene. (15) Cevovodnih sistemov ni dovoljeno napeljati v odprtinah dvigal, prezraevalnih odprtinah, dimovodnih kanalih ter kanalih za vsipavanje premoga in smeti. (16) Cevovodi v objektih so lahko poloeni v tleh, vendar ne v estrihu. (17) tevilo razstavljivih spojev naj bo minimalno. Razstavljivi spoji morajo biti dobro dostopni in na mestih, kjer so manje mehanske obremenitve. (18) Navojni, prirobnini, stisljivi in mehko spajkani spoji za podometne in podzemne cevovode niso dovoljeni. Armatura na podzemnih in podometnih cevovodih mora biti v posebnih, lahko dostopnih mestih. (19) V primeru, da se v istem prostoru nahajata plinski tevec in glavni zaporni organ, ni potrebno montirati dodatni zaporni ventil pred tevcem.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 26 od 30

(20) Glavni zaporni organ louje naprave za oskrbo od naprav za porabo plina. Vsaka hina napeljava mora imeti montiran glavni zaporni organ tik pred vstopom napeljave v stavbo ali takoj na notranji strani. Zveza med glavnim zapornim organom in cevovodom mora biti razstavljiva. (21) Zaporni organi plinskih naprav sluijo za zaporo oskrbe s plinom posamezne plinske naprave. Nameeni morajo biti v neposredni bliini posamezne plinske naprave. (22) V primeru, da se v istem prostoru nahaja glavni zaporni ventil ali jeklenka, ki je povezana z ostalimi plinskimi napravami, plinske naprave ne potrebujejo zapornega organa. (23) Instrumenti, oprema in prikljuki plinskih naprav se spajajo s cevovodom s cevno navojno zvezo ali prirobninim spojem. (24) Kovinska napeljava mora biti pri prehodu skozi zunanjo steno zgradbe izvedena z zaitno cevjo. Notranji premer zaitne uvodne cevi mora biti ustrezno veji od zunanjega premera cevne napeljave. Zaitna uvodna cev mora biti v steno tesno vgrajena in mora segati ez zunanji rob stene. Odprtina mora biti zaitena pred monostjo vstopa plina. (25) Cevovodi so lahko speljani skozi prostore pod nivojem okolikega terena tako, da v tak prostor ni dovoljeno vgrajevati opremo in instrumentov, cevi pa morajo biti vidne in spojene izkljuno z varjenjem. (26) Cevovodi, ki so speljani nad elezniki tir, nad cesto ali transportno potjo, morajo biti vsaj 1,5 m nad normalnim voznim gabaritom. Cevovodi nad cesto, eleznikim tirom, potokom, reko ipd. morajo biti izvedeni z nosilno konstrukcijo. (27) Cevovodi, ki so speljani pod eleznikim tirom morajo biti v zaitni cevi vsaj 1,2 m globoko pod spodnjim robom tira. Cevovodi ki prekajo cesto ali potekajo v cesti, morajo biti vsaj 1,0 m globoko pod vrhom vozia. Zaitna cev je potrebna pri prekanjih. (28) Krianje cevovoda s kanalizacijo je dovoljeno le, e je cevovod zaiten s cevjo vejega premera, ki mora biti na obeh straneh zunanje stene kanalizacijskih cevi dolga vsaj 0,5 m. Konci zaitne cevi morajo biti zaliti (npr. s poliuretanom). Zaitna cev mora imeti odduek. (29) Krianje cevovoda s kanalizacijo, z vodovodom, elektrinim kablom, itd. mora biti izvedeno z viinsko razliko najmanj 30 cm. (30) Podzemni cevovodi ne smejo biti speljani pod temelji gradbenih objektov. (31) Pri podzemnem kovinskem cevovodu je potrebno v bliini zaporne opreme vgraditi izolirni len. Izolirni leni morajo imeti pri vgradnji znotraj hie poveano termino odpornost. (32) Notranja plinska napeljava mora biti ozemljena. (33) Cevovodi se ne smejo uporabiti za zaitno ozemljitev ali za delovno ozemljitev ali kot zaitni vod za visokonapetostne naprave. Cevovod se ne sme uporabiti kot vodnik ali kot ozemljitev za strelovode oz. za naprave za zaito pred udarom strele. (34) Sifoni in kondenne cevi se po potrebi vgrajujejo na najnijih mestih cevovodov ali tam, kjer lahko pride do zadrevanja vode v cevovodu. Del sifona in kondenne cevi na povrini mora biti ustrezno zaiten in oznaen. (35) Kjer je potrebno, se na cevovovod vgradi odzraevalna ali izpihovalna cev. Mesto vgradnje mora zagotavljati varnost pri izpihovanju cevovoda. Del odzraevalne ali izpihovalne cevi na povrini mora biti ustrezno zaiten in oznaen. 49. len Izvedbe cevovodov (plinovodov) (1) Cevovode lahko polaga le usposobljeno strokovno osebje, ki pri tem uporablja opremo in postopke za opravljanje del po veljavnih predpisih, standardih in navodilih proizvajalcev. (2) Cevovodi morajo biti oznaeni, jekleni cevovodi pa e antikorozijsko zaiteni. (3) Cevovodi iz umetnih mas morajo biti v vseh primerih zasuti. (4) Za povezavo cevi iz PE-HD in jeklenimi cevovodi so dovoljeni samo ustrezno izdelani, preskueni in certificirani prehodni kosi. Prehodni kosi morajo biti poloeni v zemljo pred hino napeljavo. (5) Oprema cevovodov mora biti zavarovana pred mehanskimi pokodbami. (6) Izvedba cevovodov mora omogoiti temperaturno raztezanje in krenje,

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 27 od 30

(7) Pri pretakanju plina ali pri povezavi stabilne plinske instalacije na plinsko napravo ali na kak drug stroj, ki med obratovanjem vibrira, se mora uporabiti ustrezne zvijave cevi. (8) Na stabilnem cevovodu mora biti pred zvezo z zvijavim cevovodom ventil za zapiranje. (9) Pred zaetkom obratovanja (polnjenja s plinom) je potrebno zrak iz plinske instalacije iztisniti z inertnim plinom. (10) Na cevovodih tekoe faze mora biti med dvema zapornima ventiloma varnostni ventil s koliino izpuanja, ki zadostuje za zadeven odsek cevovoda. 50. len Preskuanje cevovodov z obratovalnim tlakom manjim od 0,5 bar (1) Cevovodi se preizkuajo vedno pred vzidavanjem ali zasutjem in morajo biti v celoti vidni. Zvari in drugi spoji morajo biti v asu preizkusa neizolirani in brez antikorozijske zaite. Preizkus izvede izvajalec cevovoda in o tem izda zapisnik. Preskus se izvede z inertnim plinom. (2) Pri preizkusu cevovodov in naprav pred prvim obratovanjem mora biti navzo izvajalec del. (3) Cevovodi morajo biti trdnostno in tesnostno preizkueni odvisno od najvijega obratovalnega tlaka (MOP) s tlakom, doloenim v tabeli 5. Tabela 5 : Preskusni tlaki plinskih sistemov MOP, bar 0,1 < MOP 0,5 MOP 0,1 Tlak pri trdnostnem preskusu, bar 2,5 bar 2,5 bar Tlak pri tesnostnem preskusu, bar 1,5 MOP, ne manji od 150 mbar 150 mbar

(4) Pri trdnostnem preskusu se dvigne tlak v cevovodu na vrednost doloeno v tabeli 5. Zatem je potrebno poakati minimalno 10 min, da se tlak umiri. Tlak v cevovodu se v nadaljnjih 10 minutah ne sme zniati, poleg tega pa ne sme priti do deformacij cevovoda. Med preskusom je potrebno pregledati celoten cevovod. (5) Pri tesnostnem preskusu se dvigne tlak v cevovodu na vrednost doloeno v tabeli 5. Zatem je potrebno poakati minimalno 10 min, da se tlak umiri. Tlak v cevovodu se v nadaljnjih 10 min ne sme zniati. Med preskusom je potrebno pregledati celoten cevovod. Med obratovanjem cevovoda se tesnost lahko preiskua s plinom. (7) Preskus tesnosti je potrebno ponoviti, e cevovod ni obratoval ve kot 6 mesecev. V primeru, da je bil cevovod manj kot 6 mesecev izven uporabe, se preskus tesnosti cevovoda izvede s plinom, in sicer z merjenjem tlaka ali s kontrolo vseh spojev z milnico. 51. len Odoriranje plina (1) Plin za splone namene mora biti odoriran (odiavljen) tako, da ga je mo zaznati. (2) V primeru, da se uporablja plin za posebne namene (npr. potisni plin), pa je dovoljena tudi uporaba neodoriranega plina. V teh primerih je potrebno obravnavati vse prostore, kjer se nahajajo cevovodi ali druga oprema za tovrstni plin, v skladu s pravilnikom o protieksplozijski zaiti. 52. len Prikljuitev plinskih naprav
UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 28 od 30

(1) Plinsko napravo lahko prikljui samo proizvajalec ali njegov pooblaeni predstavnik. Pred priklopom mora monter preveriti, e so izpolnjeni vsi predpogoji za varno delovanje plinske naprave. (2) Plinske naprave morajo biti fiksno prikljuene; plinske naprave za delovni tlak do 120 mbar so lahko prikljuene tudi z loljivim prikljukom. (3) Prikljuek plinske naprave mora biti postavljeni tako, da se med obratovanjem plinske naprave ne ogreje toliko, da bi se pokodoval. Prikljuek z gibljivo cevjo in prikljuna armatura ne sme biti pod vplivom vroih dimnih plinov. (4) Plinske naprave, ki na plinsko instalacijo niso fiksno prikljuene, morajo biti zavarovane proti nekontroliranim premikom. Spojni elementi morajo biti izvedeni tako, da je nakljuno razstavljanje onemogoeno. Posamezni elementi morajo v razstavljenem poloaju zapreti in tesniti. (5) Fiksni prikljuek mora biti sestavljen iz prikljune opreme, ki je razstavljiva samo z orodjem in iz prikljunega voda. Prikljuni vod plinske naprave je lahko iz gibljive ali toge cevi. (6) e plinska naprava e ni prikljuena ali je odstranjena, morajo biti prikljuki na cevovodu tesno zaprti s epi ali slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. 53. len Naprave za zgorevanje plinskih goriv (1) Plinske naprave morajo ustrezati predpisom o plinskih napravah, ki veljajo v Republiki Sloveniji. (2) Tiste plinske naprave, ki niso predmet omenjenih predpisov, morajo biti ustrezno nartovane, izdelane, preskuene in certificirane. Plinske naprave lahko prikljuimo in uporabljamo, e izpolnjujejo Splone pogoje iz Pravilnika o plinskih napravah in so na veljaven nain oznaene s CE. (3) Plinske naprave za utekoinjeni naftni plin smejo obratovati na tisti plin 3. plinske druine po SIST EN 437 za katerega so grajene in certificirane. (4) Plinske naprave, ki se uporabljajo v objektih, morajo imeti termovarovalo. (5) Plinske naprave za eno vrsto plina sme prilagoditi za uporabo druge vrste plina le proizvajalec ali pooblaeni servis, ob upotevanju 3 alineje tega lena. (7) V prostorih, ki so niji od okolnega terena ve kot 1 m lahko namestimo plinsko napravo le pod pogojem, da je izven tega prostora naprava, ki v primeru uhajanja plina v prostoru prekine dovod plina. 54. len Prikljuitev plinskih naprav (1) Plinsko napravo lahko na cevovod prikljui izvajalec cevovoda ali druga usposobljena oseba, ki za ta dela poseduje ustrezna sprievala in dela kot samostojni podjetnik ali delavec v gospodarski drubah, registrirani za takna dela. (2) Plinske naprave morajo biti fiksno prikljuene; plinske naprave za delovni tlak do 120 mbar so lahko prikljuene tudi z loljivim prikljukom. (3) Prikljuek plinske naprave mora biti postavljeni tako, da se med obratovanjem plinske naprave ne segreje toliko, da bi se pokodoval. Prikljuek z gibljivo cevjo in prikljuna armatura ne sme biti pod vplivom vroih dimnih plinov. (4) Fiksni prikljuek zajema zaporno armaturo plinske naprave s spojnim elementom in glede na tehnino reitev prikljuno cev plinske naprave, e je ta predvidena, z drugim ustreznim spojnim elementom. Prikljuni vod plinske naprave je lahko iz gibljive ali toge cevi. Fiksni prikljuek mora biti izveden tako, da ga lahko razstavimo le z orodjem. (5) Razstavljiv prikljuek (brez orodja) sestavljajo varnostna prikljuna armatura (plinska vtinica) in spojnice (vtikaa ) z gibljivo prikljuno cevjo. Najveja dovoljena dolina gibljive prikljune cevi v tem primeru je 1,5 m. Plinske naprave, ki so prikljuene z razstavljivim prikljukom morajo biti pritrjene.

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 29 od 30

Varnostna prikljuna armatura mora biti odmaknjena od plinske naprave in nameena tako, da ni toplotno obremenjena. Razstavljiv prikljuek z varnostno vtinico lahko prevzame funkcijo zaporne armature, e je vtinica zmeraj lahko dostopna, izdelan pa mora biti tako, da je nenamerna izkljuitev onemogoena. Varnostna vtinica mora, ko je spoj loen, zanesljivo zapreti in onemogoati izhajanje plina. (6) e plinska naprava e ni prikljuena ali je odstranjena, morajo biti prikljuki tesno zaprti s epi ali slepimi prirobnicami iz kovinskih materialov. 55. len Postavitev plinskih naprav (1) Plinske naprave so lahko postavljena samo v tistih prostorih, kjer zaradi lege, velikosti, gradbenih lastnosti in namembnosti ne predstavljajo nevarnosti. (2) Prostori morajo biti takih dimenzij, da so lahko plinske naprave pravilno postavljena, da lahko pravilno obratujejo in se jih lahko vzdruje. (3) Plinske naprave morajo biti instalirane na nain, kot je doloil proizvajalec plinske naprave v navodilih za vgradnjo. Pri tem morajo biti upotevane vse zahteve za varno obratovanje plinske naprave. V navodilih mora biti med drugim jasno navedeno, v katerih prostorih se lahko plinske naprave instalira, kako se pritrdi, kakne so zahteve za dovod sveega zraka, kakne so zahteve za odvod dimnih plinov in kakni so potrebni varnostni odmiki.

56. len Dovod zgorevalnega zraka (1) Plinske naprave morajo imeti zagotovljen dovod zgorevalnega zraka. Pooblaeni predstavnik proizvajalca mora pred priklopom preveriti ustreznost dovoda zgorevalnega zraka

57. len Nastavitev in preizkus delovanja plinskih naprav Nastavitev in preizkus delovanja plinskih naprav lahko izvedejo usposobljene osebe, ki za ta dela posedujejo ustrezna sprievala in delajo kot samostojni podjetniki ali delavci v gospodarskih drubah, registriranih za takna dela. 58. len Spuanje plina v cevovod Spuanje plina v cevovod izvedemo skladno po SIST EN 1775. 59. len Navodila za uporabo

UNP_pravilnik_feb091.doc

Predlog

Stran 30 od 30

Ponudnik storitev izgradnje plinovodnih napeljav in vgradnje plinskih naprav mora potroniku izroiti garancijski list, navodila za uporabo in seznam pooblaenih servisov. 60. len Inpekcijski nadzor po tem pravilniku izvaja inpektorat pristojnega ministrstva Republike Slovenije. 61. len Prenehanje veljavnosti Z dnem, ko zane veljati ta pravilnik neha veljati pravilnik o utekoinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, t. 22/91). 62. len Veljavnost Ta pravilnik zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

UNP_pravilnik_feb091.doc